Issuu

Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska pošta!

Glasilo slovenskega prosvetnega društva Radiše Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg ŠTEV./NR. 51 • AVGUST/AUGUST 2016 • LETNIK/JAHRGANG 26 • WWW.SPD-RADISE.AT

„ Le na Radiše horsa...”

Nad 30 let skrbi domača otroška in mladinska skupina za naraščaj v našem društvu. Seit über 30 Jahren sorgt die Kinder- und Jugend gruppe für ausreichend Nachwuchs in unserem Verein S. 12

Kronika Chronik

Str./S. 3

Kulturna dediščina Kulturerbe

Str./S. 7

Radišani po svetu Radsberger in der Welt

Str./S. 11

Aleksander Tolmaier, predsednik/Obmann

En tak primer je glasilo Naša vas. Junija

In Zukunft muss uns wieder bewusster

1990 je izšla prva izdaja. Našo vas si je

werden was jedem Einzelnen von uns der

takrat „izmislil“ Tomaž Ogris st., in jo

SKV „Radiše“ bedeutet. Wir sollten uns

urejal skozi 25 let. Sedaj v rokah držite

Fragen stellen wie: warum wirke ich mit,

najnovejšo, 51. številko. Pri nastajanju te

besuche Proben und Veranstaltungen?

izdaje je sodelovalo nekaj novih oseb, kar

Es muss unser gemeinsames Interesse

naj bi zagotovilo izhajanje tudi v prihod-

sein, dass wir zum Wohl des Vereines

nje. Vsi skupaj se bomo potrudili, da bo

noch besser zusammen arbeiten. Wir

Naša vas tudi v naslednjih letih kakovos-

dürfen nicht ausgrenzen und verurteilen,

ten društveni list katerega boste Vi drage

denn nur gemeinsam können wir wach-

bralke in bralci radi brali.

sen und Ziele erreichen.

Več desetletja dolgo tradicijo ima znotraj

Die Verantwortung gegenüber unseren

društva tudi delo z otroki in mladino. V

Vorfahren, die durch 112 Jahre Vereinsge-

onec prejšnjega leta je društvo

povojnem času je to delo opravljal župnik

schichte großes geleistet haben, soll für

dobilo nov odbor, v katerem

Ludvik Jank, kasneje Neži Povše, nato pa

uns keine Bürde sein, sondern vielmehr

je poleg predsednika še deset

tudi Leni Ogris. Redna otroška in mladin-

eine Ermutigung den vorgegebenen Weg

odbornikov: Mirtiju, Rafaelu, Christianu,

ska srečanja so se začela leta 1985, ko sta

weiterhin kreativ und zukunftsweisend zu

Milanu, Niku, Dominiku, Hanesu, Majdi,

Heidi Lampichler in Tatjana Tolmaier prvič

gestalten. Viele Projekte die in der Ver-

Robiju in Veroniki iskrena hvala, da so

vabili na otroško uro, kasneje se jima je

gangenheit entstanden sind haben noch

pripravljeni sodelovati in oblikovati

pridružila še Sandra Lampichler. Ideja za

heute ihre Berechtigung.

društveno prihodnost – to dandanes

to pobudo je še danes, po več kot 30 letih,

Dies gilt zum Beispiel für das Mitteilungs-

ni samoumevno. Vendar društvo ni le

aktualna in hvale vredno je, da voditeljice

blatt des Vereines „Naša vas / Unser

predsednik in odborniki. Želja je, da bi

še danes opravljajo to neprecenljivo delo

Dorf“. Die erste Ausgabe erschien im Juni

kulturno podobo Radiš in bližnje okolice

- za to jim velja iskrena zahvala!

1990. Durch 25 Jahre hat das Blatt Tomaž

sooblikovalo čim več ljudi. Hvaležni

Ogris sen. gestaltet. Vor ihnen haben Sie

bomo za predloge, nove ideje, konstruk-

die neueste, 51. Ausgabe von „Naša vas /

tivno kritiko itd.

Unser Dorf“. Für diese konnten wir neue

Vsi skupaj se moramo v prihodnje zopet

freiwillige Mitarbeiter gewinnen, dadurch

bolj zavedati kaj nam pomeni SPD Radiše, vprašati se moramo zakaj sodelujemo,

nde des letzten Jahres wurde

ist die Herausgabe des Mitteilungsblatt auch

ein neuer Vereinsvorstand für

in nächster Zeit gesichert. Wir werden uns

den SKV „Radiše“ gewählt,

auch in Zukunft für ein qualitätsvolles und

Glede na to, da so Radiše in okolica dokaj

dieser hat seitdem, neben dem Ob-

vielfältiges Mitteilungsblatt bemühen und

majhen kraj mora biti v našem skupnem

mann 10 Mitglieder. Heutzutage ist es

hoffen, dass auch Sie verehrte LeserInnen viel

interesu, da čim bolje sodelujemo in tako

nicht selbstverständlich das Personen

Freude damit haben werden.

prispevamo k uspešnemu društvenemu

bereit sind freiwillig mitzuhelfen und

Eine lange Tradition hat innerhalb des Ver-

delovanju. Ne moremo si privoščiti, da

das Vereinsleben mitzugestalten. Des-

eines auch die kreative Arbeit mit Kindern

bi izključevali in obsojali! Društvo se bo

wegen ein herzlicher Dank an Martin,

und Jugendlichen. In der Nachkriegszeit

lahko razvijalo v dobrem le, če bomo s

Rafael, Christian, Milan, Niko, Dominik,

hat die Verantwortung dafür Pfarrer Ludvik

skupnimi močmi skušali uresničiti cilje.

Hannes, Majda, Robi und Veronika.

Jank übernommen, danach war es Neži

Imamo veliko odgovornost do naših pred-

Jedoch braucht es für einen gut funkti-

Povše und später Leni Ogris. Im Jahre 1985

hodnikov, ki so skozi 112-letno društveno

onierenden Verein mehr als nur einen

luden Heidi Lampichler und Tatjana Tol-

zgodovino krojili kulturno dogajanje na

Obmann und Vorstandsmitglieder. Das

maier zum ersten Treffen von Kindern und

Radišah, vendar naj nam ta odgovornost

kulturelle Leben am Radsberg sollte

Jugendlichen, daraus entstand eine mehr

ne bo v breme. Bodimo veseli in ponosni,

von so vielen Menschen wie möglich

als 30-jährige Tradition. Mittlerweile werden

da lahko nadaljujemo začrtano pot, kajti

gestaltet werden. Wir sind jederzeit

die beiden von Sandra Lampichler unter-

ni nujno vse slabo in zastarelo, kar ima

dankbar für Vorschläge, neue Ideen,

stützt. Für ihre wertvolle Arbeit gebührt

svoje začetke pred desetletji, nasprotno.

konstruktive Kritik usw.

ihnen ein großer Dank!

hodimo na vaje in obiskujemo prireditve?

JUNIJ/JUNI 2016

kronika Občni zbor SPD Radiše

SPD Radiše je 20. DECEMBRA izvedlo svoj redni občni zbor. Pri tem se je sestav odbora spremenil. Društvo je z Aleksandrom Tolmaierjem dobilo novega predsednika, ki je nasledil Nužija Wieserja, ta je društvo vodil od leta 1999. V prihodnje v odboru ne bodo več Nuži in Samo Lampichler ter Marco Tolmaier. Vsem velja iskrena zahvala za sodelovanje in velik trud. V odboru pa je tudi nekaj novih obrazov, to so: Veronika Lampichler, Majda Ogris, Milan Hribernig, Rafael Sadjak, Dominik Thaler, Hanes Tolmaier in Christian Wrulich, ki so se pridružili Martinu Ogrisu, Robiju Pichlerju, Niku Wieserju in Aleksandru Tolmaierju.

pišejo Aleksander Tolmaier, Heidi in Andrej Lampichler

Die Tage rund um Neujahr sind am Radsberg von zwei alten Bräuchen geprägt. In den letzten Tagen des alten Jahres gehen die Sänger des SKV „Radiše“ von Haus zu Haus und überbringen den Bewohnern mit dem Neujahrslied gute Wünsche für das kommende Jahr. Nur einige Tage später bekommen die Bewohner vom Radsberg Besuch von den Heiligen Drei Königen, dieser Brauch wird von der Pfarre Radsberg gepflegt.

Ansambel Saša Avsenika na Radiškem plesu

Pred štirimi desetletji je SPD Radiše priredilo svoj prvi ples. Prireditev se je ohranila do današnjega dne. Tako je društvo letos, 16. JANUARJA, lahko vabilo na jubilejni 40. Radiški ples in ta je ponudil marsikaj novega. Prostor pred vhodom in notranjost kulturnega doma sta bila plesu primerno pokrašena. Obiskovalci so že ob prihodu dobili napitek in posebno značko s katero so sodelovali pri nagradni igri. Na splošno je srečolov vseboval veliko lepih nagrad: velik televizor, panoramski polet z letalom, gorsko kolo, številne darilne košare z domačimi dobrotami in še druge nagrade.

Nov odbor našega društva

Bei der Jahreshauptversammlung des SKV "Radiše" am 20. Dezember kam es im Vorstand zu einigen Veränderungen. Der langjährige Obmann Nuži Wieser legte sein Amt nieder, zum Nachfolger wurde Aleksander Tolmaier gewählt. Und auch sonst gibt es einige neue Gesichter im Vorstand. Dem neuen Obmann stehen in dieser Periode folgende Personen zur Seite: Veronika Lampichler, Majda Ogris, Milan Hribernig, Martin Ogris, Robi Pichler, Rafael Sadjak, Dominik Thaler, Hannes Tolmaier, Niko Wieser und Christian Wrulich.

S starima običajema v Novo leto

Ansambel Saša Avsenika je bil pravi magnet za publiko in je privabil goste od blizu in daleč.

SPD Radiše si je skozi vso svojo zgodovino prizadevalo ohranjati stare šege in navade. En tak star običaj je petje novoletne pesmi po radiških domovih. Moški se zadnje dni v letu odpravijo od hiše do hiše in s staro novoletno pesmijo ljudem zaželijo dobro in zdravo novo leto. Vaščani se jim zahvalijo z jedačo, pijačo in denarno podporo za društvo (28., 29. IN 30. DECEMBER).

K ohranjevanju šeg in navad spada tudi petje trikraljevske pesmi, ki ga pripravlja fara Radiše. Le nekaj dni po novoletnem petju Radišanke in Radišane obiščejo Sveti trije kralji, ki domačinom še enkrat podarijo lepo pesem.

Mladina je uživala na plesu in praznovala dolgo v noč.

Strahlende Augen, lachende Gesichter, fröhliche Kinder – am Kindermaskenball (7. Februar) hatten im Kulturhaus die Faschingsnarren das Sagen. Bei den vielen Spielen zum Thema „Zirkus“ bekamen alle Kinder kleine Preise und danach einen großen Krapfen.

Pester popoldan

Daniel in Ingrid Wrulich sta zaplesala, muzikanta Nuži Wieser in Michi Hribernig sta občudovala Avsenikove.

Za višek plesa je nedvomno skrbel Ansambel Saša Avsenika, ki je s svojim nastopom privabil veliko množico ljubiteljev Avsenikovih melodij. Prigrizki in dobre pijače, med drugim posebni koktejli, so zaokrožili lepo ponudbo ob jubilejnem, 40. Radiškem plesu, ki je navdušil veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Vor vier Jahrzehnten organisierte der SKV „Radiše“ den ersten Ball. Die Veranstaltung wurde zur Tradition und so lud der Verein heuer schon zum 40. Radsberger Ball. Dieser bot den Besuchern einige Besonderheiten. Der Eingangsbereich zum Kulturhaus wurde neu gestaltet und auch die Räumlichkeiten waren schön dekoriert. Alle BesucherInnen bekamen ein Begrüßungsgetränk und einen Anstecker, mit diesem nahmen sie bei einer besonderen Geschenkverlosung teil. Auch bei der Tombola konnte man schöne Preise gewinnen. Der Höhepunkt des Balles war das Ensemble von Saša Avsenik, welches mit seinem Auftritt viele LiebhaberInnen der bekannten Avsenik-Melodien anlockte. Eine reichhaltige Getränke- und Speisekarte rundete das vielfältige Angebot des 40. Radsberger Balles ab. Die BesucherInnen verweilten am Ball zufrieden und gut gelaunt bis spät in die Nacht.

Ples otroških šem

Zelo priljubljena pri obiskovalcih je prireditev, ki jo oblikujeta Tomaž Ogris in Nuži Wieser. V sproščenem vzdušju je Tomaž Ogris, pod geslom Sledovi in spomini, zopet predstavil del svojega bogatega arhiva fotografij. Glasbeno je prireditev z orglicami in kitaro popestril Nuži Wieser (20. FEBRUAR). Unter dem Motto „Spuren und Erinnerungen“ verlief am 20. Februar ein geselliger Nachmittag im Kulturhaus. Passend zum Thema präsentierte Tomaž Ogris alte und neue Fotografien, musikalisch unterstützt wurde er von Nuži Wieser, der mit seiner Gitarre und Mundharmonika aufspielte.

Vrata v kratek čas

Poseben način gledališča smo v kulturnem domu lahko videli 6. MARCA. Gledališka skupina „Sami močni“ iz Šmihela je gostovala s predstavo „Vrata v kratek čas“. Člani skupine, ki že več let deluje, so se pri tej predstavi spoprijeli z objektnim gledališčem. Iz kolov, desk in krogcev so ustvarili svoj svet, ki je plod njihove ustvarjalnosti in tako je skupaj z režiserko Alenko Hain nastala predstava. Mlade igralke in igralci so prepričali s samozavestnim nastopom. Eine besondere Art des Theaters stellte uns am 6. März die Jugendtheatergruppe „Sami močni“ aus St. Michael vor. In dem Stück „Vrata v kratek čas“ (Die Tür in die Kurze Zeit) setzte sich die Gruppe erstmals mit dem Objekttheater auseinander. Verschiedene Bretter, lange und rundliche, sowie Stäbe verwandelten sich in Schiffe, Speisekarten, Klaviere und vieles mehr. Die jungen SchauspielerInnen überzeugten das Publikum mit ihrem selbstbewussten Auftritt.

Letošnja pustna norija za najmlajše (7. FEBRUARJA) je bila v znamenju cirkusa. Kulturni dom je bil v rokah pustnih šem. Po zabavnih družabnih igrah, pri katerih je vsak nekaj zmagal, so si otroci zaslužili okusne krofe.

Radiše mag. Daniela Pečnik iz Podjune o ajdi. „Spoznajmo

Pravi "cirkus" je vladal v nabito polni dvorani kulturnega doma. Tudi klovna Nina Ogris in Hannah Komposch sta ze dobro zabavala.

Radiške gospodinje so radovedno spremljale namigom mag. Daniele Pečnik.

Predavanje o ajdi

15. MARCA je predavala na povabilo fare in soprireditelja SPD

JUNIJ/JUNI 2016

ajdo od zrna do kuharskega izdelka“ je bilo geslo večera. Skupno kuhanje in pokušnja sta udeležence povezala in so radi govorili „dobro“ drug o drugem. Am 15. März hat uns Frau Mag. Daniela Pečnik in dem Vortrag „Buchweizen – vom Korn bis zur Speise“ viel wissenswertes über den „Hadn“ berichtet.

Christian Hölbling, ki je tudi „mav“ Radišan, je predstavil svoj najnovejši program.

Zanimiv običaj ob Veliki noči

Posebno doživetje je vsakoletna Velikonočna baklada, letos je bila na sporedu 26. MARCA.

Gostovanje kabaretista Christiana Hölblinga

9. APRILA smo v kulturnem domu doživeli zabaven večer.

Preden so se nosilci bakel odpravili na pot, jih je domači župnik še "požegnal".

Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, se je tudi letos zbrala velika množica obiskovalcev. Ti se radi udeležijo sprevoda z baklami od farovža do postavljenega kresa. Tam z navdušenjem opazujejo kako mogoni velikonočni kres razsvetluje noč. Tudi letos je pri pripravah sodelovalo veliko prostovoljcev, ki so pripravili več metrov dolge bakle in ogromni velikonočni kres. Vsem pomagačem iskrena hvala! Der Fackelzug am Ostersamstag (26. März) erfreut sich bei den Besuchern größter Beliebtheit. Auch heuer kamen viele um eine Fackel vom Pfarrhof zum Osterhaufen zu tragen. Es ist immer wieder faszinierend anzusehen wie das Feuer langsam größer wird und somit den Nachthimmel erhellt. Die alljährliche Durchführung dieses alten Brauches ermöglichen zahlreiche Helfer die viel Arbeit und Zeit in die Herstellung der Fackeln und das Aufstellen des Osterfeuers investieren. Allen gilt ein großer Dank!

Kres, ki ga je Niko Wieser postavil s svojimi fanti, je bil zopet večji kot v prejšnjem letu.

V gosteh je bil kabaretist Christian Hölbling, ki je v zadnjih letih zaslovel s svojo umetniško figuro Helfried. Lansko leto je Christian Hölbling Helfrieda poslal v pokoj in predstavil nov program z naslovom „Ich kann auch anderst!“. S tem je gostoval na Radišah in poskrbel za odlično vzdušje in zabavo. Doživeli smo vrhunski kabaret s kakovostnim humorjem in smešnimi pevskimi vložki. Der Kabarettist Christian Hölbling hat im Vorjahr sein neues Kabarettprogramm „Ich kann auch anderst!“ vorgestellt. Davor tourte er mit seiner Kunstfigur Helfried durch den gesamten deutschsprachigen Raum und erlangte große Bekanntheit. Im neuen Programm verzichtet er auf Helfried und erzählt aus dem Leben eines Kabarettisten. Dabei schlüpft er in verschiedenste Rollen und sorgt mit intelligentem Humor für hervorragende Unterhaltung. Beim Gastspiel im Kulturhaus war das Publikum begeistert.

Romanje treh cerkva

16. APRILA, na lep sobotni dopoldan, je Radiše zopet obiskalo, tako kot že leta poprej, veliko število romarjev iz Žrelca in okolice, ki so se udeležili romanja treh cerkva. Pohodnike je pot, tako kot vedno, vodila od farne cerkve v Žrelcu, do te v Podkrnosu in naprej do radiške cerkve. V kulturnem domu so društveniki romarjem postregli malico. Okrepčani so se podali nazaj v dolino.

Romarji so se okrepčali pred kulturnim domom.

Neuerlich besuchten den Radsberg die Teilnehmer der Drei Kirchen-Wallfahrt. So wie jedes Jahr führte sie der Weg von Ebenthal über Gurnitz auf den Radsberg. Nach einer Andacht im der Pfarrkirche konnten sich die Pilger vor dem Kulturhaus mit einer Jause stärken. Danach ging es zurück ins Tal.

Otroci peli v Selah

Krščanska kulturna zveza je tudi letos vabila na srečanje otroških in mladinskih zborov. Povabilu so se radi odzvali tudi mlade pevke in pevci otroškega zbora SPD Radiše. 24. APRILA so, skupaj z vrstniki drugih zborov, oblikovali koncert v Selah. Der Kinderchor des SKV Radiše ist beim heurigen Kinderund Jugenchortreffen des Christlichen Kulturverbandes in Zell-Pfarre aufgetreten.

Petje otrok z Radiš gotovo ni bil razlog, da je v Selah, na ta pomladanski popoldan snežilo.

Radiški fantje na predstavitvi enciklopedije

4. MAJA je bila v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu predstavitev posebnega znanstvenega dela. Katja SturmSchnabl und Bojan-Ilija Schnabl sta predstavila enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki je izšla pod naslovom „Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942“. Pevsko so prireditev sooblikovali Radiški fantje. Katja Sturm-Schnabl und Bojan-Ilija Schnabl haben am 4. Mai im Kärntner Landesarchiv in Klagenfurt die „Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/ Koroška, Von den Anfängen bis 1942“ vorgestellt. Musikalisch wurde die Veranstaltung vom Männerchor „Radiški fantje“ umrahmt.

Das diesjährige Mariensingen konnte wegen unbeständigem Wetter nicht bei der Zulechner-Kapelle in Oberkreuth stattfinden. So bildete die Pfarrkirche den festlichen Rahmen für das Konzert. Das Programm gestalteten diesmal das Bläserquartett „brass nette trompette“, der Männerchor „Radiški fantje“ und der Kirchenchor aus Keutschach / Hodiše. Nach schönem Gesang klang der Abend im Kulturhaus im geselligen Beisammensein aus.

Pesniško izročilo z Radiš in okolice

Nužej Tolmaier že nekaj let zbira stare pesmi z Radiš in okolice. Obširno gradivo bo objavil v knjigi “Tiha zemlja”, ki bo javnosti predstavljena predvidoma jeseni. Knjigi bo priložena tudi zgoščenka, za katero je posnel nekaj pesmi tudi

Tudi mešani pevski zbor je prispeval nekaj pesmi za novo zgoščenko.

mešani pevski zbor SPD “Radiše”. Snemanje je bilo 9. MAJA v farni cerkvi na Radišah. Im Herbst soll ein Buch über altes Liedgut vom Radsberg und dessen Umgebung erscheinen. Dafür sammelt Nužej Tolmaier seit Jahren entsprechendes Material. Dem Buch wird auch eine CD beiliegen, für diese hat auch der gemischte Chor des SKV „Radiše“ einige Lieder aufgenommen.

Prvo obhajilo

V radiški fari je letos na binkoštno nedeljo, 15. MAJA, prejelo

Marijine pesmi v farni cerkvi

5. MAJA, na praznik Gospodovega vnebohoda, se je v farni

cerkvi na Radišah zbrala lepa množica ljudi, da bi prisluhnila Koncertu Marijinih pesmi. Ker je bilo vreme preveč nestanovitno, koncert na žalost ni mogel potekati na prostem pri Culehnerjevi kapelici. Letošnji spored so oblikovali kvartet trobil „brass nette trompette“, Radiški fantje in kot gostje Cerkveni zbor iz Hodiš. Prijeten večer je izzvenel v kulturnem domu v sproščenem vzdušju, ob dobri kapljici in prigrizku.

Ponosni prvoobhajanci z učiteljico Heidi Lampichler in domačim župnikom Marjanom Plohlom.

JUNIJ/JUNI 2016

sedem otrok zakrament svetega obhajila. Po slovesni sveti maši so starši povabili prvoobhajance, sorodnike in farane na skupen zajtrk in agapo v kulturni dom. Am Pfingstsonntag haben sieben Kinder in der Pfarre Radsberg das Sakrament der Hl. Kommunion empfangen. Nach dem feierlichen Gottesdienst wurden alle zu einer Agape, die von einigen Eltern vorbereitet wurde, eingeladen.

Dan starejših faranov

Farni svet je na binkoštni ponedeljek, 16. MAJA, vabil starejše farane z Radiš k sveti maši s prejemom sv. maziljenja in na skupno kosilo v kulturni dom. Mašo in kulturni spored je sooblikoval mešani pevski zbor, Tomaž Ogris pa je predstavil fotografije.

Dobro vreme, okusne specialitete in veselo vzdušje tako poznajo občani Radiški farni praznik.

wenn wir miteinander feiern!“ Nach der Hl. Messe, die vom Pfarrer Marjan Plohl zelbriert und von der Kindergruppe und dem gemischten Chor mitgestaltet wurde, wurden „herzige Bilder von herzlichen Menschen“ gemacht, herzhaft gekocht, gegrillt und gebacken! Mit „Herz serviert“, herzhaft musiziert, herzige Spiele gespielt und herzig gebastelt!

Izlet v Slovenijo

Stalnica „Dan starejših faranov“ radiške fare iz leta v leto privabi več udeležencev.

Am 16. Mai wurden ältere Pfarrangehörige vom Pfarr gemeinderat zum feierlichen Gottesdienst in die Pfarrkirche und anschließend zum gemeinsamen Mittagessen ins Kulturhaus eingeladen. Die Hl. Messe und das Kulturprogramm hat der gemischte Chor mitgestaltet, Tomaž Ogris hat mit einer Bilderpräsentation mit wunderschönen Eindrücken von der Natur und den Radsbergern, beeindruckt.

Čiščenje kulturnega doma

21. MAJA se je zbrala skupina društvenikov in očistila notranje prostore kulturnega doma in uredila bližnjo okolico hiše. Am 21. Mai war im Kulturhaus Putztag. Freiwillige Helfer reinigten die Räumlichkeiten und brachten die Bereiche ums Haus in Ordnung.

Udeleženke in udeleženci učne skupine „Pogovori v slovenščini“ se podajo ob koncu šolskega leta na izlet v Slovenijo, kjer morajo dokazati pridobljeno jezikovno znanje. 25. JUNIJA letos se jim je pridružilo še nekaj ljudi. Ogledali so si Predjamski grad blizu Postojne, se okrepčali na turistični kmetiji Hudičevec v Hruševju; za konec so se sprehodili po starem mestnem jedru Kranja in se lepo sprostili. Die Teilnehmer und Teilnehmerinnen der Lerngruppe „Gespräche in Slowenisch“ begeben sich zum Schulschluss nach Slowenien, wo sie die erworbenen Sprachkenntnisse unter Beweis stellen müssen. Am 25. Juni haben sich ihnen noch weitere Interessierte angeschlossen. Nach der Besichtigung der Burg Predjamski grad stärkten sie sich am touristischen Bauernhof Hudičevec in Hruševje; zum Abschluss machten sie einen Spaziergang durch den alten Stadtkern von Kranj, wo sie sich gut entspannen konnten.

„Prisrčen” Farni praznik

V letu »usmiljena« je letošnji farni praznik potekal (10. JULIJ) prav pod tem geslom. Med mašo, ki so jo sooblikovali otroška skupina in mešani pevski zbor, so bili farani vabljeni, da pomislijo na »srčne« in lepe odnose v farni skupnosti. S tem pozitivnim mišljenjem se je nadaljeval praznik po maši v in okoli kulturnega doma, kjer so ljudje delali, jedli in pili, peli, se igrali, bili kreativni v prisrčni in hvaležni skupnosti. Am Radsberg wurde das heurige Pfarrfest im „Jahr der Barmherzigkeit“ mit dem Zeichen des Herzens gefeiert und darauf hingewiesen; „Lassen wir uns Gottes Liebe schenken,

Vodstvo v predjamskem gradu blizu Postojne je bilo zanimivo in v poletnih temparaturah zelo prijetno.

KULTURNA DEDIŠČINA KULTURERBE piše Tomaž Ogris

Ledinska imena Flurnamen

novejši dobi se hitro spreminjajo okoliščine, življenjske oblike, navade in običaji našega bivanja. Kar je bilo včeraj, jutri ne bo več; le še nekaj časa bo ostalo v spominu ljudi. Vendar tudi ta bledi, znanje izginja, človek pozablja. Ljudje, starejši in tudi mlajši, ki so zakoreninjeni v domačem okolju, želijo vedeti, iz kakšnih življenjskih podlag se hranijo njihove korenine. Pomembno kulturno izročilo so ledinska imena, domače označbe za njive, travnike, pašnike, gozdove, tesni, jame, poti i. dr. Do nedavnega so bila prisotna v vsakdanji rabi, po novem vse bolj izginjajo in tonejo v pozabo. Na območju nekdanje občine Radiše se je pričelo zbiranje in zapisovanje ledinskih imen z namenom, da nastane poseben zemljevid in priloga z zanimivimi pojasnili.

n der neuen Zeit verändern sich Umstände, Lebensformen, Sitten und Gebräuche unseres Daseins sehr schnell. Was gestern war, wird morgen nicht mehr sein; es wird für einige Zeit nur noch in der Erinnerung der Menschen bleiben. Doch auch diese verblasst, das Wissen schwindet, der Mensch vergisst. Ältere und auch jüngere Leute, die im heimatlichen Umfeld verwurzelt sind, haben den Wunsch zu erfahren, aus welchen Lebensgrundlagen sich ihre Wurzeln nähren. Ein bedeutendes Kulturgut sind die Flurnamen, heimische Bezeichnungen für Felder, Wiesen, Weiden, Wälder, Schluchten, Senken, Wege u. a. Bis vor nicht allzu langer Zeit waren sie noch in täglicher Verwendung, neuerdings schwinden sie zunehmend und versinken in der Vergessenheit. Im Bereich der ehemaligen Gemeinde Radsberg wurde mit dem Sammeln und Aufzeichnen der Flurnamen begonnen mit dem Ziel, eine eigene Landkarte samt einer Beilage mit interessanten Erläuterungen entstehen zu lassen.

Der Heimatort ist den Menschen nahe und eine Herzensangelegenheit. Moderne Strömungen lassen sich allerdings nicht aufhalten. So manches ist heute anders, als es gestern war, und morgen wird es wieder anders sein. Das Bewahren

JUNIJ/JUNI 2016

Im Franziszeischen Kataster sind einige Flurnamen erhalten geblieben.

Domači kraj je ljudem blizu in zato pri srcu. Modernih tokov vsekakor ni mogoče zaustaviti. Marsikaj je danes drugače, kakor je bilo včeraj, in jutri bo spet drugače. Ohranjanje starih narečnih izrazov ter imen je povečini možno le preko ustnega izročila, kajti zapisov je le malo ali skoraj nič. V pogovorih s starejšimi ljudmi, ki živijo ali so doraščali na radiških kmetijah, pride na dan mnogo stvari iz preteklosti, pripovedi, domislice, skoraj pozabljene besede in označbe iz vsakdanjega življenja kakor tudi imena in označbe manjših krajevnih območij, zemljišč, parcel. Imena vasi in hišna imena so do neke mere še obče znana. Pri ledinskih imenih je drugače, kajti uporabljala so se že nekdaj le za vsakdanje sporazumevanje in delo na določenih domačijah. Le lastniki, sosedje in mogoče najemniki so vedeli, kje je „na Peč cah“, „v Vohrad “, „na Ledinķ “, „na Vratah“, „na Ķlin “, „v Rovah“, „na Novin “, „v Hmajn “, „na Bvat cah“, „v Lajtn “ itn. S spreminjanjem jezikovnih navad in vse večjo rabo nemščine, z izginjanjem domačega narečja ali krajevnega govora, s spreminjanjem namembe in koriščenja zemljišč, z združevanjem ali deljenjem ter novimi lastniškimi razmerami so šla mnoga imena v pozabo. Lepo je videti, kako se razživijo starejši in tudi mlajši ljudje ob spominih na prejšnje čase. Ustno izročilo vsekakor ni trajno in izginja, kajti vse je minljivo, kakor življenje samo po sebi. Rabe starih besed in imen za vsakdanje potrebe v ožjem lokalnem okolju in za orientacijo v določenem življenjskem prostoru po izgubi ni več mogoče oživiti. Le v zapisih ostanejo shranjene zanimive dragocenosti ljudskega izročila. Pohiteti je treba, kajti oseb, ki so lahko še avtentični informanti, je iz dneva v dan manj. V mariskaterem primeru je že prepozno.

alter Mundartausdrücke und Namen ist überwiegend lediglich über mündliche Überlieferung möglich, denn es gibt nur wenig oder gar keine schriftliche Aufzeichnungen. Bei Gesprächen mit älteren Menschen, die auf Radsberger Bauernhöfen aufgewachsen waren, kommen viele Dinge aus der Vergangenheit zutage, Erzählungen, Einfälle, nahezu vergessene Wörter und Bezeichnungen aus dem Alltagsleben sowie Namen und Bezeichnungen kleinerer Gebiete und Landstriche, Liegenschaften, Parzellen. Die Dorf- und Hausnamen sind einigermaßen noch allgemein bekannt. Bei Flur- oder Riednamen ist es anders, denn sie wurden seit jeher überwiegend zur täglichen Verständigung bei der Arbeit auf einem bestimmten Anwesen verwendet. Lediglich die Eigentümer, Nachbarn, vielleicht noch Pächter wussten, was mit „na Peč cah“, „v Vohrad “, „na Ledinķ “, „na Vratah“, „na Ķlin “, „v Rovah“, „na Novin “, „v Hmajn “, „na Bvat cah“, „v Lajtn “ usw. gemeint ist. Mit dem Wandel der Sprachgewohnheiten und dem zunehmenden Gebrauch der deutschen Sprache, mit Verschwinden der überlieferten Mundart oder der örtlichen Sprachvariante, mit Änderungen der Widmung und Nutzung der Liegenschaften, im Zuge der Grundzusammenlegungen oder -teilungen sowie mit neuen Besitzverhältnissen gerieten zahlreiche Namen in Vergessenheit. Es ist schön zu erleben, wie ältere und auch jüngere Menschen bei Erinnerungen auf vergangene Zeiten aufleben. Die mündliche Überlieferung ist allerdings nicht dauerhaft und schwindet wie alles, ebenso wie das Leben an sich vergänglich ist. Die Verwendung alter Ausdrücke und Bezeichnungen des alltäglichen Bedarfs im engeren lokalen Umfeld und für die Orientierung in einem bestimmten Lebensraum kann man nach deren Verlust nicht mehr zum Leben erwecken. Nur in den schriftlichen Aufzeichnungen bleiben die wertvollen Kleinode der Überlieferung erhalten. Man muss sich beeilen, denn die Personen, die noch

Zbranih je že nad 250 ledinskih imen.

Nekaj zapisov ledinskih imen je ohranjenih. Izvirajo iz druge polovice 19. stoletja in jih je mogoče najti v Terezijanskem, Jožefinskem in Franciscejskem katastru. Zapisovali so jih takratni državni uradniki, ki povečini niso znali jezika in se niso pozanimali na kraju samem glede oblike krajine, površine, namembe in rabe zemljišč. V novejšem času zapisujejo kmetje, ki zaprosijo za podpore iz evropskih skladov za pospeševanje kmetijstva, ledinska imena tudi v predvidene obrazce. Poizvedovanja na kraju samem in pogovori z domačini pa so slej ko prej najzanesljiveši viri pri pridobivanju in ohranjanju znanja o posebnosih kulturne krajine. Sad celotnih namer bo poseben zemljevid, v katerega se bodo vpisala vsa znana imena tako, kot jih izgovarjajo domačini. Posebna priloga bo nudila v nemščini in slovenščini pojasnila in razlage glede pomena in izvora imen, od katerih se nekatera pojavljajo tudi večkrat ali v nekoliko spremenjenih inačicah. Delo, ki se je komaj pričelo, bo seveda trajalo nekaj časa. Zemljevid in priročnik bo na voljo – na papirju in po internetu – vsakomur, ki se zanima za dragoceno kulturno dediščino na Radišah.

authentische Informanten sein können, werden von Tag zu Tag weniger. In manchen Fällen ist es bereits zu spät. Einige schriftliche Aufzeichungen von Flurnamen sind erhalten geblieben. Sie stammen aus der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts und sind in den Theresianischen, Josefinischen und Franziszeischen Katastern zu finden. Niedergeschrieben wurden sie von seinerzeitigen Staatsbeamten, denen größtenteils die erforderlichen Sprachkenntnisse fehlten und die vor Ort keine Erkundungen hinsichtlich der Geländeformen, der Oberflächenstruktur, Widmung und Verwendung der Liegenschaften anstellten. Neuerdings schreiben die Bauern, welche Anträge zur Förderung der Landwirtschaft aus europäischen Mitteln stellen, auch Flurnamen in die dafür vorgesehenen Formblätter. Forschungen vor Ort und Gespräche mit den Einheimischen sind jedoch nach wie vor die verlässlichsten Quellen beim Erwerb und der Bewahrung des Wissens über Besonderheiten der Kulturlandschaft. Das Ergebnis dieses Gesamtvorhabens wird eine besondere Landkarte sein, auf der alle bekannten Namen so eingetragen werden, wie sie von der Ortsbevölkerung ausgesprochen werden. Ein Begleitheft wird auf Slowenisch und Deutsch Erläuterungen und Erklärungen hinsichtlich der Bedeutung und Entstehung der Namen enthalten, von denen manche auch mehrmals in leicht abweichenden Varianten aufscheinen. Das Werk, welches gerade erst begonnen wurde, wird freilich einige Zeit in Anspruch nehmen. Die Landkarte und das Beiheft werden – auf Papier und im Internet – allen zur Verfügung stehen, die sich für das wertvolle Kulturerbe auf dem Radsberg interessieren.

Vsakdo ima do zaključka raziskav možnost, da doprinese svoje znanje in s tem prispeva nekaj k višji kakovosti končnega rezultata. Pošjlite nam vaše slike in radevolje jih bomo posredovali naprej: info@spd-radise.at

Jeder und jede hat bis zum Abschluss der Erhebungen die Möglichkeit, das eigene Wissen einzubringen und somit einen Beitrag zur höheren Qualität des Endergebnisses zu leisten. Senden sie uns Ihre Unterlagen zu. Wir leiten sie gerne den Autoren weiter: info@spd-radise.at

JUNIJ/JUNI 2016

aj pa divata ns’ sploh... Sarah in Tanja Rogaunig Dve bivši članici SPD Radiše v glavnem mestu Avstrije Zwei Radsbergerinnen im Großstadtschungel piše Sarah Rogaunig

estri Tanja in Sarah sta dolga

Poslušati zgodbe drugih ljudi in jih

leta peli v radiškem otroškem

spraviti v obliko besedila ali radijskega

je lepo doma. Srečna sem, da imam dve domovini, Radiše in Dunaj.

zboru, pozneje tudi v mladins-

prispevka je postal tvoj poklic. Kdaj si

Kateri je tvoj najljubši kraj na Radišah?

kem. Poleg tega je bila Sarah nad sedem

odkrila svojo strast do poročanja?

let članica domače mladinske gledališke

Kot majhna deklica sem bila zelo rada pri svoji babici. Pripovedovala mi je o svojem otroštvu, o mladosti, veliko o času druge svetovne vojne. Zaradi nje sem se odločila za študij zgodovine. Zdaj pravtako poročam o zgodbah, ki me zanimajo. Velikokrat tudi o ljudeh na Koroškem. Pridem v kraje, ki jih tedaj, ko sem še živela tu, nisem poznala. Včasih srečam stare znance – kot npr. Pepi Lausegger, ki mi je pripovedovala o življenju v Švici ali našega dologletnega živinozdravnika, ki sem ga lahko spremljala ves dan od kmetije do kmetije... to je bilo super.

skupine. Leta 2008 se je zaradi študija preselila na Dunaj. Od takrat tudi sodeluje pri slovenskem sporedu ORF in poroča o koroških Slovencih na Dunaju. Za Našo Vas bo urednica srečala Radišane, ki so se preselili kam drugam. Tokrat je obiskala njeno starejšo sestro Tanjo in jo prosila za kratek klepet. Tanja, zakaj si se odločila, da odideš na Dunaj?

Želela sem študirati publicistiko. Študij so ponujali na Dunaju in še v Celovcu, ne pa v Gradcu, kamor sem bila namenjena. Torej sem se morala odločiti: ostanem doma ali pa grem v tuje mesto, velemesto, ki ga sploh ne poznam. TANJA:

Odločila si se za Dunaj in tam živiš še danes. Zdi se mi, da odločitve nikoli nisi obžalovala?

Ne sploh ne. Seveda je bilo na začetku vse drugače, vse večje, mnogo ljudi,... Na vse to sem se morala šele navaditi. V tem mestu je toliko različnih možnosti na delovnem trgu in Dunaj nudi raznolike kulturne in kulinarične ponudbe. To mesto je „multikulti”. Vedno spet spoznavaš kraje in zanimive ljudi, ki ti pripovedujejo iz svojega življenja, kako živijo, kako mislijo... In vse to z javnimi sredstvi, tako, da avta ne potrebuješ.

Lahko rečeva, da si pogostokrat doma..

Na vsak način. Ko imam čas, se podam na pot na Koroško, kjer obiščem svojo družino, babico, stare znance... Vedno mi

Rada se sprehajam po gozdovih. Kateri je tvoj najljubši kraj na Dunaju?

Alte Donau. Kdaj si vedno v domovini?

Za božič, ob dnevu Vernih duš, in še ob drugih prilikah.

„Wien ist uns ans Herz gewachsen.”

2003 entschied sich Tanja für gleich zwei Studien (Publizistik & Kommunikationswissenschaft sowie Geschichte) an der Hauptuniversität in Österreichs Hauptstadt. 2008 folgte ihr auch ich. Und musste es ihr wohl nachmachen – gleiche Uni, jedoch andere Studienfächer (Theater-, Film- & Medienwissenschaft sowie Ernährungswissenschaft). Während ich mein erstes Wintersemester im kalten, windigen Wien absolvierte, genoss Tanja im Rahmen ihres Studentenaufenthaltes in Siena das dolce vita. Jetzt leben wir als Nachbarinnen im 17. Bezirk und teilen uns den gleichen Innenhof. Wenn wir uns nicht um unsere Blumen und Gewürze am Balkon kümmern, kochen, wandern oder laufen, dann arbeiten wir. Tanja als TVund Ö1-Hörfunk Redakteurin. Ich zurzeit an meiner Masterarbeit und als TV- und Radio-Redakteurin beim Slowenischen Programm des ORF.

...mi otroci bodočnost smo! Unsere Kinder - unsere Zukunft piše Tomaž Ogris, ml.

let je minulo, odkar sta Heidi

V teh letih se je gotovo nabralo nešteto

Lampichler in Tatjana Tolmaier

doživetij in spominov – zato smo Tatjano

prevzeli otroško in mladinsko

in Heidi prosili za pogovor.

skupino. Jubilej, ki je vreden praznovanja in tako je vabilo Slovensko prosvetno

Zakaj sta se odločili, da začneta delovati

društvo „Radiše“ 2. julija 2016 na koncert

z otroki?

pod geslom „Le na Radiše horsa“. Skupno

HEIDI: Že kot otrok sem si želela sodelovati v kulturnem društvu in ko sem študirala, sem si mislila, da bi rada ustanovila otroško skupino. Ko sem to pripovedovala prijateljici Tatjani, je bila takoj zato in se je „ponudila", da bi skupno uresničili to idejo. TATJANA: Kot otrok sem sodelovala pri skupini v Žvabeku, tako sem to počutje

z mešanim zborom so zapeli otroci prav to radiško „himno“, ki jo je pred leti za otroški zbor napisal pisatelj Janko Messner. Otroci in mladinci so pripravili pester kulturni program s pesmimi, kratkimi igrami in recitali. Skupine Amabilis iz Galicije, JAMzi iz Celovca in otroški zbor PD Sele so zaokrožili kratkočasen večer s glasbenimi prispevki.

in veselje, ki ga imaš kot otrok v taki skupini že pozalna in zame je bilo jasno, da bi to rada posredovala tudi „svojimi” otroki. Začetki seveda niso bili enostavni, ker je imel ta ali oni morda druge predstave o delovanju skupine, toda s časom so se naju navadili. Minulo je 30 let in če pogledava nazaj, smo doživeli nešteto pozitivnih in veselih trenutkov. Zanimivo je, da imamo v skupini že otroke naših prvih otrok in teh je vsako leto več. Se spominjata posebnega dogodka ali doživetja?

JUNIJ/JUNI 2016

Otroške in mladinske skupine prejšnih let.

HEIDI: Teh je seveda več in vseh tudi ne bi smela pripovedovati... Rada se spominjam naših izletih in taborenj na morju. V prvi skupini so bili Sven in Jan Schiemann, Aleksander in Marco Tolmaier, Rupi Wrulich, Tamara Woschitz, Robi Pichlerja, Boris Povše in še drugi. Ležali smo v šotoru in seveda ponoči ni bilo takoj tiho. Iz sosednjega šotora sva (seveda slučajno) poslušali pogovor dvanajsletnega Jana in Rupija o tipah žensk, mišicah in ustrezni prehrani da ostaneš atraktiven. TATJANA: Pred kratkim sem srečala Alexandra Pisjaka, ki je bil pred leti tudi član tako imenovane "otroške" in je danes učitelj. Dejal je, da zdaj uporablja pesmi iz takratne mape otroške skupine in s svojimi učenci prepeva naše pesmi. Zelo luštna sta bila tudi dvojčka iz Tuc - Martin in Stefan Hribernig, ki sta pri pevskih vajah večkrat zaspala.

večjezičnost nekaj pozitivnega in se je ni treba bati. HEIDI: Zelo važno je, da vse sprejmemo v našo družbo, vseeno ali je to fara ali društvo. Vsak naj ve, da je dobrodošel v naši skupini. Seveda nekateri spet nehajo, predvsem ko so v mladinskih letih. Prepričana sem, da smo jim vseeno nekaj posredovali in mislim, da so jim leta v otroški skupini v dobrem spominu. Večkrat oblikujete tudi krste in maše... HEIDI: V zadnjih letih smo velikokrat peli

pri krstih in tudi pri različnih cerkvenih dogodkih in tako nabrali nekaj denarja s katerim si včasih kaj privoščimo. Včasih naročimo pice ali gremo po kakem nastopu skupaj na sladoled in podobno. Lepo je tudi videti, ko se nam v naslednjih letih pridružijo tisti "dojenčki".

Kaj vaju motivira, da že tako dolgo zavzeto delujeta z radiškimi otroki?

Kako naprej?

Največja motivacija so seveda rezultati in to niso samo nastopi, temveč še bolj veselje in razvoj, ki ga lahko opazujemo pri otrokih. Vedno spet privabimo otroke, ki deloma še niso vključeni v radiško družbo, ker tudi ne poznajo dvojezičnosti. S pesmijo ali igraje pokažemo, da je

Kaj nas čaka v naslednjih 30 letih?

TATJANA:

TATJANA: Upam, da bomo lahko tedaj še govorili o otroški skupini, vseeno v katero smer se bo razvila. Mislim, da nudimo otrokom dobro bazo za nadaljno življenje. V šoli opažam, da otroci, ki imajo izkušnje na odru ali v kulturnih skupinah nastopajo bolj samozavestno.

Otroška skupina je seveda tudi prvi korak v društvo in na ta način tudi važna za bodočnost našega delovanja. HEIDI: Večrat sem razmišjala, da bi oddala skupino, ker le že zelo dolgo delujeva. Vedno spet se nam pridužijo novi otroci in zopet znova začnemo. Opazujem, da se otroci zelo hitro znjadejo in prijateljstva, ki so nastala, držijo še mnoga leta. Še v odraslih letih se srečavavajo in radi spominjajo na otroško skupino. Lepo je tudi, da se je nama pridružila Sandra Lampichler, ki nas podpira predvsem pri petju. Upam, da se bo nekdo našel, ki bo nadaljeval naše delo, ker opažam, da sem malo utrujena. Seveda bi lahko "herala", toda mislim, če prekinemo delovanje skupine, se tako hitro ne bo ustanovila nova in to bi bilo zelo škoda.

Unsere Kinder unsere Zukunft Seit nunmehr 30 Jahren betreuen Heidi Lampichler und Tatjana Tolmaier die Kinder- und Jugendgruppe des SKV „Radiše". Grund genug, das mit einem Konzert gebührend zu feiern. Mit Liedern, kurzen Sketchen und Rezitalen sorgten unsere Kinder am 2. Juli 2016 für einen kurzweiligen Abend im Kulturhaus am Radsberg. Mit gemeinsamen Liedern auch mit dem gemischten Chor wurde bildhaft gezeigt, wie wichtig der Nachwuchs für das weitere Bestehen der Kulturarbeit bei uns ist. Die Gäste "Jamzi" aus Klagenfurt, "Amabilis" aus Gallizien und der Kinderchor aus Sele/Zell rundeten den lauen Abend wunderbar ab. Zu diesem Anlass baten wir Heidi und Tatjana zu einem kurzen Gespräch. Sie erinnern sich gerne an viele schöne und unterhaltsame Ereignisse, die sie mit der Gruppe in den letzen Jahren, sogar Jahrzehnten erlebten. Das reicht von kleinen Witzeerzählern, über Kinder die das eine oder andere Mal bei der Probe auch eingeschalfen sind, bis hin zu pubertierenden Burschen die sich im Zelt über Mädchentypen und Eitelkeiten unterhielten und dabei (natürlich ganz zufällig) von den beiden Mentorinen im Nachbarszelt belauscht wurden. Beide wünschen sich für die Zukunft, dass die Kinder- und Jugendgruppe weiterhin besteht und offen für alle Kinder am Radsberg bleibt. Schön wäre es auch, wenn sich nach dieser langen Zeit, langsam auch jemand finden würde, der die Gruppe übernehmen und weiterführen würde, damit wir in 30 Jahren wieder von einer ähnlich aktiven Gruppe berichten können. Na prireditvi ja nastopil tudi zbor bivših otrok skupine.

Poslušati, videti, občudovati,... To je doživela otroška-mladinska skupina z Radiš, ko se je podala v prvem tednu počitnic na izlet v »Pankratium, v hišo čudes« v Gmünd. V insceniranem potovanju skozi vizualni-akustični čudežni svet, ki so ga oblikovali razni umetniki, se lahko podamo v univerzum čutečega zaznavanja. Vse se vrti, premika, teče, zveni in zvoni.... Po teh, nad 40 postaj doživljajev, so otroci obiskali nekaj minut oddaljeni grad, kjer trenutno razstavlja umetnik in ilustrator mnogih znanih otroških in tudi šolskih knjig Winfried Opgenoorth. Po dobrem kosilu v restavraciji Prunner so se zabavali v približno 10 km oddaljenem kraju »Fallbach«, kjer se nahaja najvišji slap Koroškega parka doživetij in iger. Die Kinder- und Jugendgruppe Radsberg war in der ersten Ferienwoche in der Künstlerstadt Gmünd unterwegs, wo sie das »Pankratium – Haus des Staunens« besuchten, sowie die Burg und die Ausstellung vom bekannten Künstler Winfried Opgenoorth, Illustrator vieler Schul- und Kinderbücher (z.B. Mira Lobe). Ein besonderes Erlebnis war auch der Besuch des Wassererlebnisparkes in Fallbach.

JUNIJ/JUNI 2016

Vamprat pa Hana piše Tomaž Ogris

- Ti, Hana, mavǝ bol merķat boma mohva - Ti, Hana, mavǝ bol merķat boma mohva na tu, ķaj puvnama! na tu, ķaj puvnama! - Zaķaj pa tu? Ķdu pa nama bo priǝd - Zaķaj pa tu? Ķdu pa nama bo priǝd šribu, ķaj smiǝma pa ķaj nak? šribu, ķaj smiǝma pa ķaj nak? - A viǝš, ciǝv svivt naju žǝ pozna! Buķle, - A viǝš, ciǝv svivt naju žǝ pozna! Buķle, pa cede, pa internet, pa radio, pa pa cede, pa internet, pa radio, pa fernsen, pa cajtinže - povsoda ķo fernsen, pa cajtinže - povsoda ķo Vamprat pa Hana! Vamprat pa Hana! - Taķ ķni čemǝrnǝ, da tača dva sruǝtija, - Taķ ķni čemǝrnǝ, da tača dva sruǝtija, ķaķǝr sma mǝdva, tudǝ mavǝ poznajǝ pa ķaķǝr sma mǝdva, tudǝ mavǝ poznajǝ pa pošušijǝ. pošušijǝ. - Jutre je nǝdela, bom cajt mov, da še - Jutre je nǝdela, bom cajt mov, da še anbart pošušam, kaj sma puvnava. anbart pošušam, kaj sma puvnava. - Prasnetǝ diǝdc, a žǝ spet ķna boš šov v - Prasnetǝ diǝdc, a žǝ spet ķna boš šov v ciǝrķu? ciǝrķu? - Poķi dej! Ķǝ sǝm sam doma, saj mavǝ - Poķi dej! Ķǝ sǝm sam doma, saj mavǝ počijam. Dǝrhačǝ taķ zmiǝram ķo rožvaš počijam. Dǝrhačǝ taķ zmiǝram ķo rožvaš hor z mene. hor z mene. - Ti sruǝti! Se mǝ prov smilǝš! - Ti sruǝti! Se mǝ prov smilǝš! - Taķ velķǝ bartǝ ti tudǝ ķna hreš ķ mešǝ. - Taķ velķǝ bartǝ ti tudǝ ķna hreš ķ mešǝ. - Vsolǝ ķnemam cajta, včasǝ pa ķni ķoha, - Vsolǝ ķnemam cajta, včasǝ pa ķni ķoha, da bǝ se pélava žnjǝm. da bǝ se pélava žnjǝm. - Tǝ pa tam, za svete cajte jaz tudǝ hrem - Tǝ pa tam, za svete cajte jaz tudǝ hrem tota. Je taķ ķo ane par bajbǝc v ciǝrķlǝ. tota. Je taķ ķo ane par bajbǝc v ciǝrķlǝ. - Tu maš še prov. Včasǝ je ob nǝdelah - Tu maš še prov. Včasǝ je ob nǝdelah prva meša buva, pa še druha meša, prva meša buva, pa še druha meša, obiǝbartǝ sǝ bǝle vse ķvopǝ zasedane. obiǝbartǝ sǝ bǝle vse ķvopǝ zasedane. Prad oltarjam je puvhǝnǝ otročarije bvu, Prad oltarjam je puvhǝnǝ otročarije bvu, pa ciǝv regiment ministrontu. pa ciǝv regiment ministrontu. - Je riǝsǝn vse dǝrhačǝ hratuvǝ. Ķna - Je riǝsǝn vse dǝrhačǝ hratuvǝ. Ķna viem, ķaj bo tu. Provzaprov je šķoda, da viem, ķaj bo tu. Provzaprov je šķoda, da nǝdela ķni več tu, ķar je včasǝ buva. nǝdela ķni več tu, ķar je včasǝ buva. - V ciǝrķlǝ sǝ lǝdǝ saj mavǝ vķǝp pǝršlǝ. - V ciǝrķlǝ sǝ lǝdǝ saj mavǝ vķǝp pǝršlǝ. Dnǝs je vsačǝ ķo bol za se. Dnǝs je vsačǝ ķo bol za se.

- Ani pravijǝ, da je fajmaštǝr vǝržah, da - Ani pravijǝ, da je fajmaštǝr vǝržah, da lǝdǝ ķna hrejǝ več taķ radǝ v ciǝrķu. lǝdǝ ķna hrejǝ več taķ radǝ v ciǝrķu. - Vsaķ an fortǝl najde, al se jomǝ cǝrķvaje - Vsaķ an fortǝl najde, al se jomǝ cǝrķvaje ķna lubǝ bol pa cǝ hǝdǝ zdi. ķna lubǝ bol pa cǝ hǝdǝ zdi. - Ķarķi ķni triǝba jamrat, je ķo jǝtǝ triǝba, - Ķarķi ķni triǝba jamrat, je ķo jǝtǝ triǝba, bo pa spet taķ ķǝ pa ķǝda je bvu. bo pa spet taķ ķǝ pa ķǝda je bvu. - Pravijǝ, da je tu tǝ moderǝn cajt - Pravijǝ, da je tu tǝ moderǝn cajt pǝrnesu. Pǝr lǝdiǝh vere nči več! pǝrnesu. Pǝr lǝdiǝh vere nči več! - Ķna pravǝ! Vere je dovol. Al le bol babje - Ķna pravǝ! Vere je dovol. Al le bol babje vere! vere! - Tu je tudǝ riǝsǝn. Al je anbart an petǝķ - Tu je tudǝ riǝsǝn. Al je anbart an petǝķ tǝ trinistǝ, pole žǝ sķorǝ vse zrapla. Vsǝ tǝ trinistǝ, pole žǝ sķorǝ vse zrapla. Vsǝ žijijǝ, da se bo buǝhviǝ ķaj zhuǝduvǝ. žijijǝ, da se bo buǝhviǝ ķaj zhuǝduvǝ. - Ķtiǝrǝbodǝ vidǝ črniha mačķa čriǝz pot - Ķtiǝrǝbodǝ vidǝ črniha mačķa čriǝz pot letit, pa je vǝs prastrašan. letit, pa je vǝs prastrašan. - Včasǝ ķtiǝrǝ žija, da se more šitrǝ - Včasǝ ķtiǝrǝ žija, da se more šitrǝ ķvobǝha najest. ķvobǝha najest. - Tu menda pomaha, da se coprnije - Tu menda pomaha, da se coprnije obranǝš pa vsaha hǝdaha. obranǝš pa vsaha hǝdaha. - Ane žanstvǝ žijijǝ, da bojǝ srečǝ imele, al - Ane žanstvǝ žijijǝ, da bojǝ srečǝ imele, al zjutra ķačiha diǝdca srečijǝ na pote. zjutra ķačiha diǝdca srečijǝ na pote. - Tak viǝš da je tu sreča! Al se babe - Tak viǝš da je tu sreča! Al se babe začnejǝ zbirat, hvišnǝ huda ura pride. začnejǝ zbirat, hvišnǝ huda ura pride. - Tǝ drujǝ mad hojǝ po travǝ neķi išijǝ, da - Tǝ drujǝ mad hojǝ po travǝ neķi išijǝ, da bǝ detǝlce najdlǝ, tače na štirǝ platǝlne. bǝ detǝlce najdlǝ, tače na štirǝ platǝlne. Tu menda srečǝ pǝrnase. Tu menda srečǝ pǝrnase. - Hlih taķ ķǝ pa ķaķ rijast podkov, ķǝ ha - Hlih taķ ķǝ pa ķaķ rijast podkov, ķǝ ha je ķojn zhubu. je ķojn zhubu. - Tu je tudǝ taķa babja vera, da boš srečǝ - Tu je tudǝ taķa babja vera, da boš srečǝ mov, al anaha raufinkerarja srečaš. mov, al anaha raufinkerarja srečaš. - Tǝ mvadǝ menda varjemijǝ, da bojǝ še - Tǝ mvadǝ menda varjemijǝ, da bojǝ še bol zalublinǝ, al rinčǝce na liǝvi rocǝ bol zalublinǝ, al rinčǝce na liǝvi rocǝ nosijǝ. nosijǝ. - Struplaniha špiǝhva se pa bojijǝ; tu - Struplaniha špiǝhva se pa bojijǝ; tu ķarķej doriha ķna pomiǝnǝ. Če še nuǝs ķarķej doriha ķna pomiǝnǝ. Če še nuǝs začne srbat, pole žǝ viǝš, da bo vse začne srbat, pole žǝ viǝš, da bo vse narobe bol pa povom! narobe bol pa povom! - Nča zastopǝm. Po druji stranǝ pravijǝ, - Nča zastopǝm. Po druji stranǝ pravijǝ, da bo sreča, al anǝ sķledcǝ bol pa hvaž da bo sreča, al anǝ sķledcǝ bol pa hvaž strupǝš. Čreple srečǝ pomiǝnijǝ. strupǝš. Čreple srečǝ pomiǝnijǝ. - Te buǝle je, al na vihrad ķuķuvcǝ šlišǝš, - Te buǝle je, al na vihrad ķuķuvcǝ šlišǝš, da prov vǝlķǝ bartǝ zaķuķa. Tu menda da prov vǝlķǝ bartǝ zaķuķa. Tu menda bohastvǝ pǝrnase, posebnǝ al maš prov bohastvǝ pǝrnase, posebnǝ al maš prov vǝlķǝ dnarja v tošnjǝ. vǝlķǝ dnarja v tošnjǝ. - Na liǝs je triǝba potrķat, pole bo vse dorǝ - Na liǝs je triǝba potrķat, pole bo vse dorǝ švǝ. švǝ.

Radišani na Macni

PA ŠE TO... „Nova“ NAŠA VAS V rokah držite prvo izdajo „Naše Vasi“ po 25 letni dobi, ko jo je večinoma urejal Tomaž Ogris sam. Škoda se nam je zdelo, da bi ta vaški časopis prišel v pozabo in zato smo se odločili, da ga zopet izdamo. Obliko glasila smo posodobili in razširili smo redakcijski tim. Lepo je, da imamo še naprej stalnice kot npr. reportaže in radiške kult-figure „Vamprata in Hano“ za katere je še naprej odgovoren biši glavni urednik. Kroniko in dogodke iz našega kraja pišejo različni avtorji (Heidi in Andrej Lampichler ter Aleksander Tolmaier). Novinarka Sarah Rogaunig, ki živi na Dunaju nam bo v vsaki izdaji predstavila Radišanko ali Radišana, ki se je preselil v tujino in morda ni več tolikokrat doma. Tomaž Ogris ml. oblikuje list in se poleg tega še poskuša kot novinar. Stroge oči učteljice Sandre Lampichler pa vse to popravljajo in lektorirajo. Upamo, da vam je prva izdaja všeč in seveda se veselimo vsake pripombe in predloga za izboljšavo tega časopisa.

Na god sv. Ane, dne 26. julija je tradicionalno srečanje in bogoslužje pri romarski cerkvici pod vrhom Macne. Letos se je zbralo zelo veliko ljudi iz okoliških krajev. Iz raznih smeri se je po bolj ali manj zahtevnih poteh povzpela na goro tudi lepa skupina obiskovalcev z Radiš. Po maši, ki jo je daroval župnik Stanko Olip, so se ustavili in okrepčali še v gostišču Pri Krošlnu na Zavrhu, preden so se dobre volje in zadovoljni vrnili na svoje domove.

Naslednja izaja bo izšla decembra. Nach zweijähriger Unterbrechung haben wir und entschlossen, das Vereinsblatt „Naša Vas - unser Dorf“ wieder zum Leben zu erwecken. Wir haben vieles beibehalten und

Die Wallfahrt zur Anna-Kapelle auf der Matzen ist auch heutzutage sehr beliebt. Auch heuer erwanderten am 26. Juli, dem Feiertag der hl. Anna, viele Menschen die Matzen, darunter eine Gruppe vom Radsberg. Nach dem Gottesdienst im Freien kehrte man zurück zum Ausgangspunkt, dem Gasthof Kroschl in Hintergupf, wo der Kirchtag stattfand.

einiges erneuert. Wir hoffen Sie sind mit dieser „ersten“ Ausgabe zufrieden und sind natürlich für jede Anregung und für jeden Verbesserungsvorschlag offen. Die nächste Ausgabe erscheint im Dezember 2016.

Impressum: NAŠA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno društvo „Radiše“. Za vsebino odgovarja/Für den Inhalt verantwortlich: Aleksander Tolmaier, Wurzelgasse 119, 9020 Klagenfurt/Celovec Tisk/Druck: Mohorjeva/Hermagoras