Issuu

M R E Ž A

CENTRA ZA KREATIVNOST

PA RT N E R S KA

VSEBINA 4 mag. Anja Zorko, vodja CzK Uvodnik

8 Marko Podjavoršek, vodja Partnerske mreže CzK Skupaj krepimo slovenski KKS 10 Društvo Trajna

23 Galerija Photon 25 Prostorož

27 Matevž Granda

Izzivi arhitekturnega poklica

12 Ravnikar Gallery Space

29 OUTSIDER – Zavod za oblikovanje prostora

14 Umetnostna galerija Maribor

32 Zavod Big – Zavod za raziskovanje in razvoj biointeligentne gradnje

15 Inštitut za transmedijski dizajn

33 Poligon – Zavod za razvoj kreativnih industrij

16 Zavod TRI-P

34 Eva Matjaž

18 SOTO - Društvo za sodobno slovensko oblikovanje tekstilij in oblačil

Vse manj prostora za ustvarjalnost?

20 Fundacija Brumen

36 Društvo Asociacija

21 Barbara Predan

37 Tomaž Zaniuk

Priložnosti za oblikovanje

Čakajoč na dodatne ukrepe za (samo)zaposlene v kulturi

39 Motovila

41 Tanja Kos in Mateja Lazar

Mednarodna mobilnost v kulturi: ne privilegij, ampak nuja 43 LokalPatriot

58 En-Knap 60 Film Factory

62 Mojca Pernat

Prostor za film v postindustrijskem mestu majhne podalpske dežele

44 Center za kreativne industrije Maribor

64 Radio Študent

45 Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti

66 Mihael Kovač

46 Peter Baroš

Zadnji vlak za digitalni preskok v aktualno glasbeno tisočletje 48 SIGIC 50 Gledališče Glej

52 Inga Remeta, Tjaša Pureber, Barbara Poček in Jure Novak, Gledališče Glej

Quo vadis, gledališče? 54 Pekinpah

56 Žiga Predan

Pregled dogajanja na področju sodobnega plesa in razmislek o njem

Slovensko knjižno založništvo 2021 68 Beletrina 69 Hiša! 71 Zavod ID20

72 Miha Bratec, Jaka Godejša, Dejan Križaj, Rudi Medved, Tadej Rogelja, Vid Kmetič, Katja Beck Kos, Mateja Meh

Vloga, priložnosti in izzivi KKI v turizmu 74 Center za kreativnost

Mag. Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost

PARTNERSKA MREŽA CENTRA ZA KREATIVNOST E KO S I STEM, V KAT E R E M M I S L I M O B OL J T R A J N OST N O I N VK LJ U ČU JO Č O PR I H ODN OST

ve desetletji po tem, ko je agenda kreativnih industrij prišla v evropske politike in razvojne ukrepe posameznih članic EU, lahko vidimo, da postaja kulturni in kreativni sektor na nivoju Unije prepoznan kot gonilo inovacij ter spodbujevalec družbenega in gospodarskega napredka. Raziskave dokazujejo, da gre za sektor, ki ob svoji izjemni nematerialni vrednosti med drugim spodbuja nastanek novih vsebin, ustvarja vrednost za številne panoge, odvisne od ustvarjalnih rezultatov, ter razvija veščine in poklice prihodnosti. Na ravni držav članic EU pa ustvarja skupno 5,5 % oz. 413 milijard evrov povprečne dodane vrednosti in je eden vodilnih ponudnikov delovnih mest v Evropi, saj v povprečju zaposluje 6,2 % delovne sile. Z vidika dodane vrednosti in zaposljivosti je tako primerljiv z drugimi ključnimi gospodarskimi sektorji, kot so sektorji informacijske in komunikacijske tehnologije, nastanitev in živilskih storitev. 1 Primerljive podatke o pomenu in velikosti sektorja v Sloveniji kaže tudi Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017, 2 ki smo jo leta 2019 izvedli v Centru za kreativnost na vzorcu 35.212 posameznikov, delujočih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju kreativnih dejavnosti. Danes na ravni Evropske unije torej ni več ključno vprašanje, ali in zakaj podpirati ta sektor, temveč kako izkoristiti njegov potencial ter s katerimi ukrepi zagotoviti, da bodo številni in raznoliki učinki, ki jih ustvarja, vplivali tudi na rast gospodarstva in drugih sektorjev, predvsem pa na

napredek širše družbe in blaginje. In če je bil še pred leti v ospredju predvsem pomen sodelovanja kreativnega sektorja z gospodarstvom in prelivanje njegovih učinkov v gospodarstvo, se danes izpostavlja njegov širši potencial pri iskanju odgovorov na nekatere ključne okoljske, tehnološke in druge družbene izzive. Tako se zadnja leta podporni ukrepi nekaterih držav Unije preusmerjajo od specifičnih sektorskih politik k horizontalnim ukrepom, ki kreativni sektor prištevajo med ključne razvojne sektorje ter ga zato vključujejo v različne sektorske politike in tesneje vpenjajo v inovacijske politike. Pri tem se ukrepi ne usmerjajo samo v razvoj poslovnih in ustvarjalnih veščin v sektorju ali v internacionalizacijo, temveč tudi v vzpostavitev raznolikega kreativnega ekosistema ter podporo ustvarjalnim organizacijam in stičiščem – prostorom soustvarjanja, produkcije in eksperimentiranja, pomembnim za razvoj regij in mest ter medsektorskega sodelovanja. Z aktivnostmi, ki jih v zadnjih letih spodbujajo večji projekti Evropske komisije, med drugim New European Bauhaus in EIT Culture & Creativity, 3 je kulturni in kreativni sektor prvič v zgodovini Evropske unije postavljen tako visoko na politično agendo. Ko je bila MAO leta 2016 s strani Ministrstva za kulturo RS zaupana naloga, da kot nacionalni javni zavod na področju oblikovanja, arhitekture in kreativnega sektorja zasnujemo projekt, ki bo podpiral razvoj tega sektorja v povezavi z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji, smo se zavedali, da je slovenski kreativni ekosistem izredno propulziven in dinamičen. S številnimi priznanimi ustvarjalci, projekti, predvsem pa z organizacija-

mi, ki v sklopu posameznih področij podpirajo te ustvarjalce in živahno ustvarjalno dogajanje v Sloveniji, ter s svojimi inovativnimi podpornimi programi in aktivnostmi vplivamo na napredek posameznih sektorjev – arhitekture, oblikovanja, glasbe, filma, gledališča, knjige, kulturne dediščine, kulturnega turizma, mode in drugih področij. Obenem je bilo jasno, da lahko tako kompleksno nalogo, ki pokriva presečišča več kot 14 ustvarjalnih področij, uspešno izvajamo prav s povezovanjem in sodelovanjem z akterji, ki to področje in posamezne sektorje že leta razvijajo. Ker se dinamično področje kreativnosti in kulture nenehno spreminja, je osnovna ideja programa Center za kreativnost in Partnerske mreže CzK izhajala ravno iz želje po identificiranju in podpori dejavnostim, ki nastajajo v tej hitro spreminjajoči se in definicijam izmuzljivi coni – na presečiščih različnih ustvarjalnih področij, kulture, umetnosti, eksperimentov, podjetništva ter gospodarstva, ki še nimajo sistemske javne podpore. To je bil tudi razlog, da smo se v sklopu Partnerske mreže odločili za vzpostavitev koprodukcijskih programov, ki bodo skozi sodelovanja s ključnimi akterji oziroma organizacijami in ustvarjalci iz različnih koncev Slovenije omogočali nenehen stik s terenom; s tem pa tudi lažje evidentiranje priložnosti in potreb v sektorju, ki jih najhitreje zaznajo ravno skupine, ki delujejo v določenih regijah in na specifičnih področjih ter se s svojo senzibilnostjo in sodelovalnim pristopom nanje tudi najhitreje odzivajo. Razumevanju širših učinkov kreativnega sektorja ter ideji soustvarjanja in sodelovanja je sledil tudi krovni koncept Partnerske mreže

CzK – povezovati ustvarjalne organizacije iz različnih kreativnih sektorjev in jim omogočiti, da na podlagi zadanih ciljev Centra za kreativnost predlagajo programe in projekte, s katerimi razvijajo sektor, ter skupaj z nami in drugimi partnerji v mreži soustvarjajo raznolik ekosistem, v katerem vznikajo nove ideje, interdisciplinarna partnerstva in drugačna miselnost. Ekosistem, v katerem lahko mislimo drugačno, bolj trajnostno in vključujočo prihodnost. Zato, da jo sploh lahko začnemo ustvarjati.

2021. Market Analysis of the Cultural and Creative Sectors in Europe. Deloitte, KEA, European Investment Fund.

Murovec, Kavaš, Bartolj. 2019. Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017. CzK.

European Institute of Innovation and Technology (EIT) bo z desetletnim financiranjem v višini predvidoma 150 milijonov evrov podprl eno od devetih ključnih EU skupnosti znanja in inovacij (Knowledge and Innovation Communities – KIC) na področju kulture in kreativnosti, tj. EIT Knowledge and Innovation Community (KIC) in the Cultural and Creative Sectors and Industries (CCSI). Več na povezavi: https://eit.europa.eu/sites/default/files/annex_ii_eit_2021_call_for_proposals_ amended.docx_.pdf.

PARTNER MREŽA

RSKA CZK

Marko Podjavoršek, vodja Partnerske mreže CzK

SKUPAJ KREPIMO SLOVENSKI KULTURNI IN KREATIVNI SEKTOR

ublikacija Partnerske mreže Centra za kreativnost (CzK), ki jo prebirate, predstavlja različne partnerske koprodukcije in vidike delovanja Partnerske mreže CzK v letu 2021 in delno tudi v 2020. Ti dve leti je najbolj zaznamovala pandemija covida-19, ki nas je vse nekako presenetila in zmedla, obenem pa terjala, da se prilagodimo novi situaciji, vzpostavljamo nove sisteme delovanja, prilagajamo komuniciranje ter se navadimo novih oblik in načinov podajanja vsebin. Skozi procese prilagajanja je moral tako CzK kot tudi vse organizacije v partnerski mreži, ki so svoje koprodukcijske vsebine selile na zaslone ali se učile novih pravil druženja v javnosti. To velja za večji del vsebinskih formatov članov partnerske mreže, kar pa ni bilo nujno slabo. Situacija nas je utrdila in naučila novih veščin, mnogi izobraževalni projekti ali mentorska svetovanja so postali bolj dostopni, prinesli so prihranek časa in stroškov, ki bi jih imeli udeleženci s prevozi na lokacije – mnoge partnerske organizacije so v svojih programih beležile večji doseg in tudi večjo udeležbo, kot so jo sprva pričakovale. Ob opisih partnerskih projektov vas bodo zagotovo pritegnili avtorski članki, vsak s svojim vpogledom v posamezno ustvarjalno polje – avtorji kot »insajderji« predstavljajo stanje in razmere v kreativnih podsektorjih, v katerih delujejo ustvarjalci, ter kakšne so posebnosti in kateri izzivi nas čakajo v prihodnje. Avtorji člankov omenjajo dobre tuje prakse ter primerjalno podajajo svoja stališča o omejitvah in prihodnjih fazah razvoja na področjih založništva, oblikovanja, arhitekture in urbanizma, uprizorit-

venih umetnosti, sodobnega plesa, kreativnega turizma ... Partnerska mreža CzK za povezovanje in vpogled v potrebe sektorja Center za kreativnost je v letu 2017 začel s spodbujanjem različnih organizacij na področju kulturnega in kreativnega sektorja, da predlagajo projekte, ki bodo omogočali dodaten vzvod za razvoj, pomoč in podporo ustvarjalcem na različnih področjih kreativnih dejavnosti, da se bodo ti lažje uveljavljali v domačem in tujem okolju ter pridobili podjetniške veščine za bolj trajnostno delovanje. Podatki raziskave Centra za kreativnost in Inštituta za ekonomske raziskave (IER) o stanju slovenskega kreativnega sektorja kažejo, da v Sloveniji sedem odstotkov zaposlene populacije deluje v kulturnem in kreativnem sektorju, tako v ustvarjalnih kot podpornih poklicih. Svoje delo opravljajo v večjih javnih institucijah s področja kulturnih dejavnosti, v malih in mikro organizacijah, še več pa jih deluje samostojno. Prav slednji velikokrat delujejo stran od oči javnosti, podpornih institucij in odločevalcev na različnih ravneh, zato je pomembno, da se vključujejo v podporna okolja in izkoristijo programe, ki jih omogoča Center za kreativnost skupaj s svojimi partnerskimi organizacijami. Članice Partnerske mreže CzK z različnih področij kulturnega in kreativnega sektorja s svojo vizijo in programi soustvarjajo nacionalno podporno okolje za razvoj kreativnega ekosistema v Sloveniji ter dopolnjujejo redne programe Centra za kreativnost. Partnerska mreža CzK s koprodukcijskimi programi pokriva široko polje kreativnih dejavnosti, ki segajo na področja oblikovanja, glasbenega posla, vizualnih umetnosti, arhitektu-

re, filma in gledališča, do podpornih dejavnosti za KKS, podjetništva ter strateškega načrtovanja na področjih kulture in kreativnih dejavnosti. Partnerji s predlaganimi projekti odpirajo teme na področjih vizualnih komunikacij, plesa, fotografije, urbanizma ter eksperimentalnih projektov (npr. gradnje z zemljo ter oblikovanja in uporabe novih naravnih materialov). Partnerji so s koprodukcijami razvijali sveže pristope na področju kulturne dediščine, navidezne resničnosti ter snovali inovativne predstavitvene formate na področju umetnosti, odpirali platforme in delili veščine za spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter prodajnih aktivnosti. Ustvarjalci so bili s temi programi

Partnerski programi dopolnjujejo podporno okolje za KKS Člani Partnerske mreže so s svojimi programi podaljšane roke Centra za kreativnost. Partnerski programi omogočajo vpogled in stik z ustvarjalci v različnih ustvarjalnih dejavnostih. V letu 2021 je svoje programe izvajalo 26 partnerjev, ki so zasnovali in izvedli množico dogodkov, izobraževanj, svetovanj, poslovnih izzivov, eksperimentov in mednarodnih promocij ter drugih aktivnosti za opolnomočenje in podporo različnih deležnikov v KKS. Programi nagovarjajo posameznike in organizacije, pomemben vidik partnerske mreže pa je tudi sodelovanje med člani in grajenje skupnosti, ki iz leta v leto postaja močnejša in bolj

Obdobje med letoma 2018 in 2022:

< 1.000.000 €

< 80

Več kot milijon evrov

Več kot osemdeset

finančnih sredstev namenjenih

koprodukcijskih

Partnerski mreži CzK

programov z različnih področij KKS

deležni novih izkušenj, mentoriranj in koristnih nasvetov za svoj razvoj in širjenje lastnih ustvarjalnih dejavnosti. Z vsako koprodukcijo je bilo mogoče zaznavati in ugotavljati razvojne potrebe na posameznem področju kreativnega ustvarjanja in tako oblikovati prilagojene podporne programe ter izobraževanja za hitrejši razvoj dejavnosti.

pripravljena na podjetniške pobude v kreativnem sektorju. Center za kreativnost bo koprodukcijam in partnerski mreži v času svojega delovanja namenil več kot en milijon evrov. Programi čez leto nagovarjajo in vključujejo več sto posameznikov, ki v partnerski mreži najdejo pomoč in oporo pri razvoju svoje kreativne dejavnosti. Partnerske organizacije – Ravnikar Gallery Space, Prostorož, Zavod ID20, Poligon, Društvo Trajna, Film Factory, Društvo

Asociacija, Motovila, Center za kreativne industrije Maribor, Društvo Hiša!, Radio Študent, Lokal Patriot, Beletrina, Pekinpah, Gledališče Glej, SIGIC, Zavod TRI-P, Zavod EN-KNAP, Fundacija Brumen, Photon, SOTO, Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti, Inštitut za transmedijski dizajn, Umetnostna galerija Maribor, Zavod Big in Outsider – so bile v letu 2021 dejavne tako v mestih kot na podeželju, sodelovale so pri projektih Centra za kreativnost in razmišljale, kako pristopati k ustvarjalcem, kaj ti potrebujejo pri svojem razvoju in katere aktivnosti bodo pomagale spodbuditi podjetništvo na področjih ustvarjalnih dejavnosti. Mnogi partnerski projekti so za svoja področja ustvarjalnosti razvijali priročnike, spletna izobraževanja in druga podporna gradiva, ki so na voljo na spletnem mestu www.czk.si. Predstavljajo pomemben vpogled v sektor in so v pomoč vsem deležnikom slovenskega kulturnega in kreativnega sektorja. Pomembna vloga nevladnega sektorja za razvoj KKS Publikacija Partnerske mreže kaže na velik pomen aktivnega delovanja nevladnega sektorja za KKS, saj se lahko ta s svojimi programi, strokovnim delovanjem in pregledom/vpogledom na posameznem kreativnem področju koristno vključuje v razvoj KKS – tako na lokalni in regionalni kot nacionalni ravni. Izkušnje sodelovanja v Partnerski mreži CzK bodo v prihodnosti zagotovo pripomogle k bolj strateškemu načrtovanju, osredotočenemu razvoju kreativnih dejavnosti v lokalnih skupnostih ter oblikovanju primerjalnih konkurenčnih prednosti tako posameznih ustvarjalnih dejavnosti kot tudi odročnejših krajev in vasi.

Društvo Trajna

Društvo Trajna deluje na presečišču med oblikovanjem, obrtništvom in ekologijo. Glavno zanimanje interdisciplinarnega kolektiva je področje problematike invazivnih rastlin, ki ga naslavljajo preko raziskovanja, nabiranja, in predstavitve uporabnih lastnosti njihove biomase. V okviru raznolikih projektnih partnerstev razvijajo trajnostne izdelke iz lesa in papirja, blagovno znamko papirja iz invazivnih rastlin Notweed Paper ter pedagoške vsebine za otroke in ustvarjalce. V letu 2021 je Trajna v sodelovanju z društvom za Permakulturo Slovenije in društvom prostoRož v zaraščeni gradbeni jami vzpostavila začasni produkcijski prostor Krater.

P O LETNA Š OL A KR AT E R

Poletna šola Krater, ki je potekala na Kraterju, je pozvala mlade oblikovalce in arhitekte k eksperimentiranju z novimi kompozitnimi materiali, načini njihove produkcije in aplikacije. V okviru dvotedenskega programa so udeleženci raziskovali, kako lahko organsko biomaso kmetijskih odpadkov, odpadkov prehrambene industrije ali invazivnih rastlin, predelajo in uporabijo za oblikovanje materialov in praks, ki omogočajo razvoj novih projektnih idej in krožnih ekonomij. Mentorstvo na delavnici je potekalo pod vodstvom portugalskega arhitekta Pedra Jervella, oblikovalca Roka Oblaka, društva Trajna, mikrobiologa Primoža Turnška ter oblikovalskega kolektiva Brave New Alps. Na delavnicah smo gostili tudi Henriette Waal, predstavnico oblikovalskega studia atelier Luma, antropozofa Davorina Peršiča, ustvarjalko projekta Company drinks Kathrin Böhm ter priznanega slovenskega mikrobiologa doktorja Aleša Lapajneta.

FOTOGRAFIJE: AMADEJA SMREKAR

OBL I KOVAN J E

www.trajna.com

Rezultati S poznavanjem in predelavo različnih vrst lokalnih surovin pretežno rastlinskega izvora smo ustvarili inovativne materiale in izdelke ter koncipirali spekter možnih aplikacij pri oblikovalskih nalogah v prihodnosti. Med oblikovalci so se stkale močne vezi, kar se je odražalo tudi pri kombiniranju različnih materialov in proizvodnih tehnik. Marko Vivoda in Kaja Kisilak sta iz rakovih klešč, ki jih restavracije ob obali zavržejo kot odpadek, s kemijskimi postopki pridobivala material hitosan, ki deluje kot antibaktericid, filtrira vodo in prerašča rane. Pia Groleger v sklopu podiplomskega študija na ALUO obravnava uporabo grozdnih tropin, ki nastanejo kot stranski produkt vinarske industrije. Na poletni šoli je raziskovala aplikacijo tropin kot surovino za papir. Nika Erjavec in Tamara Lašič Jurković sta raziskovali micelij kot izrazni material za umetniško ustvarjanje, izdelali pa sta tudi napravo za zaznavanje zvokov iz okolice, ki govori o pomenu onesnaženja urbane okolice s hrupom. Arhitektke Danica Sretenović, Nina Vidić Ivančič in Tamara Rijavec so kot potencialno alternativo industrijski proizvodnji betona ustvarile številne rešitve zidakov iz mešanic lokalne zemlje, ilovice in proda. Vesna Mitrovič, Eva Štrukelj in Nina Kozin so eksperimentirale z različnimi mešanicami materialov in proizvodnih tehnik ter ustvarile naravne vrste ometov. Altan Jurca Avci je v kontekstu svojih aktivnosti pri zadružni kmetiji Agrodivizija razvijal prototip sadilnih lončkov. Uporabil je kombinacije različnih vrst materialov, kot so papirna pulpa, žagovina, živalski iztrebki in micelij ter jih v funkcionalno obliko stiskal tudi s pomočjo 3D printanih kalupov.

Tamara Lašič Jurković, oblikovanje in vizualna umetnost: “Iz poletne šole odnašam veliko novega znanja s področja izdelave naravnih kompozitnih materialov in s področja biologije, natančneje o gojenju glivnega micelija, obdelavi rastlinskih substratov, pridelavi papirja ipd. Hkrati sem med poletno šolo pridobila nova poznanstva z ustvarjalci in strokovnjaki z različnih kulturno-kreativnih in naravoslovnih področij, kar mi bo zagotovo pomagalo pri nadaljnjem povezovanju, delovanju in uresničevanju projektov.” Pia Groleger, podiplomski študij oblikovanja, ALUO: “Iz poletne šole odnašam ogromno novega znanja, saj sem v okviru šole prvič eksperimentirala z materialom, ki ga proučujem. Ugotovila sem, katere kompozite lahko razvijam dalje in katere kombinacije niso primerne za izbrani material. Prav tako sem spoznala kolektiv, ki deluje na Kraterju, kar se mi zdi zelo pomembno. Zdaj vem, kam lahko pridem, ko bom potrebovala pomoč pri nadaljnjem delu.”

RAVNIKAR GALLERY SPACE je prostor, ki je bil zasnovan z namenom predstavitve tako mladih kot tudi že uveljavljenih umetnikov in umetnic iz bližnje regije, hkrati pa ustvarja vez med aktualno likovno produkcijo in širšo skupnostjo. Prodajna funkcija galeriji omogoča vnos svežine v domači kuratorski prostor in predstavlja možnost dosega novih javnosti, ki z nakupom umetniških del presegajo ustaljene okvire uveljavljanja in prepoznavanja avtorjev, umetnike pa tako tudi neposredno (finančno) podprejo. V obdobju med letoma 2017 in 2020 je galerija organizirala 51 samostojnih in skupinskih razstavnih projektov ter umetniških rezidenc, v okviru katerih se je aktivno predstavilo 342 domačih in tujih avtorjev.

FOTOGRAFIJI: @ARHIV RAVNIKAR GALELRY SPACE

Ravnikar Gallery Space AB S O LU T E B EG I N N E R S | KULT UR N E VA J E

Pomembno pozornost namenjamo strateškemu načrtovanju pomoči za nezaposleno (naj)mlajšo generacijo. Prekarne oblike dela – če sploh so na voljo – sistematično teptajo ustvarjalnost potencialno izjemnih umetnic in umetnikov. Zato jih poskušamo opolnomočiti tudi na tem področju, kjer so pogosto zgolj prave informacije lahko vitalnega pomena. VIZUA L NA UME TN O ST

Za mlado kulturno skupnost je eden izmed najkoristnejših koprodukcijskih projektov zagotovo program mentorstev, namenjen kulturnim delavcem mlajše in srednje generacije. V letu 2021 je bilo v program vključenih kar trideset ustvarjalcev namesto sprva predvidenih dvajsetih, kar dokazuje, da so tovrstna neformalna dodatna izobraževanja med mladimi, predvsem študenti in samozaposlenimi v kulturi, zaželena in cenjena. Skozi serijo osebnih svetovanj smo želeli perspektivne ustvarjalce poučiti o izzivih delovanja znotraj umetnostnih sistemov ter jih opremiti z daljnovidnim načrtom, predvsem s tržnega in promocijskega vidika. Številni udeleženci programa so po zaključku izobraževanja že ustvarili nove priložnosti zase ter sodelovali na razstavah in drugih obetavnih projektih.

www.ravnikargallery.space

M EDNARODNI UMETN O STN I SEJMI Osrednji cilj mednarodnega razstavnega projekta je zainteresiranemu strokovnemu občinstvu ter širši mednarodni publiki približati del sodobne vizualne produkcije slovenskih umetnikov in umetnic. Kontinuirana prisotnost galerije na mednarodnih sejmih sodobne umetnosti prinaša prepričljive rezultate. Z udeležbo na relevantnih sejmih smo naše primarne cilje promocije in distribucije aktualne domače produkcije, pa tudi mreženja s tujimi platformami, deloma že izpolnili – v letu 2021 smo na sejmih Art Rotterdam, viennacontemporary in Swab Barcelona dosegli nova občinstva in doživeli opogumljajoče odzive tako zainteresirane javnosti kot stroke, ki so vodili do vnovičnih povabil za prihodnje leto, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da smo bili na omenjenih razstavnih projektih prodajno uspešni. Z izkupičkom dragocenih kulturnih izmenjav smo ustvarili dobre in merljive rezultate za prihodnost.

Janja Kosi, umetnica: “Po končani akademiji, torej na začetku kariere, se pojavlja veliko vprašanj, ki jih sam/a ne znaš takoj razrešiti. Zato so mentorstva, kot je bilo to – torej s strani nekoga, ki je uspešno vpet v umetniški sistem in ve, kako deluje – nadvse dobrodošla. Posebej pozitivno je to, da je mentorstvo individualno, torej da se posveti konkretno tvojemu primeru. Mentorica je celostno preučila moje delo, tako v vsebinskem kot tudi praktičnem smislu. Glede na mojo smer dela je predlagala možne izboljšave in hkrati pohvalila stvari, ki so se ji zdele dobro zastavljene. Skozi takšno izkušnjo sem dobila nov zagon in si lažje sestavila dolgoročni načrt.” Maja Babič Košir, umetnica: “Možnost predstavitve umetniške produkcije na sejmih v tujini je nedvomno odskočna deska za nadaljnje ustvarjanje v širšem pomenu. Že po prvem umetniškem sejmu, viennacontemporary 2019, je mojo umetniško produkcijo opazila kuratorka Carolina Diez-Cascón in me preko RAVNIKAR GALLERY SPACE povabila k sodelovanju na Swab Barcelona Art Fair (Swab on Paper 2020) v Španiji. Vzporedno s sejmom so se umetniška dela, na povabilo kuratorke Francesce Gavin, predstavila v sekciji Z-Series v okviru sejma viennacontemporary in vc_on 2020. Na viennacontemporary 2021 je bila zadnja umetniška produkcija prodana mednarodno priznani ruski art fundaciji. Nedvomno je pojavnost na tujem trgu zelo pomembna, če ne celo nujna. Umetniki smo tako izpostavljeni širšemu krogu pomembnih kuratorjev in zbirateljev, s pojavnostjo nabiramo reference in s tem različne možnosti sodelovanja ter navsezadnje ohranjamo zagon za ustvarjanje, ko vidimo, da je Umetnost lahko še kako živa.”

Umetnostna galerija Maribor

Umetnostna galerija Maribor od ustanovitve leta 1954 deluje na področju sodobne vizualne umetnosti. Njeno osnovno poslanstvo je raziskovanje, zbiranje, predstavljanje in populariziranje sodobne vizualne umetnosti, kar opravlja predvsem s serijo občasnih razstav, izobraževalnim programom ter raziskovalno in publicistično dejavnostjo. Ob tem UGM v zadnjih petnajstih letih s svojimi programi pomembno posega v širše dogajanje na področju kulturnega življenja v mestu in državi ter postaja eden izmed pomembnih motorjev sprememb na področju kulturnih vsebin in ponudbe v mestu.

U METN O ST I N M E STO

Program “Umetnost in mesto” je usmerjen v spodbujanje povezovanja sodobne vizualne umetnosti, oblikovanja in arhitekture s strategijami urbanega razvoja mest oz. regij, okoljskimi razvojnimi politikami, gospodarstvom in podjetništvom. Izhodišče programa predstavlja ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje, EKO 8, ki se je odvijal v zapuščeni tovarni HUTTER/MTT v Melju, v industrijskem delu Maribora, ki s svojo lokacijo nedaleč od strogega centra mesta ter površino okoli 40.000 m2 predstavlja edinstven razvojni potencial mesta. Program s konferenco, delavnico in umetniško intervencijo želi izpostaviti vidike možnih povezovanj kreativnih industrij z mestnimi investitorji, oblikovalci kulturnih politik in razvojnih politik mesta ter mestnih skupnosti, predstaviti primere dobrih praks in omogočiti pridobivanje veščin za profesionalce in praktične spretnosti vpletenih akterjev.

FOTOGRAFIJA: SARA REZAR

VIZUAL NA U METN O ST

www.ugm.si

IN TE RMED I JA I N SP EKU LATI VN O OB LI KOVAN JE

Inštitut za transmedijski dizajn D I S KO Š OL A

Inštitut za transmedijski dizajn (ITD) je večplastna ustvarjalna skupnost, ki sodeluje pri mednarodnih projektih ter spodbuja lokalne in mednarodne razprave, kulturne izmenjave in izobraževanja na področju transmedijskega oblikovanja. »DNK« inštituta leži v kulturi znanja, veščin, izkušenj in podjetništva. Inštitut je inkubator idej in eksperimentov, ki združuje kreativne praktike, lokalno prebivalstvo in oblikovalce politik - vse z namenom iskanja odgovorov na obsežen nabor vprašanj skozi oblikovanje, vključno z vprašanji o dvigu kakovosti vsakdana prebivalcev lokalne skupnosti.

Disko šola je projekt, katerega namen je navdihniti in vključiti lokalno skupnost, naj se osvobodi nostalgične preteklosti in se usmeri v novo vizijo prihodnosti, ki uporablja spekulativne oblikovalske prakse kot participativno orodje vključevanja za lokalno sodelovanje in izobraževanje. Spekulativno oblikovanje je diskurzivna praksa, ki temelji na kritičnem razmišljanju in dialogu ter postavlja vprašanja o prihodnosti, hkrati pa ponuja alternative, ki nam pomagajo razumeti današnji svet. Projekt ponuja vključujočo platformo za povezovanje lokalne skupnosti z lokalnimi oblastmi pri vnovičnem zamišljanju prihodnosti mest, v katerih živijo. Disko šola je fiktivni urbanistični načrt mesta, ki je bil zasnovan na podlagi skupne vizije o prihodnosti mesta. Priznani mednarodni in lokalni umetniki, glasbeniki in oblikovalci so združili moči z lokalnimi otroki v iskanju novih perspektiv za prihodnost mesta, pri čemer so se spraševali, kakšno bi bilo mesto, če bi bili oni župani. www.transmedia-design.me

Zavod TRI-P

Zavod TRI-P se ukvarja z organizacijo kulturnih dogodkov in trajnostnim oblikovanjem, vodi ga modna oblikovalka Julia Kaja Hrovat. Zavod je trajnostno naravnan in se ukvarja z organizacijo kulturnih dogodkov, ki povezujejo različne kreativne industrije, jih promovira in med seboj povezuje.

VI LI VAN ST Y L E

Projekt Vili Van Style podpira spremembe trendov in življenjskega stila, rešuje problem dostopnosti unikatnih lokalnih izdelkov in pomanjkanja časa; ponujamo hibrid med fizično in spletno trgovino. Ideja je nastala iz potrebe po novih in zanimivih načinih predstavitve slovenskih blagovnih znamk doma in v tujini. Gre za mobilno butično pop-up trgovino, ki ni stacionarna, temveč postavljena v kombi. Vili Van Style potuje po Sloveniji in povezuje, predstavlja in promovira različne blagovne znamke, tudi preko digitalnih vsebin.

FOTOGRAFIJI: MARIO ZUPANOV

MODNO OBL I KOVAN JE

www.vilivanstyle.com

Rezultati Ker smo projekt zagnali v času covida-19 in zaprtja države, smo program prilagodili. Začeli smo z izvajanjem digitalnih vsebin – predstavitvenih videov blagovnih znamk in podkastov. Izkazalo se je, da je bila to super odločitev, saj smo na ta način začeli graditi bazo sledilcev in navdušencev nad projektom samim in, najpomembneje, nad slovenskimi blagovnimi znamkami. Opravili smo osem pop-up voženj v šestih različnih regijah. Na vožnjah smo se povezali z različnimi festivali, trgovinami in drugimi malimi podjetniki v regijah. Odziv kupcev in obiskovalcev pop-up mobilne trgovine je bil presenetljivo pozitiven, kar je potrdilo našo tezo, da ljudje potrebujejo modo in kreativnost tudi v drugih slovenskih mestih in krajih, ne le v Ljubljani.

Skupno smo na popup vožnjah, v video intervjujih in podkastih predstavili več kot trideset slovenskih blagovnih znamk in drugih malih podjetij, povezanih s KKS.

Mario Zupanov, fotograf: “Suppieš Puppieš Duppieš. Let Fashion Hit Every Town in Slovenia!” Tina Mentol, oblikovalka in upravljavka socialnih omrežij: “V projektu vidim priložnost, kako priti do ljudi oz. kupcev na drugačen način, ker nam ta mobilnost daje nove možnosti. In komaj čakam, da gremo na trip po Sloveniji: gremo v Sevnico, gremo v Krško, gremo do Ptuja, gremo povsod! Mislim, da je Vili en krasen projekt in priložnost za mlade ustvarjalce.” Eva Mulej, oblikovalka, ulična umetnica in študentka: “Vili se mi zdi super, ker je svež, inovativen in ker povezuje. Povezovanje v današnjih časih je pomembno, ker smo lahko zelo osamljeni v tem, kar počnemo, če se ne povezujemo in ne sodelujemo z drugimi ljudmi.”

SOTO – Društvo za sodobno slovensko oblikovanje tekstilij in oblačil

Društvo za sodobno slovensko oblikovanje tekstilij in oblačil svojo prepoznavnost gradi na večdisciplinarnem raziskovanju, produkciji, promociji, izobraževanju ter osveščanju slovenskega in mednarodnega prostora o oblačilnih in umetniško-tekstilnih praksah v Sloveniji.

MAD E I N S LOV E N I JA

Ideja projekta MIS je povezati slovenske modne oblikovalce in blagovne znamke s proizvajalci, rokodelci in umetniki z različnih področij kreativnih industrij ter predstaviti različne oblikovalske pristope in estetike na potujočih prodajnih razstavah, sejemskih predstavitvah in v pop-up trgovinah. Vse edicije Made in Slovenija upoštevajo načela trajnostnega in ekološkega oblikovanja. Vračajo se k ročnemu delu, spodbujajo povezave med lokalnim gospodarstvom, domačo obrtjo in sodobnim oblikovanjem. Vsi izdelki so maloserijski. V njih sta izraženi kulturna tradicija in bogata dediščina slovenske tekstilne zgodovine.

FOTOGRAFIJA: MARKO KOVIČ

MODNO OBL I KOVAN JE

URBANIZEM INTERMEDIJA FOTOGRAFIJA GOSPODARSTVO

Fundacija Brumen, ustanovljena leta 2003, je neprofitna organizacija, ki se z načrtno promocijo najboljših dosežkov ter nagrajevanjem in izpostavljanjem posameznikov na področju oblikovanja zavzema za promocijo kakovostnega oblikovanja in spodbuja kritičen odnos do vidnih sporočil. Osrednja dejavnost fundacije je organizacija razstav in z njimi povezana založniška dejavnost, z bienalom in nagradami slovenskega oblikovanja Brumen pa nagrajuje odlične slovenske oblikovalce, kakovostna vidna sporočila ter naročnike, ki v oblikovanju vidijo pomembno konkurenčno prednost.

Fundacija Brumen K AKOVOST N O OB L I KOVA N J E V I DN I H S POR OČ I L

Ali je na podlagi obstoječih raziskav in analize primerov dobrih praks mogoče razviti model, ki bi oblikovalcem služil kot referenčna točka za presojo kvalitete, vplivnosti ter finančne vrednosti njihovega dela v dialogu z naročniki, financerji in odločevalci? S pripravo raziskave in publikacije želimo kulturno-kreativnemu sektorju ponuditi referenčni dokument za ovrednotenje lastnega delovanja v okolju, ki je izrazito fragmentirano in ne ponuja mentorske podpore posameznikom, ki si želijo kariernega razvoja; po drugi strani pa javnim institucijam podati merila, na podlagi katerih lahko odločajo o referenčnosti projektov, prijavljenih na javne razpise, gospodarstvu pa praktično podlago o merljivosti in finančni utemeljenosti dolgoročnega vlaganja v kakovostno oblikovanje.

OBL IKOVA N JE VI D N I H SPOROČIL

www.brumen.org

Barbara Predan

PRILOŽNOSTI ZA OBLIKOVANJE O B LI KOVAN J E

blikovanje je vseprisotno; gradi naše okolje, naša razmerja in posledično na nas vsakodnevno vpliva, nas (pre)oblikuje. Čeprav nas nenehno obkroža, pa v veliki meri ostaja spregledano. Kot izpostavi Adam Greenfield v knjigi Radical Technologies: stvari in storitve, ki še pred petimi leti niso bile mogoče, a so danes predvsem s pomočjo oblikovanja že del normalnega vsakdanjika, se nam ne zdijo nič posebnega. Zato ni čudno, da je oblikovanje pri gradnji mostu med tehnološkimi raziskavami in inovacijami ter zmožnostjo razvoja aplikacij za širšo družbeno uporabo pogosto spregledano. Oblikovanje ostaja v ozadju. Zaznamo ga le takrat, ko gre kaj narobe. V svetu spektakla je na videz počasna integracija oblikovanja v družbo največkrat neopazen pojav – in to kljub svoji konstantnosti in več kot očitno izmerljivim učinkom. Je pa za oblikovanje poleg vseprisotnosti značilna še ena stvar. Gre za panogo, ki se nenehno levi, spreminja, redefinira. Večina odločevalcev in številni praktiki v tem prepoznavajo enega od izhodiščnih problemov panoge, saj je oblikovanje nemogoče preprosto kategorizirati. Osebno – prav nasprotno – v tem prepoznavam moč oblikovanja. Ta se kaže v njegovi agilnosti pri identificiranju novih področij potencialnega načrtnejšega delovanja in raziskovanja. Kaže se tudi v zmožnosti kritičnega prepoznavanja lastnih napak in snovanja alternativnih, sistemskih odzivov nanje. Kaže se v tem, da smo od prve preoblikovane kosti s pomočjo zmožnosti preoblikovanja okolja v izjemno kratkem času – kot

nam to izvrstno ilustrira Stanley Kubrick v filmu 2001: Odiseja v vesolju – poleteli v vesolje. V prenesenem in dobesednem pomenu. Kljub izjemni prilagodljivosti panoge in njeni tesni prepletenosti z družbo pa oblikovanje ni imuno na nenadne spremembe v družbi. Na podlagi formalnih1 in neformalnih pogovorov smo lahko v zadnjem letu sledili najrazličnejšim oblikam posledic epidemične krize. Ob prvem valu so se nekatera podjetja odločila odpuščati oblikovalce ali pa jih kljub predhodno dogovorjenemu sodelovanju niso zaposlila. Studie, ki poleg ponujanja storitev oblikovanja gradijo tudi na lastnih izdelkih in prodaji slednjih (predvsem v tujino), je upočasnitev distribucijskih kanalov in poštnih storitev še posebej močno prizadela. Vsled odpovedovanja sejmov je bilo za številne glavni cilj lanskega leta iskanje načinov, kako preživeti brez pretiranih odpuščanj. Tretji so omenjali, da so prvo pomladansko zaprtje leta 2020 skupaj z rednimi naročniki izkoristili za poglobljeno raziskovanje ali razvoj novih (mestoma eksperimentalnih) projektov. Četrti so čas posvetili prečiščevanju prioritet in nadgradnji sodelovanj na področjih, ki se jim prej – zaradi prenasičenosti z drugim delom – niso utegnili dovolj posvečati. Pri teh je zanimivo, da sveže okrepljeno sodelovanje ob sproščanju ukrepov ostaja prioriteta, prej prevladujoči projekti pa so postali delo, ki ga sprejmejo le, če imajo čas. Tu je še peta skupina, kjer kakih pretresov sploh niso zares zaznali, saj so bili preteklo leto polno zasedeni. Posledice epidemije bomo vsi nedvomno še dolgo čutili, toda to je, kot opozarjajo številni, v primerjavi z izzivom podnebne krize pravzaprav zgolj uvertura. Nekateri optimistično

ugotavljajo, da nam je, če kaj, epidemija pokazala, da je prav vse prepleteno in soodvisno, a ideja o nujnosti posvečanja celovite skrbi vesoljski ladji Zemlja2 kljub temu za preštevilne ostaja premalo oprijemljiv način delovanja. Hkratno osredotočenost na okolje in razmerja v družbi3 na področju oblikovanja vedno bolj določata dva ključna in prepletajoča se vidika. Prvi je okoljski vidik, ki ga na najvišji evropski ravni obravnava pobuda globalnega Severa, poimenovana Novi evropski Bauhaus. Drugi pa je družbeni vidik, ki gradi na nujnosti dekolonizacije in sprejemanja pluralnosti sveta, njegov vedno glasnejši glas pa tvori globalni Jug. Pri obeh vidikih oblikovalci in oblikovalke še vedno ne uporabljajo svojega znanja in veščin – kot bi jih lahko in kot bi jih morali – pri načrtnem sodelovanju in delovanju za premik celotne družbe v tako imenovani zeleni in družbeno vključujoči prehod. Priložnost za spremembo tvori omenjena pobuda Novi evropski Bauhaus, ki med drugim stavi prav na (so)oblikovanje. V obrazložitvi so pobudniki zapisali, da želijo ustvariti »oblikovalsko gibanje, ki bo vključevalo tri vidike: trajnost (vključno s krožnostjo), kakovost izkušenj (vključno z estetiko) in vključenost (vključno s cenovno dostopnostjo)«4. Gre za pobudo, ki jo gre seveda pozdraviti, pa vendar jo je treba v oblikovanju v isti sapi pojasnjevati s prej omenjeno nujnostjo dekolonizacije. Kanone je namreč v oblikovanju predolgo postavljal le »razviti svet«. Vse ostale prakse, znanja in teorije zunaj anglo-/evropocentričnega pogleda so bili posledično skorajda nedokumentirani in v stroki oblikovanja niso bili zastopani. V oblikovanju še danes prepogosto manjka pluralnost diskurzov in praks – zato

22 je dekolonizacija v oblikovanju toliko bolj nujna. Nujno je osredotočanje na marginalizirane skupine, nujno je utemeljevanje dejavnosti na participaciji in trajnih rešitvah, ki izraščajo iz kontekstov lokalnega okolja, predvsem pa iz znanj avtohtonih staroselskih ljudstev. Oblikovanje že dolgo časa ni imelo tako prvovrstne priložnosti za aktivno soustvarjanje vključujoče

in trajnostne družbe za vse. Naša naloga je, da preprečimo »zelena« zavajanja in si zadamo drzne cilje. Cilje, ki se ne bodo zadovoljili le z zmanjšanjem škodljivega delovanja našega razvoja, temveč bodo v ospredje potiskali oblikovanje, ki s svojimi dejanji ne le jemlje, temveč ima zmožnost regeneracije. Ne govorimo zgolj o obnovi, temveč o zmožnosti vrniti naravi več, kot smo

Na primer v času priprave povzetka Kulturno-kreativni imperativ na podlagi analize CzK/IER Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja 2008–2017, ob hkratnem preverjanju raziskave Poligona Slovenski kulturno-kreativni delavec v času COVID-19 (I. in II. del) ter pripravi dokumenta Zaposlitvene možnosti diplomantov 2. stopnje Oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje (UL ALUO).

Cf. R. Buckminster Fuller, Priročnik za vesoljsko ladjo Zemlja, Pekinpah, Ljubljana 2016, http://pekinpah. com/bucky.

Cf. Kate Raworth, Doughnut Economics, Random House Business, London 2018.

The New European Bauhaus explained, https://europa.eu/new-european-bauhaus/about/aboutinitiative_en (2. 6. 2021).

Cf. Barbara Predan (ur.), Misliti pogoje našega časa, UL ALUO, Ljubljana 2019.

od nje prejeli, saj pri oblikovanju med celotnim procesom aktivno dojemamo naravne in človeške sisteme.5 Zato pri regenerativnem oblikovanju cilj ni družba ničelnih emisij, temveč preusmeritev k negativnoogljični družbi. Oblikovalke in oblikovalci pri tej okoljsko-družbeni preusmeritvi lahko in moramo sodelovati.

Galerija Photon

Galerija Photon – Center za sodobno fotografijo od leta 2003 deluje na področju produciranja, predstavljanja in promoviranja sodobne avtorske fotografije. Že od svojih začetkov ponuja kontinuiran razstavni in spremljevalni program v lastnih prostorih v Ljubljani, obenem pa redno gostuje v večjih galerijah, na festivalih in umetniških sejmih v mednarodnem prostoru. Posebno pozornost Photon namenja sodelovanju z umetniki in partnerji iz srednje in jugovzhodne Evrope. Od leta 2005 organizira festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije, od leta 2013 pa vodi tudi galerijo Photon na Dunaju.

FOTON I Č N A Š OL A

V okviru projekta Fotonična šola deset izbranih udeležencev v starosti do 35 let v štirih izobraževalnih sklopih in aktivni komunikaciji s protagonisti mednarodne foto scene pridobiva dodatna znanja in izkušnje. Seznanjajo se z osnovnimi zakonitostmi umetnostnega trga, z različnimi pristopi k avtorski fotografiji in z aktualnimi kreativnimi praksami na področju fotografije nasploh. Program šole obsega pet masterclassov (online in v živo), portfolio review srečanj s priznanimi tujimi in domačimi strokovnjaki, aktivno vključitev v mednarodni natečaj Different Worlds in natečaj fotografije industrijske dediščine ter obisk dveh umetniških sejmov.

VIZUALIJA: PHOTON

FOTO GRAF I JA

www.photon.si

Rezultati S programom Fotonične šole sta bila dosežena predvsem dva cilja. Izbrani udeleženci so se iz prve roke seznanili s praktičnimi in koristnimi napotki za vstopanje na mednarodni trg avtorske fotografije. Ob tem se je izbrana deseterica mladih in uveljavljajočih se ustvarjalcev dodatno promovirala tako doma kot na tujem, zlasti na območju CEE regije, saj se je s sodelovanjem na FŠ prisotnost in prepoznavnost udeleženih avtorjev konkretno povečala. Veliki met je uspel Joštu Dolinšku, ki je bil v novembru predstavljen na največjem sejmu avtorske fotografije Paris Photo. Kot izjemno nadarjenega avtorja sta ga ocenila tudi dva mentorja FŠ, ki sta mu podelila največ točk na mednarodnem natečaju Different Worlds. Deset nominirancev tega mednarodnega natečaja je letos julija razstavljalo v priznani galeriji Fotografic v Pragi, med njimi je bil Nik Erik Neubauer iz nabora udeležencev FŠ. Naslednji primer je Lin Gerkman, ki se bo zaradi kvalitete svojih del v letu 2022 v Galeriji Photon predstavil s samostojno razstavo. V tej starostni skupini je bil zaznan velik interes za tovrstno neformalno izobraževanje in aktivnosti, saj takšen izobraževalni program ponuja presečišče znanj, ki jih v tej obliki ne podaja nihče drug. Fotonična šola je tako predstavila pomembno novost ne samo v programu Galerije Photon, ampak na fotografski sceni in na širšem področju vizualnih praks v Sloveniji nasploh. Področje avtorske fotografije je v našem okolju še zmeraj zapostavljeno in mlajši ustvarjalci težko živijo od svojega avtorskega dela. Udeleženci programa FŠ so v tem smislu pridobili določena znanja in veščine, ki jim lahko pomagajo v samostojni karieri, z mrežo tujih strokovnjakov pa jim program nudi podporo za ambicioznejše snovanje profesionalne kariere doma in v mednarodnem prostoru.

Jošt Dolinšek, udeleženec Fotonične šole: “Kot mlad avtor, ki še razvija svojo umetniško prakso, sem dobil vpogled v delovanje sveta fotografije, kar je potrebno za globlje razumevanje svojega ustvarjanja in predstavljanja javnosti. V sklopu pogovorov s profesionalci sem spoznal raznovrstne načine dela – od razstavljanja, pedagoškega dela, produkcije avtorskih knjig, komercialne fotografije, pravnih podlag do prijavljanja na natečaje.” Lin Gerkman, udeleženec Fotonične šole: “Zame najbolj koristne izkušnje v okviru programa Fotonične šole so bile priložnosti za predstavljanje svojega dela pedagogom, galeristom in kuratorjem iz industrije v obliki kratkih portfolio reviewjev in daljših poglobljenih pogovorov. Rutina in povratne informacije, ki sem jih dobil, so prispevale k moji suverenosti pri nadaljnjem razvoju in predstavitvi mojega dela.” Dino Kužnik, predavatelj: “Svoje predavanje sem zasnoval na praktičnih primerih z mislijo na to, kakšne nasvete bi na svoji karierni poti, ki me je pripeljala v New York, in pri delovanju v mednarodnem okolju cenil sam. Pri tem sem črpal iz več kot desetletja izkušenj ter udeležencem podal znanja o uspešni samopromociji, uporabi socialnih medijev kot orodij za pridobivanje naročnikov in načinih, kako povečati svojo mednarodno prepoznavnost.”

Prostorož

Prostorož je neprofitni urbanistični studio s sedemnajstletnimi izkušnjami s področja prenove javnega prostora, urbane revitalizacije in urejanja mesta po meri ljudi. Specializira se za kratkoročne in začasne projekte, ki šele testirajo prave pristope k reševanju problemov v urbanem okolju, ter za načrtovanje in izvajanje trajnostne revitalizacije posameznih sosesk in urbanih območij.

U RBA N A A KA D E M I JA

Urbana akademija je mentorski program za urbane kreativce, ki želijo s prakso naslavljati prostorske izzive v lastnem kraju. Mlade urbaniste izobražujemo in mentoriramo o načrtovanju javnega prostora, taktičnem urbanizmu, ustvarjanju prostora, začasni rabi in drugih praksah urbane revitalizacije.

FOTOGRAFIJA: IVA LUKAN

U R B AN I Z E M

www.prostoroz.org

Rezultati Prejeli smo 30 idej za preobrazbo lokalnega okolja z majhnimi prostorskimi intervencijami. Izbrani so bili trije kolektivi, ki smo jih podprli z mentoriranjem in 1.500 EUR finančnih sredstev.

FOTOGRAFIJA: KOLEKTIV VENCLJEVA

Kolektiv iz Škofje Loke je z izdelavo mobilnega trga (fleksibilni in mobilni elementi) revitaliziral tri lokacije – javne prostore z izrazitim karakterjem in skritimi potenciali. Urbanistke iz Šentjurja so upoštevale predloge prebivalcev in obnovile obstoječa igrala, zasadile nova drevesa, uredile prostor za druženje ter v prostor vključile nova igrala. Arhitektki v Krškem pa sta z začasno intervencijo vzpostavili jasno povezavo za pešce med stanovanjskim, kulturnim in storitvenim delom Krškega ter avtobusno in železniško postajo. V Urbani akademiji je sodelovalo 20 mladih urbanih kreativcev, ki so na začetku svoje karierne in poslovne poti. Skozi proces Urbane akademije (predstavitev ideje naročniku, prilagoditve načrtov na podlagi analiz, kreativni pitch občini, fizična izvedba ideje itd.) so udeleženci pridobili nove veščine, ki so potrebne za vstop na trg dela. Urbana akademija spodbuja podjetništvo v urbanem kreativnem sektorju z boljšim usklajevanjem ponudb in povpraševanj na posameznih lokalnih trgih, saj mlado kreativno silo, ki vstopa na trg dela, čim prej poveže s potencialnimi naročniki, ki sicer delovno silo iščejo izven svojega lokalnega okolja.

Iza Šentjurc, ekipa Šentjur

FOTOGRAFIJA: ŽIGA URBAJS

“Dobile smo ogromno pomoči od prebivalcev. Odločile smo se, da s projektom tudi nadaljujemo, saj je pokazal, da se z malim da doseči veliko, za vse prebivalce. Se že veselimo evalvacije in dogovorov z občino za nadaljnje sodelovanje.”

Matevž Granda

IZZIVI ARHITEKTURNEGA POKLICA AR HI TE K TU R A I N UR B A N I Z E M

a aktualno stanje na področju arhitekture in urbanizma v Sloveniji bi lahko rekli, da je boljše kot kadarkoli v zgodovini. Še nikoli prej namreč nismo imeli toliko dobrih in svetovno uveljavljenih arhitektov, kot jih imamo danes. Še nikoli nismo imeli toliko različnih študijskih programov na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, notranjega oblikovanja, kot jih je danes. Še nikoli ni na leto diplomiralo tolikšno število arhitektov kot v aktualnih časih, ko na leto izobrazimo več kot 100 arhitektov in urbanistov. Še nikoli v zgodovini se ni gradilo tako veliko, tako hitro in tako tehnološko napredno, kot se sedaj. Po drugi strani pa težko rečemo, da se vse našteto odraža tudi v prostoru. Kakovostna arhitektura in urbanizem nista samoumevna. V zadnjih nekaj desetletjih se je razrasla razpršena gradnja na podeželju, mesta so se razvijala stihijsko in obrtne cone so se širile na kakovostnih kmetijskih zemljiščih. Kulturna dediščina pa je bila pogosto prepuščena propadu. Za oceno aktualnega stanja v sektorju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma se bom osredotočil na tri področja: pogoje dela, stanje zakonodaje in arhitekturno prakso. Naslonil se bom predvsem na naslednje vire: na anketo o delu v arhitekturi, ki smo jo leta 2017 opravili v okviru revije Outsider, na aktualno anketo o upravnih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj v državah EU, ki smo jo naredili ob debati o novi zakonodaji, in na pregled aktualne arhitekturne prakse, ki jo spremljamo ob uredniškem delu pri reviji Outsider. Ti trije vidiki

najbolje odražajo stanje in kondicijo v poklicu arhitekta in urbanista. Anketa o delu v arhitekturi je pokazala, da je redna zaposlitev precej redka. Prevladuje status samozaposlenega v arhitekturi. Ta status je formalno enak samostojnemu podjetniku, le da je vpisan tudi v evidenco ministrstva za kulturo in nekaterim posame-

ki je v drugih poklicih normalna. Po podatkih omenjene ankete le redki biroji in arhitekti dosegajo cenik, ki ga priporoča zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS). Priporočila zbornice so v primerjavi s cenami denimo v Avstriji precej nižja (v Sloveniji naj bi arhitekt zaračunal okoli 8 % vrednosti investicije, v Avstriji pa je povprečje 13 %), a naša realnost

Anketa kaže na to, da se v Sloveniji zakonodaja spreminja pogosteje kot drugod v EU, da vloga arhitekta ni povsem jasna in da lahko arhitekturo načrtujejo celo gradbeni inženirji, da so postopki nadpovprečno dolgotrajni, prostorski akti pa preveč zbirokratizirani.urbane kreativce, ki želijo s prakso naslavljati prostorske izzive v lastnem kraju. znikom, ki jim uspe dokazati, da je njihovo delo izjemnega kulturnega pomena za Republiko Slovenijo, omogoča plačevanje prispevkov iz državnega proračuna. Komur uspe pridobiti to pravico, mu to pomeni veliko stimulacijo. Ostalim pa ta sistem pomeni motivacijo, da v njem vztrajajo. Takšna praksa, čeprav v primerjavi z drugimi poklici ponuja nekaj ugodnosti, povzroča neravnovesja, ki po mojem mnenju škodijo stanju poklica v celoti. Status samozaposlenega v kulturi namreč deluje kot socialni korektiv in je na področju arhitekture pogosto zlorabljen. O zlorabi govorimo, ko odnos med samozaposlenim in birojem kaže vse znake rednega delovnega razmerja in bi biro moral delavca redno zaposliti, pa ga ne, in to zaradi finančnih ugodnosti. Posledica tega je, da so cene storitev arhitekturnih birojev na trgu prenizke, saj ne upoštevajo stroškov zaposlitev, delavci pa nimajo nobene socialne varnosti,

je, da arhitekt dela za povprečno 4 % vrednosti investicije. Kako je to lahko mogoče? Anketa je pokazala, da veliko posameznikov, ki opravljajo poklic arhitekta, razume to kot poslanstvo in so pripravljeni narediti veliko več, kot dobijo plačano. Ta odstotek se s starostjo vprašanih zmanjšuje. Arhitektura deluje med umetnostjo in tehniko, med naravoslovjem in družboslovjem, in zato jo mnogi občutijo kot odgovorno javno delo. Pripravljeni so vložiti vanjo več truda, če čutijo, da bo to dobro za skupnost. A za dolgoročno vzdržnost poklica je pomembno tudi pošteno plačilo, ki omogoča razvoj, varnost in stabilnost. Drugi izstopajoči problem na področju arhitekture in urbanizma je zakonodaja. Ta se prepogosto spreminja in vsebuje preveč birokratskih preprek in omejitev. Tako je velik del arhitekturnega poklica povezan z upravnimi postopki, ki so dolgotrajni, končni rezultat pa ni

28 nikoli povsem predvidljiv. Nedavno smo opravili primerjalno anketo glede prakse pridobivanja gradbenih dovoljenj v državah Evropske unije. Anketa kaže na to, da se v Sloveniji zakonodaja spreminja pogosteje kot drugod v EU, da vloga arhitekta ni povsem jasna in da lahko arhitekturo načrtujejo celo gradbeni inženirji, da so postopki nadpovprečno dolgotrajni, prostorski akti pa preveč zbirokratizirani. To povzroča slabše pogoje na trgu dela in zahteva večje vložke časa za kakovostno arhitekturo. Negativna posledica je tudi ta, da vse več mladih po študiju išče priložnosti v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji, pa tudi drugih evropskih državah. Pregled aktualne arhitekturne prakse, ki ji sledimo v uredništvu revije Outsider, pa kaže na to, da kljub zgoraj opisanim problemom v stroki

Čutiti je prihajajoči novi val mladih arhitektov, ki so vpeti v mednarodne tokove in ki v ospredje postavljajo nove vrednote – ohranjanje okolja, naravne materiale in spoštovanje dediščine. nastaja vedno več kakovostne arhitekture, ki je povsem primerljiva z najboljšo sodobno evropsko prakso. Čutiti je prihajajoči novi val mladih arhitektov, ki so vpeti v mednarodne tokove in ki v ospredje postavljajo nove vrednote – ohranjanje okolja, naravne materiale in spoštovanje dediščine. Gospodarska kriza je pred desetletjem močno zatresla nepremičninski trg. Pred epidemijo je ta nato doživljal nov razcvet. Tokrat je rast generiral predvsem turizem. Zanimivo je, da pandemična kriza – vsaj do sedaj – ni povzročila upada dela za arhitekte. Nasprotno, dela je

toliko, kot ga še ni bilo. Zaradi manjše porabe za potovanja in družabno življenje prihranjena sredstva mnogi vlagajo v prenove in novogradnje. Je pa epidemija nedvomno odprla marsikatero vprašanje o kakovosti bivanja in odnosu do okolja. In prav to so najpomembnejši izzivi, ki nas čakajo v prihodnje.

OUTSIDER – Zavod za oblikovanje prostora

Zavod za oblikovanje prostora je založnik in izdajatelj revije Outsider. Vsaka izmed štirih rednih številk revije letno obsega skoraj 200 strani kakovostnega branja in je posvečena izbrani aktualni temi, ki je obravnavana skozi prizmo arhitekture, kulture in drugih izhodiščnih pozicij. Na spletni strani www.outsider.si spremljajo in vrednotijo aktualno slovensko arhitekturno produkcijo, večkrat tedensko objavljajo kolumne in razmisleke priznanih piscev. Zavod organizira tudi natečaje in izdaja knjižne publikacije. Poleg vsega tega je Outsiderjeva dejavnost angažirana ter usmerjena v opozarjanje in ozaveščanje o konfliktnih točkah znotraj področja urejanja prostora, kulture in družbe.

N ATEČ A J UR B A N A S KUL PT UR A

Natečaj Urbana skulptura je nadaljevanje aktivnosti revije Outsider v raziskovanju možnosti gradnje z zemljo. Predmet natečaja je minimalna začasna urbana skulptura iz zbite zemlje, katere namen je promocija zemlje kot gradbenega materiala. Postavljena bo v zgoščeno urbano okolje, s čimer bo širšo publiko nagovorila o možnostih uporabe zemlje. Intervencija bo opozarjala na dejstvi, da se je arhitektura znašla pred največjim izzivom v svoji zgodovini, saj je odgovorna za skoraj 40 % proizvedenih odpadkov in toplogrednih izpustov, in da gradnja z zemljo lahko postane del rešitve za bolj trajnostno gradnjo prihodnosti. Izvedbo zmagovalne rešitve načrtujemo v prvi polovici leta 2022.

FOTOGRAFIJA: JANEZ VZOREC

A RHITEKTURA I N U R B AN I Z E M

www.outsider.si

F EST IVAL ORODJA ZA B O LJŠ E B I VAN JE 20 21 “Gradnja z zemljo je protistrup za hitre čase, v katerih živimo.” Hanno Burtscher Letošnji festival je bil namenjen gradnji z zemljo. Vsaka lokacija in okolje ima lastna izhodišča, zato je tudi načinov gradnje z zemljo veliko. Kako bi lahko gradili pri nas? Gost festivala Hanno Burtscher, avstrijski arhitekt, ki se je leta 1998 prvič srečal z Martinom Rauchom in tehniko gradnje z zbito zemljo, je predstavil teoretična znanja, praktične izkušnje na terenu in mojstrstvo v gradnji z zemljo.

OBLIKOVANJE UMETNIŠKO USTVARJANJE ARHITEKTURA

Zavod Big kot neodvisna organizacija spodbuja razvoj ustvarjalnega gospodarstva, povezuje razvojne potenciale družbe in jih sooča z izzivi sodobnega sveta. Je ena redkih organizacij, ki interdisciplinarno povezuje gospodarski sektor s kreativnimi industrijami. S kritičnim vrednotenjem ustvarjalnih dosežkov ter promoviranjem in poudarjanjem strateških, ekonomskih in kulturnih prednosti oblikovanja vzpostavlja okolje, ki razume oblikovanje kot priložnost za dvig konkurenčnosti celotnega gospodarstva in družbe. Od leta 2018 polje promoviranja in povezovanja kreativnega sektorja sistematično širi na celotno regijo Jugovzhodne Evrope, čemur je namenjena platforma BIG SEE.

Zavod Big - Zavod za raziskovanje in razvoj biointeligentne gradnje K R EATI V N I B A R OM E T E R

Kreativni barometer je prvi tovrstni kazalec ustvarjalnega potenciala držav v JV Evropi, s katerim merimo stopnjo ustvarjalnosti v regiji. Gre za prvi tovrstni kazalec v Evropi, s katerim merimo stopnjo ustvarjalnosti v regiji. Za razliko od ekonomskih indikatorjev, ki večinoma združujejo le gospodarske in splošne družbene kazalce, je skelet Kreativnega barometra sestavljen iz merljivih in med državami primerljivih indikatorjev kulturno-kreativnega sektorja. Ključna vrednost Kreativnega barometra za sektor je diagnostika umeščenosti Slovenije na lestvici ustvarjalnega potenciala v primerjavi z drugimi državami JV Evrope. Kreativni barometer je merilec, ki nam omogoča sledenje stanju in spreminjanju oblikovalske krajine, da jo lahko na tej osnovi bolje upravljamo in s tem vodimo njen razvoj. Rezultati

USTVA RJA LN O GOSPODA RSTVO

Kreativni barometer 2020 je bil apliciran na območju Jugovzhodne Evrope in je v merjenje vključil tudi določene države, ki jih drugi indeksi izpuščajo. Kot najbolj ustvarjalne države v letu 2020 so bile prepoznane Italija, Avstrija in Češka. Te tri države so se kot najbolj ustvarjalne izkazale tudi na področju arhitekture, produktnega oblikovanja in mode. Države, ki dosegajo najboljše rezultate na področju notranjega oblikovanja, so Italija, Grčija in Romunija. Najnižje so se na Kreativnem barometru uvrstile Severna Makedonija, Moldavija in Kosovo. Podobne rezultate kažejo tudi kvantitativni dopolnilni kazalniki. Kreativni barometer je letos nadgrajen z raziskavo o njegovi uporabnosti. Bilo je ugotovljeno, da ustvarjalci in podjetja premalo učinkovito izrabljajo potencial, ki ga v smislu prepoznavnosti omogočajo mednarodne oblikovalske nagrade. V raziskavi smo nakazali na model komuniciranja, ki temelji na najsodobnejših marketinških pristopih.

www.zavodbig.com

Poligon ima raznotere obraze in vsi so povezani z delom in ustvarjalnostjo. Poligon je kreativni center, raziskovalni laboratorij, delavnica, atelje, učilnica, sodelavni prostor, galerija, mednarodna ustvarjalna postaja … Poligon je svetovalec, snovalec, kritik, zagovornik, odločevalec, izumitelj, mentor, povezovalec … Čeprav se danes nenehno poudarja pomen ustvarjalnosti, se obenem pogoji za ustvarjanje pospešeno slabšajo. Zato je eden najpomembnejših Poligonovih projektov v času epidemije covida-19 spremljanje, kako le-ta vpliva na življenje in delo delavcev v kulturno-kreativnem sektorju.

Poligon – Zavod za razvoj kreativnih industrij S LOV E N S KI KULT UR N O- KR E AT I V N I DE L AV EC V Č A S U COV I DA-19

Longitudinalna raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 je močno orodje za strokovnjake, zagovornike in odločevalce pri spremljanju stanja ter vzpostavitvi izhodne strategije za reševanje v epidemiji najbolj prizadetega sektorja. Raziskava je v svoji celovitosti unikum v Sloveniji in Evropi, saj je v tri merjenja vključila več kot 3600 ustvarjalcev z vseh podpodročij sektorja, od delavcev na črno do zaposlenih za nedoločen čas v javnih zavodih, kar predstavlja kar 10 % vse delovno aktivne populacije sektorja. Po leto in pol trajajoči epidemiji sektor hira. Poslovnim subjektom je promet v 2020 v primerjavi z obdobjem pred epidemijo upadel za 53,8 %, za 40,4 % anketiranih pa je poslovno leto 2021 še slabše kot leto poprej, zato ni presenetljivo, da želi 56,7 % delavcev sektor zapustiti. Epidemija je že prej obstoječe probleme, kot sta pospešena prekarizacija ter manko dostojnih produkcijskih in bivalnih prostorov, še ojačala. Treba je začeti sooblikovati nastavke ne le za postcovidno regeneracijo, ampak predvsem za celovito transformacijo sektorja v smeri odpravljanja zaznanih oblik neenakosti. Peter Baroš, SIGIC:

ANA L IZA STAN JA KREATIVNEGA S E K TO R JA

“Pomanjkanje kakovostnih statističnih raziskav in analiz je ena temeljnih ovir, ki onemogočajo strateško naravnane politike za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja skladno s potrebami in potenciali tega sektorja. S tem dokumentom bo Sloveniji omogočen stik z državami, ki izvajajo urgentne politike za ponovno oživitev in razvoj sektorja, v katerem prepoznavajo številne pozitivne učinke v vseh registrih družbenega življenja, od ekonomije, gospodarstva in turizma do dela, zdravja, okolja, izobraževanja in preostalih oblik socialne integracije.”

www.poligon.si

Eva Matjaž

VSE MANJ PROSTORA ZA USTVARJALNOST? R AZ VO J K KS

d aprila 2020 do maja 2021 smo trikrat merili, kako epidemija covida-19 vpliva na življenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V merjenja smo vključili več kot 3600 delavcev1 oziroma kar 10 % vse delovno aktivne populacije našega sektorja. Po letu in pol trajajoči epidemiji naša panoga pospešeno hira. Ustvarjalcem je promet v letu 2020 v primerjavi z obdobjem pred epidemijo upadel za 53,8 %, za 40,4 % anketiranih pa je poslovno leto 2021 še slabše kot leto prej, zato ni presenetljivo, da želi 56,7 % delavcev zapustiti sektor. A kljub dejstvu, da je 84,8 % ustvarjalcev vladne ukrepe za pomoč sektorju med epidemijo označilo z najnižjima ocenama ‘nezadostno’ in ‘zadostno’, so težave našega sektorja kompleksnejše in starejše od trenutne covidne katastrofe. Filozofinja Alenka Zupančič opozarja, da epidemija le še poglablja nekatere že prej obstoječe probleme: “Krize imajo to lastnost, da vse zaostrijo, da razpoke postanejo velike in bolj problematične, bolj očitne; hkrati pa imajo tudi lastnost, da postavijo pred nas nove probleme, s tem pa lahko tudi vse ostale postavijo v novo perspektivo. To bi lahko bilo dobro in bi odprlo kakšno novo pot. Če je kaj pozitivna plat kriz, je to, da nas prisilijo, da enih stvari več ne ignoriramo.”2 Med probleme kulturno-kreativnega sektorja, ki jih je epidemija še dodatno ojačala in jih ne moremo in ne smemo več ignorirati, spadata pospešena prekarizacija ter manko dostojnih produkcijskih in bivalnih prostorov. In čeprav so številni delavci na ali že pod pragom revščine, so mladi ustvarjalci v teh

neugodnih razmerah v še slabši poziciji kot izkušenejši kolegi. “V kolikor nisi prisesan na mater in očeta ali ti starši niso mogli pomagati, potem se moraš obrniti in raziskati druge možnosti za preživetje. Ne moreš biti breme ožje in širše družine zgolj zato, ker imaš nek talent,” je v naši raziskavi svojo stisko povzela mlajša ustvarjalka. Leta 2015 smo za Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo spisali obsežno študijo o pozitivnih učinkih sodela in sodelavnih skupnosti na ustvarjalnost. Kot primere najboljših praks smo vključili šest neodvisnih sodelavnih prostorov v državi, od obale do skrajnega vzhoda Slovenije. V priporočilih, kako razvijati potencial tovrstnih prostorov, smo takrat opozorili na ključen problem, ki ogroža nadaljnji razvoj teh kreativnih vozlišč: “Kljub izredno inovativnim konceptom in učinkom, ali pa

katere so Maruša Račič, Luka Mancini in Miha Artnak na humoren način opozarjali na pozabljeno vrednost industrijske dediščine Tobačne in jo povezali z novim valom ustvarjalne produkcije na območju: “Gre za spontan poskus spreminjanja, od spodaj navzgor, od zgoraj navzdol postavljene strategije Ljubljane kot najlepšega mesta v najbolj kreativno mesto.”4 Pet let kasneje, novembra 2020, ko je vlada – ne le v času policijske ure, ampak v celoti – prepovedala obiske galerij in muzejev, smo takrat že brezdomni Poligonovci v izložbo Fotopuba postavili razstavo Začasno. Do nadaljnjega. Interdisciplinarni ustvarjalci Janja Kosi, Katarina Dekleva, Nuša Jelenec, Maruša Račič in Primož Zorko so mimoidoče preizpraševali in podajali odgovore na skupinsko izkušnjo nedostopnih in neurejenih produkcijskih prostorov v mestu: “Gre za refleksijo o tem,

“Krize imajo to lastnost, da vse zaostrijo, da razpoke postanejo velike in bolj problematične, bolj očitne; hkrati pa imajo tudi lastnost, da postavijo pred nas nove probleme, s tem pa lahko tudi vse ostale postavijo v novo perspektivo. To bi lahko bilo dobro in bi odprlo kakšno novo pot.”2 ravno zaradi le-teh (saj jih odločevalci še ne znajo prepoznati kot vredne), pa se platforme večinoma soočajo s finančnimi težavami. Te platforme po večini poganja energija ustanoviteljev in zveste podporne skupnosti.”3 Leta 2021 od preučevanih šestih prostorov deluje le še eden, po programu in skupnosti najmanjši med njimi, v cenovno dostopnem, a sicer nedostopnem Prekmurju. Prav tako smo leta 2015 v galeriji kreativnega centra Poligon otvorili razstavo Živela Tobačna!, v okviru

kako začasnost vpliva na ustvarjalne procese in mentalni prostor, ter poskus krepitve zavesti o pomenu ohranitve prostorskih mrež in učinkov na nivoju lokalnih skupnosti kot tudi širše.”5 Poligonova skupnost je že deset let lakmusov papir za aktualne potrebe in stiske ustvarjalnih delavcev. In odkar delujemo, stanje v našem sektorju ni bilo nikoli tako katastrofalno kot sedaj. 51,0 % vseh delavcev zasluži manj kot 1000 evrov neto. Zaznano je hitro povečevanje

zaključevali tretje poročilo naše študije, sta v Ljubljani v razmaku nekaj tednov potekali dve otvoritvi. Na Muzejski ploščadi Metelkova smo dobili Spomenik stanovanjski krizi “kot opomnik, da obstoječe stanovanjsko stanje ni samoumevno in da ga lahko s sistemskimi ukrepi presežemo,”6 ter nedaleč stran galerijo Cukrarna, katere namen je

“postati novo vozlišče kulturnega dogajanja” in “vedno znova preudarno nastavljati zrcalo družbi.”7 Medtem ko je v mestu vse manj prostorov in prostora za ustvarjalce, bo pod streho na 5679 kvadratnih metrih, na toplem in svetlem vsaj ustvarjalnost.

Matjaž, E., Černič, P. In Kosi, T. 2020 in 202. Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19. 1, 2 in 3. del. Ljubljana: Poligon kreativni center v ko-produkciji s CzK.

Lovec, S. 2021. Poglobljeno: Dr. Alenka Zupančič. Intervju. V pandemiji se je pokazalo kako redki so pravi voditelji. N1.

Perčič, E., Orel, M. in Piškorič, L. 2015. Stanje in potencial coworkinga v Sloveniji: študija o rezultatih pilotnega projekta coworkinga oz. sodela ter možnostih implementacije pilotnega poslovnega modela kot temeljnega stebra podpornega okolja v okviru socialnega podjetništva. Ljubljana: Poligon kreativni center.

Mrevlje, N. 2015. Ljubljana ne najlepše, temveč najbolj kreativno mesto. Siol.net.

Bračič, Ajda. 2020. Razstava »Začasno. Do nadaljnjega.« Outsider.

P.G. 2021. Poziv državni, naj začne voditi dejavno in trajnostno stanovanjsko politico. RTV MMC.

cukrarna.art/sl/o-nas/

Maruša Račič, 2020. Nepremično. / Razstava Začasno. Do nadaljnjega.

Katarina Dekleva in Nuša Jelenec, 2020. Stol na ulici iz polizdelkov iz trgovine z gradbenim in tehničnim materialom. / Razstava Začasno. Do nadaljnjega.

Primož Zorko, 2020. Balon kapitalizma, elitizma in turistifikacije. / Razstava Začasno. Do nadaljnjega. FOTOGRAFIJA: MANKICA KRANJEC

FOTOGRAFIJA: MANKICA KRANJEC

FOTOGRAFIJA: PRIMOŽ ZORKO

razlik med delavci v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarci. Naša merjenja kažejo, da čeprav bi jih nujno potrebovali, si kar tretjina (33,2 %) delavcev delovnih prostorov ne more privoščiti. Zdi se, da se danes nenehno poudarja pomen ustvarjalnosti, a obenem se pogoji za ustvarjanje pospešeno slabšajo. V času, ko smo

Društvo Asociacija je vsebinska mreža na področju kulture, ki ob zagovorniških aktivnostih veliko pozornosti posveča tudi izobraževanju, servisnim storitvam in krepitvi kapacitet ustvarjalcev ter nevladnih organizacij s področja kreativnega in kulturnega sektorja. Deluje predvsem na nacionalni ravni, vseskozi pa spremlja in se odziva tudi na potrebe na lokalnem in evropskem nivoju.

Društvo Asociacija I ZO B R AŽ E VA L N E DE L AV N I C E : KR E PI T E V KULT UR N EGA I N K R EATI V N EGA S E KTOR JA

V zgoščenem izobraževalnem ciklu smo skozi delavnice, video pogovore in individualna svetovanja naslovili najbolj pereče izobraževalne potrebe kulturnega in kreativnega sektorja. Z večmesečnim, skoraj celoletnim kontinuiranim zagotavljanjem telefonskega svetovanja o administrativnih vprašanjih pa smo skupaj z ostalimi aktivnostmi ustvarili pomembno podporno platformo za KKS.

Rezultati Projekt Izobraževalne delavnice: Krepitev kulturnega in kreativnega sektorja beleži kar nekaj kvantitativno pomembnih kazalnikov. Rednega tedenskega telefonskega termina, poimenovanega Administrativni SOS telefon za KKS, se je od začetka izvajanja poslužilo že skoraj sto organizacij in posameznikov. Pri težjih vprašanjih so nam pod okriljem projekta pomagali tudi strokovnjaki s področja računovodstva in prava, s pomočjo katerih smo zagotovili točnost informacij. Med marcem in junijem je bilo izvedenih sedem delavnic, na katerih smo pokrili vse od računovodskih vprašanj in letnega davčnega obračuna do promocije in povezovanja z gospodarstvom, skupno pa se je delavnic udeležilo več kot dvesto oseb. Posnetih, zmontiranih in objavljenih je bilo sedem srednje dolgih video pogovorov z mentorji delavnic, v katerih smo v konciznem formatu predstavili vsako od tematskih področij, skupno pa so videi zabeležili že več kot petsto ogledov. Jeseni 2021 izvajamo tudi individualna svetovanja z mentorji, s čimer bomo zagotovili dodaten preboj posameznikov in organizacij za uspešno delovanje na področju KKS.

RA Z VO J K KS

Urška Jež, producentka v kulturi: “Izvedba tovrstnih delavnic se mi zdi pomembna priložnost za prenos znanj in možnost razvoja novih modelov delovanja v nevladnih organizacijah. Delavnica je zame uspešna, ko pride tudi do izmenjave izkušenj med udeleženkami_ci, hkrati pa jih uspem motivirati, da prevetrijo svojo perspektivo in k izzivom pridobivanja resursov pristopijo bolj samozavestno.”

www.asociacija.si

Tomaž Zaniuk

rihodki samozaposlenih in drugih posameznikov v kulturi in kreativnih industrijah so se z ustavitvijo večine javnih dejavnosti zaradi epidemioloških ukrepov znižali, če že niso celo popolnoma usahnili. Zavedanje, kako uničujoče posledice je imela za sektor pandemija covida-19, je bilo glavni razlog, da je Unesco, organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, v sodelovanju z več kot 1000 umetniki in kulturnimi delavci oblikoval posebna priporočila z naslovom »Kultura v krizi: priročnik politik za odporen kreativni sektor«.1 Toda podatki in analize kažejo, da je bil položaj samozaposlenih v kulturi slab že pred nastopom epidemije. Odsotnost strateškega načrtovanja v kulturnih politikah in pomanjkanje protikoronskih ukrepov, ki bi bili oblikovani glede na potrebe delujočih v kulturi, pa dajeta slutiti, da bo tak tudi ostal. Raziskava Kreativnega centra Poligon2 je po besedah Eve Matjaž3 potrdila, da se razmere na področju neodvisne kulture in kreativnih industrij niso izboljšale že od zadnje gospodarske krize oziroma da so cene storitev in honorarji do zaprtja vseh kulturnih aktivnosti ostali krizni. Ne glede na to število samozaposlenih v kulturi narašča, na dan 9. 5. 2021 je bilo v razvid pri MK vpisanih 3281 oseb. Analiza Nike Murovec, Damjana Kavaša in Tjaše Bartolj4 navaja, da jih je bilo 2. 12. 2019 3197, 6. 9. 2018 pa 2968. Pravico do plačila prispevkov, ki se za vsako petletno obdobje uveljavlja glede na kriterije izjemnosti iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi,5 jih ima 70 %. Po analizi podatkov FURS za leto 2016, ki sta jo

ČAKAJOČ NA DODATNE UKREPE ZA (SAMO)ZAPOSLENE V KULTURI Z AGOVO R N I ŠT VO I N POD POR A S AMOZ AP O S L E N I M

opravila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić6 je med 1677 samozaposlenimi s pravico plačila prispevkov 18 % posameznikov zaslužilo manj kot 400 evrov neto na mesec, 21 % pa med 400 in 800 evrov; pri 26 % so neto prihodki znašali manj kot 600 evrov na mesec in so bili s tem pod pragom revščine. Priporočila Unesca se posvečajo trem vsebinskim sklopom: 1. direktne podpore za umetnike in poklicne kulturne delavce, 2. podpore za sektor kulture in kreativnih industrij, 3. krepitev konkurenčnosti kulture in kreativnih industrij. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila pobudo Novi

v nakupe za zbirko sodobne umetnosti, distribucijo kinematografskih filmov, podporo neodvisni profesionalni plesni sceni, v glasbenike in avtorje glasbe, organizatorje glasbenih programov, muzeje, gledališča, glasbene klube in festivale, literarne hiše, družbeno-kulturne centre in kinodvorane. Številne donacije so namenjene neposredno umetnikom in jim bodo omogočile nov začetek po koncu pandemije; prav tako je zvezni parlament v začetku maja tudi nočne klube in druga glasbena prizorišča razglasil za kulturne ustanove. Župan New Yorka Bill de Blasio je objavil zagon 25 milijonov ameriških dolarjev vrednega programa City Ar-

Podatki in analize kažejo, da je bil položaj samozaposlenih v kulturi slab že pred nastopom epidemije. evropski Bauhaus,7 katere cilj je na podlagi razprav oblikovati nove načine življenja na stičišču umetnosti, kulture, socialne vključenosti, znanosti in tehnologije. Kot sporoča Motovila – Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji,8 bo v programu financiranja za podporo evropskemu kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem za sedemletno obdobje 2021–2027 na voljo rekordnih 2,4 milijarde EUR, kar pomeni 80-odstotno povečanje glede na predhodni program. Zvezna vlada Nemčije je zaradi pandemije pripravila milijardo dolarjev vreden reševalni in prihodnji program za kulturni in medijski sektor Neustart Kultur,9 katerega primarni cilj je, da kulturnim ustanovam omogoči ponovno odprtje in nadaljevanje programov, da bi umetnikom in ustvarjalcem omogočili preživetje v poklicu. Vlaga v programe inovativnih digitalnih dialogov in oblik izmenjave,

tist Corps,10 ki bo z javnim denarjem podprl okoli 1500 lokalnih umetnikov; z njim bodo aktivirali javne prostore in spodbudili okrevanje mesta. Na Hrvaškem, kjer med epidemijo kulturno življenje tako kot denimo v Španiji ali Srbiji ni bilo nikoli popolnoma ustavljeno, so v začetku maja predstavili poskusno spletno stran Varna druženja,11 ki je zasnovana kot promocijsko sredstvo za ponovno vzpostavitev zaupanja v varno izvedbo in postopno normalizacijo obiska kulturnih prireditev. Organizatorji lahko na platformi, ki so jo pripravili na podlagi belgijskega modela, s pomočjo algoritma preverijo, ali je njihova prireditev v skladu z ukrepi in priporočili epidemiologov, ter prejmejo certifikat, obiskovalci pa dobijo sporočilo, da je določen dogodek varen. Tudi Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije (KUDUS)12 je

pozvalo direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka k pripravi načrta za postopno odpiranje kulturnih ustanov in ukrepov za izvajanje kulturnih prireditev. Na položaj prireditvene industrije je opozorila iniciativa Mi delamo dogodke.13 Kako bi lahko tudi pri nas na pomoč priskočili samozaposlenim in drugim v kulturi, pa je ob vsakem protikoronskem paketu sporočalo društvo Asociacija.14 Treba bi bilo spremeniti Uredbo o samozaposlenih v kulturi, in sicer tako, da bodo prepoznane posledice epidemije, da bodo lahko statusi in pravice do plačevanja prispevkov za začasno obdobje petih let avtomatsko podaljšani in da bo znižan vstopni prag. Prav tako bi potrebovali vrednotnice za kulturo in sklad z nepovratnimi sredstvi za blažitev nepredvidljivih posledic zaprtja kulturnih dejavnosti zaradi pandemije.

Republika Slovenija ostaja brez veljavnega nacionalnega programa za kulturo, saj se je zadnji iztekel leta 2017. Republika Slovenija ostaja brez veljavnega nacionalnega programa za kulturo, saj se je zadnji iztekel leta 2017. Veliko priložnosti za kulturo in kreativne industrije ni niti v Načrtu za okrevanje in odpornost za obdobje 2021–2026. Med prednostnimi nalogami so reformni in investicijski ukrepi na področju trajnostnega razvoja turizma, predvidena so vlaganja v prenovo kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v povezavi s turizmom (47 milijonov) ter v digitalizacijo na področju kulture, kulturne dediščine in arhivov (9,9 milijona evrov).15 Čeprav Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19,16 ki ga je izdala Evropska komisija, omogoča, da države članice dodelijo nadomestila podjetjem in

posameznikom v sektorjih, ki so bili tako kot kultura posebej prizadeti zaradi izbruha, so bila do sedaj posebnih ukrepov deležna področja turizma, športa, kmetijstva, infrastrukture in druga, za delujoče v kulturi pa praktično ni bilo enega samega dodatnega ukrepa. O začasnem temeljnem dohodku ali nadomestilih za čakanje na delo se je odločalo zgolj na podlagi izkazanega upada prihodkov iz osnovne dejavnosti, delavci v kulturi pa so bili, ne glede na to, da so v javnem interesu, po ustavitvi dejavnosti obravnavani enako in po enakem vatlu kot vsi preostali (samo)zaposleni. Toda predlogov in zgledov, kako posebej priskočiti na pomoč, res ne primanjkuje. Le politične volje za njihovo uresničitev ni.

Culture in Crisis: Policy guide for a resilient creative sector (https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/ pf0000374631)

Slovenski kulturno-kreativni delavec v času COVID-19 (https://czk.si/gradiva/slovenski-kulturnokreativni-delavec-v-casu-covid-19/)

Kulturosferin podkast, april 2021, Društvo Asociacija (http://www.asociacija.si/si/2021/04/07/ raziskave-kulturosferin-podcast-vpliv-covid-19-na-delavke/)

Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja 2008–2017, maj 2020, Center za kreativnost in Inštitut za ekonomska raziskovanja (https://czk.si/wp-content/uploads/2020/05/ Statisticna_analiza_KKS-RGB.pdf)

Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16 in 84/16) (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4732)

Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine, Pod črto – analiza, 2018 (https:// podcrto.si/samozaposleni-v-kulturi-cetrtina-z-dohodkom-pod-pragom-revscine/)

Novi evropski Bauhaus (https://europa.eu/new-european-bauhaus/index_sl)

Kaj prinaša nova Ustvarjalna Evropa? (https://ced-slovenia.eu/kaj-prinasa-nova-ustvarjalna-evropa/)

Neustart Kultur (https://www.bundesregierung.de/breg-de/bundesregierung/staatsministerin-fuerkultur-und-medien/neustart-kultur-startet-1767056)

New York Mayor Bill de Blasio Is Launching a $25 Million ‘New Deal’-Style Program to Employ Local Artists With Public Commissions (https://news.artnet.com/art-world/de-blasio-city-artistcorps-1965629)

Sigurna okupljanja (https://okupljanja.hr/)

Poziv k pripravi načrta za postopno odpiranje kulturnih ustanov in ukrepov za izvajanje kulturnih prireditev (http://kudus.si/poziv-k-pripravi-nacrta-za-postopno-odpiranje-kulturnih-ustanov-inukrepov-za-izvajanje-kulturnih-prireditev/)

Mi delamo dogodke (https://www.facebook.com/MiDelamoDogodke/)

PKP 8 (glejte predloge od PKP 5 do 7) (http://www.asociacija.si/si/2021/02/02/pkp-8-glejtepredloge-od-pkp-5-do-7/)

Minister za kulturo o vpetosti kulturne dediščine v turizem v okviru portugalskega predsedovanja Svetu EU (https://www.gov.si/novice/2021-05-09-minister-za-kulturo-o-vpetosti-kulturnedediscine-v-turizem-v-okviru portugalskega-predsedovanja-svetu-eu/)

Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 2020/C 91 I/01 (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ HTML/?uri=OJ:C:2020:091I:FULL&from=EN)

Motovila

Motovila je nevladni zavod, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Spodbuja mednarodno in medsektorsko sodelovanje v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter omogoča dostop do priložnosti za mednarodno povezovanje in razvoj sektorja. Z informacijsko in strokovno podporo krepi zmogljivost sektorja ter spodbuja internacionalizacijo v kulturi, hkrati pa je posrednik med sektorjem in odločevalci na nacionalni ravni ter v dialogu z institucijami EU. Zavod je tudi nacionalni Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, poleg tega pa je član mreže centrov v 40 evropskih državah ter evropskih združenj Culture Action Europe, On the Move in Mobility Information Points.

O N K R A J KULT UR N EGA M ODE L A

Serija usposabljanj Onkraj kulturnega modela (OKM) kulturnim organizacijam omogoča, da preverijo in prilagodijo svoj način delovanja za doseganje trajn(ostn)ih učinkov. Program upošteva trende in aktualne potrebe posameznih sektorjev ter prispeva k promociji in ozaveščanju o vrednosti kulturnega in kreativnega sektorja. Mednarodna mobilnost je bistven del procesa internacionalizacije in razvoja KKS. V novih (post)koronskih razmerah je težje dostopna in ni več samoumevna, a ostaja ključna za razvoj kariere ustvarjalca – povezana je z učenjem, pridobivanjem dodatnih kompetenc, vzpostavljanjem trajnostnih partnerstev in ustvarjanjem. Zato program OKM nudi poglobljen razmislek in nova znanja, nujna za dostopnost mobilnosti, ter upošteva tudi okoljske omejitve v novi realnosti.

FOTOGRAFIJA: IGOR SUKUR

R AZ VO J K KS

www.motovila.si

Rezultati S programom OKM 2021 smo predstavnikom KKS omogočili dostop do strokovnega znanja in veščin ter mentorskega svetovanja, da bi spodbudili mednarodno povezovanje, mobilnost, izmenjavo inovativnih praks in poglobljen premislek o trajnostnih modelih mobilnosti ter prispevali k mreženju slovenskih umetniških rezidenčnih programov doma in v tujini. Program OKM predstavlja tudi prispevek k ciljem platforme CzK glede ozaveščanja o dosežkih in pomenu KKS. PRVI KORAKI: Serija javnih seminarjev v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in Medvodah o prvih korakih na poti mednarodnega sodelovanja in mobilnosti v okviru nove generacije programov EU. Partnerji: KGLU, ITD, Europe Direct Pomurje (MIKK Murska Sobota), Domačija Pr´ Lenart POT POD NOGE: Seminar v Novi Gorici za študente, mlade ustvarjalce in profesionalce na začetku poklicne poti, ki potrebujejo napotke za mednarodno mobilnost in sodelovanje ter jih zanima kariera kulturnega menedžerja.

FOTOGRAFIJA: ZAVOD MOTOVILA

Partnerji: Zavod Kinoatelje, Akademija umetnosti UNG, GO! 2025, Kulturanova NA OBISKU: Delavnica v Ljubljani z vodilno mednarodno strokovnjakinjo za upravljalce prostorov oz. izvajalce umetniških rezidenčnih programov ter mapiranje tovrstnih programov v Sloveniji. Partnerji: MGLC Švicarija, DutchCulture (TransArtists), MOL PLAN B ZA MEDNARODNO MOBILNOST: Spletni pogovor z mednarodnimi strokovnjaki in predstavniki najvidnejših evropskih mrež o izzivih in strategijah mednarodne mobilnosti ter kulturnega sodelovanja v novi realnosti, ko je covid-19 postal del našega življenja. Partnerji: Creativity Lab, On the Move, Trans Europe Halles, IETM, MOL

Matej Nikšič, Urbanistični inštitut RS: “Izobraževanja, ki jih organizira Motovila, so posebej dobrodošla, saj omogočajo neposredno izmenjavo izkušenj med lokalnimi akterji pri vodenju projektov v specifičnih lokalnih pogojih, ki se razlikujejo od države do države.” Andraž Jerič, Filmsko društvo Temporama: “Za mlado produkcijsko hišo, kakršna je naša, so bile vse informacije v zvezi z mednarodnim povezovanjem, pridobivanjem evropskih sredstev in drugimi priložnostmi, ki smo jih prejeli s strani Motovile, vedno izredno pomembne.”

Tanja Kos in Mateja Lazar, Zavod Motovila

MEDNARODNA MOBILNOST V KULTURI: NE PRIVILEGIJ, AMPAK NUJA ME D N AR O D N O S ODE LOVA N J E

epredstavljive razsežnosti posledic pandemije covida-19 vplivajo na celotno ustvarjalno vrednostno verigo – ustvarjanje, produkcijo, distribucijo in dostop do kulture. Mednarodna mobilnost je ključna sestavina vseh členov te verige in pomemben gradnik internacionalizacije v kulturi, hkrati pa umetnikom in kulturnim delavcem daje priložnost za delo. Pandemija je mobilnost v kulturnem sektorju zaustavila po vsej Evropi. Prekinjena so bila številna gostovanja, potujoče razstave, izmenjave umetnikov in vsa druga potovanja, ki so še pred enim letom pomenila rutino. Ob tem pa se že dlje časa na globalni ravni spoprijemamo z nujo po okoljsko vzdržnejši viziji mobilnosti »znotraj planetarnih meja«. Mednarodno mobilnost razumemo kot osrednjo sestavino poklicne poti umetnikov in kulturnih delavcev. Začasno prehajanje meja, katerega cilj je izobraževanje, krepitev zmogljivosti, mreženje ali ki pomeni priložnost za delo, ima kratkoročne oprijemljive učinke ali nematerialne učinke, lahko pa je del dolgoročnega procesa poklicnega razvoja. Mobilnost je zavestni proces, in tisti, ki pri tem sodelujejo, bodisi z neposredno vključenostjo bodisi s podporo, bi morali upoštevati njene kulturne, družbene, politične, okoljske, etične in ekonomske posledice.1 Kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem mobilnost omogoča dostop do novih trgov, partnerstev, mrež in možnosti za delo. Za umetnike in kulturne delavce pomeni priložnost za mednarodno uveljavitev, učenje in pridobivanje novih veščin ter srečevanje s potencialnimi partnerji

oz. koproducenti. Učinki mobilnosti so navadno še širši – od bolj številnega, mednarodnega občinstva do spodbujanja kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga ter s tem promocije vrednot pluralnosti, raznolikosti, povezovanja in sodelovanja. Dejstvo je, da je pandemija prakse mobilnosti bistveno spremenila. Prehod meja je nemogoč oz. otežen; zaradi varnostnih in zdravstvenih zahtev je mobilnost dražja in zato še manj dostopna. Zaradi omejitev so se zaustavili številni programi, ki

jajo v strokovni razvoj sektorja. Ker je mobilnost ključna sestavina mednarodnega sodelovanja in eksistencialna nuja za vse, ki delajo v kulturi, morajo biti umetniki in kulturni delavci dolgoročno spet mobilni. Brez čezmejnih izmenjav so okrnjena mednarodna partnerstva, umanjkajo priložnosti za delo in strokovno usposabljanje, novi trgi, viri in občinstva. Dokler to ne bo mogoče, pa lahko izkoristimo priložnost za premislek o tem, kako ponovno podpreti fizično mobilnost

Brez čezmejnih izmenjav so okrnjena mednarodna partnerstva, umanjkajo priložnosti za delo in strokovno usposabljanje, novi trgi, viri in občinstva. sofinancirajo mednarodna potovanja. Na primer, program STEP angažiranim umetnikom že od leta 2003 omogoča, da potujejo po Evropi in njeni soseščini ter pomagajo spodbujati družbo, da bi bila bolj solidarna, vključujoča, enakopravna in socialno pravična. Evropska kulturna fundacija je v tem obdobju omogočila 2300 potovanj v 59 držav. A k sreči ni vse tako brezupno. Spremenjene okoliščine so za mnoge priložnost, da premislijo o svojih praksah, preizkusijo nove zvrsti, z novimi orodji, kanali in zgodbami dosežejo novo občinstvo. Spletni dogodki lahko mednarodno pozornost usmerijo k umetnikom, ki se šele uveljavljajo. Številne institucije, ki spodbujajo, zagovarjajo ali podpirajo mednarodno mobilnost, npr. programi Ustvarjalna Evropa, i-Portunus ali MobilityFirst!, prilagajajo svoje delo ali sheme financiranja. Opažamo več fleksibilnosti glede trajanja in ciljev mobilnosti, financerji omogočajo hibridne oblike in virtualno povezovanje ter izmenjave ali podporo usmer-

in se vključiti vanjo, ko bo mogoča. Vprašanja, kako je lahko prihodnost kulturne mobilnosti dostopna in hkrati bolj trajnostna in zelena, so pomembna izhodišča za nadaljnje razprave (gl. vire), ki tudi prispevajo k razširjanju relevantnih informacij o usposabljanjih, virih financiranja in drugih priložnostih. Na terenu je treba raziskati aktualno stanje,2 da bodo lahko tudi oblikovalci politik in financerji bolje razumeli zapletene in spreminjajoče se delovne pogoje, raznolikost nacionalnih okoliščin in dinamiko, ki vpliva na kulturni sektor in ustvarjalne sektorje. K dostopnosti mednarodne mobilnosti bo tudi v prihodnje – vsaj za Slovenijo – levji delež prispevala Evropska unija. Aktualna evropska agenda za kulturo, ki določa cilje kulturnega sodelovanja na ravni EU, predlaga 25 prednostnih ukrepov, med katerimi je tudi spodbujanje mobilnosti strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih. Ključni mehanizem za uresničitev teh ciljev pa je Ustvarjalna Evropa

kot edini sektorski program EU: leta 2019 je bil s podporo programa uveden i-Portunus, pilotni program za podporo individualne mobilnosti umetnikov in drugih področnih strokovnjakov. V prvem letu je bilo izbranih 343 evropskih umetnikov, ki so se lahko s pomočjo podpore za kratkotrajno mobilnost povezali z ustvarjalci v 36 državah. Pilotni program je s tem utiral pot dolgoročni podpori mobilnosti, ki jo vzpostavlja nova Ustvarjalna Evropa 2021– 2027. Posebna shema za podporo mobilnosti umetnikov bo predvidoma vzpostavljena v letu 2022. Zavod Motovila spodbuja mednarodno sodelovanje v kulturi in vzpostavlja informacijsko podporo za mobilnost. Kot del te dejavnosti, s katero krepimo prenos znanj,

Samo s poglobljenim preizpraševanjem vloge mobilnosti za našo dejavnost bomo lahko svoje navade in želje po mobilnosti uskladili s spremenjenimi okoliščinami ter ob tem upoštevali tudi zmožnosti našega planeta. kompetenc in dobrih praks, organiziramo različna usposabljanja tudi v okviru partnerske mreže Centra za kreativnost, junija npr. strokovno usposabljanje za izvajalce mednarodnih umetniških rezidenc – torej ključnih akterjev »počasne« in bolj trajnostne mobilnosti. Gostili bomo mednarodno strokovnjakinjo Bojano Panevsko iz centra DutchCulture, vodjo platforme TransArtists, vodilnega programa in informacijskega trusta na področju mednarodne mobilnosti.

Trdno verjamemo v moč kulturnega sodelovanja in povezovanja. Mobilnost, ki je pri tem ključna, pa od nas vseh terja premislek. S kakšnim namenom in cilji, kdo bo vključen, kako dolgo, s kakšnim ogljičnim odtisom … bomo potovali prek meja? Samo s poglobljenim preizpraševanjem vloge mobilnosti za našo dejavnost bomo lahko svoje navade in želje po mobilnosti uskladili s spremenjenimi okoliščinami ter ob tem upoštevali tudi zmožnosti našega planeta.

Dopolnjena definicija mobilnosti: Operational Study, related to the Mobility Scheme for Artists and Culture Professionals in Creative Europe countries (2019).

Glej npr. raziskavo Poligona o vplivu covida-19 na ustvarjalce (I. del: in II. del) ali rezultate ankete o vplivu covida-19 na obiskovanje kulturnih dogodkov, ki so jo podprli Kino Šiška, Gledališče Glej, Center za kreativnost in Slovensko mladinsko gledališče.

Viri in spodbuda k branju: •

Motovila 10. junija 2021 organizira spletni pogovor Plan B za mednarodno mobilnost v kulturi, https://motovila.si/dogodki/plan-b-za-mednarodno-mobilnost-v-kulturi/

•

Raziskava Evropske komisije Assessing the Impact of COVID-19 on Cultural and Creative Sectors in the EU’s Partner Countries (2021), https://www.cultureinexternalrelations.eu/2021/02/10/study-isout-impact-of-covid-19-on-ccs-in-partners-countries/

•

Raziskava Evropskega parlamenta Cultural and creative sectors in post-COVID-19 Europe – crisis effects and policy recommendations (2021), https://www.europarl.europa.eu/thinktank/sl/document. html?reference=IPOL_STU(2021)652242

•

Raziskava The status and working conditions of artists and cultural and creative professionals (2021), https://eenca.com/index.cfm/publications/the-status-and-working-conditions-of-artists-andcultural-and-creative-professionals/

•

CzK in IER: Statistična analiza KKS 2008–2017 (2020), https://czk.si/gradiva/statisticna-analiza-kks-20082017/

•

Motovila: Poročilo in video s spletnega seminarja Mobility4Creativity (2020), https://motovila.si/en/useful-sources/mobility4creativity-2020-re-think-mobility-report-video/

•

Motovila: Poročilo s konference Mobility4Creativity (2019), https://motovila.si/en/mobilnost-za-ustvarjalnost-kljucna-je-odgovornost/

•

Raziskava: On the Move, Operational Study, related to the Mobility Scheme for Artists and Culture Professionals in Creative Europe countries (2019), https://www.i-portunus.eu/wp-fuut/wp-content/uploads/2019/11/OS-final.pdf

•

Nova evropska agenda za kulturo (2018), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1527241001038&uri=COM:2018:267:FIN

LokalPatriot – Mladinski klub DNŠ

LokalPatriot je zasebni zavod, ki s svojimi enotami – Klubom LokalPatriot, Galerijo Simulaker in konS vozliščem Sonar – strateško sledi cilju zagotavljanja kvalitetne in obenem heterogene ponudbe mladinskih, kulturnih in drugih družbenih vsebin prebivalcem Novega mesta in širše regije. Na našem odru je nastopala večina najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov, v galeriji pa so razstavljali vsi vidnejši vizualni umetniki zadnjih desetletij, v obeh primerih s poudarkom na avtorskih projektih perspektivnih predstavnikov mlajše generacije. V vozlišču se redno srečujemo z najsodobnejšimi umetniškimi praksami, v okviru zagovorniških aktivnosti pa smo se v zadnjih letih dotaknili vseh pomembnejših družbenokritičnih vprašanj znotraj polj delovanja. LokalPatriot z galerijo, klubom, vozliščem in drugimi aktivnostmi ne le sledi, temveč tudi pripomore k razvoju kulturnega in mladinskega polja ter postavljanju kvalitativnega standarda na nacionalni ravni. V zadnjih letih je zavod zelo dejaven tudi na področju zagovorništva, saj je aktiven član tako Društva Asociacija kot Mreže MaMa.

LP K Z A B OL J Š O V KL J UČ E N OST KKS

Serija regijskih delavnic za deležnike pri pripravi lokalnih programov kulture (LPK) s poudarkom na vključenosti kulturnega in kreativnega sektorja (KKS). Namen projekta je opolnomočenje predstavnikov kulturnega in kreativnega sektorja, nevladnih organizacij ter lokalnih skupnosti za vključujočo pripravo lokalnih kulturnih programov v posameznih lokalnih okoljih. V ta namen bomo v obliki posvetov in izmenjave praks med deležniki v posameznih vzorčnih okoljih (Novo mesto, Ptuj, Velenje, Murska Sobota) izvedli štiri regijske delavnice, na katere bomo vabili zainteresirane predstavnike lokalnih okolij z razvojnim potencialom. Delavnice bodo namenjene skupinam do 12 oseb, pri čemer bodo na eni delavnici prisotni deležniki iz različnih lokalnih okolij v regiji. Delavnice bodo vodili moderatorji z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami zagovorništva in priprave strateških dokumentov. Po končanih regijskih dogodkih sledi evalvacija ugotovitev, nato pa izdaja priročnika Kako v nekaj korakih pripraviti LPK? s priporočili lokalnim skupnostim za vključujočo pripravo LPK.

FOTOGRAFIJA: K.P.L.

LOKALN I KU LTU RN I PROGRAMI

www.lokalpatriot.si

Center za kreativne industrije Maribor je namenjen spodbujanju sodelovanja med ustvarjalci in proizvodnimi podjetji, mesti ter raziskovalnimi institucijami. S svojimi aktivnostmi razvija modele sodelovanja in vzpostavlja možnosti za inovacije izdelkov, storitev in procesov ter tako posledično povečuje sposobnosti, dviguje dodano vrednost in konkurenčnost kreativnih profesionalcev ter podjetij.

Center za kreativne industrije Maribor K R EATI V N I POG ON

Sodelovanje med ustvarjalci in podjetji dokazano ustvarja višjo dodano vrednost, sinergije in inovativne rezultate. V Kreativnem pogonu zato podjetja in ustvarjalce pripravljamo na prestopanje mej ter odpiranje novih idej, iz česar se lahko razvijajo plodna in dolgoročna partnerstva. Program Kreativni pogon vzpostavlja možna sodelovanja med podjetji in kreativci ter jih tudi spremlja do izvedbe. Zainteresirano podjetje opredeli področje svojega izziva oziroma željo po novih produktih ali storitvah, na kar se kreativci odzovejo s svojimi idejnimi predlogi. Kreativni pogon na tak način pomaga lokalnim podjetjem najti ustreznega kreativnega partnerja in preseči prve ovire nastajajočega razmerja.

Rezultati V zadnjih letih smo v sklopu Kreativnega pogona k sodelovanju pritegnili 15 podjetij in več kot 35 kreativcev, ki so se s podjetji tudi srečali. V projektu so s svojimi izzivi sodelovala podjetja, kot so Marles, Mikropis, SMM, Plastika Skaza, AJM, Skupina Optima, IBLO, Nioma, Beti in Zavod KNOF. V letu 2022 bo uspešno zaključeno prvo sodelovanje, ki bo dalo konkretne rezultate, in sicer nov izdelek, plastični stol podjetja Plastika Skaza, v nadaljnjih letih pa pričakujemo še vsaj štiri uspešna sodelovanja.

SODELOVAN JE MED UST VAR JALCI IN PODJE TJ I

Proces vzpostavljanja sodelovanj med kreativci in podjetji ni vedno preprost in hiter, zato smo v sklopu projekta razvili orodja, s katerimi omogočamo lažje povezovanje med industrijami ter določamo osnovne pogoje sodelovanja za lažjo vzpostavitev partnerstev (priprava dokumentov, pogodb, popis procesov). Izpopolnili smo metodologijo dela, določili faze projekta in dokumentacijo pozivov ter izboljšali postopek izvedbe projekta z namenom, da projekt pride do cilja, to je realizacije ideje.

Matija Torlak, kreativni direktor Plastika Skaza d.o.o.: “S pozivom za kreativce smo prejeli res dober pregled trga, kandidati so predstavili svoje idejne zasnove, pripravljene na podlagi produktnega briefa in intervjujev. Našli smo zunanjega partnerja, s katerim razvijamo nov izdelek, in smo s sodelovanjem zelo zadovoljni.”

www.cki.si

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici prisega na oseben pristop, podpira e-učenje, je intermedijsko naravnana in udejanja interdisciplinarno sodelovanje. Projektno delo in produkcijsko povezovanje v zunajšolskih okoljih študentu že med študijem priskrbita dragocene izkušnje pri delu na realnih in kompleksnih projektih. Vse to po diplomi omogoča mehak in hiter prestop v resnično produkcijsko okolje oziroma ciljno usmerjen nadaljnji študij. V sklopu vertikale študentje prehajajo med okolji in nosilnimi moduli animacije, filma, fotografije, novih medijev, sodobnih umetniških praks ter scenskih prostorov.

Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti xD E LOVA L N I C A

xDelovalnica spodbuja inoviranje skozi metodologije art thinkinga, ki bodo uporabljene pri drznem kombiniranju tehnologij in umetniških praks. Angažiralo se bo diplomanta univerze, ki bo skupaj z enim inovativnim in enim tradicionalnim podjetjem prototipiral ali ustvaril novo storitev ali produkt. V luči aktualne situacije v povezavi s koronavirusom se spodbuja (a ne omejuje na) projekte, ki se osredotočajo na socialne inovacije. Cilj projekta je izdelava prototipa ali končne storitve/produkta, ki je tržno zanimiv, a hkrati socialno angažiran, pri tem pa opolnomoči mlade ustvarjalce in jih motivira za vstop na trg dela. Projekt temelji na metodologijah in pristopih art thinkinga, spekulativnega dizajna ter nekonvencionalnih rab ustvarjalnih in sodelovalnih orodij ter njihovega inovativnega kombiniranja (med različnimi deležniki).

Rezultati

I N OVI RAN JE

Na javnem pozivu izbrana diplomantka Valerie Wolf Gang je skozi proces inovacijskega peskovnika kot poglavitnega gradnika xDelovalnice preizkušala mnoge razvojne smeri projekta, pri čemer se je v različnih merah povezovala in mrežila s podjetji. Izbrana končna pot je bil razvoj prilagodljivega oblačila, namenjenega ljudem s prekomerno težo, ki so na poti k bolj zdravemu življenju, s spremljajočim holističnim programom. Za razvoj končnega produkta se je tesneje povezala s podjetjem GO4GOAL d.o.o., ki je sodelovalo pri izdelavi prototipa oblačila, Kulturnim društvom Galerija GT, ki je pomagalo razviti delavnice, in agencijo Bold Projects, ki je razvijala spletno platformo. Produkt se je razvil do predtržno pripravljene faze, nadaljnjo pot pa je diplomantka razvijala sama v povezavi s podjetji.

www.ung.si

Peter Baroš

ZADNJI VLAK ZA DIGITALNI PRESKOK V AKTUALNO GLASBENO TISOČLETJE GLAS B A

o raziskavah organizacije Oxford Economic1 je glasbena industrija v letu 2018 k BDP-ju v 27 državah članicah EU in Veliki Britaniji prispevala 81,9 milijarde evrov bruto dodane vrednosti. V davčne blagajne teh držav je steklo 31 milijard evrov. Z glasbo je bilo neposredno ali posredno povezanih 2 milijona zaposlitev. To pomeni 1 zaposlitev na 119 ljudi. Neposredno v glasbenem sektorju je bilo leta 2018 zaposlenih 1,3 milijona ljudi, kar je 24 % več, kot je bilo zaposlitev v avdiovizualnem sektorju. 9,7 milijarde evrov prihodkov je zabeležil izvoz glasbe iz EU, kar je 13 % več kot izvoz vina z zaščiteno označbo porekla. Številke so impresivne tudi brez Velike Britanije, ki je vmes iz EU izstopila. Glasbena industrija 27 članic je skupaj ustvarila 66,3 milijarde evrov bruto dodane vrednosti k BDP-ju, v davčne blagajne pa je steklo 26,6 milijarde evrov. Največji glasbeni trg stare celine pomeni Nemčija, ki se na tretjem mestu največjih trgov na svetu izmenjuje z Veliko Britanijo. Prvi dve mesti zasedajo ZDA in Japonska. Iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije2 lahko razberemo, da je bilo v letu 2020 pri nas zaposlenih 892 učiteljev v javnih in zasebnih glasbenih šolah ter 657 glasbenikov, pevcev in skladateljev. Register samozaposlenih v kulturi je v istem letu vseboval 465 glasbenikov, pevcev in skladateljev. SURS beleži predvsem podatke, povezane z dejavnostmi javnega sektorja v kulturi in z registrom samozaposlenih. Podatki o registriranih organizacijskih enotah na področju glasbe pa so po Statistični analizi KKS 2008–20173 podcenjeni, saj

precejšen del dejavnosti, povezanih z glasbo, ni ustrezno definiran (po standardni klasifikaciji dejavnosti). Primerjavo s tujino lahko izvedemo na primeru trga avtorskih pravic v glasbi. Slovensko združenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic SAZAS4 je v letu 2019 beležilo 13.260.260,80 evra prihodka iz naslova avtorskih nadomestil. Njegov nemški ekvivalent GEMA5 je iz istega naslova ustvaril 1.069.000.000 evrov prihodka. 183 milijonov evrov so pri tem znašala nadomestila, prejeta iz naslova digitalne uporabe glasbe. Ta številka bo še naraščala. V Sloveniji avtorskih nadomestil za digitalno uporabo glasbe ne pobira

izkazala ravno prodaja digitalne glasbe. Po podatkih IPFI7 je streaming v letu 2020 izkazal 18,5-odstotno povečanje prihodkov in hkrati pomenil 62,1 % celotnih prihodkov glasbene industrije. Medtem ko se globalni glasbeni ekosistem ukvarja s težavo, imenovano »value gap«, ki označuje neuravnoteženo porazdelitev prihodkov iz naslova naročnin in oglaševanja med spletnimi platformami ter ustvarjalci njihovih vsebin, lahko Slovenija opozori, da je to težava, ki še posebej prizadene majhne trge. Ti v razmerju do spletnih ponudnikov digitalne glasbe (Youtube, Spotify in Apple Music so zgolj največji izmed

Po več desetletjih nesporazumov med državo in deležniki glasbene industrije se zdi, da je treba motiv za preboj iskati prav tam, kjer je področje še nedotaknjeno in ponuja možnost, da v njem svojemu interesu sledijo vsi. Govora je o digitalizaciji. nihče, saj nobeni kolektivni organizaciji ni bila podeljena licenca za zbiranje sredstev. To licenco izdaja Urad za intelektualno lastnino na podlagi vloge zainteresirane pravne osebe, in ne po uradni dolžnosti.6 Po več desetletjih nesporazumov med državo in deležniki glasbene industrije se zdi, da je treba motiv za preboj iskati prav tam, kjer je področje še nedotaknjeno in ponuja možnost, da v njem svojemu interesu sledijo vsi. Govora je o digitalizaciji. Digitalni preskok se je na področju glasbene industrije pričel izvajati že pred več kot dvajsetimi leti, v tem obdobju pa je prevzel primat v vseh stebrih glasbenega ekosistema, v ustvarjanju, produkciji, promociji in distribuciji glasbe. V času koronakrize je edini pozitiven trend prihodkov

več kot 250 tovrstnih ponudnikov v Evropi) nimajo nikakršne pogajalske moči. Ustanovitev delovnega telesa, ki bi vključevalo predstavnike odločevalcev in deležnikov glasbene industrije, bi bila prvi korak v pravo smer. V okviru letošnje konference Music Moves Europe8 je Evropska komisija že izrazila zaskrbljenost nad praksami ponudnikov digitalnih vsebin, ko gre za načela transparentnosti in dostopnosti podatkov ter za pravična nadomestila ustvarjalcem kreativnih vsebin, na račun katerih te platforme ustvarjajo milijardne prihodke. Evropske odločevalce je treba opomniti, da to niso le težave Nemčije, Francije, Španije in drugih velikih glasbenih trgov, pač pa predvsem majhnih držav, ki zaradi svoje marginalnosti in sistemske nerazvi-

tosti ne premorejo niti zagonskega dometa, kaj šele resnejše pogajalske moči, s katero bi za svoj glasbeni trg izposlovale boljše pogoje za monetizacijo digitalne uporabe glasbe. Iz podatkov, podanih v uvodu, ki pričajo o glasbi kot enem najmočnejših sektorjev kreativnih industrij, lahko prepoznamo veliko priložnosti tudi za Slovenijo. Prepoznavanje teh priložnosti je pogoj za razvoj profesionalizacije glasbenega sektorja, ki bo privedla do dviga kompetenc vseh deležnikov, posledično pa tudi do večje konkurenčnosti sloven-

skih glasbenih izdelkov in storitev v globalnem pogledu. Luka Šulić (2Cellos), Laibach, Avseniki, Umek, Gramatik, Perpetuum Jazzile, Vinko Globokar, Vito Žuraj, Senidah in Magnifico je zgolj nekaj slovenskih glasbenih imen, ki so znotraj svojih žanrov pridobila mednarodno potrditev in kažejo, da je preboj mogoč. Širom, Koala Voice, Zalagasper, skladatelj Anže Rozman in drugi pa so med tistimi, ki se že prebijajo v naslednjem planu. Digitalizacija ponuja motiv tudi za nadaljnja prizadevanja za okrepitev pisarne

za načrten in sistemsko urejen izvoz slovenske glasbe v tujino. Ta pisarna je trenutno osredotočena predvsem na izobraževanja domačih glasbenih profesionalcev in njihovo povezovanje ter na promocijo slovenske glasbe prek tujih glasbenih sejmov in konferenc. Z uspešno izvedenim digitalnim preskokom pa bi lahko konkretneje posegla tudi v polje digitalne glasbene promocije ter le-to smotrno dopolnjevala tudi s podporo kontinuirane mobilnosti slovenskih glasbenikov v tujini.

The Economic Impact of Music in Europe. Oxford Economic. 2020. https://bit.ly/3tqNLOE.

Delovno aktivne osebe, ki opravljajo poklic s področja kulture, Slovenija, 31. 11. 2020. SURS.2021. https://bit.ly/3eor3SX.

Statistična analiza KKS 2008–2017. Center za kreativnost. 2020. https://bit.ly/2RyTpRL.

Letno poročilo Združenja SAZAS, k. o., za leto 2019. SAZAS. 2020. https://bit.ly/3eqO087.

2019 Management Report with Transparency Report. GEMA. 2020. https://bit.ly/3vIzjTC.

Klavdija Kopina: Vsak klik na Partisu ali YouTubu pahne slovenskega glasbenika v (še večjo) krizo. MMC RTV Slovenija. 2020. https://bit.ly/3xTemHH.

Industry data. IPFI. https://bit.ly/2R0S327.

Music Moves Europe. https://bit.ly/3vIBeri.

Vir: Oxford Economics – The Economic Impact of Music in Europe, 2020

SIGIC

SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center je osrednja slovenska glasbenoinformacijska točka, ki skrbi za predstavljanje in promocijo slovenske glasbe doma in na tujem. Med številnimi dejavnostmi, ki segajo na področja digitalizacije, glasbenega založništva, upravljanja spletnih portalov in baz podatkov ter kreiranja glasbenega webzina Odzven, veliko pozornosti posveča usposabljanjem za dvig kapacitet slovenskih glasbenih profesionalcev in tistih, ki to želijo postati. Vse to z namenom, da se poveča vidnost, prepoznavnost in konkurenčnost slovenske glasbe na mednarodni ravni ter s tem razširi krog možnosti delovanja vseh, ki se profesionalno udejstvujejo na glasbenem področju.

MU S I C SLOV E N I A

Music Slovenia je projekt, ki domače glasbene profesionalce povezuje med seboj in s kolegi iz tujine. V okviru podprograma Regional-Special je osredotočen na spoznavanje posameznih glasbenih regij v Sloveniji, kjer se odvijajo srečanja, ki gostijo regionalne in druge glasbene profesionalce, spoznavajo specifike posamezne glasbene regije ter obdelujejo splošne in aktualne teme glasbenega ekosistema. Na drugi strani se Music Slovenia povezuje tudi navzven in zagotavlja predstavljanje in promocijo slovenske glasbe na osrednjih evropskih glasbenih sejmih in konferencah, kot so Eurosonic (Groningen), Jazzahead (Bremen), Classical:NEXT (Rotterdam), Reeperbahn (Hamburg), WOMEX (Porto), Waves Vienna (Dunaj) in PIN Conference (Skopje).

FOTOGRAFIJA: CHRISTINA KARRAGIANIS

GLAS B A

www.sigic.si

Vladimir Petković, programski vodja MIKK Murska Sobota: “Konec maja smo v MIKK-u skupaj s SIGIC-em izvedli glasbeno karavano Music Slovenia: Regional- Special, kjer smo se med drugimi zbrali tudi vsi glavni akterji pomurske glasbene scene. Veseli nas, da smo zadevo uspešno izvedli in da smo bili del karavane, vsekakor nam je prišlo prav tudi to, da smo se imeli možnost predstaviti tudi ostalim akterjem po Sloveniji. Dogodki, kot je bil ta, so izjemnega pomena in še enkrat se je pokazalo, da je prihodnost v tem, da se akterji med seboj združujemo in iščemo pozitivne rešitve za v bodoče, tudi v teh za glasbeni sektor neprijaznih časih.”

FOTOGRAFIJA: PETER BAROŠ

V prvi polovici leta 2021 sta bili organizirani dve odpravi – na največji evropski showcase festival Eurosonic v Groningenu in največji evropski jazzovski sejem Jazzahead v Bremnu. Razmeram primerno sta bila oba projekta izvedena v virtualni različici. Na Eurosonicu je slovenska odprava skupaj štela deset posameznikov, od tega je bilo sedem posameznikov izbranih na osnovi motivacijskega pisma in akcijskega načrta preko javnega povabila. Preko spletnih koncertnih nastopov so na Eurosonicu nastopile zasedbe Etceteral, AKA Neomi in Ana Kravanja & Samo Kutin. Jazzahead je vključeval spletno glasbeno sejmišče, kjer se je Music Slovenia predstavila v obliki spletne stojnice, na javno povabilo za posredovanje predstavitvenih materialov pa se je odzvalo osem glasbenih organizacij in glasbenikov. V okviru virtualnega sejmišča je bil organiziran tudi poseben Alpine speed meeting, ki so ga družno organizirale glasbenoizvozne pisarne iz Švice, Avstrije in Slovenije. Prav tako smo se predstavili na glasbeni konferenci Waves Vienna z glasbenimi zasedbami Etceteral, Lelee in Freekind ter na največjem sejmu za glasbe sveta WOMEX v Portu. Konec novembra sledi še gostovanje slovenske delegacije na PIN Conference v Skopju, kjer bo slovenske glasbene barve zastopala skupina Koala Voice. V okviru turneje Regional-Special so bile organizirane odprave po slovenskih regionalnih središčih – Kranj, Murska Sobota, Maribor, Nova Gorica in Novo mesto –, kjer je bilo posnetih več epizod, dostopnih na spletnem portalu sigic.si in namenjenih javnosti v izobraževalne namene.

FOTOGRAFIJA: JANEZ KLENOVŠEK

Rezultati

Gledališče Glej

Gledališče Glej je bilo leta 1970 ustanovljeno z namenom ustvarjanja umetniškega prostora za stvaritve, ki izhajajo iz potreb okolja, a nimajo ustreznih struktur, ki bi jih profesionalno izvajale. Od takrat naprej je to teater, ki v središče svojega delovanja postavlja inovacije. Gledališče nima umetniške vodje, ampak umetniški svet, ki odločitve sprejema nehierarhično, transparentno in skupaj. V središče svojega delovanja postavlja umetnike ter zanje išče možnosti profesionalnega razvoja in preboja v svet.

TR I GGE R

TRIGGER je platforma za sodobne uprizoritvene prakse, ki jo Glej razvija v koprodukciji s Centrom za kreativnost in v partnerstvu z Momentom, Bunkerjem, Mestom žensk, Pekinpahom ter Slovenskim mladinskim gledališčem in Masko (Nova pošta). Platforma krepi kompetence neodvisnih producentov in umetnikov ter išče nove modele internacionalizacije. Sestavljena je iz delavnic, mentoriranj, konferenc in showcase festivala.

FOTOGRAFIJA: ALEX BRENNER

UPRIZO RI TVEN E UMETN O STI

www.glej.si

Rezultati

V letu 2020 smo gostili 12 tujih programerjev, ki so nadaljevali pogovore za gostovanja – 17 ponovitev petih izmed 12 predstavljenih produkcij. V letu 2021 pa smo v sodelovanju s francosko agencijo ONDA v Slovenijo pripeljali 22 gostov, ki so si ogledali 12 predstav. V teku so dogovori za gostovanja štirih predstav v treh državah. ONDA bo eni skušala zagotoviti francosko turnejo. Konferenca o decentralizaciji umetnosti je potrdila, da je diskurzivni program prava smer povezovanja nacionalno – mednarodno. Z mrežo IETM nadaljujemo pogovore o povezovanju skozi diskurzivni program, z Dublin Theatre Festival in festivalom SPRING (Utrecht) pa o projektu internacionalizacije tržno marginaliziranih praks. Rezultati so dobri, vendar bo za opolnomočenje sektorja potrebno dolgoročno delovanje. Umetniki in producenti potrebujejo podporo pri managementu, internacionalizaciji in povezovanju. Mapirali smo potenciale in primanjkljaje, zdaj lahko delamo na trajnostnih spremembah. CzK s svojim medsektorskim delovanjem predstavlja neprecenljivo partnerstvo, saj zagotavlja doseg na področjih, od katerih smo drugače odrezani.

FOTOGRAFIJA: LANA POŽLEP

Platforma TRIGGER želi generirati spremembe v uprizoritvenih umetnostih. Stremi k večji profesionalizaciji sektorja in odpiranju mednarodnih priložnosti ter sodelovanj z gospodarskim sektorjem.

Kryštof Koláček, vodja in izvršni producent platforme Divadlo X10 ter Festivala odrskih umetnosti Kutná Hora, Češka Republika “Festival Trigger je bil odlična priložnost za spoznavanje slovenske neodvisne scene, ne samo skozi predstave ampak tudi preko dobro zasnovanega spremljajočega programa, ki je ponudil prezentacije in diskusije/dogodke ter tako omogočil številne priložnosti za vzpostavitev stikov z lokalnimi ustvarjalci in umetniki. Po zaslugi festivala samo stopili v stik z našimi slovenskimi partnerji, uspelo nam je zagotoviti nekaj odličnih predstav, prav tako pa se dogovarjamo za dolgoročna sodelovanja.”

Inga Remeta, Tjaša Pureber, Barbara Poček in Jure Novak Gledališče Glej

lovenija je epidemijo razglasila 12. marca 2020. Gledališča so bila med prvimi ustanovami, ki so se morale zapreti. Leto kasneje je bilanca dolgotrajnega mirovanja porazna. Obdobje korone je vseeno ponudilo nekaj svetlih točk. Nevladni sektor se je solidarno odzval na stiske, se zagovorniško angažiral ter se posvetil iskanju novih modelov poslovanja, internacionalizacije, digitalizacije in uprizarjanja. V nadaljevanju raziskujemo priložnosti sektorja na področju neodvisnih uprizoritvenih umetnosti pred, med korono in po njej. Oslabljeni v epidemijo Poleg najvidnejših posledic zaprtja gledališč – padca prihodkov, odhoda kakovostnega kadra in eksistencialnih stisk ustvarjalcev – se kažejo tudi vse večje psihološke težave, padec standardov uprizarjanja, nevarnosti razvrednotenja dela skozi nepremišljeno digitalizacijo, negotovost mednarodnih povezav ter nestabilnost financiranja. Gledališče Glej in Kino Šiška sta pripravila raziskavo o vplivu covida-19 na obiskovalce; pokazala je, da so se ti pripravljeni vračati na kulturna prizorišča. A dejstvo je, da bodo morale številne organizacije, ki so se leta trudile vzpostavljati svojo publiko (v obdobju zadnje perspektive je bila večina evropskih projektov vezana na gradnjo občinstva), svoje delo po epidemiji v marsičem začeti na novo. Epidemije nihče ni mogel napovedati, a številne posledice bi lahko preprečili, če ne bi sektorja že desetletja najedali prekarnost, siljenje

QUO VADIS, GLEDALIŠČE? GLE DALI Š ČE

k hiperprodukciji in negotovost financiranja. Nevladne organizacije, ki skrbijo za prostore, praviloma nimajo ločenih sredstev za njihovo vzdrževanje. Za razliko od javnih zavodov tudi nimajo sredstev za plače rednih sodelavcev, ki se zato zajedajo v programski denar. Večina jih živi od razpisov majhnih vrednosti, ki zaradi visoke frekvence ne omogočajo razvojno naravnanih programov. Hkrati sektor silijo k hiperprodukciji, ki znižuje standarde ustvarjanja, tempu le stežka sledijo tudi obiskovalci. Ker se odločevalci med korono tem kriterijem niso odpovedali, imamo zdaj situacijo delanja predstav »na ključ« – z zgolj upanjem, da jih nekoč

podpore s strani odločevalcev se je večina prenosov zgodila v pomanjkanju znanja ter v nezadostnih infrastrukturnih in finančnih pogojih Predstave originalno niso bile režirane za splet, zato so bili gledalci pogosto prikrajšani za pristno gledališko izkušnjo. Številni ustvarjalci se za digitalizacijo zato niso odločili, saj je pod vprašaj postavila temelj gledališča – živi stik s publiko. Vseeno je jasno, da bo večina evropskih razpisov v prihodnje zahtevala resen razmislek o digitalizaciji, ki bo morala ponuditi več, kot je pri nas med korono – torej ne zgolj prenosa na splet, temveč prenos v nov medij in iskanje hibridnih razvojnih modelov.

Posvetiti se je treba infrastrukturnim potrebam organizacij, pomanjkanju prenosa znanja, izobraževanju in dvigovanju kompetenc za profesionalce ter podpirati programe, ki te mehanizme razvijajo. pokažemo gledalcem. Med epidemijo se je še bolj očitno pokazala prekarnost ustvarjalcev. Že tako podplačan sektor je prej svoje dohodke kompenziral v tržnih dejavnostih (predvsem prireditveni sferi), kar je bilo z epidemijo preprečeno. Posledično sektor izgublja številne sodelavce podpornih poklicih. S tem se veča tudi generacijski prepad, ki ga je pestil že prej. Digitalizacija in internacionalizacija: razvoj ali konec gledališča Gledališča so med prvim valom najprej odprla spletne arhive, nato pa so se številni lotili spletnih prenosov aktualnih predstav. Izkušnje z digitalizacijo so mešane. V pomanjkanju

Nevladne organizacije v Sloveniji so pri črpanju sredstev med najuspešnejšimi v Evropi. Večina projektov je doslej temeljila na mednarodni izmenjavi, korona pa je ta sodelovanja prekinila. Tako pri nas kot na tujem potekajo intenzivni razmisleki, kako v luči zdravstvene, socialne in ekološke krize vzpostaviti nove oblike internacionalizacije. Razmislek gre v smeri decentralizacije in trajnostnega pristopa. Slovenija je v središču teh pogovorov. Letošnja platforma za internacionalizacijo TRIGGER, ki združuje številne akterje neodvisne uprizoritvene scene in Center za kreativnost, je ta vprašanja z evropskimi kolegi postavila v središče.

Rešitev: stabilnost in profesionalizacija Protikoronski ukrepi so sicer ponudili nadomestila za posameznike, a ta številnih niso dosegla. Prav tako za organizacije ni bila uporabna državna pomoč, saj nevladni sektor v Sloveniji zaposluje le malo ljudi. V kontekstu protikoronskih ukrepov je tako poleg jasnega načrta za varno odpiranje prizorišč nujna kompenzacija za izpad prihodkov iz prodaje vstopnic.

Poleg že obstoječih mehanizmov za razvoj sektorja (razpisi za zaposlovanje v NVO in t. i. matching funds za evropske projekte) je treba nadaljevati profesionalizacijo. Na ravni odločevalcev je nujen razmislek o zmanjševanju korelacije med kvantiteto produkcije in sredstvi v korist daljšim raziskovalnim procesom in profesionalizaciji sektorja. Posvetiti se je treba infrastrukturnim potrebam organizacij, pomanjkanju prenosa znanja, izobraževanju in

dvigovanju kompetenc za profesionalce ter podpirati programe, ki te mehanizme razvijajo. Če internacionalizacijo umetnosti razumemo kot pogoj za odprto družbo, je nujno, da odločevalci podprejo vzpostavljanje mednarodnih sodelovanj in poskrbijo, da se Slovenija ponovno umesti na globalni referenčni zemljevid.

Društvo Pekinpah na področju KKI deluje več kot 12 let ter združuje mednarodno uveljavljene oblikovalce, teoretike, arhitekte, koreografe, plesalce in glasbenike. Aktivno deluje na treh področjih – teorije oblikovanja, glasba in uprizoritvene umetnosti –, v okviru katerih svojo razvojno vizijo usmerja v omogočanje razvoja umetniških del, umetnikov in umetnic ter v promocijo in razvoj področja v domačem in mednarodnem prostoru. Glavne aktivnosti Pekinpaha so plesne produkcije, založništvo, predstavljanje teoretskih in praktičnih refleksij o oblikovanju ter zastopanje glasbene skupine Silence. Med aktivnostmi pa je tudi Spider, vsakoletni festival radikalnih teles in mednarodna umetniška mreža.

UPRIZO R I TVE N E UMETN O STI

Pekinpah P LE S > D E N A R

Koprodukcijski projekt Ples>denar je nadaljevanje projekta Center za producente na področju uprizoritvenih umetnosti, ki ga je društvo Pekinpah začelo voditi v letu 2020. Vključuje mednarodno (ne)konferenco Ples>denar, posvečeno temi mednarodnih trgov in strategijam sodelovanj na področju uprizoritvenih umetnosti, ter program Na pomoč!, brezplačna individualna svetovanja za mlade producente in tiste, ki si želijo delovati na področju produkcije plesnih in uprizoritvenih umetnosti.

Rezultati Z drugo iteracijo (ne)konference Ples>denar smo vnovič uspešno povezali mednarodne strokovnjake z umetniških in drugih področij, omogočili izmenjavo izkušenj in znanj ter spodbudili kritičen razmislek o relevantnih temah na področju produkcije plesnih in uprizoritvenih umetnosti. V konferenco je bilo vključenih več kot 20 strokovnjakov iz različnih držav sveta, na njej smo uspešno vzpostavili tudi različna partnerstva – Trafó (Madžarska), Beijing New Dance Festival (Kitajska) in Teatroskop (Francija). V prid nekonvencionalni formi konference, temelječi na participaciji ter vzpostavljanju inkluzivnega in demokratičnega dialoga, govorijo tudi pozitivni odzivi udeležencev. (Ne)konference, ki je bila v živo prenašana preko spleta, se je udeležilo 35 ljudi, več deset pa jih je spremljalo njen spletni prenos. V letu 2021 smo nadaljevali tudi s programom celoletnih individualnih in brezplačnih profesionalnih svetovanj Na pomoč!, s katerimi uspešno zapolnjujemo vrzeli v izobraževanju na področjih kulturnega menedžmenta in producentskega dela ter vzpostavljamo trajnostno mrežo svetovanja za tiste, ki želijo delovati na področju producentskega dela. Z namenom decentralizacije smo v letu 2021 poseben poudarek namenili povezovanju z vzhodnoslovensko regijo. Svetovanja se je udeležilo deset ustvarjalcev, producentov in kulturnih društev, aktivnih na raznolikih področjih ustvarjanja, od operne glasbe in plesa do filma in vizualne umetnosti.

pekinpah.com

FOTOGRAFIJI: MATIJA LUKIĆ

Chris Torch, neodvisni svetovalec v kulturi, oblikovalec projektov in svetovalec za politike: “(Ne)konferenca Ples>denar, tokrat že drugič organizirana v senci pandemije, je bila izjemno srečanje. Intimno in neformalno vzdušje je ustvarilo pogoje za kompleksne pogovore o bistvenih kulturnih vprašanjih. Svobodnost, sproščenost prizorišča, oblika samega srečanja ter radovednost vseh udeležencev so ustvarile številna presenečenja in inspiracije. (Ne)konferenca Ples>denar je resnična alternativa običajnim konferencam, za katerimi pogosto ostane le kiselkast okus površnosti.” Emina Višnić, neodvisna strokovnjakinja za kulturni menedžment in kulturno politiko “To srečanje pod čudovitim in žarečim soncem je bilo zame nekaj izjemnega, nekaj drugačnega in nenavadnega. V predepidemičnem življenju sem bila vajena obiskovanja, organizacije in vodenja konferenc s posplošenimi agendami, ki pa so le redko dosegale želene rezultate. To srečanje se je, nasprotno, izkazalo kot prijetna, majhna, a pomembna sprememba v pristopu. To srečanje je meni osebno omogočilo preobrat – preobrat, kot je rekel Sergej Pristaš, ki dovoljuje spremembo pogleda, lastne perspektive, ne da bi od tebe terjal fizični premik.”

Žiga Predan, Pekinpah

etudi v zadnjih 15 letih področje uprizoritvenih umetnosti in sodobnega plesa doživlja izjemno ekspanzijo, to isto povečanje sočasno generira tudi nasičenost in nepreglednost trga, veča konkurenčnost ter ustvarja vse večje potrebe po (že tako prenizkih) finančnih sredstvih. Inflacija ustvarjalcev in podrejenost kulture ekonomskim politikam imata za posledico vse slabše pogoje dela, ki se odražajo tako v prekariziranih delovnih razmerjih posameznih ustvarjalcev kot v spremenjenih načinih dela producentov. Na težave, s katerimi se srečuje sektor, je dodatno opozorila epidemija. Četudi finančna podhranjenost neodvisnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture izhaja iz širšega družbenopolitičnega ter ekonomskega konteksta in ni nedavni pojav, je epidemija odločneje namignila na nujnost sistemskega, in ne partikularnega reševanja problemov. Primera Belgije in Francije ter njunih kulturnih politik kažeta, da je osrednjega pomena za razvoj kulture državna podpora, tako politična kot finančna. Dejstvo, da sta obe državi danes vodilni svetovni sili na področju sodobnega plesa, je močno povezano z državno podporo sodobnemu plesu, neodvisni umetnosti in gledališču, ki je v Franciji in na Flamskem kontinuirano prisotna vse od sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Razvoj tamkajšnjega sektorja so na prvem mestu omogočili politično prepoznavanje pomembnosti sodobnega plesa, podpora diverzifikaciji umetnosti in mednarodnemu povezovanju, predvsem pa vzposta-

PREGLED DOGAJANJA NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA IN RAZMISLEK O NJEM S O D O B N I P LES

vitev strukturiranega in večletnega financiranja ter po principu »od spodaj navzgor« oblikovana podpora vseh posameznih faz umetniške produkcije. A četudi nujnost državne podpore za razvoj sektorja dandanes ni nič manjša, izvajanje 30 in več let starih modelov vsekakor zahteva kritično presojo – odstotek uspešnosti prijaviteljev na razpisih se vsakoletno zmanjšuje in tudi omenjeni sceni nista več imuni na pojav t. i. kulturnega establišmenta. Ena izmed ključnih ovir, ki onemogoča razvoj sektorja pri nas, je nedvomno neustrezna programska podprtost, ki, prvič, ne zagotavlja dovolj visoke podpore programom ali posameznim projektom in, drugič, ne

in drugih večletnih projektov, prav tako težavo predstavlja neobstoj strukturnih sredstev za kritje stroškov dela v organizacijah, ki izkazujejo evidenten potencial za umetniški preboj. Problem, povezan z večanjem števila akterjev in sočasno nedostopnostjo strukturnih financiranj, se v praksi kaže tudi v vedno večjem pomanjkanju prostorov za delo umetnikov in organizacij. Če sta na razvoj sektorja že v preteklih letih vplivali tehnologizacija družbe in njena digitalizacija, sta se njuna vrednost in pomembnost v času epidemije in industriji srečanj nenaklonjenih ukrepov še povečali. Pri tem je bila postopno uvedena tudi monetizacija digitaliziranih vsebin, ki

Primera Belgije in Francije ter njunih kulturnih politik kažeta, da je osrednjega pomena za razvoj kulture državna podpora, tako politična kot finančna. zagotavlja enakosti pri dostopanju do razpisanih finančnih sredstev. Posledica prvega je fragmentiranje programa zavoljo prilagajanja razpisnim kriterijem, predvsem pa preusmeritev producentskega dela v pridobivanje finančne podpore in razvijanje občinstva namesto v razvoj sektorja in podporo umetnikom. Druga ugotovitev pa se nanaša na to, da pri pridobivanju (najvišjih) sredstev na programskih razpisih še danes dominirajo organizacije, ustanovljene v devetdesetih letih 20. stoletja, medtem ko so perspektivne mlajše organizacije (nastale denimo po letu 2000 in 2010) podprte redkeje, z nižjimi sredstvi ali sploh nikoli. Poleg onemogočenega prehoda z razpisov z nižjimi na razpise z višjimi sredstvi je problematična tudi premajhna podprtost avtorskih opusov

pa zaenkrat prevladuje predvsem v digitalnih prenosih plesnih in drugih izobraževalnih programov. Več producentov, festivalov in prizorišč se je z namenom kvalitetnega prenašanja vsebin v živo odločilo za investicije v video in drugo tehnično opremo, povečanje režijskih in tehničnih ekip ter razvijajočo se in vse bolj popularno VR in AR tehnologijo. Vse to namiguje na vznik novih izzivov na področju plesa, kjer bo v prihodnjih letih največ novosti prav v uporabi novih, predvsem digitalnih načinov prikazovanja in diseminacije. Problemi in izzivi sektorja nikakor niso akutni in segajo prek aktualnih kriznih časov. Kljub temu, da je bila Slovenija v (nove) svetovne plesne potenciale vključena že praktično od samega začetka tedaj nove umetniške zvrsti, pri nas še nikoli – kljub

mednarodnim uspehom posameznikov in organizacij – ni zares prišlo do večjih političnih premikov, ki bi sektorju pravočasno omogočili preskok v razvoju. Rast organizacij in z njo zagotavljanje konkurenčnosti na mednarodnih trgih sta pri nas še vedno povsem onemogočena, saj se zdijo kulturne organizacije še danes izvzete iz pravil ekonomskega sistema, kot sta denimo stalna rast podpore in nagrajevanje najuspešnejših. Poleg strukturnih sprememb v načinih javnega financiranja (od povečanja do enakomernejšega razporejanja sredstev za programe in projekte) bi bila zato nujno potrebna vzpostavitev drugačnega financiranja prizorišč – odkupi gostujočih predstav, domačih in mednarodnih, so pri nas bodisi povsem odsotni ali pa so vključeni v programsko

podporo, namenjeno lastni produkciji. Za razvoj sektorja sta pomembna tudi hitro prepoznavanje novih idej, predvsem pa reakcija nanje, in sicer z zagotavljanjem čim boljšega razvoja progresivnim akterjem v prelomnih trenutkih, in nikakor ne čez pet ali deset let. Enako nujno bi bilo zagotoviti večjo varnost umetnikom vseh generacij v času med projekti. Nadalje bi bila smiselna sprememba vsaj enega javnega zavoda (npr. gledališča) v prizorišče (neodvisnega) plesa in gledališča z domačim in mednarodnim programom ter povečanje podpore mednarodnim izmenjavam, tako v obliki gostovanj kot mobilnosti ustvarjalcev. Več podpore bi bilo treba nameniti tudi digitalnemu razvoju javnih in neodvisnih organizacij. Za začetek bi bilo nujno vsem javno podprtim kultur-

nim organizacijam (tako javnim kot neodvisnim) brezplačno zagotoviti najhitrejšo možno spletno povezavo – s to rešitvijo ne bi le učinkovito spodbudili in omogočili digitalen razvoj v teh prostorih, temveč bi vanje tudi privabili nove obiskovalce, ki bi z namenom uporabe internetne povezave spoznavali tako kulturni program ustanov kot tam delujoče kulturne delavce. To bi nedvomno omogočilo potencialna sodelovanja v skupnih digitalno-kulturnih projektih. Poleg zagotavljanja varnih pogojev dela ustvarjalcem bi bilo treba prepoznati in podpreti tudi vznikanje vse večjega števila raziskovalcev, ki se s področjem ukvarjajo tako na umetniški kot znanstveni ravni, ter ustvariti podporno okolje za razvoj teoretskega diskurza.

En-Knap

Mednarodno plesno skupino En-Knap je leta 1993 pod okriljem festivala Klapstuk v belgijskem Leuvnu ustanovil Iztok Kovač in jo leto kasneje v Ljubljani legitimiziral kot produkcijski zavod EN-KNAP. Mednarodno prepoznan produkcijski zavod je v evropskem prostoru uveljavil lastno estetiko in pritegnil mednarodno mrežo koproducentov. Od leta 2009 zavod upravlja Center kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah, kjer je domicil edinega stalnega ansambla za sodobni ples pri nas, EN-KNAP Group.

O D ER 36 0

Projekt Oder360 predstavlja povezovanje uprizoritvenih umetnosti z novimi tehnologijami na področjih produkcije, recepcije in arhiviranja. V začetni fazi se osredotoča na razvoj novih orodij in možnosti ogleda plesnih predstav, ki niso omejene na klasičen avditorij, temveč s pomočjo VR tehnologije in posnetkov s 360-stopinjskimi kamerami producentom, ustvarjalcem in obiskovalcem omogočajo novo izkušnjo ustvarjanja in doživljanja predstav. Projekt je s tem nakazal razvoj nove sodobne umetnostne zvrsti.

FOTOGRAFIJA: ANDREJ LAMUT

UPRIZO RI TVEN E UMETN O STI

www.en-knap.com

V letu 2021 smo z javnim povabilom k virtualizaciji že izdelanih predstav v okviru projekta Oder360 odprli vrata širši slovenski produkciji s področja sodobnih uprizoritvenih praks. V sodelovanju z izbranimi avtoricami smo nudili svetovanja za prilagoditev obstoječega odrskega dela, pripravo in snemanje s 360-stopinjskimi kamerami, ambisoničnim zvokom in ustrezno svetlobno podporo. Posnetki so bili za namene distribucije del v novem formatu (z VR očali, slušalkami in vrtljivimi sedeži) postprodukcijsko obdelani s strani najvidnejših slovenskih partnerjev v VR tehnologiji (MULTIVERSUM) in zvočni obdelavi (Studio 100). Posneli smo predstave: Modro črnilo avtorice Enye Belak (produkcija: Flota Ljubljana) Tobelija avtorice Rosane Hribar in Nicka Upperja (produkcija: Plesni Teater Ljubljana) Lepa kot slika avtorice Simone Semenič (produkcija: Mesto žensk)

Do sedaj smo izvedli več kot 15 predstavitev v Centru kulture Španski borci (na mednarodnem dogodku TRIGGER) kot tudi na drugih ljubljanskih prizoriščih in drugod po Sloveniji (na mednarodnem festivalu Plesna Vesna, festivalu sodobnega plesa Front@ in festivalu novomedijske kulture Speculum Artium). V projektu Oder360 se bomo v prihodnje osredotočili predvsem na ustvarjanje vsebin, posebej pripravljenih za 360-stopinjsko okolje, in na mednarodno povezovanje z institucijami, ki razvijajo podobne vsebine (MASH – Jeruzalem, Aerowaves – Dublin, T.H.E – Singapur, Fabien Prioville Dance Company – Düsseldorf, RedSapata – Linz ...). V razvojnih fazah smo pridobili ogromno dragocenih izkušenj in znanj, pogumno investirali v VR opremo, usposobili prostore in kadre za izvajanje dejavnosti ter vzpostavili mednarodne povezave, zato želimo v okviru Laboratorija novih tehnologij na področju sodobnih uprizoritvenih praks vzpostaviti tudi prvi (in edini) studio za celostno podporo tovrstnim VR projektom.

FOTOGRAFIJA: ARHIV EN-KNAP

Rezultati

Simona Semenič, avtorica projekta Lepa kot slika: “Sodelovanje pri projektu Oder360 je zame pomembno z več vidikov. Kot prvo, bila sem primorana sam pogled na predstavo Lepa kot slika podvreči drugemu mediju, s tem pa se je moje razumevanje tako same predstave kot gledališkega medija moralo dodobra prevetriti. To pa potem pomeni že drugi vidik, ki je meni kot ustvarjalki še pomembnejši kot prvi. Delo na tem projektu je namreč pri meni sprožilo temeljit razmislek glede odra, gledališkega medija, meja v gledališču in nenazadnje v moji pisavi. Ta vprašanja so po mojem mnenju zame kot umetnico nujna in več kot dobrodošla. Tretji vidik, ki ga želim izpostaviti, je pa seveda prihodnost gledališkega medija oziroma možnosti, ki jih tehnologija ponuja. Menim, da so tovrstni projekti nujni v iskanju praks, ki pravzaprav že danes sooblikujejo krajino umetnosti.”

Film Factory

Film Factory je kolektiv avtorjev in producentov, ki v svoj fokus postavljajo avtorski film, filmsko pismenost in lokalno avdiovizualno skupnost. Avtorski izraz se kaže v razvoju in (ko)produkciji kratkih igranih, kratkih animiranih ter kreativnih dokumentarnih filmov. Od svoje ustanovitve naprej razvoj publike prepoznavajo kot izjemno pomemben ter pod imenom Film Smoothie izvajajo programe filmske vzgoje za mlade in strokovne programe za pedagoge. Z namenom profesionalizacije in povezovanja avdiovizualnega sektorja v vzhodni Sloveniji so vzpostavili platformo Projektor.

P R O JE KTOR

Strokovno razvojno okolje Projektor je kontinuiran izobraževalen in povezovalen program, namenjen profesionalizaciji vzhodnoslovenskih AV kreativcev in AV producentov. Glavna cilja platforme sta razvoj AV skupnosti in AV ustvarjanja v lokalnem okolju.

FOTOGRAFIJI: JANEZ KLENOVŠEK

F I LM

www.av-projektor.si

Rezultati Platforma Projektor je nastala na presečišču nejasnih strategij in neustreznih pogojev na avdiovizualnem (AV) področju v vzhodni Sloveniji. Razdrobljenost sektorja in odhod talentov iz mesta sta samo dve ključni posledici večletnega manka mestnega kina in nespodbudnega ustvarjalnega okolja za AV ustvarjalce in producente. Platforma Projektor je nastala z namenom identificirati, povezati in profesionalizirati AV ustvarjalce in producente ter obuditi dialog o razvoju filmske kulture v mestu. Z načrtovanim in kontinuiranim delovanjem je platforma Projektor v dveh (koronskih) letih lokalnim AV ustvarjalcem in producentom ponudila prostor za prenos znanja in veščin, povezovanje ter razvoj. Mladim AV navdušencem je bil namenjen podprogram Projektor mladi. Projektor je na 18 dogodkih gostil 63 AV profesionalcev in tako obudil dialog o avdiovizualnem, spodbudil razmislek o snemalnih priložnostih v lokalnem okolju ter v mesto pripeljal primere dobrih praks iz drugih slovenskih mestnih kinodvoran in s tem prispeval k večletnim prizadevanjem mariborskih nevladnih organizacij za vzpostavitev mestnega kina. Platforma Projektor je začela utrjevati avdiovizualno skupnost v Mariboru in postavila dobre temelje za razvoj AV sektorja v vzhodni Sloveniji, kar nas navdaja z optimističnim pogledom v prihodnost.

Urša Menart, Društvo slovenskih režiserjev: “Veseli me, da platforma Projektor prispeva k povezovanju filmarjev na lokalni ravni in upam, da je kateremu od udeležencev osvetlila poklicno pot ali mu pomagala na poti od ljubiteljskega do poklicnega ukvarjanja s filmom. Če želimo, da se filmska scena vsaj nekoliko decentralizira, so programi, kot je Projektor, zagotovo dober začetek.” Tomaž Gašparič, urednik in avtor TV oddaj, producent: “Izobraževalna platforma Projektor filmskega društva Film Factory je izrednega pomena za razvoj avdiovizualne kulture v slovenskem prostoru. Omejene možnosti na področju formalnega izobraževanja s področja AV komunikacij, še posebej v vzhodni Sloveniji, pa tudi finančne omejitve, ki jih postavlja trg s svojo majhnostjo, zahtevajo infrastrukturne ukrepe. Platforma Projektor s svojim prizadevanjem pozitivno vpliva tako na dvig AV kulture v celotni državi kot na končno kakovost AV del s strani avtorjev in producentov iz vzhodne Slovenije.”

Mojca Pernat, Film Factory

acionalna kinematografija ima individualno identiteto, pri razvoju in obstoju katere je ključnega pomena, da filmski ustvarjalci artikulirajo svoje kulturno ozadje ter gradijo na povezovanju s širšim občinstvom. Pri raziskovanju filmske kulture v širšem smislu so še posebej zanimive kinematografske identitete, ki so se oblikovale v lokalnih okoljih manjših držav, kakršna je Slovenija. Položaj filmskih ustvarjalcev in producentov se od države do države bistveno razlikuje. Definirajo ga ne samo velikost sektorja, obseg produkcije in jezikovno okolje, ampak predvsem nacionalne strategije, s katerimi je povezan tudi način financiranja filmov. Kulturna pestrost oziroma raznolikost se odraža tudi v segmentaciji filmskega prostora, kar je še posebej pomembno pri razumevanju izzivov, s katerimi se soočajo filmski ustvarjalci in producenti. Spodbudna in stabilna nacionalna strategija, medsebojna podpora, mednarodno sodelovanje ter izmenjava dobrih praks so temeljni prijemi, ki izhajajo iz izzivov majhnih filmskih držav v kontekstu z večjimi in so prisotni na socialni, politični in etični ravni. Ko govorimo o razvoju področja filma, je Maribor v marsičem specifičen, predvsem pa je močno definiran z nejasno strategijo mesta na tem področju in z bližino glavnega mesta, ki se je skozi zgodovino vzpostavilo kot edino pravo filmsko vozlišče v državi. Ne glede na to ima Maribor na vseh področjih, ki so pomembna za razvoj filma – in družbe – velik potencial. Še najbolj specifičen je Maribor

PROSTOR ZA FILM V POSTINDUSTRIJSKEM MESTU MAJHNE PODALPSKE DEŽELE F I LM

na področju filmskega prikazovanja. Ima namreč pestro kinematografsko zgodovino, kritično občinstvo in organizacije, ki prirejajo redne in izredne projekcije ter uveljavljene filmske festivale. Že dolga leta pa, z izjemo kina Udarnik v letih 2010–2015, nima mestnega kina, osrednjega prostora, ki bi bil posvečen samo filmu. Šele mestni kino namreč mesto uvrsti na filmski (nad)nacionalni zemljevid ter vanj prinaša kakovostno filmsko ponudbo in filmske vzgojno-izobraževalne programe za vse generacije. Mestni kino tako postane festivalsko in kulturno-družabno stičišče za lokalno prebivalstvo ter drugi dom za filmske ustvarjalce.

del splošne razgledanosti, zato jo je treba s posebno vnemo širiti med mlade v njihovem najbolj aktivnem obdobju, tako prek formalnega kot prek neformalnega učenja. Maribor ima uspešne in perspektivne filmske ustvarjalce. Ima tudi ogromno še ne povedanih zgodb, ki bi jih ti lahko pripovedovali. Nima pa še povezane filmske skupnosti in ustreznih pogojev, ki bi te filmske ustvarjalce in producente pri njihovem ustvarjanju podpirali ter jih dolgoročno obdržali v mestu. Izziv, s katerim se ti srečujejo, je namreč ta, da mesto nima urejene in utrjene pozicije filmske produkcije, zato je v njem zanjo manj priložnosti. Poleg ustreznih pogojev za profesionalno

Že dolga leta pa, z izjemo kina Udarnik v letih 2010– 2015, nima mestnega kina, osrednjega prostora, ki bi bil posvečen samo filmu. Šele mestni kino namreč mesto uvrsti na filmski (nad)nacionalni zemljevid ter vanj prinaša kakovostno filmsko ponudbo in filmske vzgojno-izobraževalne programe za vse generacije. Prostorska kontinuiteta in kakovost vsebin sta predvsem pri gradnji občinstev in pri spodbujanju filmske vzgoje mladih izrednega pomena. Film ponuja orodje za umetniško izražanje in komunikacijo, podobe na filmu pripovedujejo zgodbe, aktivirajo spomine in čustva. Kljub vsakodnevnemu stiku mladih z avdiovizualnimi mediji se z mladimi o in ob filmu zelo malo govori. Prav odsotnost mestnega kina in mestne strategije filmskega opismenjevanja mladih sta ključni točki, ki pri mnogih generacijah prebivalcev mesta vplivata na odnos do filma. Filmska pismenost je namreč pomemben

ustvarjanje filmskih ustvarjalcev in producentov v mestu bi bilo treba vzpostaviti tudi podporni mehanizem za prepoznavanje mladih avtorjev, ki ustvarjajo prve samostojne filme. Po drugi strani se evropske države v zadnjih letih vse bolj zavedajo pomena razvoja in promocije filmskih lokacij za doseganje posrednih in neposrednih učinkov na gospodarstvo in so zato oblikovale različne nacionalne spodbude. Delovanje na nacionalni ravni pogosto podpirajo tudi aktivnosti na regionalni in lokalni ravni. Kot uspešen primer lahko izpostavimo Hrvaško, ki je vzpostavila regionalne centre za

pridobivanju mednarodnih koproducentov, ki omogočajo ne samo večji proračun posameznega filma, ampak tudi večjo odmevnost filma

v širšem, nadnacionalnem okolju in večjo prepoznavnost mesta kot filmske destinacije.

Viri: •

Breznik, U., Malus, M., Pernat, M., Puhar, R., Repše, H., Smodiš, L.: Izhodišča za razvoj filmskega prikazovanja in festivalov v MOM, Film in Maribor, Maribor 2020.

•

Breznik, U., Malus, M., Pernat, M., Puhar, R., Repše, H., Smodiš, L.: Izhodišča za razvoj filmske produkcije v Mariboru, Film in Maribor, Maribor 2021.

•

Breznik, U., Malus, M., Pernat, M., Puhar, R., Repše, H., Smodiš, L.: Izhodišča za razvoj filmskega izobraževanja v Mariboru, Film in Maribor, Maribor 2021.

•

Pernat, M.: Potencial mednarodne filmske koprodukcije majhne nacije, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor, Maribor 2019.

FOTOGRAFIJA: JANEZ KLENOVŠEK

trženje snemalnih lokacij. Za majhno državo z omejenimi viri, kakršna je tudi Slovenija, so lokalne in regionalne filmske podpore ključne. Tudi pri

Radio Študent kot ena najstarejših neodvisnih evropskih radijskih postaj skozi medijsko dejavnost in javne dogodke promovira strpnost, solidarnost, kreativnost in svobodo mišljenja in govora. RŠ redno izvaja brezplačna usposabljanja za mlade medijske in kulturne delavce. Vsako leto uspešno organizira glasbene, umetniške in diskurzivne dogodke. Posebno vrednost programa RŠ tvorijo oddaje, namenjene družbenim manjšinam ter pokrivanju širokega spektra kreativnih in umetniških dejavnosti.

Radio Študent O B VEŠ Č A N J E JAV N OST I O KR E AT I V N E M S E KTOR J U I N P R I LOŽ N OST I H Z A R A Z VOJ

Radio Študent v partnerski mreži CzK sodeluje kot medijski producent in promotor, ki preko svojih komunikacijskih kanalov (FM frekvenca, DAB+ signal, živi spletni prenos, spletna stran in socialna omrežja) obvešča javnost in medije doma in v tujini o aktualnem dogajanju v domačem KKS, trendih na posameznih področjih in rezultatih raziskav KKS. S kritičnimi in analitičnimi novinarskimi prispevki prevprašuje širši družbeni pomen KKS in naravnanost domače in mednarodne kulturne politike ter predstavlja strokovna mnenja in primere dobrih praks tako na posameznih področjih, kot tudi pri celostni obravnavi KKS. Poseben poudarek namenja mladim ustvarjalcem ter povečanju prepoznavnosti ustvarjalcev izven večjih urbanih središč.

MED I JI

www.radiostudent.si

SODOBNI PLES FILM

MEDIJI

GLEDALIŠČE INOVACIJE

Mihael Kovač

knjižnem založništvu vse od izuma tiska naprej obstaja trend, podoben tistemu, ki ga v računalništvu opisujeta Moorov in Kryderjev zakon. Na področju računalniške tehnologije se namreč zadnjih nekaj desetletij nosilnost in hitrost strojne opreme podvojita na približno leto in pol, njena cena pa se zmanjšuje: podobno se je tudi količina besedila, ki ga lahko natisnemo v knjigi, povečevala, njena cena pa je padala. Ko je denimo Gutenberg pred skoraj 600 leti v Mainzu kot prvo tiskano knjigo v nakladi 180 izvodov natisnil Sveto pismo, je primerek tehtal približno petkrat več, kot tehtajo današnje izdaje istega besedila, stal pa je toliko kot hiša v Mainzu. 550 let kasneje je povprečna maloprodajna cena knjige v slovenskih knjigarnah okoli 14 evrov, kar je 22 tisočkrat manj od cene hiše v osrednjeslovenski regiji. To drastično nižanje cen knjig je posledica tehnološkega razvoja v tiskarski industriji, ki je svojo piko na i dobil v zadnjih petdesetih letih. Pred dvema letoma je denimo na ljubljanskem knjižnem sejmu irski pisatelj in Bookerjev nagrajenec Roddy Doyle pripovedoval, da je tisk njegovega prvega romana The Commitments, leta 1987 izdanega v samozaložbi, stal približno toliko kot manjši avto. Tudi zato so založniki tedaj ogromno energije posvetili izboru in uredniški pripravi knjig, saj pri tako visokih investicijah ni bilo popravnih izpitov, za povrhu pa je bila narava tiskarskega procesa taka, da je bilo morebitne ponatise najbolj ekonomično izdajati brez večjih popravkov. Danes bi knjigo, kot so The Commitments, v samozaložbi lahko izdali za ceno boljšega (a še zdaleč ne res dob-

SLOVENSKO KNJIŽNO ZALOŽNIŠTVO 2021 K N J I GA I N Z ALOŽ N I ŠT VO

rega) gorskega kolesa, če pa bi se odločili za izdajo v elektronski obliki, bi produkcija stala toliko kot dober kolesarski sedež. Posledica takega padanja stroškov je izjemna rast števila izdanih knjižnih naslovov: če jih je denimo med letoma 1450 in 1911 po vsem svetu izšlo okoli 10 milijonov, jih je samo med letoma 1912 in 2009 izšlo okoli 170 milijonov (po letu 2010 pa je stanje zaradi eksplozije novih formatov in bralnih platform postalo statistično neobvladljivo). Med njimi jih je ogromno izdanih v samozaložbi. Tudi pri nas se je knjižna produkcija povečala z dveh izdanih knjig na delovni dan leta 1953 na okoli štirinajst v našem času. Tak razvoj je pripeljal do obrata v založniških hierarhijah: če so bili še vse tja do osemdesetih let minulega stoletja osrednje založniške osebnosti uredniki, postanejo v zadnjih desetletjih bolj pomembni tržniki. Tu seveda ne gre le za to, da je v svetu v zadnjih 40 letih prevladala neoli-

vsebin – dobra vsebina je pač jedro založniškega uspeha – se zato zdi, da bo v knjižni dejavnosti vse bolj pomembna sposobnost avtorja in založbe, da vsak po svojih kanalih poskrbita za čim večjo vidnost knjige, založba pa tudi za njeno čim večjo dostopnost. Ključno kreativno vprašanje v knjižni dejavnosti bo zato v prihodnje vprašanje, kako najti novo trženjsko, tehnološko in uredniško ravnovesje med avtorjem in založbo – tako, da bo od tega avtor imel več, kot če – glede na neznosno lahkost samozaložništva – z založbo ne bi sodeloval. To je razkrila tudi pandemija, saj so bila po podatkih Evropskega združenja založnikov v letu 2020 najbolj uspešna tista založništva, ki so bila tehnološko in trženjsko najbolj inovativna. Pametni telefon je namreč univerzalna naprava, ki med drugim omogoča tudi branje elektronskih in poslušanje zvočnih knjig. Predvsem slednje zadnjih nekaj let v nekaterih okoljih doživljajo pravo renesanso: za

Ključno kreativno vprašanje v knjižni dejavnosti bo zato v prihodnje vprašanje, kako najti novo trženjsko, tehnološko in uredniško ravnovesje med avtorjem in založbo – tako, da bo od tega avtor imel več, kot če – glede na neznosno lahkost samozaložništva – z založbo ne bi sodeloval. beralna logika: če je knjig desetkrat več kot nekoč, je tudi posameznemu naslovu izboriti vidnost in pozornost desetkrat težje. Še težje pa je ljudi prepričati, da knjigo kupijo, saj se za njihovo pozornost bori ogromna množica brezplačnih vsebin na družbenih medijih, novičarskih portalih in na platformah, specializiranih za take in drugačne brezplačne knjižne vsebine. Poleg ustvarjanja dobrih knjižnih

švedski knjižni trg denimo nekateri analitiki ocenjujejo, da je bila v letu 2020 dobra polovica vseh leposlovnih knjig konzumirana v zvočnem formatu, njihova uporaba pa je v času pandemije seveda poskočila. Za »pandemični uspeh« je bilo izjemno pomembno tudi, da so knjigarne ostale vsaj delno odprte, njihovi lastniki pa so v svojem mikrookolju znali splet uporabiti za ustvarjanje

67 knjižnih skupnosti, hkrati pa so razvili tudi lokal(izira)ne oblike distribucije. Posledično za nekatere dele založniške industrije v Evropi leto 2020 ni bilo slabo. Manj inovativna založništva so ostala daleč zadaj. Raziskava, ki sva jo s kolegom Arunasom Gudinavičiusom izvedla na štirih malih evropskih knjižnih trgih (Slovenija, Slovaška, Litva in Islandija), je ta spoznanja potrdila, slovensko založništvo pa se ni odrezalo ravno bleščeče. Pred pandemijo (leta 2018) je v njem le nekaj več kot 60 založb izdalo več kot deset knjig letno, trg pa sta obvladovali velika in srednje velika založba z lastno knjigarniško mrežo (Mladinska knjiga in Felix). Letni promet v dejavnosti je bil dobrih 60 milijonov evrov, prihodkov od zvočnih knjig ni bilo, prihodki od

prodaje e-knjig pa so pomenili nekaj odstotkov prometa in so bili bistveno nižji od prometa, ustvarjenega s prodajo knjižnicam. Slednje v Sloveniji pomenijo glavni distribucijski kanal za knjige, saj se v njih letno izposodi tri- do štirikrat več knjig, kot se jih proda. Na nobenem od malih trgov nismo registrirali tako visoke odvisnosti od klasičnih distribucijskih kanalov. Zato ne preseneča, da so bile posledice spomladanskega zaprtja v tako tradicionalistično naravnanem založništvu med najhujšimi v Evropi in so povzročile okoli 20-odstotni padec v celotni panogi. Pri tem velja opozoriti, da so bile tudi pri nas razmere različne, saj so nekateri manjši igralci, tradicionalno usmerjeni v spletno prodajo, poslovali bolje kot v normalnih

okoliščinah. Vendar nihče od njih ne v letu pandemije ne prej ni izkazal takšne poslovne in tehnološke inovativnosti in kreativnosti, kot jo je denimo švedski založnik zvočnih knjig Storytel, ki je v samo desetih letih s pomočjo promocijskih, tržnih in tehnoloških inovacij iz nič postal ne samo največji evropski igralec na trgu zvočnih knjig, ampak tudi lastnik največje in najstarejše švedske založbe Nordstedt. Tak razvoj nakazuje, da je slovensko založništvo relativno zaspana dejavnost, kar zadeva tehnološko in trženjsko inovativnost. To ga ogroža, a ljudem z malce ognja v očeh odpira številne priložnosti.

Beletrina je ena vodilnih slovenskih literarnih založb in kulturnih organizacij v Sloveniji. Ob visokokakovostni knjižni produkciji posebno pozornost posveča promociji avtorjev in prevajalcev ter dvigovanju bralne kulture v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Z inovativnimi praksami ves čas stremi k preseganju meja KKS in se povezuje z akterji na področju kulture, novih tehnologij, turizma, infrastrukture, sociale in šolstva. Beletrina je obenem močan politični generator na področju (digitalnega) založništva na nacionalni ravni, ki zastopa interese izdajateljev, avtorjev in prevajalcev na eni ter bralcev in uporabnikov na drugi strani.

Beletrina P R I HO D N OST Z A LOŽ N I ŠT VA

Koprodukcijski projekt založbe Beletrina s področja založništva je v štirih izobraževalnih sklopih s predavanjem in primeri dobrih praks predstavil izzive, s katerimi se v času covida-19 in postkoronski realnosti srečuje tako založništvo kot širši KKS. Teme, ki so jih predavatelji iz tujine in Slovenije pokrili v svojih predstavitvah, so zajemale najširša področja digitalizacije, inovativne oblike komuniciranja z uporabniki, bralci, naročniki in kupci, predstavitev založništva 3.0, nove trende v digitalnem marketingu ter najnovejša dognanja in statistične podatke z vsega sveta za področje knjige, predvsem pa založništva. Na izobraževanjih so sodelovali sledeči predavatelji: Ruediger Wischenbart, Michaela Fleischhacker, Nicola Richter, Jesus Badenes, Gerd Robertz, Noah Charney, Kamenko Kesar, Miha Kovač, Ana Berlin, Petra Slanič, Maša Malovrh, Andrej Krajnc in Cristina Mussinelli. Projekt je sledil dolgoročnemu cilju opolnomočenja KKS na področju založništva z namenom razvoja uspešnih poslovnih potencialov. Poleg prenosa podjetniških in specializiranih marketinških znanj in veščin na čim širše ciljne skupine je bil cilj projekta tudi promocija oziroma ozaveščanje širšega KKS o izzivih, stanju, priložnostih in dobrih praksah, ki kažejo pot v prihodnost, ter medresorsko mreženje in sodelovanje pri strateških dejavnostih za področje knjige.

KNJIGA IN ZA LOŽ N I ŠTVO

www.beletrina.si

Hiša!

Hiša! društvo za ljudi in prostore je rastoča skupnost kreativcev, podjetnikov, akademikov in organizacij s področij dediščine, kreativnega in kulturnega turizma, revitalizacije mesta in KKI s statusom socialnega podjetja. Za doseganje visoke kvalitete in prepoznavnih rezultatov ekipa sledi vrednotam ustvarjalnosti, soustvarjanja in sodelovanja, s pomočjo česar ustvarja več kot 50 raznolikih dogodkov letno, od laboratorijev in hekatonov preko intervencij v javnem in pol javnem prostoru do festivalov za več kot 5000 udeležencev. Med najbolj prepoznavnimi programi so Rajzefiber*, ponudba kreativnega turizma, Živa dvorišča, festival revitalizacije Maribora, Lumina, svetlobne instalacije in Festival sprehodov, ki pripoveduje še nepovedane zgodbe mesta.

P. A. K.T. – POT UJ OČ A A KA D E M I JA KR E AT I V N EGA T UR I Z M A

P.A.K.T. je odgovor na rastoče potrebe področja in povpraševanje obiskovalcev vzhodne regije po avtentičnih lokalnih turističnih produktih. CzK in Hiša! v tesnem sodelovanju z mentorji UP FTŠ Turistica in partnerstvom LocalsFromZero ter z drugimi lokalnimi partnerji – Javnim zavodom za turizem Ptuj, Zavodom Tura Ptuj, Turističnim društvom Lovrenc na Pohorju, Občino Lovrenc na Pohorju, Razvojnim centrom Murska Sobota – Expano, Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica, Zavodom za kulturo Delavski dom Trbovlje, Zavodom Zora, Zavodom za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona in drugimi – gradita podporno okolje s pomočjo brezplačnih izobraževanj, skozi redna srečanja pa vzpostavljata trajnostno skupnost za male ponudnike v KKI in turizmu ter strateško mrežo akterjev privatnega in javnega sektorja.

*Rajzefiber: iz nemščine, v štajerskem argoju – hrepenenje po odkrivanju neznanih krajev

FOTOGRAFIJA: BOŠTJAN SELINŠEK

K RE ATI VN I TU R I Z E M

www.rajzefiber.si

Rezultati Laboratoriji v več kot sedmih krajih vzhodne regije 12 laboratorijev je poneslo znanja in vsebine v lokalna okolja, s tem decentraliziralo siceršnjo ponudbo izobraževanj ter doseglo več lokalnih ponudnikov. Inspirativnim predavanjem zmeraj sledijo delavniške oblike dela, ki omogočajo sodelovanje in spoznavanje udeležencev, velik uspeh pa so požela mentorstva ena na ena, ki omogočajo individualne rešitve. Klinike, ki spodbujajo ‘sharing’ S pomočjo principa ‘case clinic’ smo v skupnosti uvedli tudi nehierarhično učenje ali izmenjavo znanja, ki doprinaša k medsebojni izmenjavi specifičnih znanj, zaupanju ter posledično sodelovanju. Mreža partnerjev, ki delijo principe KT P.A.K.T. je vsebinsko soustvarilo devet lokalnih partnerjev iz sedmih lokalnih skupnosti, ki s tem pokrivajo manko znanj med člani njihovih lokalnih/ regionalnih mrež. Mreža partnerjev deluje tudi kot izmenjava dobrih praks, zagovorniško telo ali pa celo poligon za razvoj novih skupnih projektov. Zbrano znanje mentorjev Do sedaj je bilo v P.A.K.T. vključenih 12 mentorjev, ki prihajajo iz akademskih vod (UP FTŠ Turistica) ali iz prakse – Servis 8, Poseben dan, Kompas, Interpret Europe. Kot uspešno se je izkazalo tudi vključevanje mladih mentorjev, predvsem ko gre za znanja digitalnih orodij. Vsa predavanja in podana znanja nadgrajujejo spletno knjižnico P.A.K.T.-a in so udeležencem prosto dostopna. Transsektorska nacionalna mreža ponudnikov, ki sledijo principom KT V aktivnosti je bilo vključenih več kot 200 udeležencev iz vseh slovenskih regij, aktivno skupnost pa trenutno tvori 30 % vseh. Novi in nadgrajeni produkti KT V sklopu P.A.K.T.-a so se razvili novi ali nadgrajevali obstoječi produkti v kreativnem turizmu. Zasnovali smo tudi skupen produkt partnerjev P.A.K.T.-a.

FOTOGRAFIJA: BOŠTJAN SELINŠEK

dr. Dejan Križaj, UP FTŠ Turistica in partnerstvo LocalsFromZero: “P.A.K.T. je primer dobre prakse spodbujanja razvoja mikro turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov, ki destinacijam prinašajo nepogrešljiva avtentična – ne nujno povsem obrušena – doživetja. Ker so ‘mikro’, je jasno, da ne zmorejo vsega sami. Zato potrebujejo pomoč nacionalne, regionalne in/ali lokalne skupnosti, saj je zaradi njih (če vsi deležniki izpolnjujejo svoje pravice in dolžnosti) lahko bogatejši celoten turistični ekosistem.” Tanja Arih Korošec, vodja Zavoda za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah: “P.A.K.T. ponuja odlično priložnost za vse, ki si želijo ali so že v fazi razvoja samostojne podjetniške poti. Preko aktivnih delavnic, laboratorijev in klinik povezuje različne deležnike, ki med seboj izmenjujejo mnenja in dobre podjetniške prakse, ter nudi strokovna izobraževanja glede na potrebe ciljnih skupin. Tovrstni dogodki dajejo navdih in priložnost za mreženje.”

Zavod ID20 deluje na področju razvoja in ohranjanja kulturne dediščine. V ospredje postavlja inovativne pristope, ki v polje kulturne dediščine vnašajo prvine (socialnega) podjetništva, marketinga in arhitekture. S tem tudi odgovarja na potrebe podeželskih in drugih perifernih območij, ki zaradi globalnih sprememb beležijo upad prebivalstva, predvsem mladih.

Zavod ID20 HER I TAG E L A B

HeritageLab je ideja inkubatorja za poslovne ideje, ki gradijo na kulturni dediščini. Kot večina inkubatorjev je sestavljen iz mentorske podpore, usposabljanj, mreže kontaktov in networking dogodkov. Za razliko od drugih inkubatorjev je specializiran za dediščino in njene posebnosti (zaščite in varovalni režimi, avtorske pravice, delo s kulturnimi institucijami idr.).

Rezultati V program HeritageLab je vključenih pet najobetavnejših poslovnih idej, ki z različnih vidikov gradijo na kulturni dediščini. Po postavitvi ciljev ter osvojenem znanju s področij dediščine, socialnih inovacij in podjetništva je inkubiranim skupinam ob specializirani mentorski podpori omogočen razvoj prvih poslovnih modelov, ki služijo kot osnova za nadaljnje delo. Program je bil predstavljen tudi na številnih javnih dogodkih z namenom prezentacije in razširitve tovrstnega znanja v druga okolja in poslovne sektorje.

Iva Lukan, skupina HeritageBox “Tekom delavnic smo dobili nova znanja na področju dediščine, socialnih inovacij in finančne konstrukcije projekta. Vse omenjene teme so pripomogle, da smo projekt HeritageBox mestoma predrugačili, vseskozi pa ohranjali prvotno idejo. S pomočjo mentorjev (ter z izmenjavo mnenj in izkušenj z ostalimi udeleženimi ekipami) smo HeritageBox pripeljali do točke, kjer je rešitev zasnovana kot inovativna in smiselna celota. Z ekipo smo torej opolnomočeni z novimi znanji, da HeritageBox razvijamo naprej.”

INOVACIJE V D ED I Š ČI N I

Maja Jenko, skupina Traditional Crafting “Sodelovanje v inkubatorju HeritageLab nas je premaknilo naprej, odprlo določene kanale in poti ter izzvalo razmislek o percepciji projekta na splošno.”

www.id20.si

Miha Bratec, Jaka Godejša, Dejan Križaj, Rudi Medved, Tadej Rogelja, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Vid Kmetič, Katja Beck Kos, Mateja Meh, Rajzefiber (Hiša! Društvo za ljudi in prostore, so. p.)

V zadnjih nekaj letih pred pojavom epidemije je v Sloveniji sektor KKI pričel intenzivneje vstopat na področje turizma. Večinoma je šlo za testne, občasne in postranske dejavnosti, ki še niso bile finančno vzdržne, so pa nakazovale potencial, ki se v sodobnem, subtilnejšem turizmu odpira za KKI. In seveda tudi izzive. Največjega, po naših izkušnjah, za sektor KKI še vedno pomeni razumevanje specifik turističnih procesov. V turizmu se npr. vsebine in izvedba načrtujejo vsaj eno leto, in ne le nekaj mesecev vnaprej, kot je pogosto v (neodvisnem) sektorju KKI. Opažamo tudi nezadostno poznavanje prodajnih pristopov in tržnih kanalov, premajhno skrb za avtorske pravice pri prodaji B2B itd. Tudi odzivi na pandemijo so sektorju primerni: so kreativni, digitalni, vendar pa ga – tako kot turizem na splošno – trenutno pesti velik upad izvedenih aktivnosti. Predstavniki KKI, ki se aktivneje vključujejo v turizem, se soočajo tako z izzivi digitalizacije (pomanjkanje vpogledov in veščin) kot z upadom prodajnih priložnosti zaradi zdravstvenih in varnostnih ukrepov. Marsikaterega ustvarjalca pred vstopom v turizem odvrne tudi zakonodaja, saj pade v pravne mline dveh področij, kulture in turizma. Prav tako so lahko izdelki KKI sprejeti kot nelojalna konkurenca obstoječim turističnim produktom ali pa so s strani podpornega okolja v turizmu dojeti kot »preveč kreativni« oz. »alternativni«. In nenazadnje: celoten sektor kulturnega in kreativnega turizma ne premore sistemsko urejenega podpornega okolja (izobraževanje in strokovna svetovalna podpora), se le redko vključuje v

VLOGA, PRILOŽNOSTI IN IZZIVI KKI V TURIZMU K RE ATI VN I TU RI Z E M

lokalne in regionalne strategije ter je posledično redkeje vključen v javne finančne spodbude. Kljub vsemu naštetemu se pojavljajo primeri dobrih in navdihujočih praks. Urbana Vrana, zavod za kulturno projektiranje, ponuja doživetje spoznavanja krajev in regij skozi glasbo, glasbila in glasbenike. Rajzefiber, program Društva Hiša! in turistične zadruge Živo mesto, z. o. o., na podoben način uporablja različne kulturne plasti mesta Maribor za analogni lov na urbane zgodbe. Poleg vsebinskega potenciala za nova turistična doživetja obstaja še veliko neizkoriščenih priložnosti za uporabo znanj in veščin sektorja KKI v turizmu. V mestu Aberdeen na Škotskem na primer, so ob podpori

urbanih kulturnih turistov, ki obiščejo Maribor; nepoznavanje promocijskih in prodajnih kanalov ter njihovih specifik; pomanjkanje časa in financ za razvoj in nadgradnjo produktov; nepovezanost obstoječih lokalnih akterjev in s tem umanjkanje povezanih turističnih produktov.« Bolj butičen, subtilnejši in odgovornejši turizem, ki so ga pričele reklamirati praktično vse države sveta, v sebi nosi paradoks, saj obstaja več sektorjev, podobnih KKI, ki bi lahko tovrstni turizem s svojimi vsebinami dopolnjevali, hkrati pa predstavniki teh sektorjev po definiciji in tradiciji niso dovolj podjetniško podkovani, da bi se lahko borili na zahtevnih domačih in tujih turističnih trgih. Pogosto jim zmanjka tudi spretnosti

Posvetiti se je treba infrastrukturnim potrebam organizacij, pomanjkanju prenosa znanja, izobraževanju in dvigovanju kompetenc za profesionalce ter podpirati programe, ki te mehanizme razvijajo. nacionalne turistične organizacije VisitScotland razpisali natečaj, namenjen lokalnim glasbenikom, za pripravo nove uradne skladbe regije. Izbrana novoustvarjena skladba se že uporablja v vseh promocijskih sporočilih in aktivnostih. In kaj pravijo tisti, ki so prve KKI-korake na področje turizma že storili? Tanja Cvitko, producentka v kulturi, vodja Grafiti tour-a, povzema večino zbranih mnenj: »Glavni izzivi, ki mi preprečujejo, da bi se še bolj intenzivno ukvarjala s kreativnim turizmom, so: pomanjkanje sredstev za promocijo; pogrešam skupno platformo za promocijo tovrstnih produktov; pomanjkanje vpogledov v potrebe in interese

za povezovanje oz. prodajo svojih storitev tradicionalnim turističnim ponudnikom. Vsemu navkljub se bo sektor KKI moral prilagoditi specifikam turističnih procesov, poslovni logiki in digitalizaciji (od osnovnih, kot so spletna prisotnost in novi družbeni mediji, do naprednejših, kot so VR, AR, 360°, kriptotehnologije itd.). S tovrstnimi izobraževalnimi in razvojnimi koraki bo lahko sektor KKI še bolje upravičil in izkoristil svoj glavni adut – kreativnost. Za pridobivanje naštetih znanj, veščin in uvidov so potrebna strateško usmerjena izobraževanja, povezovanja in poznavanje primerov delujočih praks z vsega sveta. Vse našteto pa mora slediti logiki t. i. eko-

nomije doživetij. Ta namreč že v svoji osnovi nakazuje, da uspešni turistični produkti, za katere so v novodobnem turizmu uporabniki pripravljeni plačati premijske cene, nujno črpajo svoj navdih iz lokalnih zgodb in dediščine, ki pa jih oplemenitijo z veščinami in metodami KKI ter jih s tem nadgradijo v bolj estetsko, poglobljeno, subtilnejše, »multisenzorično« doživetje. Da je mera polna, obstaja še ena velika neznanka: kdaj se bo končala pandemija in kakšen bo (turistični) svet po njej? Obstaja tudi nezanemarljiva možnost, da se bo turizem po pandemiji nadaljeval po ustaljenih tirnicah in bodo turisti še vedno povpraševali predvsem po klasičnih turističnih produktih na prepoznavnih turističnih destinacijah. Tudi na strani ponudbe obstaja možnost, da se bodo turistični ponudniki zaradi

izpada prihodkov v času pandemije in želje po hitrem zaslužku zatekali k preprostim rešitvam. Tovrstna ponudba bo zadovoljevala potrebe množičnega turizma, ki bo zahtevnejše in občutljivejše goste, na katere merita tako sektor KKI kot nacionalna turistična strategija, lahko odbil in jih preusmeril drugam. S pravim pristopom k spodbujanju novih načinov interpretacije in doživljanja KKI-vsebin se tem strahovom lahko postavimo po robu in se osredotočimo na ukrepe, s katerimi bomo sektorju sistemsko priskočili na pomoč: • posodobitev tečajev za turistične vodnike z novimi trendi s področja KKI; • razvoj spodbud za turistične produkte, ki na visokokakovosten način vključujejo KKI-elemente;

•

razvoj nacionalne promocijske sheme za turistične produkte, obogatene s KKI-vsebinami; učinkovito nacionalno, regionalno in predvsem lokalno podporno okolje v obliki izobraževanj in svetovanj ter investicij v mreženje, razvoj in promocijo sektorja KKI v turizmu; identifikacija in aktivacija učinkovitih sektorskih mediatorjev med turizmom in KKI z namenom preoblikovanja (angl. re-design) klasičnih turističnih produktov v t. i. doživetvene z višjo dodano vrednostjo; vključevanje pomena KKI v vse strateške dokumente na področju turizma ter na področju kulture – na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

CENTER ZA KREATIVNOST PL ATFORMA Z A R AZ VO J KU LTU RN EGA IN KREATIVN EGA S EK TO R JA

Center za kreativnost je prvi nacionalni razvojno-podjetniški spodbujevalnik za kreativce in kulturnike. Deluje v sklopu MAO in skupaj z razpisi Ministrstva za kulturo tvori podporno okolje za razvoj kreativnega sektorja v Sloveniji. S svojimi programi krepi družbeno in ekonomsko vrednost sektorja ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom in drugimi sektorji. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

RAZVOJ IZDELKOV IN STORITEV

IZOBRAŽEVANJE

MREŽENJE IN INTERNACIONALIZACIJA

Skozi vzpodbujanje sodelovanja med ustvarjalci, podjetji, gospodarstvom ter javnim in zasebnim sektorjem.

Za razvoj podjetniških ali specializiranih kreativnih znanj ter prenos ustvarjalnosti v gospodarstvo in druge sektorje.

Za vzpostavitev partnerske mreže, povezovanje sektorjev ter spodbujanje prepoznavnosti kreativnega sektorja v tujini.

Razvijamo, povezujemo, izobražujemo in predstavljamo področij, umetnosti, eksperimentov, podjetništva ter gospodarstva in še nimajo sistemske javne podpore. Vzpodbujamo interdisciplinarno sodelovanje ter razvoj projektov, ki so poslovno uresničljivi, zvišujejo dodano vrednost in prispevajo k družbenemu napredku in blaginji.

Kulturni in kreativni sektor (KKS) v Sloveniji

Ustvarjalnost kot eden od temeljev razvoja družbe

Kako velik je slovenski kreativni sektor?

Osrednja področja so: arhitektura, oglaševanje, oblikovanje, vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, področje knjige, kulturno-umetnostna vzgoja, glasbene, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, programska oprema in igre, film in AV dejavnost, kulturni turizem in drugo umetniško ustvarjanje.

Ustvarjalnost je eden od temeljev razvoja družbe ter igra pomembno vlogo pri iskanju odgovorov na ključne okoljske, gospodarske in družbene izzive prihodnosti. Poslanstvo CzK je vzpostavljati sistemske ukrepe za uspešen razvoj sektorja ter prelivanje njegovih učinkov v druge sektorje.

Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017, ki jo je pripravil CzK v sodelovanju z IER, je doslej najobsežnejša analiza sektorja, ki je zajela 35.212 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v KKS.

RAZISKAVE

SPLETNA PLATFORMA

PROMOCIJA

Za boljši uvid v potenciale ter potrebe kreativnega sektorja z namenom razvoja podpornih politik in programov.

Vstopna točka za kreativce in iskalce kreativnih rešitev, ki predstavlja ter obvešča o priložnostih in izobraževanjih.

Za večjo prepoznavnost ter obveščenost širše javnosti o pomenu in projektih slovenskega kreativnega sektorja.

Izdal in založil Center za kreativnost (CzK) Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Rusjanov trg 7, SI-1000 Ljubljana +386 (0)1 548 42 70, info@czk.si Projektna pisarna CzK Maribor Partizanska cesta 11, Maribor Zanj dr. Bogo Zupančič, direktor MAO mag. Anja Zorko, vodja CzK Vodja Partnerske mreže CzK Marko Podjavoršek Center za kreativnost mag. Anja Zorko, vodja CzK Mika Cimolini, vodja programa Urška Krivograd, vodja projektov Maja Kovačič, vodja projektov Marko Podjavoršek, vodja projektov Bojan Ažman, strokovni sodelavec Urejanje: Marko Podjavoršek, Urška Krivograd, Maja Kovačič

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.05:62(497.4)069:72(497.4) PARTNERSKA mreža Centra za kreativnost / [urejanje Marko Podjavoršek, Urška Krivograd, Maja Kovačič]. - Ljubljana : Center za kreativnost (CzK), Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 2021 ISBN 978-961-6669-77-1 COBISS.SI-ID 89888515

Oblikovanje: Pikto d. o. o. Lektoriranje: Lara Jerkovič in Katja Paladin Fotografija na naslovnici: Amadeja Smrekar Tisk: TISK ŽNIDARIČ d.o.o. Naklada: 1000 Leto izida: 2021 FB: Center za kreativnost IG: @czk_centerzakreativnost

www.czk.si Platformo Center za kreativnost izvaja Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.