Issuu

Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska pošta!

Glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg

Kronika Chronik

Str./S. 3

Stara garda Die „alte“ Garde

Str./S. 9

Radišani po svetu Radsberger in der Welt

ŠTEV./NR. 53 • AVGUST/AUGUST 2017 • LETNIK/JAHRGANG 27 • WWW.SPD-RADISE.AT

Str./S. 14

„ Čej so tiste stezice...“ Zemljevid in brošuro s hišnimi in ledinskimi imeni na Radišah bomo občinstvu prestavili septembra. Die neue Landkarte und Broschüre über Haus- und Flurnamen am Radsberg wird im September vorgestellt. S. 16

Aleksander Tolmaier, predsednik/Obmann

rokah imate poletno številko na-

kulturnim domom boste v trenutku dobi-

šega društvenega glasila „Naša

li obširne informacije o našem društvu in

vas / Unser Dorf“. Po pozitivnih

to v obeh deželnih jezikih. Informacijska

odzivih sodeč radi prebirate naš časopis,

ploščica je bila postavljena na pobudo

„Naša vas / Unser Dorf“. Wenn ich nach

za to bi se vam rad zahvalil.

družbe, ki skrbi za razvoj turizma v Celovcu

den positiven Rückmeldungen urteile le-

n den Händen halten sie die Sommerausgabe

des

Mittei-

lungsblattes unseres Vereines

in tržne občine Žrelec. V naši občini še ob

sen sie gerne unsere Zeitung, dafür möch-

V uvodnih vrsticah te izdaje bi vas rad

nekaterih drugih znamenitostih najdete te

te ich mich herzlich bedanken.

opozoril na neopazen pripomoček, ki že

nove digitalne informacijske ploščice, na

nekaj časa stoji pred kulturnim domom na

Radišah še ob farni cerkvi in ob močvirju

In der Einleitung zu dieser Ausgabe möch-

Radišah. Gre za majhno ploščico, ki je pos-

v Dvorcu.

te ich sie auf eine neue, unscheinbare

tavljena na desni strani od stopnic kultur-

Informationsquelle, die schon einige Zeit

nega doma. Ploščica sama po sebi ni nič

Spomnil bi vas rad še na možnost, da naše

vor dem Kulturhaus am Radsberg/Radiše

posebnega, vendar vam na njej natiskana

glasilo lahko preberete tudi po svetovnem

aufgestellt ist, hinweisen. Dabei geht es

koda QR s pomočjo pametnega telefona

spletu. Na naslovu www.facebook.com/

um eine kleine Tafel, die rechts vom Trep-

v nekaj trenutkih ponudi najvažnejše in-

spd.radise najdete poleg te številke Naše

penaufgang ins Kulturhaus steht. Auf der

formacije glede SPD Radiše in kulturnega

vasi še druge aktualne informacije v zvezi

kleinen Plexiglastafel ist ein QR-Code auf-

doma. Kako stvar deluje: s kamero vašega

z našim društvom.

geklebt. Wenn man diesen mit dem Smart-

pametnega telefona (za telefone iPhone

phone abfotografiert (für iPhones benö-

potrebujete dodatno brezplačno aplikaci-

Iz digitalnega sveta pa se zdaj vrnimo

tigt man eine kostenlose App), öffnet sich

jo) posnamete črtno kodo QR, ki vsebuje

k dobremu staremu papirju. Pred vami je

eine Webseite mit entsprechenden Infor-

spletni naslov na katerem so shranjene

tiskana izdaja Naše vasi, želim vam veliko

mationen. Wenn sie also den QR-Code vor

informacije. Torej če poslikate kodo pred

veselja pri branju.

dem Kulturhaus abfotografieren, erhalten sie umgehend alle wichtigsten Informati-

Zelo koristna nova tehnologija za posredovanje informacij.

onen über den SKV „Radiše“ und das Kulturhaus in beiden Landessprachen. Diese neuartige Informationsquelle wurde auf Initiative der Tourismusregion Klagenfurt und der Marktgemeinde Ebenthal aufgestellt. In unserer Gemeinde gibt es noch bei einigen anderen Sehenswürdigkeiten solche Tafeln, auf dem Radsberg beim Höflein-Moor und bei der Pfarrkirche. An dieser Stelle noch der Hinweis, dass sie unser Mitteilungsblatt auch in digitaler Form lesen können. Auf www.facebook. com/spd.radise finden sie diese Ausgabe von „Naša vas / Unser Dorf“ sowie weitere aktuelle Informationen zu unserem Verein. Nach dem digitalen Hinweis jetzt zurück zum guten alten Papier, vor sich haben sie die gedruckte Ausgabe des Mitteilungsblattes „Naša vas / Unser Dorf“. Ich wünsche ihnen viel vergnügen beim Lesen.

AVGUST/AUGUST 2017

kronika Gostovanje šmihelskih gledališčnikov

18. DECEMBRA je gostovala v kulturnem domu na Radišah gledališka skupina „Sami močni“ iz Šmihela. Zaigrali so interaktivno kriminalko z naslovom "Šolski izlet". Mlade igralke in igralci so povabili publiko naj se jim pridruži na izletu. Posebnost predstave je namreč bila, da so obiskovalci lahko soodločali kako se naj zgodba nadaljuje. Die Jugendtheatergruppe „Sami močni“ aus St. Michael/ Šmihel gastierte am 18. Dezember im Kulturhaus Radsberg. Mit der interaktiven Kriminalgeschichte „Šolski izlet“ (Schulausflug) nahm die Gruppe das Publikum zu einem gemeinsamen Ausflug mit. Dabei brauchten die jungen SchauspielerInnen die Hilfe der Anwesenden, diese konnten somit den weiteren Verlauf der Geschichte mitbestimmen.

pišejo Heidi in Andrej Lampichler, Tomaž Ogris in Aleksander Tolmaier

besuchen die Häuser als Hl. Drei Könige und singen das alte Dreikönigslied. Dieser Brauch wird von der Pfarre Radsberg organisiert.

Sašo Avsenik drugič na Radišah

Po zabavnem in uspešnem jubilejnem 40. Radiškim plesu lani, na katerem je za odlično vzdušje poskrbel Ansambel Saša Avsenika, je SPD Radiše tega odličnega glasbenika povabilo tudi na letošnji ples (14. JANUAR) in odločitev je bila pravilna, saj je Sašo s svojim ansamblom zopet privabil veliko število obiskovalcev in poskrbel za sproščeno zabavo do jutranjih ur. Bogata ponudba pijač in prigrizkov ter bogat srečolov so dodatno prispevali k temu, da so se obiskovalci 41. Radiškega plesa počutili dobro in se zabavali pozno v noč.

S petjem v novo leto

Staro leto se na Radišah obvezno konča s petjem novoletne pesmi. OD 28. DO 30. DECEMBRA so se moški zopet podali po radiških vaseh, kjer so od hiše do hiše ljudem zaželeli, s posebno pesmijo, zdravo in srečno novo leto. Prebivalci se jim zahvalijo večinoma s pijačo, ponekod tudi z manjšim prigrizkom. Takoj po novem letu Radišanke in Radišane zopet obiščejo pevci. Otroci in mladinci pridejo na domove kot sv. Trije kralji in zapojejo staro trikraljevsko pesem. Ta običaj pripravlja fara Radiše. Ein Jahresende ohne das Neujahrssingen ist auf dem Radsberg/Radiše gar nicht vorstellbar. Zwischen dem 28. und 30. Dezember gingen die Sänger wieder von Haus zu Haus und wünschten den Bewohnern, mit dem besonderen Neujahrslied, ein glückliches und gesundes neues Jahr. Gleich nach Neujahr bekommt die Radsberger Bevölkerung erneut Besuch von Sängern. Kinder und Jugendliche

Stalnica vsakega konca leta - moška zasedba zapoje pred vratih radiško novoletno pesem.

Prave zvezde na glasbenem nebu - Sašo Avsenik in njegov ansambel.

Nachdem der vorjährige Jubiläumsball des SKV „Radiše“ mit dem Ensemble von Sašo Avsenik so erfolgreich verlief, lud der Verein den begnadeten Musiker und sein Ensemble auch zum heurigen 41. Radsberger Ball ein (14. Januar). Wie erhofft war das Musikensemble wieder ein wahrer Magnet für zahlreiche BesucherInnen. Die Gäste genossen den Abend bei reichhaltigem Angebot von Getränken und Imbissen bis weit in die Nacht hinein.

Plesišče je bilo ob enkratni glasbi nabito polno.

Za koktejle sta med drugimi skrbela Dominik Thaler in Christian Wrulich.

Mirjam2 Umetnica Mirjam Resztej in pevka Mirijam Ogris sta se predstavili občinstvu. Keep on smiling - skupinska slika vseh šem na pustne plesu.

Ples smajlijev/smeškov in drugih šem

Nekaj tednov po radiškem plesu, na katerem so se večinoma zabavali odrasli, so se 26. FEBRUARJA poveselili v kulturnem domu najmlajši in mlajši gostje. Na otroškem pustnem plesu so se letos ob vitezih, princesah, kavbojih in drugih zbrali najrazličnejši, smajliji/smeški. Ta simbol, ki ga ponavadi najdemo v elektronskih sporočilih in izraža čustva, je bil vodilo letošnjega pustnega plesa. Otroci so se zabavali ob plesih in igrah ter z veseljem zaužili dobre pustne krofe. Der Kindermaskenball am 26. Februar stand im Zeichen von Smileys, dazu gesellten sich Cowboys, Prinzessinnen, Ritter und andere. Nach den vielen Tänzen und Spielen bekamen alle Kinder kleine Preise und einen großen Krapfen.

Predavanje Mag. Christiane Kollienz-Marin

9. MARCA 2017 je mag. Kollienz-Marin predavala na

povabilo radiške fare. Predavanje na temo »Krepiti mlade – Kinder stark machen, stark, statt süchtig« je bilo namenjeno mladincem in staršem ter vsem tistim, ki delajo z mladimi. V predavanju je opozorila na odvisnosti današnjega časa – od alkohola, mobilnega telefona in drog. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je marsikoga povabilo k razmišljanju o težavah današnjega sveta. Frau Mag. Christiane Kollienz-Marin hielt auf Einladung der Pfarre einen Vortrag zum Thema »Kinder stark machen, stark, statt süchtig«. Dieses Thema wurde im Rahmen der Vorbereitung für die Firmlinge und deren Angehörige ausgesucht. Ein sehr nachdenkliches Problem, eine ernst zu nehmende Entwicklung und Herausforderung der Gesellschaft in unserer Zukunft wurde dabei angesprochen. Viele Abhängingkeiten, die schnell unser Leben bestimmen, wurden und bewusst gemacht.

pripisuje detajlom in različnim strukturam. Glasbeno je odprtje razstave popestrila Mirijam Ogris, prav tako doma na Radišah. Ona se že dolga leta ukvarja z glasbo, v prvi vrsti se posveča petju in igranju kitare. Njenemu petju ob spremljavi kitare smo lahko prisluhnili na ta večer. Mirjam & Mirijam gestalteten am 10. März eine Veranstaltung im Kulturhaus Radsberg. Mirjam Resztej, zu Hause am Radsberg/Radiše und derzeit Studentin in Graz, beschäftigt sich mit experimenteller Fotografie und Grafik. Auf ihren Werken finden wir meistens alltägliche Gegenstände, dabei sind ihr Details und verschiedene Strukturen sehr wichtig. Musikalisch wurde der Abend von Mirijam Ogris, die auch vom Radsberg/Radiše stammt und derzeit in Wien studiert, gestaltet. Sie beschäftigt sich schon lange mit Musik, vor allem mit Gesang und Gitarrenspiel. Und genau die Kombination von Mirijams Stimme und Gitarre begleitete die Ausstellungseröffnung.

Domači kraj

Tudi letos sta Tomaž Ogris in Nuži Wieser poskrbela za prijeten popoldan v kulturnem domu (18. MAREC). Na prireditvi je Tomaž Ogris zbranim v sliki in besedi predstavil projekt zbiranja hišnih in ledinskih imen na Radišah. Rezultat tega dela je zemljevid s brošuro, ki je izšel to poletje, uradna predstavitev pa bo meseca septembra. Popoldan je s prijetnim igranjem na orglicah in kitari zaokrožil Nuži Wieser. Einmal im Jahr gestalten Tomaž Ogris und Nuži Wieser einen Nachmittag im Kulturhaus. Bei der heurigen Veranstaltung (18. März) hat Tomaž Ogris das Projekt

Razstava fotografij

Lepo število obiskovalcev se je 10. MARCA zbralo na prireditvi, ki sta jo vsebinsko oblikovali dve Mir(i)jam. Radišanka Mirjam Resztej, ki študira v Gradcu, se ukvarja z eksperimentalno fotografijo in grafiko. Na njenih delih najpogosteje vidimo vsakdanje stvari, velik pomen pa

Zanimiv popoldan z dobro kapljico so preživeli Radišani ob gledanju slik in poslušanju glasbe.

AVGUST/AUGUST 2017

„Haus- und Flurnamen am Radsberg“ vorgestellt. Das Produkt dieser Arbeit, eine Landkarte mit Begleitheft, ist diesen Sommer erschienen. Die offizielle Präsentation erfolgt im September. Musikalisch hat den Nachmittag mit seinem Mundharmonika- und Gitarrenspiel Nuži Wieser umrahmt.

Samo eno soboto so potrebovali fantje za pripravo 35 bakel.

Leni & Vroni sta pekli pohačo

Popoldne 25. MARCA je v klubskem prostoru kulturnega doma vladalo veselo in sproščeno vzdušje. Takrat sta namreč Leni Ogris in Veronika Lampichler številnim navzočim gospodinjam v živo pokazali kako se peče okusna domača pohača. Delavnica je bila očitno zelo uspešna, kajti kot je bilo slišati, je v naslednjih tednih v številnih radiških hišah prišla na mizo odlična pohača. Am Nachmittag des 25. März war es im Kulturhaus sehr gesellig. Leni Ogris und Veronika Lampichler zeigten den zahlreichen Anwesenden wie man köstlichen Reindling und Zuckerreinkerl zubereitet. Die praktischen Tipps waren anscheinend sehr hilfreich, denn, so hört man, in den nächsten Wochen stiegen die erfolgreichen Backversuche in den Radsberger Haushalten um ein vielfaches an.

velikonočnega kresa. Čeprav je bilo vreme letos nekoliko nestanovitno, se je zbralo lepo število ljudi. Za izvedbo običaja je potrebno veliko truda, pridni pomagači namreč že tedne prej začnejo s pripravami.

Neverjeten pogled - goreče bakle na poti h kresu.

Prva delavnica je privabila lepo število gospodinj v kulturni dom.

Zanimiv običaj ob veliki noči

Vsako leto lep dogodek je velikonočna baklada na krstnico, letos 15. APRILA. Obiskovalci nesejo, po vstajenjski liturgiji v farni cerkvi, prižgane bakle v sprevodu do mogočnega

Vedno znova mogočna slika - velikonočni kres v bližini radiške farne cerkve.

Der traditionelle Osterfackelzug am Karsamstag ist jedes Jahr ein besonderes Erlebnis (15. April). Nach der Auferstehungsfeier in der Pfarrkirche tragen die Besucher die angezündeten Fackeln zum großen Osterhaufen. Obwohl das Wetter heuer etwas unbeständig war, nahmen bei der Veranstaltung zahlreiche Besucher teil. Für die Durchführung dieses alten Brauches ist einiger Aufwand nötig, denn freiwillige Helfer beginnen schon Wochen vor Ostern mit den Vorbereitungen.

Srečanje mladih pevcev

Otroška in mladinska skupina, ki se tedensko srečavata na vajah, sta 23. APRILA sodelovali pri srečanju otroških in mladinskih zborov. Koncert, ki ga vsako leto prireja Krščanska kulturna zveza, je bil v farni dvorani v Železni Kapli. Mlade pevke in pevce so, tako kot pri vseh nastopih, spremljale in jim pomagale Heidi in Sandra Lampichler ter Tatjana Tolmaier. Der Kinderchor des SKV „Radiše“ wirkte auch heuer beim Jugendchortreffen des Christlichen Kulturverbandes mit. Das Konzert fand diesmal im Pfarrsaal in Bad Eisenkappel/Železna Kapla statt. Die jungen Sängerinnen und Sänger wurden, wie bei allen Auftritten von Heidi und Sandra Lampichler sowie Tatjana Tolmaier begleitet.

Erwachsenentheatergruppe nach zehn Jahren ein besonderes Ereignis. Die Schauspielerinnen und Schauspieler Martin Ogris, Zali Wrulich, Daniela Wrulich, Veronika Lampichler, Nuži Wieser, Alenka Orasche, Marco Tolmaier, Štefan Orasche und Tomi Rogaunig probten unter der Leitung von Regisseur Aleksander Tolmaier mehrere Monate intensiv die Komödie „Truth Story“ des slowenischen Autors Vinko Möderndorfer. Der Einsatz hat sich gelohnt. Die Auftretenden brachten das Publikum zum Lachen und wurden dafür mit viel Beifall belohnt. Die Vorstellung mit deutscher Übersetzung (Tomaž Ogris) wird im Kulturhaus Radsberg im Herbst wiederholt.

Premiera ni bila nič uspavalna, čeprav so igralci nastopili v pižamah.

Obisk romarjev

Premiera gledališke skupine

Gledališka dejavnost je bila pri SPD Radiše vedno zelo pomembna. Zato je bila prva premiera odrasle gledališke skupine po desetih letih še prav poseben dogodek. Po večmesečnih vajah se je devet igralk in igralcev 4. MAJA predstavilo publiki s komedijo „Truth Story“ slovenskega avtorja Vinka Möderndorferja. Martin Ogris, Zali Wrulich, Daniela Wrulich, Veronika Lampichler, Nuži Wieser, Alenka Orasche, Marco Tolmaier, Štefan Orasche in Tomi Rogaunig so v režiji Aleksandra Tolmaierja zelo prepričljivo odigrali svoje vloge in tako publiko spravili do smeha. Obiskovalci so bili navdušeni in nastopajoče nagradili z bučnim in dolgim aplavzom. Komedijo si lahko ogledajo tudi obiskovalci, ki slovenščine ne obvladajo, saj je predstava opremljena z nemškim prevodom, ki ga je pripravil Tomaž Ogris. Nastopajočim in vsem, ki so pomagali pri nastajanju predstave, velja velika zahvala. Skupina bo predstavo na domačem odru ponovila jeseni. Das Laientheater hat beim SKV „Radiše“ seit jeher einen besonderen Stellenwert. Deswegen war die erste Premiere der

Marco Tolmaier, Alenka Orasche in Daniela Wrulich so pravtako "užgali", kot... ... Vroni Lampichler, Zali Wrulich und Nuži Wieser.

Že nekaj let vabi fara Žrelec na romanje treh cerkva. Udeleženci se peš podajo iz Žrelca proti Podkrnosu in nato pridejo na Radiše. Po kratki molitvi v farni cerkvi jih čaka pri kulturnem domu okrepčitev. Člani društva so jim letos, 6. MAJA, že deseto leto zapored postregli z malico. Spočiti in okrepčani ter hvaležni za gostoljubje so se odpravili nazaj v dolino.

Romarji so se očitno počutili zelo dobro pod drevesi pred kulturnim domom.

Der Pfarrgemeinderat Ebenthal veranstaltete am 6. Mai wieder die Drei-Kirchenwallfahrt. Bei schönem Wetter gingen die Teilnehmer von Ebenthal/Žrelec aus nach Gurnitz/ Podkrnos und dann weiter auf den Radsberg/Radiše. Nach der Andacht in der Pfarrkirche bekamen die Wallfahrer, heuer zum zehnten Mal, vor dem Kulturhaus Getränke und einen kleinen Imbiss. Mit neuen Kräften traten sie den Fußmarsch ins Tal an.

Prvo obhajilo na Radišah

Dva prvoobhajenca, Damjan Lampichler in Dejan Ogris, sta letos na materinski dan, 14. MAJA prvič sprejela Jezusa v podobi kruha. Pripravljala sta se v šoli, v družini in v fari. Krstni botri so z njima obnovili krstno obljubo in jima pri tem polagali roko na ramena, v znak, da jih vzgledno spremljajo na nadaljnji verski poti. Damjan Lampichler und Dejan Ogris haben am 14. Mai zum ersten Mal das Sakrament der Hl. Kommunion empfangen. »Wie Blumen im Garten Gottes« wurde das Fest, verbunden mit dem Muttertagsgottesdienst, mit der Pfarrgemeinde gefeiert.

AVGUST/AUGUST 2017

Letošnja prvoobhajenca Damjan in Dejan skupaj z Lejlo, Enijo, Heidi in župnikom Marjanom.

Radiški fantje so zapeli pri Culehnerjevi kapelici.

Begleitet von zwei Blumenmädchen, Lejla und Enija, zogen sie feierlich mit Pfarrer und Ministranten in die, mit Wiesenblumen, geschmückte Kirche ein. Es war ein Fest der ganzen Pfarrgemeinde.

Christi Himmelfahrtstag der einheimische Männerchor „Radiški fantje“ unter der Leitung von Nuži Lampichler, das Bläserquartett unter der Leitung von Franci Ogris, sowie der Gastchor Rapatz Quintett aus Greutschach/Krčanje, geleitet von Laurentius Rapatz. Ein herzlicher Dank gilt der Familie Wrulich, die jedes Jahr die Räumlichkeiten für ein anschließendes Beisammensein zu Verfügung stellt.

Koncert in branje na Zili

Slovensko prosvetno društvo Dobrač je vabilo 21. MAJA otroško in mladinsko skupino SPD Radiše na prireditev »Koncert in branje« v Ločilo k Gamsu. Pri prireditvi je brala Mili Hrobath, ki je bila dolga leta učiteljica na Radišah, iz svoje pesniške zbirke in to sredi radiških otrok. To je bilo zelo razveseljivo, saj je Mili Hrobath poučevala že njihove starše oziroma dedke in babice. Nastopali so še tamburaški ansambel iz Loč, šolski zbor LŠ Šentlenart pri sedmih studencih ter dva harmonikaša. Der Einladung des Slowenischen Kulturvereines Dobrač folgten die Kinder- und Jugendgruppe des SKV „Radiše“ am 21. Mai. Neben anderen Gruppen, die im Gamsstadl in Hart/ Ločilo aufgetreten sind, war es besonders erfreulich, dass die langjährige Lehrerin am Radsberg/Radiše Mili Hrobath ihre Gedichte vortrug. Besonders für die Radsberger Kinder las sie Kindergedichte- und Rätsel zwischen den Liedern. Für die Mitwirkenden und auch Zuhöhrer war dies ein angenehmer kultureller Nachmittag und ein schöne Ausflug ins Gailtal.

Klubski izlet

Udeleženke in udeleženci jezikovnega tečaja “Pogovori v slovenščini” se čedalje bolj vidijo kot klub. 20. JUNIJA 2017 so se odpravili na izlet v Slovenijo. Velika Planina s pastirskim naseljem, planšarskim muzejem, cerkvico Marije Snežne ter pokušnjo kislega mleka in sira v pastirskem stanu je bila v celoti doživetje, ki se bo ohranilo v spominu. Skupno kosilo v gostišču Mili vrh na Žalah in postanek s sladoledom v centru mesta Kamnik, to bi bil prijeten zaključek, če ne bi na koncu odpovedal avto, kar je pripravilo vozniku in potnikom nekaj nevšečnosti. Die Teilnehmerinnen und Teilnehmer des Sprachkurses “Gespräche in Slowenisch” sehen sich zunehmend als

Koncert v čast Mariji

Za praznik Jezusovega vnebohoda (25. MAJ) so ob lepi majniški večerni uri člani kvarteta trobil Glasbene šole, Radiški fantje in Kvintet Rapatz s Krčanj počastili Marijo z glasbo in lepim petjem. SPD Radiše in fara Radiše vabita vsako leto domače in gostujoče skupine na ta idilični kraj »Marija v črnicah«. Tako smo v mesecu maju počastili Mater Božjo z lepimi pesmimi in besedili. Po koncertu je sledilo prijetno druženje pri Culehnerjevi družini Wrulich. Njej velja zahvala za gostoljubnost. Jedes Jahr im Monat Mai, der der Mutter Gottes gewidmet ist, veranstalteten der SKV „Radiše“ und die Pfarre Radsberg ein Marienkonzert bei der Waldkapelle in Oberkreuth/ Zgornje Rute. Heuer gestalteten den schönen Abend am

Izletniki ... ... na Veliki planini

Klub. Am 20. Juni 2017 machten sie einen Ausflug nach Slowenien. Velika Planina mit der Hirtensiedlung, dem Sennereimuseum, dem Kirchlein Maria im Schnee sowie die Verkostung von Sauermilch und Käse in einer Almhütte standen am Programm. Das gemeinsame Essen in der Gaststätte Mili Vrh in der Nähe von Kamnik sowie ein Eis im Stadtzentrum bildeten den Abschluss des herrlichen Tages.

Zaključni koncert pod lipo

24. JUNIJA se je letos „uradno“ zaključila delovna sezona SPD Radiše. Večer pod lipo so s svojim nastopom popestrile domače pevske skupine in kot gostje kvartet „Dobniško jezero“ iz Loč. Prijeten poletni večer je izzvenel z družabnostjo pod milim nebom.

Domači otroci in mladinci so začeli ... ... kvartet "Dobniško jezero" iz Loč pa je zaključil letošni večer pod lipo.

Der Abend unter der Linde, die Abschlussveranstaltung des SKV „Radiše“ vor der Sommerpause, fand heuer am 24. Juni statt. Musikalisch wurde der angenehme Sommerabend von den vereinseigenen Gesangsgruppen gestaltet, als Gastchor trat das Quartett Aichwaldsee aus Latschach/Loče auf.

Jaz sem tu.za / Ich bin da.für

Geslo letošnjega radiškega farnega praznika 10. JULIJA se je glasilo „Jaz sem tu. za“ in je bilo namenoma isto kot pri letošnjih volitvah župnijskih svetov. Sveta maša in tudi ves popoldan je potekal pod tem geslom. Vabljene so bile tudi skupine društev, da se predstavijo. Tako so pri popoldanskem sporedu zapeli otroški in mladinski zbor ter mešani pevski zbor SPD Radiše, ki sta obenem tudi cerkvena zbora in sta tudi sooblikovala sveto mašo. Lara Ruttnig je prvič nastopila z oprekljem, gasilci so postavili na razpolago avtomobil za ogled, za lovsko društvo pa je pripravila Claudia Schiemann igre, uganke, risbe in vse, kar spada k delu lovca. Vsem, ki so bili na ta dan „TU. ZA“ druge, ki so prostovoljno pomagali, prisrčna hvala. Čisti dobiček dneva je namenjen farni cerkevi.

Kot vsako leto so bile vse mize v senci dreves zasedene in farani so se sproščeno zabavali na farnem prazniku.

„Ich bin da.für“ war das Motto des heurigen Pfarrfestes am 10. Juli. Während des Gottesdienstes, der von der Kinder- und Jugendgruppe, sowie vom Kirchenchor mitgestaltet wurde, haben sich die neugewählten Pfarrgemeinderäte mit einem kurzen Statement vorgestellt. Nach einem guten Mittagessen haben sich die Radsberger Musikanten, der gemischte Chor, die Kinder- und Jugendgruppe des SKV „Radiše“, der Jagdverein und die FF- Feuerwehr Radsberg mit Gesang und Stationen vorgestellt. Eingeladen war auch der MGV Radsberg, der wie andere Vereine auch »Da ist.Für«, leider konnte der Chor nicht mit dabei sein. Es war ein schöner Nachmittag, man spürte, dass Menschen gerne füreinander »Da sind«!

Župan tržne občine Žrelec Franz Felsberger se je v pismu odzval na naše pisanje v decembrski izdaji, kjer smo opozorili na dejstvo, da je občina v svoji informacijski brošuri očitno „pozabila“ na slovenščino. In unserer Dezember-Ausgabe haben wir darauf aufmerksam gemacht, dass die Marktgemeinde Ebenthal in ihrer Informationsbroschüre offensichtlich auf das Slowenische „vergessen“ hat. Als Reaktion darauf haben wir vom Bürgermeister Franz Felsberger einen Brief bekommen. » {...} Mit Bedauern musste ich feststellen, dass tatsächlich kein slowenischer Ortsname bzw. Vereinsname darin aufscheint. Als Bürgermeister liegen mir alle Gemeindebürgerinnen und -bürger am Herzen. Die wertvolle kulturelle Arbeit des Slowenischen Kulturvereines Radsberg/Radiše ist überdies tief in meinem Bewusstsein verankert. Ich bitte Sie darum, das „Vergessen” als Versehen zu werten. Sie können versichert sein, dass es mir in Zukunft ein aufrichtiges Anliegen ist, der slowenischen Volksgruppe im Rahmen meiner Möglichkeiten als Bürgermeister mit dem gebührenden Maß an Wertschätzung ein Gesicht zu geben. {...} «

AVGUST/AUGUST 2017

z leve: Martin Ogris, Vroni Lampichler, Nuži Wieser, Zali Wrulich in Tomi Rogaunig

Stara garda piše Tomaž Ogris

gralska skupina na Radišah je leta 2006 podala igro „Črna komedija“ (P. Shaffer). Po enajstih letih so ponovno nastopili z izjemno uspešno uprizoritvijo satirične komedije “Truth story” (V. Mödermdorfer). Z mlajšimi igralkami in igralci je nastopila vrsta takih, ki so pred leti nastopali na odru Slovenskega prosvetnega društva. Iz spomina so izbrskali nekaj utrinkov iz preteklosti.

Nuži Wieser, Tomi Rogaunig, Zali Wrulich, Veronika Lampichler in Martin Ogris so nastopajoči, ki jih lahko prištevamo stari gardi. Z vnemo pripovedujejo, kakšna so bila prva srečanja z vaškim gledališčem, kaj jih je navdušilo za odrsko dejavnost, v čem so bili izzivi, kako so se časi spremenili in v čem vidijo smisel takega početja. V strnjenem prikazu je nanizanih le nekaj doživetij in izkušenj, ki v celoti podajo bolj ali manj zaokroženo sliko.

V farovškem hlevu V osredju je osebnost Šimana Wrulicha, ki je poskrbel vsako leto za eno ali več uprizoritev “v dvorani pri cerkvi”. Izbiral je igre, pretipkal vloge, zbiral igralke in igralce, z njimi vadil dolgo v noč in jih pripravljal za nastope. Ob tem je imel na skrbi vse priprave in celo sam izdeloval kulise, ki jih je večkrat poslikal g. Jerina iz Šentilja. Za kostume in masko je bil pristojen Neči, p. d. Žnidar. Glede šminkanja je imel izrazite zamisli, nekateri igralci so mu pri tem radi nagajali. Dekleta pa so pazila, da so bila za nastop posebno lepa. Veronika se živo spominja Šimana, kako je pred začetkom predstave kot šepetalec sédel v tisti “ķostǝn” in pazil, da se komu, ki se je premalo učil, ni zataknilo

„Burka za pust“, 1975

so pripravili prihod Miklavža, za božič zaigrali kak verski misterij, za materinski dan so bili na sporedu nastopi in deklamacije za v mesecu maju. Zali meni, da odkar pomni, ni izpustila nobene igre. Na pamet še zna verze z nekega nastopa: Angelci, angelci, v biserni kanglici / nosijo, zbirajo solzice vroče, / ki jih od žalosti mamica joče. Kot učenci so nastopali tudi v šoli, kjer so igrali v nemškem in slovenskem jeziku.

„Domen“, 1974

v besedilu. Včasih je bila podpora tako glasna, da so gledalci slišali besede iz suflerske školjke prej, preden jih je dojel slabo pripravljeni igralec. Farovški hlev je imel še druge svojstvenosti. Pozimi je bilo pri vajah mrzlo. Kdor ni bil ravno na vrsti, se je stiskal okrog železne pečice, da se je za silo ogrel. Nepozabne so ostale hlevske duri, ki so močno cvilile. Ko jih je odprl kak zamudnik, so se gledalci obračali k njemu. Publika je sedela na deskah, ki so se včasih močno zašibile. Priljubljeni so bili sedeži v stranskih “ložah”, na starih koritih za krmljenje živine. Prireditve v zasilni dvorani so bile ob nedeljskih popoldnevih po žegnu. Nanje so radi prihajali tudi ljudje iz doline, iz Medgorij, Podgrada in Podkrnosa. Doma so pripovedovali, da so bili na Radišah “igra schaun”. Od mladih nog so današnji člani “stare garde” hodili s starši na razne predstave. Za pustni čas so bili povečini smešni prizori, burke, veseloigre. V postnem času so radiški gledališčniki uprizarjali resnejše drame. Nuži in drugi so nastopali že kot otroci, kadar je bil v igrah za odrasle prizor z otrokom. Igrali so predvsem v mladinskih igrah, ki jih je pripravljal župnik Ludvik Jank skupno s Šimanom ali kom drugim. Z nastopi

Igralke pri igri „Domen", 1974

Odrsko delo kot izziv Brez pridržkov prizna Tomi, da je učenje nove igre vsakič precejšen izziv. Če nisi imel šolske izobrazbe, brati in razumeti besedila v zborni slovenščini ni kar tako. Pri vajah počasi le steče. Ko stopiš na oder in začutiš odziv občinstva, človek zaživiš v vlogi, ki ti je bila dodeljena, zlasti kadar ima šaljivo vsebino. Veronika je bila pri odločitvi za sodelovanje tokrat nesigurna, saj ni vedela, ali bo kos izzivu. Knjižno slovenščino v vsakdanjem življenju le malo uporablja, razlika do radiškega krajevnega govora je le velika. Mirti dodaja, da se že pri eni igri lahko veliko naučiš. Za Nužija je bila igra že vedno izjemno pomembna jezikovna šola. Marsikdo si je v preteklosti želel, da bi sodeloval pri igri. Mladi so čakali, da jih kdo pokliče, sami se le niso upali ponuditi. Zali je igrala več iger, vsakič je bila vesela, če je bila lahko zraven. Od začetka se je pridno učila; moteče je bilo, če so pozneje krajšali ali spreminjali tekst. Neugodje je čutila, kadar je bilo pred publiko treba odigrati ljubezenske scene s poljubljanjem in podobnim. Fletno je na vsak način bilo, že zato ker so bili vsi mladi. Na odru si na svojstven način povezan z gledalkami in gledalci, to ji je bilo všeč. Ko so se pričele resnosti življenja, je bilo seveda drugače. Vedno nasmejana Vroni je imela rada veseloigre. Ona ima občutek, da z njimi najlažje pridobiš publiko, ki se tako navadi na reden obisk predstav. Ljudje se radi sprostijo, življenje je samo po sebi dovolj resno. Tomi ji pritrdi in meni, da so potem ljudje tudi dostopni za težje reči, denimo drame, ki jih je napisal Felix Mitterer. Mirti Ogris je mlajši in je bil pozneje sprejet v igralsko skupino. Sprva je sodeloval le pri upravljanju tehnike. Od začetka je bil navdušen, saj je bila to za mlade odlična priložnost za druženje. Resnemu delu se seveda ni mogoče izogniti, čeprav ob službi in drugih obveznostih ni vedno lahko. Da ljudje po vajah ali po prireditvah še malo posedijo, se pogovorijo in poveselijo, odtehta napore in nevšečnosti. Za Nužija p. d. Šubernika je v ospredju resen pristop. Tovrstna oblika kulturnega dela je po njegovem izrednega pomena za ohranjanje jezika, s čimer

AVGUST/AUGUST 2017

povezuje odgovornost posameznika. Tako zavest želi prenašati na druge, četudi je v enaki meri odprt za smeh, zabavo in šale. Že v šoli je doživljal, da je nekaj posebnega, če stojiš na odru in skušaš posredovati neko misel ali vsebino. Prime te nekaj, kar zlepa ne izpusti. Hkrati nastane iz skupine igralk in igralcev tim, ki ostane tesno povezan med seboj z občutkom in izkušnjo, da so ustvarili nekaj pomembnega in lepega. Predpogoj je določena disciplina. Večji gledališki dogodki Nekaj gledaliških dogodkov se je vtisnilo sodelujočim globlje v spomin. Za igro “Domen” je bilo treba zasesti večje število vlog. Šiman se je vozil z mopedom od hiše do hiše in pridobival mlade za sodelovanje. Marsikoga je našel in nagovoril v nedeljo po maši ali v gostilni pri Mežnarju. Rumpelnikov Tomi ni bil prvič na odru, spominja se pa prijateljev, ki sicer niso dosti nastopali in so bili takrat le zraven. Stanko Wrulich, Nuži Pisjak, Leni Lampichler, Šimi Ogris, Jugova Ani in Andrej so dolgo bili stebri radiške igralske skupine. Pri masovni igri so nastopili še Hajnžev Berti, Marica in Ani, Smeričnikov Walter, Rokovnikov Rupi, Kopajnikov Tomi, Ohacev Breti, Tončeva Mici, Žnidarjeva Leni, ki je še veliko igrala. Veronika ni pozabila, da se je morala učiti poleg besedila in nastopa še preje, ker je bilo treba v nekem prizoru presti volno. Po tistem dolgo ni igrala in sodelovala, ker je živela z družino v mestu. Društvo je pogrešala. Prelomnica in prva uprizoritev v novem kulturnem domu je bila Igra “Dva bregova” (A. Leskovec). Z zahtevno uprizoritvijo, ki jo je pripravila z igralkami in igralci Sonja Ban, se je radiška igralska skupina prvič oddaljila od tradicionalnih ljudskih iger in se lotila modernejših stvaritev. Tomi, Nuži, Zali in drugi so prvič bili soočeni z dejstvom, da bo treba preseči ljubiteljske okvirje in se spopasti z zahtevnejšimi nalogami. Za Nužija je bilo pomembno tudi sodelovanje pri

„Dva bregova”, 1980

skupnih gledaliških projektih, denimo pri “Miklovi Zali” v Svatnah pri Šentjakobu, kjer so Radišani prevzeli vlogo turške vojske. Nastopili so tudi v mestnem gledališču pri drami “Obračun” (J. Messner), kjer je igral ob Borisu Cavazzi pomembnejšo vlogo Šimi Ogris. Nepozabno in smešno Anekdot, ki spremljajo delo igralske skupine, ne zmanjka. Včasih niti ni mogoče povedati, zakaj in kako je prišlo do nepričakovanih zapletov, spodrsljajev in smešnih situacij. Nekoč so se igralci zaradi pripombe Šubernikovega Hanzija toliko smejali, da so morali med predstavo zapreti zaveso. – Nuži se spomni epizode, ko je v besedilu bil govor o dišečih nageljnih. V resnici se je širil po odru prediren smrad. Spet smeh. – Burka “Ubogi samci” je predvidevala, da je Hajnžev Berti dal zaušnico Tomiju Lampichlerju. Izpadla je krepko, to je Tomija ujezilo, da mu je vrnil klofuto. Hajnž je padel skozi papirnato kuliso z odra. – Nekoč so skušali podati scene kar se da realistično. Pri igri “Lovski tat” so imeli na odru uplenjenega srnjaka. Ko so predstavo ponovili, je imela divjačina že krepak zadah. – “Munde” (F. Mitterer) so uprizorili tudi vrh Kozjaka. “Ovce ti res ne morem privleči sem gor”, je bilo rečeno v igri. V resnici se je paslo v neposredni bližini okrog sto ovac. – Pri drami “Domov” je moral Tomi v vlogi žandarja popiti nekaj požirkov žganja. Pri neki predstavi so mu natočili v stekleničko namesto vode res žganje. Do končnega zagrinjala je že krepko delovalo. Z isto igro so gostovali v Sloveniji. Na meji je bilo treba rekvizite do podrobnosti prijaviti. Cariniki so med drugim zapisali v dokumente “fiat brez motorja”. Nastop po dolgih letih Satirična komedija “Truth story” je dokaj zahtevna. Čeprav so bili igralke in igralci pod pritiskom, je bilo vzdušje sproščeno in prijateljsko. Aleksander, ki je

„Begunka“, 1970

Radišani so sodelovali pri igri „Miklova Zala“ v Svatnah, 1973

prvič vodil radiško igralsko skupino odraslih, je imel jasne zamisli in bil kljub temu z igralci neverjetno

potrpežljiv, kar v prejšnjih časih ni bilo vedno tako. Imel je razumevanje celo za bedarije, ki bi lahko izostale. Razumeli so se izjemno dobro, četudi so se kdaj pa kdaj porajale napetosti; vsak je bil nekako obremenjen, s službo, družino, ali pa je hotel biti kdo v kaki situaciji posebno pameten. Bili so ubogljivi, kar je režiser predlagal ali zahteval, so naredili, ker se jim je zdelo smiselno. Prijetno je bilo sodelovanje z mlajšimi, generacijskih razhajanj ni bilo. “Stara garda” ima občutek, da so tudi mladi ponosni, da so bili zraven. Mogoče vse skupaj ne bi bilo tako preprosto, če ne bi v ozadju stala Veronika kot “mama skupine”, ki je gledala na to, da je bilo na voljo vse, kar si je kdo želel, tudi za pojesti in popiti.

Die „alte” Garde Nach der gelungenen Vorstellung der satirischen Komödie „Truth story“ trafen sich einige Darstellerinnen und Darsteller „der alten Garde“ zu einem Gespräch über Erlebnisse und Erfahrungen mit dem Radsberger Amateurtheater einst und jetzt.

Im Stall des alten Pfarrstadels, der zur Not zu einem Kultursaal hergerichtet worden war, sammelten Bartholomäus Wieser, Thomas Rogaunig, Rosalia Wrulich, Veronika Lampichler und Martin Ogris die ersten schauspielerischen Erfahrungen. Seit der frühen Jugend waren sie dort als Zuseher oder Schauspieler präsent. Unvergesslich

Igralke pri igri „Lumpacivagabund“ (1975).

blieb für alle der legendäre Simon Wrulich, der für alles zuständig war. Die Kinder wurden sehr früh zur Gestaltung der Jugendvorstellungen angehalten. Die Auftritte im Amateurtheater waren und sind für alle eine Herausforderung. Die Hoffnung, dass man zur Mitwirkung eingeladen wird, paart sich mit einer gewissen Scheu. Schwierig ist der Umgang mit der slowenischen Schriftsprache, hatten doch nicht alle die Möglichkeit einer höheren Schulbildung. (Aufführungen in der heimischen Mundart sind seltene Ausnahmen.) Es stellte sich jedoch heraus, dass die Bühnenarbeit eine hervorragende Sprachschule sein kann.

Das neue Kulturhaus eröffnete Möglichkeiten, die mit erhöhten Anforderungen an die Schauspieler verbunden waren. Erinnerungen und Erfahrungen „der alten Garde“ sind vielfältig und reichhhaltig. Unvergesslich blieben vor allem witzige Episoden, die immer wieder gerne erzählt werden. Nach elfjähriger Unterbrechung traf sich die erfahrene Laienspielgruppe gemeinsam mit neuen und jüngeren Darstellerinnen und Darstellern zu einem gemeinsamen Projekt. Nun werden Vergleiche gezogen, es wird betrachtet und bewertet, was sich geändert hat. Das Engagement und die fachliche Befähigung des Regisseurs und Vereinsobmannes Alexander Tolmaier sind maßgeblich für die Aufführungsqualität und die Entwicklung der Gruppendynamik. Natürlich haben mitunter recht banale Dinge, für die Veronika als „Mutter“ der Gruppe zuständig ist, genauso ihren Stellenwert. Erstmals wurde das Geschehen auf der Bühne mit deutschen Untertiteln versehen und somit für jene zugänglich gemacht, die Slowenisch nicht verstehen. Die Überaus gelungene Aufführung ruft nach Wiederholungen.

AVGUST/AUGUST 2017

Vamprat pa Hana

- Ani sə sə pridnə sposojilə dnar, dahlih sə popriəda vadilə, da ha nəķolə ķna bojə zad pvačilə. Taķ dnəs te den pridaš do ķej časa. - Nehtə jəm je dnar dajav! Požiji, ķaj bə bvu, al bi sə ti hotva dvajst tavžənt sposodət. Priəda pasə zada bə te prasviətələ, našleje pa sə - Ani sə pridnə sposojilə dnar, dahlih dnarja le nča bə viduva. popriəda vadilə, da ha nəķolə ķna bojə zad piše Tomaž Ogris - Al sə pvačilə. par miljonu sposodəš, riəč mavə Taķ dnəs te denjepridaš do ķej časa. druha. Təda ķo taķ liətiəjə za təbo, pa ķaj nčabə bvu, - Nehtə jəm je dnar dajav! Požiji, barjijə, ķdu pa ķda bo zad pvaču. al bi sə ti hotva dvajst tavžənt sposodət. Hana, a viəš ķaj se mə je včàrə nareduvə! - Na vse šleje je od te testah, ķə sə dnar Priəda paķtiəre zada bə prasviətələ, našleje pa No, a ķnisə v mestə biv? A sə se zhubu,   dajalə, še sam mavə zravən rezu. dnarja le nča bə viduva. bol ķaj? - Vidəš, ķomiljonu ķreditə hnələ. Žijam, da je - Alķnisə sə par sposodəš, je riəč mavə Čej pa ķej! A viəš, uənbart səm brav v več ķej hnəliha vmiəs. druha. Təda ķo taķ liətiəjə za təbo, pa nča cajtinžah, da se ane buķle „Moški glavni v - Sədi žijijə, daķdu bo Raifajsən barjijə, pa ķda bovse zadporovnava. pvaču. hiši” dobijə za ķupət. - Hana, a viəš ķaj se mə je včàrə nareduvə! Saj je žə večbartə taķ bvu. Na vse šleje je ķtiəre od testah, ķə sə dnar Te-buķle sə hvišnə dobət hotu, da bə mene No, a ķnisə v mestə biv? A sə se zhubu,   - Tobartdajalə, jəm ješefihə poķazava. Provzaprov se v sam mavə zravən rezu. jezu žnjiəmə. bol ķaj? tə velči bankə hlih tače rečə hodijə. - Vidəš, ķnisə ķo ķreditə hnələ. Žijam, da je Stopəm v ķnjigarnə, pa báram,   - Čejtentər pa ķej! A viəš, uənbart səm brav v - Pole pa vse vmiəs. ķar se pradàt naha. večpruədijə, ķej hnəliha a majə tače buķle. A viəš, ķaj mə je testa cajtinžah, da se ane buķle „Moški glavni v Lədə pa nažijijə, cestəda vržijə. - Sədi bo Raifajsən vse porovnava. frajlahiši” raķva? dobijə za ķupət. - Ķdu pa ķej požija, ķaj pomiəne, Saj je žə večbartə taķ bvu. al je čvovaķ, No, povej! - Te buķle sə hvišnə dobət hotu, da bə mene mvad bol starišə, žanstvə bol moštvə, ķo Tobart jəm je fihə poķazava. Provzaprov se v Je raķva, da majə pravlice tam, čiər se buķle jezu žnjiəmə. naanbart brazbankə deva.hlih tače rečə hodijə. tə velči za -otroče. Stopəm tentər v ķnjigarnə, pa báram,   - Prej tķajpapohajilə, svoveje - sə Pole pruədijə,davse ķar sepodjetje pradàt naha. Hvišnə je na tače tabebuķle. viduva, sə ķaj taķ mə an je otrok, a majə A da viəš, testa domačam lədiəm devə da. Sədi sə šefə ķo Lədə pa na cestə vržijə. pa vsače povéle varjemaš. frajla raķva? Niəmcə še, pa ane par svovejah hvalaču, - Ķdu pa ķej požija, ķaj pomiəne, al je čvovaķ, Ķaj je pole?Je - paNo, povej! peč le dərhačə, al dedi testə ķə zmiəram po vərhə pvavijə, vse anu,ķo mvad bol starišə, žanstvə bol moštvə, hvače nosə. - Je raķva, da majə pravlice tam, čiər se buķle ķaj sə naštelilə. Svovejə tam še puvnat ķna naanbart braz deva. Sə žə za prej ķəda, ķə sə še mvad biv, tudə žiju, otroče. morəš več. - Prej sə tķaj pohajilə, da svoveje podjetje da-se Hvišnə tə bo vsejeposrečuvə, ķar təda je sə v hvavə na tabe viduva, taķ an otrok, - A riəsən? Tu je lədiəm čudnə. devə Vestəda. lədəSədi dnəs denķo domačam sətešefə tresnuvə. Za vsaķə janķə sə liətu, pa žiju, da pa vsače povéle varjemaš. riəsən nčemijə več. A se nča bojijə Boha bol Niəmcə še, pa ane par svovejah hvalaču, jo -bošĶaj dobiv, alpole?Je tə le na peč paməl ķna bo ušva. pa je le dərhačə, al dedi ķoha?testə ķə zmiəram po vərhə pvavijə, vse anu, Tače rečə sə ķo od drujah šlišuva. Lədə sə taķ hvače nosə. jazsəviəm? naštelilə. Svovejə tam še puvnat ķna zvəhanə, ķarķej ķna varjet.biv, tudə žiju,- Ķaj paķaj - Sə žədaprej ķəda, ķəmorəš sə še mvad Sviət je riəsən čudən hratu. morəš več. Noja,da mavə tə še prov dam. Ani riəsən taķ se tə bo vse posrečuvə, ķar tə je v hvavə Vse narobe ləti! Ani žə lədə trdijə, da te den - A riəsən? Tu je modrijanə čudnə. Vestə dnəs puvnijə ķə pa pəs se liətu, obərnijə tresnuvə. Zaliəta. vsaķəAnbart janķə sə pa žiju, da nča bo žəvleja po smrtə. riəsən nčemijə več. A se nča bojijə Boha bol sem, pole spet tota.al tə le na paməl ķna bo ušva. jo boš dobiv, - Mavəķoha? še jaz začnam žijat pər tačah rəčiəh. Poviəm tə, da se več ķtiərə taķ vəha, ķaķər da - Tače rečə sə ķo od drujah šlišuva. Lədə sə taķ More riəsən čudnə bət. Čej bə se ķej najdu - Ķaj pa jaz viəm? bə ķoza na diləda srava: Ķoķna taķ morəš poķa pa rožva! zvəhanə, ķarķej varjet. an- čvovaķ, dariəsən bə məčudən mavə hratu. razvuəžu tače Sviət je Zdravə pamat je žə triəba nucat, pa naķ vse - Noja, mavə tə še prov dam. Ani riəsən taķ rečə? Vse narobe ləti! Ani modrijanə žə trdijə, da varjet.puvnijə Posebnə še pər reklamah. ķə pa pəs liəta. Anbart se obərnijə - Ķdu tənča bobo ķejžəvleja razvuəžu! Zastopət taķ ķni po smrtə. Prad sem, miəsəncimə səm šlišu pa brav, ķaj vse pole spet tota. mahoč, varjet je triəba, pa je. banke mendatə, narədijə doriha zataķ nas,vəha, pa ķaķ - Poviəm da se več ķtiərə ķaķər da - Mavə še jaz začnam žijat pər tačah rəčiəh. Za te More ķni taķ hədə!čudnə Jaz pabət. včasə s riəsən Čej le bəšesemavə ķej najdu morəmə srečnə jəh mamə. bə ķoza nabət, diləda srava: Ķo taķ poķa pa rožva! svojə hvavə žijam. an čvovaķ, da bə mə mavə razvuəžu tače Banke se ķoj pamat za tu, da bətriəba nam dnar s haržata - Zdravə je žə nucat, pa naķ vse - Pustərečə? tvojə hvavə! Ķej pamatniha taķ ķni zvliəķle pa šePosebnə več miljonu v svojah varjet. še pərnabrale reklamah. netre! - Ķdu tə bo ķej razvuəžu! Zastopət taķ ķni bilancah. hnile ķredite dajale, da bəķaj tu vse - PradŠe miəsəncimə səmsəšlišu pa brav, - Moremahoč, riəsən čudnə Al umreš, varjet bət! je triəba, pa je.nəķolə ķna dosehle. banke menda narədijə doriha za nas, pa ķaķ vidəš več, šlišəš tudə naķ, mihat ķna morəš - Za te ķni taķ hədə! Jaz pa včasə le še mavə s Neķi more riəsən bət bət, hnəliha, sajmamə. vse vķupe morəmə srečnə da jəh več, še zalublan na uənam svetə nəķolə svojə hvavə žijam. prov fejst smərdi! - Banke se ķoj za tu, da bə nam dnar s haržata ķnisə. - Pustə tvojə hvavə! Ķej pamatniha taķ ķni Čriəz zvliəķle Hipo ķni puvnat. Ķo pvačvat patriəba še večveč miljonu nabrale v svojah Ķaj panetre! je čudniha na tiəm? Pər velķə lədiəh bo triəba, še duvhə. bilancah. Še hnile ķredite sə dajale, da bə tu je tu žə na tomə taķ,bət! žə davnə prej,nəķolə prej ķna - More riəsənsvètə čudnə Al umreš, Na žavost tə svoveja banka, testa Zvezadosehle. da sə umərlə! vidəš več, šlišəš tudə naķ, mihat ķna morəš Bank, ķni vəlķə da jesaj mejnša. - Neķi more dərhačə, riəsən bətsamə hnəliha, vse vķupe več, še zalublan na uənam svetə nəķolə Noja,prov hlih fejst milijarde tam ķnisə zapravlilə, al smərdi! ķnisə. prace miljonu je pa le švə po Dravə dovta. - Čriəz Hipo ķni triəba več puvnat. Ķo pvačvat Ķaj pa je čudniha na tiəm? Pər velķə lədiəh Ķam je ķej pəršu dnar, ti miljonə? Buəh viə. bo triəba, še duvhə. je tu žə na tomə svètə taķ, žə davnə prej, prej Tu- bəNa tudə jaz rad vedu. Zəhniv dnar hvišnə žavost tə svoveja banka, testa Zvezada sə umərlə! ķni, neči more ja bət. Bank, ķni vəlķə dərhačə, samə da je mejnša. - Noja, hlih milijarde tam ķnisə zapravlilə, al prace miljonu je pa le švə po Dravə dovta.

Vamprat Vamprat pa Hanapa Hana -

aj pa diva ns’ sploh... Tanja Guggenbichler „V Gradcu rada živim – je mesto, ki ima vse kar potrebujem“ piše Sarah Rogaunig

anja Guggenbichler je bila stara deset let, ko se je priselila na Radiše. Takoj se je dobro

vživela in se kmalu pridružila otroški skupini. Pozneje je pela v mladinski skupini in v mešanem pevskem zboru. Poleg tega je tudi nastopala v predstavah mladinske in odrasle gledališke skupine radiškega društva. Z osemnajstimi leti se je Radišanko preselila v sosednjo zvezno deželo, Štajersko. Tanja, po uspešni maturi leta 2007 si odšla v Gradec. Zakaj?

Že kot majhna deklica sem napovedala, da bom postala nekoč zdravnica – tako vsaj pravi mama (smeh). Po maturi je ta želja postala konkretna. Pozanimala sem se, kje povsod sploh lahko študiram medicino. Najrajši bi bila študirala doma, ker pa na Koroškem nimamo medicinske fakultete, sem se odločila za Gradec. V prvem letu nisem uspešno opravila sprejemnega izpita. Zaradi tega sem se vpisala sprva na študij molekularne biologije – in se poleg tega pripravljala za naslednji sprejemni izpit. V drugem poskusu se mi je izpit posrečil in s tem se mi je izpolnila želja po študiju medicne, ki sem ga uspešno zaključila decembra 2015.

Tanja Guggenbichler s prijateljem Rainerjem

delaš na tem področju, poleg operativnega dela tudi obvezno izvajati znanstvene raziskave in jih publicirati – se pravi, da veliko delaš tudi v prostem času. Že med študijem sem opazila pri sebi, da me praktično delo bolj zanima kot teoretsko. Razen tega mi je poleg izbire poklica pomembno imeti tudi dobro socialno življenje. Tako sem odkrila zase področje ginekologije in porodništva. Je zelo zanimivo in obsežno področje. Delam predvsem direktno z ljudmi. Poleg tega pa mi ostane tudi še nekaj časa za svoje prijatelje.

TANJA:

Tvoj sekundarij opravljaš v Leobnu. Kaj so tvoje naloge? TANJA: Trenutno sem zaposlena v ginekološki ambulanti. Izvajam ultrazvočne preiskave pri mamicah, ki se pridejo predstavit dva tedna pred terminom poroda. Poleg tega pa kot porodničarka spremljam tudi porod. Na začetku mi je bilo malo nerodno, morala sem se navaditi na to intimno situacijo. Imela sem občutek, da motim. Zdaj pa vem, da so starši vsi zelo hvaležni, da jim pomagaš in stojiš ob strani. Vedno znova je lepo doživetje in me razveseli, če novorojenček prijoka na svet. Kdaj pa kdaj lahko tudi postane naporno, če vidiš, da otroku ali mamici pri porodu

Danes že delaš kot zdravnica. Na katerem področju?

Sprva me je nadvse zanimala plastična kirurgija. Je pa zelo priljubljeno področje in zaradi tega je izredno težko dobiti delovno mesto. Povrhu moraš, če TANJA:

Pri izbiri poklica mi je bilo pomembno imeti tudi dobro socialno življenje.

ne gre dobro. V takšnem primeru moraš hitro ravnati in opraviti porod s carskim rezom. Do sedaj se je k sreči vedno dobro končalo. Zdaj živiš že deset let v Gradcu. Ti je mesto všeč?

Na začetku je bilo težko. Vse je bilo novo, živela sem v študentskem domu, skoraj nikogar nisem poznala. Sčasoma pa sem spoznala dosti ljudi, dobila dobre prijatelje in odkrila mnogo lepih in zanimivih krajev. Je srednje veliko mesto – večje od Celovca, manjše od Dunaja – in neprestano se nekaj dogaja. V Gradcu imaš super kafiče, restavracije, ulice polne ljudi in življenja. Pravtako pa je dosti parkov, kjer je mirno in se lahko dobro spočiješ. Ne potrebuješ avta in lahko vedno spontano nekaj počneš. Rekla si, da ti je poleg dela pomemben tudi prosti čas. Kako ga najrajši oblikuješ? TANJA: Veliko časa preživim s prijatelji in predvsem s svojim fantom Rainerjem. Spoznala sva se pred petimi leti na Štajerskem, je pa tudi on Korošec. Rada se sprehajava po mestu, sediva v soncu in spijeva kavico ali pa bel špricer, greva v dobre restavracije in zdaj poleti tudi v mestna kopališča. Od lani naprej pa v Gradcu živi tudi moja sestra Katrin, kar me zelo veseli. Imeti družinsko članico na kraju, kjer živiš, je lep občutek. Tudi z njo preživim veliko skupnega časa. Kdaj pa kdaj se pa vsi skupaj vsedemo v njen avto in se odpeljemo nekam na podeželje ali pa domov.

AVGUST/AUGUST 2017

Kaj nam priporočaš v Gradcu?

Če prideš v Gradec, moraš nujno na vrh griča Schlossberg, ki nudi čudovit razgled nad mestom. Poleg tega pa zgoraj lahko spiješ še dobro kavico. Prijeten je tudi sprehod po mestu ali ob reki Muri, kjer se tudi nahajajo majhne kavarne. Imam pa še poseben namig za vse ljubitelje mesa: restavracijo el Gaucho, kjer po mojem delajo najboljše bifteke celega sveta (smeh). TANJA:

Pa prideš tudi še kaj na Radiše?

Domov grem vedno, če kdo iz družine praznuje rojstni dan in za božič. Odkar stanuje tudi Katrin v Gradcu se pa večkrat vsedeva v avto in se odpeljeva tudi za kakšen podaljšan vikend domov. Tam uživam v sprehodih po gozdu z mamo in našo psico Fee. TANJA:

„In Graz, da ist was los. Die Stadt ist voller Leben“ – so beschreibt Tanja Guggenbichler begeistert ihre Wahlheimat.

Zu Beginn sah sie das noch nicht ganz so, als sie mit 18 Jahren alleine in die steirische Hauptstadt zog und ihr dort noch vieles fremd war. Doch schnell lernte sie Freunde kennen und entdeckte die Stadt für sich: Graz sei ein wunderbarer Lebensort, weil man auch ohne Auto vieles spontan unternehmen könne, die Gassen und Plätze voller Leben seien und der Stadtpark sowie die umliegenden Erholungsgebiete darüber hinaus Rückzug ermöglichen. In die Stadt an der Mur gezogen ist sie damals, um sich ihren Kindheitswunsch zu erfüllen: das Absolvieren eines Medizinstudiums. Seit Dezember 2015 ist sie bereits praktizierende Assistenzärztin der Geburtshilfe und Gynäkologie in der Leobner Gebärambulanz. Auch wenn es manchmal stressig wird, weil beispielsweise ein NotKaiserschnitt durchgeführt werden muss, erfülle sie ihr Beruf, meint Tanja: „Jedes Mal, wenn ein Baby das Licht der Welt erblickt, ist es ein wunderschönes Erlebnis und erfreut mich aufs Neue“.

... pa še to: Gabriel Bürger državni prvak iz Dvorca Že večkrat nas je navdušil z igranjem štajerske harmonike in sedaj je uspel mlademu muzikantu Gabrielu Bürger, ki pridno vadi že od tretjega leta naprej, enkraten uspeh. 27. maja je na tekmovanju v Außervillgratnu na Štajerskem postal državni prvak igranju harmonike v njegovi starostni skupini. In to še ni bilo vse: dosegel je tudi prvo mesto v soloigranju, tretje mesto v ansamblu in peto mesto v kategoriji duetov. Čestitamo! Immer wieder erfeut uns Gabriel Bürger mit seiner Harmonika, die er seit dem dritten Lebensjahr taglich in die Hände nimmt. Am 27. Maj beim Europäisch-Steirischen-

Harmonika-Festival, krönte sich der talentierte Musikant zum österreichischen Staatsmeister in seiner Altersklasse. Dem aber noch nicht genug: es folgten noch der 1. Platz im Solospielen, der 3. Platz im Ansambel und der 5. Platz im Duett. Wir gratulieren dem Medaillenhamster ganz herzlich und wünschen Ihm alles erdenklich Gute für die Zukunft!

Zlato priznanje za Nužija Wieser Na Radišah so doma še številni kmetje in proizvajalci, ki imajo kakovostne pridelke. Eden izmed njih je Nuži Wieser iz Zg. Rut, ki je znan po svojem odličnem žganju. Za svoje proizvode je že večkrat prejel nagrade. Tako tudi letos na 28. državni razstavi „Dobrote slovenskih kmetij“ na Ptuju v Sloveniji. V strokovnem ocenjevanju sta limbinovo in češpljevo žganje prejeli zlato priznanje. Čestitamo! Auf dem Radsberg/Radiše gibt es noch einige Bauern und Hersteller bei denen man qualitätsvolle Produkte erwerben kann. Einer von ihnen ist Nuži Wieser aus

Oberkreuth/Zg. Rute, der für seine hervorragenden Edelbrände bekannt ist. Diese wurden schon mehrfach ausgezeichnet. So auch bei der heurigen 28. Ausstellung „Köstlichkeiten slowenischer Bauernhöfe“ in Ptuj in Slowenien. Eine Fachjury vergab dem Zirben geist und dem Zwetschkenbrand eine goldene Auszeichnung. Wir gratulieren!

PREDSTAVITEV / PRÄSENTATION:

Radiše Radsberg VASI – LEDINE – DOMAČIJE DÖRFER – FLUREN – HÖFE TERMINA/TERMINE:

petek, 22. 09. 2017, 19:00 Kulturni dom na Radišah Freitag, 29. 09. 2017, 19:00 Mehrzwecksaal in Schwarz O PRISRČN I! VABL JEN HERZLICH ! DEN EINGELA

Nesnovno kulturno izročilo Immaterielles Kulturerbe Kulturna dediščina se dotika zanimanj sodobnega človeka. Ohranjena ledinska imena in imena domačij so skupno z družinskimi ter imeni naselij dragocen vir za razumevanje gospodarskega, družbenega, zgodovinskega in jezikovnega razvoja kraja. Nesnovno kulturno bogastvo je tudi na Radišah vsled hitrih sprememb v nevarnosti, da za zmeraj utone v pozabi. Pred njo naj obvarujejo pričujoči zapisi imen, dopolnjeni z razlagami o nastanku in pomenu. Leta 2010 je sprejela Avstrijska UNESCO-komisija slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem v svoj nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Delo, ki obsega zemljevid in brošuro, je opravil Tomaž Ogris. Znanstveno so spremljali projekt univ. prof. dr. Heinz Dieter Pohl, dr. Teodor Domej in mag. Martina Piko-Rustia. Izdajatelj je Slovensko prostveno društvo Radiše (www. spd-radise.at, info@spd-radise.at), soizdajatelji pa Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik ter Tržna občina Žrelec na Koroškem.

INFORMACIJE/INFORMATIONEN:

Tomaž Ogris GLASBA/MUSIK:

Duo Lara & Sofie Ruttnig (cimbale/Hackbrett, harmonika/Harmonika)

Das Kulturerbe berührt die Interessen des heutigen Menschen. Erhaltene Flur- und Hofnamen sind gemeinsam mit Familienund Siedlungsnamen eine wertvolle Quelle für das Verständnis der wirtschaftlichen, gesellschaftlichen, geschichtlichen und sprachlichen Entwicklung des Ortes. Kostbarkeiten der immaterielllen Kultur laufen infolge schneller Veränderungen auch auf dem Radsberg Gefahr, für immer in Vergessenheit zu versinken. Davor mögen die vorliegenden Aufzeichnungen der Namen bewahren, ergänzt mit Erläuterungen zu deren Entstehung und Bedeutung. Im Jahre 2010 wurden von der Österreichischen UNESCO-Kommission die slowenischen Flurund Hofnamen in Kärnten in das nationale Verzeichnis des immaterielen Kulturerbes aufgenommen. Die Arbeit, welche eine Landkarte und eine Broschüre umfasst, wurde von Thomas Ogris geleistet. Wissenschftlich begleiteten das Projekt Univ.-Prof. Dr. Heinz Dieter Pohl, Dr. Theodor Domej und Mag. Martina Piko-Rustia. Herausgeber ist der Slowenische Kulturverein Radsberg (www.spd-radise.at, info@spd-radise.at), Mitherausgeber der Slowenische Kulturverband in Klagenfurt, das Slowenische Volkskundeinstitut Urban Jarnik sowie die Marktgemeinde Ebenthal in Kärnten.

Impressum: NAŠA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno društvo „Radiše“. Za vsebino odgovarja/Für den Inhalt verantwortlich: Aleksander Tolmaier, Wurzelgasse 119, 9020 Klagenfurt/Celovec Tisk/Druck: Mohorjeva/Hermagoras