KULTURALIST_04

Kulturalist Teden ljubiteljske kulture

PPF MLADI: poletni pljusk zabave v središče Kopra Možnosti pridobivanja EU in nacionalnih sredstev na področju kulture Libertas Festival (LIFE), Vol 2, Skladišče/Magazzino Libertas, 13.–18. 6. 2022

04

Maj 2022

K

U vodnik

Edina stalnica v našem življenju so spremembe. In glede na zadnje obdobje to navdaja z upanjem po boljšem jutri. Tudi za kulturo. Zadnje mesece številčnost dogodkov narašča na vseh področjih, obiskovalci so bolj sproščeni, ustvarjalci ponovno v ustvarjalnem zanosu. Tega smo veseli.

Spremembe so dobrodošle. Prinašajo nove vsebine, ideje, projekte, ljudi. Tako se ustvarja dodana vrednost obstoječi. Zato se veselim prihajajočega obdobja, ko bo zavel nov veter, ko bodo nastali novi dogodki, projekti, ideje, ko bo področje kulture še bogatejše, ko bodo obstoječi projekti še kakovostnejši. Ko bo za ustvarjalce, upajmo, obdobje prijaznejše.

Hvala vsem, ki se sprememb ne bojite in ustvarjate! Naj tako ostane!

Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu.

- Mahatma Gandhi

Emilija Kastelic

1

K azalo Napovednik Libertas Festival (LIFE), Vol 2

Rezidenca Kubed

Gledališče Koper

V Kubed po odmik od zunanjega sveta

PPF Mladi: poletni pljusk zabave v središče Kopra

stran 03

Ljudska univerza Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Odprtje tednov vseživljenskega učenja s postavitvijo premične knjižne zbirke

stran 11

stran 05

stran 07

Teden ljubiteljske kulture

stran 09

Kulturni klub

PINA V HEKI izvedli prvi »masterclass« na področju zvočne prostorske reprodukcije

Mednarodni dan materinščine smo v Kopru proslavili z odličnim prevodom Prešernovih Poezij v italijanščino

INSULA

stran 13

stran 15

Mestna občina Koper

Društvo Koštabona

Društvo Peter Martinc

V skladišču Libertas je odmevala razstava Rock Istra 1965–2000

Ponovno pust po Koštaboni

Bližajo se počitnice.

Del njih je lahko tudi francoski!

stran 19

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper

stran 21

stran 23

Uporabne vsebine Razpisi

stran 29

2

stran 17

Reportaže s kulturnih dogodkov

stran 25

K

NAPOVEDNIK

NAPOVEDUJEMO: Libertas Festival

LIBERTAS tudi letos vabi k uživanju so-dobne kulturne ponudbe v okviru Libertas Festival. Intermedijsko zasnovan program bo vključeval različne oblike sodobne alternativne intermedijske urbane kulture.

Kulturno revitaliziran prostor zapuščenega industrijskega objekta z drugo festivalsko edicijo LiFe vdihuje novo življenje in napoveduje prihodnost skladišča po obnovi. Med 13. 6. in 18. 6. 2022 vas v skladišče vabijo znana domača in tuja imena ter njihov ustvarjalni izraz.

Gostili bomo: InstaVrt vizualne umetnice Marjete Zupančič v sodelovanju s Svetlobno gverilo; Sacred Scriptures Hallucinations Pietra Bolcata; vizualno-zvočni tresk: Porto Morto (2022) in Buster Keaton (1921) ter Porto Morto live; Dašo Grgič s predstavo Body Untitled; Compagino Bellando; Giovannija Insauda in Giovannija Leonarduzzija, skupino Fish on Mars; IGNOR, platformo za literaturo, zvočenje; Gašperja Torkarja Live in VJ Liaro T’soni; predstavo Sine; skupino Spiral Mind; večerno edicijo Dormiottov; skupino Money Lang; Lorenza Sennija; Tadeja Droljca/Žarkolom in Go Dugong.

Festival obljublja preplet različnih umetnostnih zvrsti in kulturno uživaštvo.

Organizacija: Mestna občina Koper, Comunità degli Italiani di Capodistria in Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper ter KID Pina.

Libertas Festival (LIFE) VOL 2 13.–18. 6. 2022 Libertas, Kopališko nabrežje b.š., 6000 Koper Ponedeljek, 13. 6. 2022 19.30 Odprtje in pijača dobrodošlice, Prekat 1 in 2, #easy 20.00 Marjeta Zupančič, InstaVrt, Prekat 2, #vizualnaumetnost

20.00 Sacred Scriptures Hallucinations, Pietro Bolcato, Prekat 1, #vizualnaumetnost

21.00 Vizualno-zvočni tresk: Porto Morto (2022) in Buster Keaton (1921), Prekat 1, #film

svetlobna instalacija

Umetnost, ki povezuje stoletja: nemi filmi ameriškega komika in vsestranskega filmskega ustvarjalca Busterja Keatona iz začetka 20. stoletja ob živi glasbeni spremljavi milenijcev, hrvaških art rokerjev Porto Morto.

Zagrebški sestav, prejemnik nagrade porin za najboljši alternativni album leta 2022, bo z izvirno glasbo pospremil štiri kratkometražna dela velikana nemega filma: Teden (One Week, 1920, 25′), Gledališče (The Play House, 1921, 23′), Skrivno znamenje (The High Sign, 1921, 21′), Policaji (Cops, 1922, 33′).

Današnji insta svet je sestavljen iz podob, obdelanih, predelanih, polepšanih, privlačnih ... Vidimo samo odseve resničnosti, podobe podob. Resničnost se odmika, skriva, mi pa gledamo stran.

Svetlobna instalacija je nastala v sodelovanju s Svetlobno gverilo.

3

22.00 Porto Morto live, Prekat 1, #živamuzika

20.00 Sine, Prekat 1, #teater

Koncert, na katerem bodo Porto Morto med drugim predstavili pesmi z najnovejšega albuma Portopop.

Glasba, ki presega žanrske opredelitve, v vizualno in kostumsko dodelanem nastopu.

Sine je poskus antropološke raziskave specifičnega fenomena v performativni obliki. Je osupla fascinacija nad podobami in zgodbami zapriseženih devic oz. virdžin z oddaljenih predelov Črne gore, Albanije, Kosova in Metohije. Je luknja v sistemu, ki taisti sistem vzdržuje. Je drag, saj se tiče vprašanja preživetja v moškem svetu in ki nam postavlja vprašanje, v kakšnem svetu živimo mi.

Torek, 14. 6. 2022 20.00 InstaVrt, Marjeta Zupančič, Prekat 2,

Avtorica in izvajalka: Nataša Živković.

Izvajalca: Daniel Petković, Loup Abramovici.

Oblikovanje prostora, scenografije: Lenka Đorojević.

Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Špela Škulj.

Fotografija: Nada Žgank.

Svetovanje: Teja Reba.

Izvršna produkcija: Eva Prodan.

Produkcija: Mesto žensk. Koprodukcija: Bunker – Stara mestna elektrarna.

Zahvala: Maska in Slovensko mladinsko gledališče.

Projekt je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

#vizualnaumetnost

20.00 Sacred Scriptures Hallucinations, Pietro Bolcato, Prekat 1, #vizualnaumetnost

21.00 Daša Grgič, Body Untitled, Prekat 1, #sodobniples 21.45 Plesna predstava, #sodobniples 22.30 Fish on Mars, Prekat 1, #živamuzika #instrumentalnispacerock

Fish on Mars se vračajo z novim singlom in prenovljeno ekipo. Na odru lahko pričakujemo raznolikost – od skoraj eteričnih kitarskih vložkov do temačnosti in udarnosti basa ter hipnotičnih ritmov bobnov.

21.30 Spiral Mind, Prekat 1, #živaglasba 22.30 Dormiotti, Prekat 1, #easy Jutranja radijska oddaja, ki jo vodita Eros Brajko in Jan Bajc Funa na NOR-u – Neodvisnem obalnem radiu.

Gostiteljski duo predvaja vinilne izbore od soula in jazza do disca in housea.

Če želite slišati nekaj novega, drugačnega, udarnega, na trenutke celo astralnega, je to zagotovo Fish on Mars.

Zasedba Renato Brainich (kitara) Goran Štefanec (bas) Tomaž Pačnik (klaviature) Žiga Kožar (bobni)

Petek, 17. 6. 2022 20.00 InstaVrt, Marjeta Zupančič, Prekat 2, #vizualnaumetnost

20.00 Sacred Scriptures Hallucinations, Pietro Bolcato, Prekat 1, #vizualnaumetnost

21.00 Money Lang, Prekat 1, #glasba

Sreda, 15. 6. 2022 20.00 InstaVrt, Marjeta Zupančič, Prekat 2,

Money Lang je projekt evropskega snemalca Daria Tronchina. Elemente s francoskim pridihom in avant popa dekonstruira v igriv zvočni menaž. Money Lang spleta čudovit melodičen zvok, prepojen z zvokom »peak time«, a drži popolno zadržanost.

#vizualnaumetnost

20.00 Sacred Scriptures Hallucinations, Pietro Bolcato, Prekat 1, #vizualnaumetnost

21.00 IGNOR, platforma za literaturo, zvočenje, vizualne

22.00 Lorenzo Senni, Prekat 1, #glasba 23.00 Nimaš izbire w/Blaž, Prekat 3, #klubskascena

umetnosti in performans, Prekat 1, #literatura

22.00 Gašper Torkar Live in VJ Liara T’soni, Prekat 1, #glasba #vizualnaumetnost

Sobota, 18. 6. 2022 20.00 InstaVrt, Marjeta Zupančič, Prekat 2,

Gašper Torkar je ljubljanski umetnik, ki se ukvarja predvsem z zvokom in jezikom v različnih kontekstih.

Poleg raziskovanja nove elektronske in klubske glasbe je napisal glasbo za več gledaliških predstav, drugih predstav in umetniških instalacij. Je tudi pesnik s pesniško zbirko in pol.

#vizualnaumetnost

20.00 Sacred Scriptures Hallucinations, Pietro Bolcato, Prekat 1, #vizualnaumetnost

21.00 Tadej Droljc/Žarkolom, Prekat 1, #vizualnaumetnost 22.00 Go Dugong, #glasba Go Dugong je producent, DJ in glasbenik iz Milana.

Globalni ljubitelj zvokov, katerega produkcije so zapletena mešanica ritmov, jezikov, instrumentov, terenskih posnetkov in vzorcev z vsega sveta, ki jih je Go Dugong mahal s strastjo zbiratelja in natančnostjo obrtnika. Rezultat animira globalna energija v nenehnem razvoju.

Četrtek, 16. 6. 2022 20.00 InstaVrt, Marjeta Zupančič, Prekat 2, #vizualnaumetnost

20.00 Sacred Scriptures Hallucinations, Pietro Bolcato, Prekat 1, #vizualnaumetnost

Organizatorji si pridružujejo pravico do spremembe programa.

4

K

R ezidenca K ubed Februarja je v Kubedu ustvarjal Tom Veber, pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Kaj je povedal o svojem bivanju in ustvarjanju, si preberite v pričujočem intervjuju.

V Kubed po odmik od zunanjega sveta

V umetniški rezidenci v Kubedu je februarja ustvarjal mladi umetnik Tom Veber.

Kaj vas je pripeljalo v Kubed?

Je to vaša prva izkušnja v umetniški rezidenci?

Oh, mnogo različnih stvari. V zadnjih dveh letih sem bil zaradi situacije s korono primoran večinski del svoje umetniške dejavnosti, ki pretežno obsega različne nastope pred živim občinstvom, nekako preusmeriti v druge načine prikazovanja umetnosti. Tako sem se v preteklem času intenzivno ukvarjal z urednikovanjem in kulturno produkcijo različnih umetniških vsebin. Zaradi priprave različnih projektov, pisanja poročil in drugih manj zabavnih stvari, ki tudi sodijo k umetniškemu poklicu, pa sem nekako tudi izgubil željo in motivacijo do pisanja poezije, kar pa je pravzaprav moje osrednje izrazno sredstvo. Tako sem v Kubed prišel predvsem na oddih in v iskanju odmika od zunanjega sveta, ki je trenutno precej glasen in drveč v vse mogoče smeri. Literarni ustvarjalci namreč za svoje pisanje velikokrat potrebujemo nek prazen prostor, brez vdorov iz okolice, mir in tišino, ki sem jih v rezidenci vsekakor našel.

Ne, to je moja druga izkušnja z rezidenco, prvič sem bil v rezidenci julija lani, in sicer v Schrattenbergu v Avstriji v sklopu projekta Styria-Artist-in-Residence-Scholarship 2021.

Nam lahko poveste kaj več o projektu, ki nastaja v času bivanja v umetniški rezidenci v Kubedu?

Pravzaprav sem se v času bivanja v Kubedu posvečal različnim projektom. Razvijal sem idejne zasnove za različne prihodnje umetniške vsebine, raziskoval sem potencialno zanimive projekte, na katere bi se rad prijavil, največ časa pa sem seveda namenil pisanju besedil za prihodnjo pesniško zbirko, kar je bil seveda moj glavni fokus v rezidenci.

5

Kdaj bo vaše projekte imela možnost videti ali slišati širša javnost?

Zelo kmalu! Izjemno sem srečen, da se situacija z virusom umirja in da lahko delavci v kulturi po dolgem času spet zadihamo s polnimi pljuči in izvajamo svoje literarne večere, razstave, koncerte in predstave pred polnimi dvoranami ljudi, kar se mi zdi tudi edino pravilno. Tako imam trenutno z Barbaro Borko v Kranju v Mergentalerjevi ulični galeriji postavljeno razstavo z naslovom Palmovo olje, naše vsakdanje, z začetkom pomladi pa bodo sledili tudi literarni večeri, na katerih bom bral pesmi iz svoje nove pesniške zbirke Do tu sega gozd. V aprilu nameravam imeti tudi literarni večer v Kopru!

Kako so vas sprejeli domačini, se vam je uspelo vklopiti v kraj?

Iskreno moram povedati, da nisem imel veliko stika z domačini, kar mi je žal. V rezidenci sem bil v februarju, v času, ko je bilo še precej mrzlo in zaradi tega je bilo po vasi videti tudi precej malo ljudi, kdaj sem srečal koga na kakem izletu. Seveda pa sem lahko več domačinov srečal in vsaj bežno spoznal, ko sem imel ob koncu rezidence literarni večer v vaškem domu, kar je bila zares lepa izkušnja. Na vabilo se je odzvalo kar nekaj ljudi in nasploh mi je zelo veliko pomenilo, da sem lahko po dolgem času spet delil svoje pesmi z občinstvom.

premagovanje osebnih težav in kot orodje za obesedovanje stvari, za katere se mi je zdelo, da jih lahko samo napišem. Sčasoma pa sem začel razmišljati tudi o umetniški vrednosti poezije in da bi želel svoje pisanje predstaviti tudi javnosti. Tako sem postopoma začel srečevati enako misleče ljudi, ki nas je družila ljubezen do pisane besede, začel sem javno brati in s svojo poezijo nastopati na pesniških slamih, mladih rimah, se udeleževati raznih delavnic poezije in srečanj, namenjenih mladim pesnikom in pesnicam.

Kako ste se srečali s poezijo?

S pisanjem poezije sem se, kot večina ljudi, prvič srečal v šolskih klopeh, a iskreno moram reči, da zaradi načina, na katerega mi je bila predstavljena (pri tem mislim, da niso bili krivi profesorji, takšna sta pač učni sistem in načrt), me je sprva kar odbijala, predvsem zaradi precej klasične drže, z do potankosti izdelano idejo, kaj pravzaprav je poezija, kako se piše poezija in kdo jo piše, z vso dodano rigoroznostjo in nekim pridihom elitizma, zaradi česar sem se z njo precej težko povezal in nekako sem jo tudi sčasoma začel zavračati.

To pa je tudi rezultiralo v špricanju ur slovenščine, a to je morda zgodba za kako drugo priložnost. Poezijo sem nekako znova »našel«, ali bolje rečeno, ona je »našla« mene pred dobrimi sedmimi leti, ko sem se k njej zatekel predvsem zaradi težkih in stresnih situacij v svojem vsakdanjem življenju. Tako sem v začetku uporabljal pisanje poezije kot neko sredstvo, način za

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Kot sem že prej omenil, sem izjemno srečen, da se epidemiološka slika izboljšuje, s tem pa tudi naša prihodnost postaja nekoliko bolj jasna in oprijemljiva. Vsekakor so letos na prvem mestu literarna branja moje nove pesniške zbirke Do tu sega gozd, rad bi se tudi bolj intenzivno začel posvečati pisanju kratke proze, skoraj verjetno mi ne uide tudi urednikovanje kake nove pesniške antologije.

Mnogo idej, želja in ciljev pa za zdaj še brbota pod ledino, ko bodo pripravljeni, da jih spustim na plano, med ljudi, pa vas o njih tudi z velikim veseljem obvestim!

Več o rezidenci TUKAJ

6

K

G ledališče K oper

PPF MLADI:

poletni pljusk zabave v središče Kopra

Začelo se bo s simbolično predajo ključa Verdijeve ulice. Občinsko vodstvo ga bo za en teden izročilo mladim umetnikom in jim zaupalo kulturno dogajanje v tem delu mesta. Ta se bo za šest dni prelevil v središče zabave, katerega rdeča nit programa bosta gledališče in glasba.

Letos bodo na PFF Mladi (18.–23. julija) prvič nas-topili tudi študenti tujih gledaliških akademij, ki bodo še dodatno obarvali že tako pestre poletne noči pred Gledališčem Koper.

PPF Mladi je programski sklop Primorskega poletnega festivala, nekakšen »spin-off«, ki pa vse bolj stopa v ospredje. Že od začetka je bil zasnovan kot mednarodni festival, namenjen mladim umetnikom in mlademu občinstvu ter oživitvi koprskega mestnega jedra.

Zaradi znanih razlogov sta prvi dve leti minili brez mednarodne udeležbe, obe izvedbi pa sta bili precej svojevrstni. To je bila priložnost, da se festival utrdi v kolektivni zavesti domačinov, organizacijska ekipa pa pridobi dodatne izkušnje za pripravo takšnih dogodkov. Letos bo prvi cikel te organske rasti PPF Mladi sklenjen, ko bodo na njem nastopali študenti in študentke tujih akademij. Prišli bodo iz Banja Luke, Reke in Zagreba ter iz Ljubljane, katere AGRFT na festivalu gostuje od 2020.

7

Prisotnost študentov iz različnih držav in regij bo PPF Mladi dodala pomembno dimenzijo. Videti bo mogoče štiri različne predstave, ki jim bodo sledili pogovori z ustvarjalci, strokovnjaki in občinstvom. Temu bodo namenjeni prvi štirje festivalski večeri. Predstave in goste pogovorov bo izbral gledališki režiser Ivan Loboda, ki letos prevzema vajeti umetniškega vodje: »Delamo na tem, da PPF Mladi postane pomemben gledališki festival za študente dramskih umetnosti v tem delu Evrope. Imamo vse razmere, da to dosežemo: geografsko bližino akademij, privlačno in zanimivo lokacijo in vedno boljši spremljevalni program. Naša naloga je, da vse skupaj povežemo in mladim ustvarjalcem ponudimo možnost nastopanja pred občinstvom ter okolje za spoznavanje, deljenje izkušenj in drugačnih načinov dela. Te vezi so v svetu teatra ključne in ostanejo za vedno.« Štirim gledališkim večerom bosta sledila pogovorni in filmski, vse skupaj pa bodo zaokrožali koncerti na ulici, ki se bo zazibala ob zvokih različnih glasbenih skupin, posameznikov in DJ-jev.

Matej Sukič, koordinator PPF Mladi, imena nastopajočih še ne izdaja: »Ponovno želimo narediti korak naprej, a istočasno ne smemo pozabiti, kdo nam je v preteklosti pomagal in od kod prihajamo. To pomeni, da se bomo ponovno osredotočili na predstavnike lokalne glasbene scene. Njihova imena bomo sproti objavljali na družbenih omrežjih Gledališča Koper, že zdaj pa lahko zagotovimo, da bo šlo za dodelane nastope. Pripravili bomo nekaj drugačnega in izrednega.

Nekaj, kar bo pustilo pečat in bomo v prihodnosti lahko razvijali.«

V gledališču se zavedajo, da dobrega festivala ne bo brez povezovanja in sodelovanja. Tako bo PPF Mladi ponovno podprla Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP), prvič bo sodeloval Klub študentov Občine Koper (KŠOK).

Prvič se obračajo tudi na prostovojce; potrebovali jih bodo za pomoč študentom akademij iz tujine, lažja odrska dela, pripravo koncertnega prizorišča, pomoč osebam s posebnimi potrebami, redarstvo, pripravo in razdeljevanje PR in marketinških tiskovin ter nudenje splošnih informacij. Prostovoljci lahko prijave, ki vključujejo predstavitev osebe, razloge za prostovoljstvo na PPF Mladi in želeno področje dela, pošljejo na info@gledalisce-koper.si.

8

K

J avni sklad RS za kulturne dejavnosti O bmočna izpostava K oper

9

V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) bo 21. maja v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije, območnih izpostav JSKD in drugimi društvi, zvezami in lokalnimi ustanovami zaživel deveti Teden ljubiteljske kulture, ki bo trajal do 29. maja, podaljšan datum pa vse do 19. junija 2022.

Namen projekta je priznanje kulturnim ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas ljubiteljsko (torej brez plačila za svoje delo) namenjajo kulturi. Projekt prek pestrega kulturnega dogajanja povezuje vse prebivalce Slovenije in zamejstva in izpostavlja kulturni ter družbeni pomen ljubiteljske kulture v naši državi. S Tednom ljubiteljske kulture osveščamo in pod enotno podobo predstavljamo vse, ki svoj talent, čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi ter tako bogatijo sebe in družbo.

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, raznolika in izjemno kakovostna. Svojo bogato tradicijo črpa iz sredine 19. stoletja iz taborov in čitalnic, ko je bila organizirana ljubiteljska kultura nosilka celotne slovenske kulture. Danes predstavlja dobro organizirano in s strani JSKD strokovno podprto vsestransko gibanje ustvarjalnih potencialov, ki vključuje nekaj več kot 107.000 ljudi v 5000 kulturnih društvih in skupinah – te številke ne vključujejo otrok in mladih.

Letošnji Teden ljubiteljske kulture (TLK) je posvečen najmlajšemu v družini umetnosti – filmu.

TLK skrbi za večjo dostopnost in mobilnost kulturnih dobrin. Vseslovenska akcija je namenjena podpori ustvarjalcev in promociji ljubiteljske kulture po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Projekt je zasnovan po zgledu podobnih projektov v drugih evropskih državah, ki vsako leto opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljskega ustvarjanja.

TLK vsako leto osvetljuje ustvarjalce na več kulturnih področjih (vokalna in instrumentalna glasba, gledališče, lutke, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, ples, film), ki se ukvarjajo s kulturo izključno ljubiteljsko, torej za udejstvovanje praviloma ne prejmejo plačila, vendar tako bogatijo sebe in družbo.

Vseslovenski Teden ljubiteljske kulture se vsako leto začne z nacionalnim odprtjem v enem od slovenskih središč, nadaljuje z večjimi regijskimi dogodki, ki se povezujejo z več kot 1000 lokalnimi dogodki po vsej Sloveniji.

Bogata produkcija ljubiteljske kulture na področju vokalne in instrumentalne glasbe, gledališča, lutk, folklorne, likovne in literarne dejavnosti, plesa in filma se vsako leto pokaže v 25.000 odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah. Letno na teh dogodkih zabeležimo skoraj 4 milijone obiskovalcev. Te številke govorijo o izjemni dostopnosti in dobri organiziranosti ljubiteljske kulture. Gre za tako obsežen fenomen, da sega v vse pore slovenske družbe.

10

K

LJUDSKA UNIVERZA KOPER in OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA

ODPRTJE TEDNOV VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA S POSTAVITVIJO PREMIČNE KNJIŽNE ZBIRKE

Zaposleni na Ljudski univerzi Koper z veseljem sporočajo, da so bili tudi letos izbrani kot območni koordinator projekta Tedni vseživljenjskega učenja (TVU). TVU so najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki ga koordinira Andragoški center Slovenije. S projektom vsi sodelujoči opozarjajo na vseprisotnost, pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik prevzema v svojem življenju kot udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti.

11

Letos bodo Tedni vseživljenjskega učenja potekali med 9. majem in 12. junijem. Tedne bodo na Ljudski univerzi Koper začeli z odprtjem premične zbirke knjig, ki jo bo univerzi prijazno podarila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Knjige bodo na voljo vsem obiskovalcem in uporabnikom Ljudske univerze Koper. Fond knjig zajema nekaj več kot 300 knjig, med katerimi bodo ljubitelji knjige našli predvsem leposlovje v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.

Premične zbirke Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper so na voljo uporabnikom zavodov, domov in drugih institucij. Oblikovane so za potrebe delovne terapije, v okviru katere se odvijajo različne dejavnosti, ki spodbujajo samostojnost, dejavno življenje, razvedrilo in učenje.

Knjige si uporabniki lahko izposodijo brezplačno in brez formalnosti.

Lepo vabljeni na dogodek ob odprtju Tednov vseživljenjskega učenja na Ljudski univerzi v Kopru 9. 5. 2022. Dogodek bo literarno obarvan, saj bodo odprtje nove premične knjižne zbirke obogatili z ustvarjalno delavnico in literarnim pogovorom.

Pester nabor kulturnih, športnih, ustvarjalnih in drugih poučnih dogodkov lahko spremljate na spletnem mestu Ljudske univerze Koper.

12

K

PINA

V HEKI izvedli prvi »masterclass« na področju zvočne prostorske reprodukcije Marca 2022 je ekipa HEKE v okviru imerzivnih laboratorijskih dejavnosti, povezanih z večkanalnim zvokom, izvedla »masterclass« s švedskim novomedijskim umetnikom in skladateljem Åkejem Parmerudom. Åke Parmerud je švedski skladatelj, glasbenik in multimedijski umetnik, znan po svojih akustičnih in elektronskih delih, ki so bila izvedena večinoma v Evropi, Mehiki in Kanadi.

Znan je tudi po oblikovanju scenskih odsekov in akustike ter interaktivnih medijev in programske opreme.

Glavni poudarek obiska je bila programska aplikacija Hyper Space, ki jo je umetnik razvil in podaril HEKI. To je programska oprema za širjenje zvoka na večkanalnih sistemih, namenjena raziskovalcem in razvijalcem.

Udeležencem je pokazal tudi nekaj svojih del in tehnik za reševanje različnih projektov in estetike.

V prihodnjih tednih bo na kanalih laboratorija objavljen tudi intervju, ki ga je zunanji sodelavec in razvijalec ambisonične sobe Mauricio Valdés San Emeterio izvedel z umetnikom.

13

HEKA prejela priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen Celostno grafično podobo HEKE, ki jo je pripravila Kaja Kisilak, je mednarodna žirija uvrstila na 10. bienale Brumen. Podoba je prejela priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen. V prostorih Narodne galerije si lahko razstavljene in nagrajene projekte ogledate vse do 31. maja 2022.

14

K

INSULA

Razstava z naslovom Mirage postavlja v galerijski prostor izolskega razstavišča Insula dela dveh vizualnih umetnikov: fotografa Aleksandra Žerjala in slikarja Janka Kastelica. Razstava temelji na dialogu, ki ga ustvarjajo dela, ki so v tehničnem smislu precej različna, vendar se v skupni predstavitvi zlivajo v intencionalno sporočilnost.

V premišljeni tehniki fotografske bravure in dodelani mešani tehniki slikarstva nastajajo artefakti, s katerimi nas avtorja vodita v svet druge realnosti. Realnosti, ki v običajni percepciji skozi gledalčevo doživetje razkriva vzporednost. Podoba je tu zametek (za)misli, je nastavljen artistični produkt, ki v lastni brezfunkcionalni drži prodira v globino. Globino doživetja medprostora.

Pri likovnem delu vseskozi govorimo o podobi. Podoba je telo, ki agresivno ureja vizijo realnosti in kompetentno zagovarja njen status. Podoba je podlaga prezentacije, razumevanja, doživljanja in sprejemanja resnice realnega. V umetniških izjavah pa je resnica lahko izhodišče (za)vednosti prostora, ki se referira kot ambivalentno stanje med zdaj in vedno, med realnim in potencialno realnim. Žerjalova fotografska igra s svetlobo se v njegovih

podobah udejanja kot močan izrazni produkt, ki skozi opredeljeno figuralnost »sproščene« dokumentarnosti posega v irealno, v zamik prostora in časa. Vsekakor je Žerjal v fotografiji precej »slikarski« in v podobah asociativno blizu določenim izraznim slikarskim načinom 17., 18. in 19. stoletja. Izbrani kolorit, črtna struktura, površinska faktura delujejo v njegovih fotografijah lirično, poetično in v hipnem trenutku vidnega ustvarjajo iluzijo. V svetlobni niši zajemajo rahlo moč, »šelestenje« sočnih žarkov, ki rezultira v impresijo. Svetloba kot časovni stroj nakazuje smer v praznini vsemirskega prostora, obenem pa tu v podobi nastavlja vzdušje v pogledu opazovalca. Vsekakor so v pozlati sončnega zahoda ali meglici jutra, v blesku ali »sfumatu« barvnega spektra barke v zalivu odsev umirjenega stanja duha. Negirana dokumentarnost fotografije se v teh podobah udejanja kot poustvarjena realnost. V vizualno izkazani pretočni difuziji časovnega poteka nas Žerjalove podobe zavedejo v iracionalnost. Avtorjeva intenca pa je verjetno usmerjena v posebno stanje, ki zadeva v paradoks zavedanja hipnosti v preblisku, a hkrati umerjeno večnost trenutka.

Uporabljena tehnična izvedba na podlagi zamika ni novost v fotografiji, vsekakor pa Žerjalov izvedbeni model ustvarja estetsko dovršenost in izrazno presežnost.

Tudi Janko Kastelic obravnava v svojih slikah problematiko »vzporednega časa«. V obsežnem opusu pod okvirnim naslovom Sekvence že nekaj let razvija podobo, ki skozi prepleteno okolje prostora in časa izraža vtis stanja duha. V avtorsko indikativni obliki, s tehnično »izpiljeno« obdelavo slikovnega polja in prepletanjem različnih likovnih elementov dosega specifično izraznost. Značilni koncept, ki gradi arhitekturo njegovih slik, je ritem, ki deluje v smislu nekakšne progresivne dinamike in se v slikovnem polju izvaja skozi načelo horror vacui. V kadriranih izsekih upodobitev določenih predmetov ali okolja, ki se prekrivno

15

prepletajo v slikovnih poljih njegovih podob, slikar nalaga prizore, ki nekako »padajo« v prostor in v »premešanosti« univerzuma drsijo čez obzorje v globino prostorskega brezčasja.

V določenem smislu se avtorja komplementarno snideta v izrazu. Tu gre za posebno abstraktnost na sledeh figuralnega, za atmosfero iluzije, impresijo. Žerjav je vsekakor bolj liričen, medtem ko Kastelic zastopa epično plat izraznosti.

Zanima pa nas zgodba, fabula, vsebina, torej nedrje avtorskih hotenj, misli, izpovedi.

Le-ta pa v konkretnem delu pred nami opredeljuje veliko polje, ki je ujeto v občutenju življenjskega prostora, trenutku, hipni zaznavi zavedanja bivanja in skrajnem dometu v iskanju resnice bivanjskosti, resnice eksistence, resnice realnega. Resnica ni cilj obravnave, resnica je zavedanje, ki se zajeda v doživetje popolnosti videnja. Brez-časno, brez-zadevno, popolno je doživetje neustavljive slasti občutja, ki zadeva lepoto bivanja. Lepoto, ki ostaja večna skrivnost, a hkrati interes in življenjsko gonilo individuuma. V obravnavanih podobah so na poseben način vtkane zgodbe, ki v očeh gledalca linearno potekajo kot mentalni dojem resničnosti. Slika, podoba je neposredna, brez omejitev, ki jih postavlja objektivni svet. V kodno zaprečeni »epigrafski« zgoščenosti vidnih znakov se v njej razvije v tisti logos, ki presega mithos. Neposredno izpostavljeno vmesno stanje ali natančneje vprašanja vmesnega stanja ždijo v zgodbi, ki se vzporedno vpleta in prepleta na podlagi vsakdanjega razumevanja realnosti. Vendar nekje vmes v zgoščenem času in linearnem poteku, drsenju in napetosti, zabuhlosti govora in videnja pride do hkratnega doživetja zgodbe, ko se zavesa razgrne in v polnem volumnu, a hkrati praznini zavesti nastani naslada miru. Vseobsežna resnica vmesnosti tu gravitira v popolnost. Kot sončna pozlata v nastavljenem trenutku dnevnega prehoda v večer se v zavesti naseli čas miru. In svetlobni sij v pobeglem času je obrobje – zaprečen čas v misli (niši) svetlobe.

Čudežnost, pojav, fenomen, užitek v vzporednem se izpolni v vednost. To je mirage, privid, ki je iskanje resnice. Kje so meje miragea? Je mirage meja? To je točka prešitja (point de capiton), ki je v lasti posameznika.

Struktura fabulativnosti je v podobah, ki jih imamo pred seboj »heterogeno kompaktna«. Nestabilnost realnosti, tiste, ki jo pogojujeta linearni potek časa in gravitacija v newtonsko razumljenem prostoru, je v njih subtilno nanesena vsebina.

Vsebina, ki se naslanja na vprašanja, odgovore skrivnostno ohranja v lastnem jedru. Le-to pa spodbuja in ustvarja dramatičen zaplet in magično privlačnost pri opazovanju podob. Umetnika nam ne dajeta odgovorov, vsekakor pa nas v nečem povsem prepričata. Mirage je užitek in logos je končni namen.

Dejan Mehmedovič

16

K

K ulturni K lub

Mednarodni dan materinščine smo v Kopru proslavili z odličnim prevodom Prešernovih Poezij v italijanščino V poročni dvorani Pretorske palače sta koprski Kulturni klub in Samoupravna skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper pripravila pogovor s prevajalcem Miranom Košuto. V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani smo sledili predstavitvi dvojezične zbirke Prešernovih Poezij/ Poesie. Pogovor sta vodila slovenistka Jasna Čebron in predsednik koprske italijanske skupnosti Mario Steffè.

Knjiga je izšla pri tržaški založbi ZTT-est že pred dvema letoma, točno ob 220-letnici Prešernovega rojstva, vendar je bila zaradi razmer to njena prva predstavitev v Sloveniji. Na 500 straneh so natisnjene v slovenščini in italijanščini vse Prešernove pesmi, ki so izšle leta 1847. Dodana so izčrpna pojasnila o pesmih, pesnikovem življenju in dragocena eseja dveh uglednih literarnih zgodovinarjev, ki sta ju napisala prof. Boris Paternu, slovenski prešernoslovec, in prof. Elvio Guanini, predavatelj italijanske književnosti na tržaški univerzi.

Prevajalec Miran Košuta je tržaški Slovenec, profesor na Univerzi v Trstu, znan raziskovalec in avtor več esejističnih knjig v italijanščini. Poznamo ga tudi z glasbenih nastopov. Prešernove Poezije ali Poesie je prevajal deset let, saj je želel svojim študentom kar najbolje predstaviti Prešernove pesmi. Poezije sta pred desetletji že prevajala Franc Husu (1978) in Giorgio Depangher (1998), vendar Košuta se je dela lotil na novo in se odločal, ali naj da prednost pomenu ali zvočnosti. Odločil se je za oboje.

Vrhunski prevod Poezij je ponazoril interpret Prešernovih pesmi dramski igralec Slovensko stalno gledališče Trst Danijel Malalan, ko je z žarom bral sonete (O, Vrba in Magistrale Sonetnega venca) in baladi Povodni mož in Lepa Vida. Izmenično v obeh jezikih, v slovenščini in italijanščini. Z odličnim prevodom Prešernovih Poezij je prevajalec Košuta postavil slovensko poezijo na visoko, kar najvišjo evropsko raven. Pesmi gradijo tudi most med dvema narodoma, povežejo dobro misleče rojake in sosede – če parafraziramo Prešernovo Zdravljico:

»da rojak / prost bo vsak, / ne vrag, le sosed bo mejak!« Brindisi: »ciascun avrà / la libertà / e il suo vicino amerà«.

Vesna Tomc Lamut

17

18

K

M estna občina K oper V skladišču Libertas je odmevala razstava Rock Istra 1965–2000 Razstava Rock Istra 1965–2000 nas je povabila na sprehod skozi različna obdobja rock glasbe v Istri. Večplastno zasnovana razstava je poleg izvirnih razstavnih predmetov vključevala odmeve sočasne družbe in predvsem glasbo, ki jo poslušamo še danes. Vseprisotna rock kultura je bila na razstavi predstavljena tudi prek spremljajočih koncertov, projekcije filmov in glasbe.

V sklopu koncertov razstave so iz skladišča odmevali zvoki skupin Karamela, Zmelkoow, Peška, O.K. Junior, Liquid Gasoline in Buss Band. V Kopru ste si premierno lahko ogledali projekcijo dokumentarnega filma Buldožer in se udeležili pogovora z režiserko Varjo Močnik. Ogledali smo si tudi film režiserja Boštjana Hladnika Sončni krik. S protagonistoma filma Bojanom Maroševičem in filmskim kritikom Marcelom Štefančičem se je pogovarjala Irena Urbič.

Ogledali smo si tudi dokumentarni film KAMELEONI – Beatlesi nekdanje Jugoslavije. Serijo pogovornih večerov smo sklenili z radijsko oddajo Radia Koper in pogovornim večerom o Studiu Hendrix v Libertasu.

Razstavo si je ogledalo več kot 2000 obiskovalcev. Katalog razstave bo izšel do konca meseca. Do takrat pa vabljeni k poslušanju glasbe.

19

Poletje v skladišču bo likovno obarvano.

30. 6. v LIBERTASU odpiramo novo razstavo: 35 LET GALERIJE INSULA – LIKOVNA USTVARJALNOST V SLOVENSKI ISTRI. Galerija je pod upravo Društva likovnih umetnikov Insula v tem času občutno prispevala k promociji in uveljavitvi likovnih umetnikov južno primorske regije.

V njenih prostorih se je predstavilo več kot 1000 ustvarjalcev. Tradicionalno je društvo obletnice galerije obeležilo z večjimi skupinskimi razstavami. Tako tudi letos pripravlja pregledno razstavo. Razstavljali bodo avtorji, ki predstavljajo našo aktualno likovno produkcijo, in pa avtorji polpretekle dobe, pomembni umetniki, člani društva, ki so v času delovanja Insule

prispevali k likovni ustvarjalnosti na našem teritoriju. Sodelovalo bo več kot 50 avtorjev, profesionalnih likovnikov.

Gre za razstavo, ki je tematsko odprta, ni podrejena določeni vsebini in avtorjev ne omejuje v nobenem smislu. Tako predstavlja nekakšno zrcalo določene kulturne dejavnosti v času in prostoru.

20

K

D ruštvo K oštabona Ponovno pust po Koštaboni

21

Po dveletnem premoru je ponovno zaživelo pustno rajanje veselih pustnih mask po Koštaboni. Na povabilo Vaške skupnosti Koštabona so se na pustno soboto popoldan zbrali vsi, ki so za pustne norčije. Dobili so se pred nekdanjo šolo in se odpravili po vasi. Veselo razpoloženje so krepili godci v spremstvu pustnih mask. Seveda kot vsako leto niso manjkali harmonika, boben in različna trobila ter pihala. Z glasno godbo, šemami in veselim razpoloženjem so prikorakali na prav vsako dvorišče in zvabili gospodinjo ter gospodarja, da sta prinesla na mizo pijačo, klobaso, domač kruh in pecivo. Seveda ni manjkalo sladkarij za otroške pustne maske. Veselje je to soboto preplavilo prav vsako hišo v Koštaboni. Doživetje je bilo zaplesati na domačem dvorišču. Otroci so ponovno začutili pust, se zavrteli in se družili v posebnem pustnem razpoloženju.

22

Zapisala Sonja Cergol

K

D ruštvo P eter M artinc

BLIŽAJO SE POČITNICE. DEL NJIH JE LAHKO TUDI FRANCOSKI! Tako pravijo v Kulturnem društvu Peter Martinc iz Kopra, ki v začetku julija že vrsto let organizira poletno šolo francoskega jezika, namenjeno učencem osnovnih šol iz slovenske Istre, a tudi dijakom srednjih šol. Velja za zelo priljubljen začetek počitnic, zlasti za učence prve in druge triade, posebno veseli pa so je starši, ki lahko svoje skrbi, ko nimajo varstva, odložijo za teden dni, saj so otroci v šoli ves dan.

23

»Francoska šola«, ki poteka na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli (lani jo je društvo izjemoma organiziralo na tamkajšnji italijanski osnovni šoli Dante Alighieri), traja en teden oziroma od ponedeljka do vključno petka. Celodnevna šola se deli na dopoldanski pouk in popoldanske delavnice, pri čemer velja pravilo, da je tudi dopoldan bolj podoben delavnicam in ne strogo šolski. Gre za zabaven in sproščen način spoznavanja francoskega jezika in kulture, v katerega sta ves čas vpleteni igra in ustvarjalnost. Mladi delajo v majhnih skupinah, najraje pojejo, veliko tudi rišejo, tudi plešejo, delavnice pa prinašajo tudi druge dejavnosti – gledališko, literarno, stripovsko, pri čemer se ta program spreminja vsako leto. Odvisen je namreč od učiteljev, ki so povabljeni v poletno šolo iz vse Slovenije, oziroma od tega, koliko obveznosti imajo drugje. V francoski šoli pač morajo znati tudi francosko. Tako je redna gostja flavtistka Anita Prelovšek, ki vodi glasbeno delavnico, pred leti smo v Izolo zvabili celo slikarko iz Pariza. Letos pričakujemo znanega slovenskega ilustratorja in avtorja stripov, morda pa tudi francoskega kamišibajkarja. Ker so otroci v šoli ves dan, je poskrbljeno tudi za rekreativne odmore z dovolj gibanja, v šoli pa imajo tudi kosilo.

Vsa leta doslej so po tednu dni takšne šole otroci odhajali zadovoljni, pred slovesom so pripravili nastop za starše in na njihovo veliko začudenje pokazali veliko več znanja, kot so si ti sploh predstav- ljali, naredili nekaj izjemnih likovnih izdelkov in odšli na nadaljevanje počitnic polni lepih vtisov. Večina učencev se potem vrača in ostaja francoski šoli zvesta več let, dokler je ne prerastejo in učenje nadaljujejo na drugih šolah.

Velika želja društva je, da bi ta francoska šola, ki je že zdaj tradicionalna, saj je nismo zaprli niti v času epidemije, prerasla v vseslovenski poletni kampus. Društvo, ki povezuje obalne ljubitelje francoskega jezika in kulture, z njo skrbi tudi za podmladek oziroma spodbujanje učenja jezika, ki v Evropi pomeni veliko, a smo ga pri nas v zadnjih nekaj desetletjih zanemarili.

Za več informacij pišite na info@petermartinc.org ali sledite spletnemu mestu www.petermartinc.org.

24

K

R eportaže s kulturnih dogodkov

V sklopu umetniške rezidence v hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu sta v februarju in marcu gostovala Tom Veber in Simona Semenič. Med njunim bivanjem sta bila organizirana tudi dva literarna večera z vsakim od umetnikom.

Na enem literarnem večeru je Tom Veber predstavil svojo novo pesniško zbirko Do tu sega gozd, na drugem pa je s Simono Semenič potekal pogovor o njenem ustvarjanju kot pisateljica, dramaturginja in vsestranska umetnica.

Tom Veber 24. februarja 2022

Simona Semenič 24. marca 2022

Materinski dan, Društvo Koštabona 27. marca 2022

25

R eportaže s kulturnih dogodkov

Materinski dan, Društvo Koštabona 27. marca 2022

Materinski dan, Društvo Koštabona 27. marca 2022

Veselo druženje ob materinskem dnevu v Koštaboni V nedeljo, 27. marca, smo v Koštaboni v okviru KD Alojz Kocjančič obeležili materinski dan, ki je praznik posvečen materam in ga uradno praznujemo kot Gospodovo oznanjenje 25. marca. Materinski dan je priložnost za vse nas, da se zahvalimo svojim materam za vso njihovo pozornost, vložen trud in čas ter seveda brezpogojno ljubezen, ki jo izkazujejo svojim otrokom, možu in vsej družini.

Le kakšen bi bil svet, če na njem ne bi bilo mamic in očetov? Mentorici Suzana Zadnik in Maja Jelič sta povezali otroke vasi Puče in Koštabone in izpeljali vesel kulturni dogodek. Otroci so nastopili s pesmimi in recitacijami. Mladi igralci so zaigrali dva krajša prizora, v katerih je snežak dobil nazaj svoj korenčkov nos ter se podučili prepoznavnosti dobrega prijatelja. Prireditev so obogatili mladi instrumentalisti z igranjem na flavto in harfo.

Otroški zborček se je z zapeto veselo pesmijo Draga mama zahvalil vsem materam, očetom in starim staršem. Na koncu smo ob spremljavi flavte vsi v dvorani zapeli pesem Dan ljubezni.

Vesel in razigran popoldan so številni obiskovalci in nastopajoči zaključili z druženjem na ploščadi pred nekdanjo šolo. Čutiti je bilo prijetno kramljanje odraslih in vesele razigrane otroke. Zaživela je otroška igra in upanje, da se bomo lahko spet družili.

Materinski dan, Društvo Koštabona 27. marec 2022

Ob teh težkih časih pa dodajam: … naj ne ostane brez mame nihče na širnem svetu, naj žive naše mame, mame – najlepše na svetu.

Zapisala Sonja Cergol

26

K

R eportaže s kulturnih dogodkov

Narod naš dokaze hrani V nedeljo, 13. marca, so člani KulturneNarod naš dokaze hrani ga društva Alojz Kocjančič Puče – Košta13. marca 2022 bona na Pučah pripravili dan kulture s predstavitvijo knjige Anton Mihec – Tone Narod naš dokaze hrani. Lepo število obiskovalcev je sledilo programu, v katerem so nastopili pevci in člani domačega društva ter umetniška ustvarjalka Tanja Jakomin Kocjančič, ki je opravila obsežno raziskovalno delo Mihčevih zapisov, objavljenih v časopisih.

Anton Mihec – Tone, rojen 1899, je eden prvih kubejskih izobražencev, učitelj, narodni buditelj, kulturni delavec in publicist, ki je s pisano besedo želel ohraniti drobce svojega in širšega življenjskega in zgodovinskega okolja v prvi polovici 20. stoletja.

Zbrana in urejena dela v knjigi Narod naš dokaze hrani je avtorica Tanja Jakomin Kocjančič predstavila z videoprojekcijo in zanimivim pripovedovanjem. Avtorica knjige je predstavila dokumentarno vrednost besedil v katerih se prepletajo avtobiografski in biografski zapisi, ki bodo prihodnjim rodovom ohranili zgodovinski spomin.

Knjiga Narod naš dokaze hrani nas v petih ciklih v popelje v preteklost Karnije in prihod Karnijcev v Kubed. Opisano je obdobje prve svetovne vojne, čas fašističnega nasilja, raznarodovanje v Istri in težko življenje Istranov, povezanih z lakoto ob vremenskih ujmah. Odstira se nam življenje med drugo svetovno vojno in po kapitulaciji Italije.

Nadalje knjiga zajema povojno obdobje v Istri od osvoboditve leta 1945 dalje. V zadnji cikel so uvrščeni prispevki o Slovencih na Reki in tamkajšnjem slovenskem Kulturno-prosvetnem društvu Bazovica. Nadvse zanimivo branje nam v besedilih pripoveduje o življenju istrskih Slovencev v prvi polovici 20. stoletja, ko je bilo območje sedanje slovenske Istre pod Avstro-Ogrsko, Italijo in Jugoslavijo. Slikovito so predstavljene podobe življenja na istrskem podeželju, preproste zgodbe malih ljudi, prepletene z mučnim življenjem težkega dela v boju za preživetje. Izpostavljen je motiv hrepenenja po boljši prihodnosti, oblikovanje kmetijskih obdelovalnih zadrug, duh socializma, bratstvo slovanskih narodov in kritičnost do povojnih oblasti.

Dan kulture smo zaključili z razmišljanjem, ko se včasih vprašamo: Kaj je kultura in kdo se z njo oponaša? Kultura nas sprejme, ko se rodimo, raste z nami, s prvimi pesmimi, knjigami, slikami. Kultura je naša zgodovina, spomin, ideje, navade, prepričanja, jezik, vedenje, znanje, materialne dobrine, ki jih je oblikoval človek in se prenašajo iz generacije v generacijo. Kultura je naša domovina, od rojstva do smrti, z nami živi in nas krepi.

Zapisala Sonja Cergol

Narod naš dokaze hrani 13. marca 2022

27

R eportaže s kulturnih dogodkov Po dveh letih premora je knjigarna Libris na Prešernovem trgu v Kopru ob svetovnem dnevu knjige med 19. in 23. aprilom spet postavila knjižni sejem s številnimi knjigami po privlačnih cenah in pripravila zanimive prireditve. Še posebno je navdušila najmlajše, saj jih je obiskal najslavnejši muc Maček Muri. Šolarji so se zabavali še ob predstavi Nerodna Avguština Studia Anima in ob glasbeni pravljici Škratje s Krasa.

V okviru dnevov knjige in zaključka festivala Fabula sta v dvorani sv. Frančiška 15. aprila gostovali tudi izjemni avtorici Maja Haderlap in Brina Svit.

Knjižni sejem, Libris 19.–23. aprila 2022 Narod naš dokate hrani 13. marec 2022

Z dogodki ob svetovnem dnevu knjige so v knjigarni Libris tudi začeli niz prireditev, s katerimi bodo zaznamovali 30. obletnico svojega delovanja.

Knjigarna Libris ni običajna prodajalna knjig, temveč že desetletja sinonim za pravo knjižno središče in stičišče vseh, ki so povezani s knjigami.

Dogodke v okviru dnevov knjige so pripravili v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja, založbo Beletrina in Zavodom za mladino, kulturo in turizem Koper.

Dnevi knjige in festival Fabula 15. aprila 2022

28

Dnevi knjige, Libris Predstava za otroke 19.–23. aprila 2022

K

U porabne vsebine Razpisi

Ustvarjalna Evropa – razpisi za leto 2022 Razpisi za sofinanciranje projektov/vsebin s področja kulture: • EVROPSKA FILMSKA DISTRIBUCIJA • RAZVOJ SKUPINE PROJEKTOV • RAZVOJ VIDEOIGER IN XR VSEBIN • INOVATIVNA ORODJA IN POSLOVNI MODELI • FILMI NA POTI • MEDIA 360° • MREŽE EVROPSKIH FESTIVALOV • PROJEKTI SODELOVANJA – »MALI«, »SREDNJI«, »VELIKI« Vsi razpisi so dosegljivi na https://ced-slovenia.eu/call/ Uporabne povezave: CNVOS: razpisi ter podpora NVO: https://www.cnvos.si/razpisi/

Najava javnih razpisov JSKD Z 29. aprilom 2022 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti odpira dva javna razpisa za sofinanciranje obnove prostorov in nakup opreme za potrebe ljubiteljske kulture in razvoj mladinske kulturne dejavnosti: 1. Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture za leto 2022 (razpis Prostori/Oprema-2022) bo odprt od 29. 4. 2022 do 30. 5. 2022.

Okvirna vrednost razpisa Prostori/Oprema-2022 znaša 400.000,00 evrov.

Upravičene osebe po tem razpisu so nevladne kulturne organizacije, ki izvajajo ljubiteljsko kulturno dejavnosti, ustanovljene kot društvo, ustanova, zavod ali zadruga, registrirane kot pravne osebe v RS, ki izpolnjujejo pogoje razpisa.

2. Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj mladinske kulturne dejavnosti za leto 2022 (razpis MKC-2022) bo odprt od 29. 4. 2022 do 30. 5. 2022.

Okvirna vrednost razpisa MKC-2022 znaša 100.000,00 evrov.

Upravičene osebe po tem razpisu so društva in zasebni zavodi, registrirani kot pravne osebe v RS, ki izvajajo mladinsko kulturno dejavnost in izpolnjujejo pogoje razpisa.

Besedili obeh razpisov, vključno s pogoji in kriteriji, bosta objavljeni na spletnem mestu www.jskd.si z dnem odprtja razpisov.

29

U porabne vsebine AKADEMIJA ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE – NVO Zaživela je Akademija za nevladne organizacije. Njen namen je nuditi informacije z različnih področij, pomembnih za delovanje NVO v najširšem pomenu. Akademija nudi izobraževalne vsebine z naslednjih področij: • pravne podlage za institucije (društva, zavodi, itd.)

• osnove računovodstva za NVO • digitalni marketing – optimizacija spletnega mesta • digitalni marketing – osnove družbenih omrežij • pridobivanje sredstev: sponzorstvo • pridobivanje sredstev: razpisi • javno nastopanje • snemanje in streaming dogodkov • fotografija Za dostop do vsebin Akademije za NVO pišite na kultura@visitkoper.si.

Sodelujte pri sooblikovanju KULTURALISTA! Svoje vsebine/prispevke/fotografije/mnenja/predloge nam lahko posredujete do 15. 6. 2022 na e-naslov kultura@visitkoper.si.

Kulturalist Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper Uredila: Emilija Kastelic, e-pošta: kultura@visitkoper.si Lektura: Leemeta, PREVODI NA KLJUČ® Oblikovalka: Polona Drašler Avtorica fotografije naslovnice: Emilija Kastelic Avtorica fotografije zadnje strani: Emilija Kastelic Koper, maj 2022

30