KULTURALIST_03

Kulturalist Dokumentiranje kulturne dediščine ob 100-letnici prvega upora proti fašizmu Možnosti pridobivanja EU in nacionalnih sredstev na področju kulture

Podelitev evro-sredozemske nagrade PONT

03

Marec 2022

K

U vodnik

Gazele 6 Al bo kal pognálo séme, kdor ga seje, sám ne vé; kdor sadí drevó, al bóde zrédlo veje, sám ne vé.

Se pod stropom néba trudi let in dan nomád; al pa kônec leta bode kaj priréje, sam ne ve.

In kupèc po sveti hodi, al pa kaj dobíčka bo, za blagó kadàr gotóve dnarje šteje, sam ne ve.

In vojščák, ki ga trobénta vabi med kanónov gròm, kaj plačílo bo vročíne, ran in žeje, sam ne ve.

Lej, tak pevec teh gazélic, al jih bereš tí al ne, al pri njih srcé ledéno se ogréje, sam ne ve.

In al veš, de tí ga vnemaš, tí mu pevski ôgenj daš, al se smel bo razodéti saj poznéje, sam ne ve.

Poezije doktorja Franceta Prešerna

1

K azalo Rezidenca Kubed

Gledališče Koper

Umetniška rezidenca v Kubedu tudi letos gosti različne umetnike

Čas je za polne gledališke dvorane

stran 03

Knjižnica Srečka Vilharja Koper Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper

stran 05

stran 07

Pokrajinski muzej Koper Dokumentiranje kulturne dediščine ob 100-letnici prvega upora proti fašizmu

stran 11

Mestna občina Koper Marca v Libertasu nova razstava: Rock Istra

stran 18

Zveza kulturnih društev mestne občine Koper

stran 13

Mestna občina Koper

Zaposlitev v kulturi prava odločitev zame?

798 obrazov kulture v skladišču Libertas

stran 15

stran 17

Zavod za mladino, kulturo in turizem

Lok Da Pontejevega vodnjaka je segel do sv.

Frančiška in čez

Razstava na temo prehranjevanja v Istri nekoč

stran 21

Libris

stran 09

Ljudska univerza Koper

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

stran 19

Sodelovanje je ključ do uspeha: Kulturni utrip v družbi Knjižnice Koper in kavarne Loggia

Zavod Otok Otok, zavod za razvijanje filmske kulture

stran 22

Kulturna dediščina

Zaključek projekta Istralekt

stran 23

Prenovljeni Libertas bo eno najprepoznavnejših kulturnih stičišč v Sloveniji

KUD AAC Zrakogled

stran 24

stran 25

Uporabne vsebine Razpisi

stran 29

2

Reportaže iz kultur nih dogodkov

stran 26

K

R ezidenca K ubed

Umetniška rezidenca v Kubedu tudi letos gosti različne umetnike Medtem ko so se v umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu v lanskem letu zvrstili različni umetniki in umetnice s področja kiparstva, slikarstva, fotografije, risbe in grafike, bosta letos umetniški apartma in atelje namenjena umetnikom, ki aktivno delujejo na področju leposlovja in glasbene umetnosti.

Januarja je v Kubedu ustvarjala akademska slikarka, multi-instrumentalistka in pedagoginja Ana Kravanja, ki deluje v zasedbah Širom, Kačis in v duetih Kravanja & Kutin in Kravanja & Stanković.

Kaj vas je pripeljalo v Kubed?

ko leto v Frankfurtu s skupino Širom, kjer smo v Antagon teatru ustvarjali glasbo za našo četrto ploščo, ki bo izšla 8. aprila.

Videla sem razpis za prijavo na umetniško rezidenco v Kubedu in se nanj prijavila. V zimskih mesecih imam več časa za ustvarjanje, saj čez leto veliko nastopamo.

Rezidenca v Kubedu mi je tako omogočila lep in umirjen ustvarjalni proces.

Nam lahko poveste kaj več o projektu, ki nastaja v času bivanja v umetniški rezidenci Kubedu?

Je to vaša prva izkušnja v umetniški rezidenci?

Čas na rezidenci v Kubedu sem posvetila vadbi, improviziranju in komponiranju. Igram različna godala, kot so violina, viola, ribab (Maroko), qeychak (Iran) in obročni boben daf. Po številnih vajah je prevladalo igranje na iransko godalo qeychak in obročni boben daf, na katera sem tudi delno sestavila kompozicijo.

Na umetniški rezidenci sem bila prej v Layerjevi hiši v Kranju. Enkrat z glasbeno skupino Širom v sodelovanju z japonskim glasbenikom Yoshiom Machido in drugič s triom Kačis. Neke vrste rezidenco smo imeli tudi lans-

3

Kdaj bo vaše projekte imela možnost videti oz. slišati širša javnost?

Verjetno enkrat konec leta na skupnem dogodku rezidenčnih umetnikov v dvorani Sv. Frančiška v Kopru.

Kako so vas sprejeli domačini, se vam je uspelo vklopiti v kraj?

Srečala sem nekaj prijaznih domačinov in sosede, s katerimi sem imela zelo zanimive pogovore. Prehodila sem kar nekaj poti in bila veliko v naravi, ki je moj velik navdih. Hvala tudi Dušanu Arku za lep izlet v Smokvico in za povezovanje z domačini in kulturno dediščino.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Februarja se začnejo številni projekti, glasbene delavnice, vaje z različnimi zasedbami, komponiranje glasbe za dokumentarni film o vojni.

5. marca bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani s skupino Širom predstavili svoj 4. album Utekočinjeni prestol preprostih. Aprila sledi krajša turneja s Širom v Nemčiji in maja snemanje glasbe za gledališko predstavo Bordel Eden v režiji Mirjane Medojević v Narodnem gledališču v Sarajevu. Poleti pa upam na čim več nastopov doma in v tujini.

Več o rezidenci TUKAJ .

4

K

G ledališče K oper ČAS JE ZA POLNE GLEDALIŠKE DVORANE

Izbor vsebin, ki jih mesečno na svoj program uvrščajo različne kulturne institucije, je v času koronske krize toliko bolj občutljivo in pomembno opravilo. Izbirati je treba vsebine, ki bodo privlačne in kot take prepričale dovolj ljudi, da bodo kupili karto in zasedli polovico sedežev v dvorani, hkrati pa je treba zelo pozorno spremljati tudi vse stroške, ki nastanejo s ponujenim programom. A kljub temu v Gledališču Koper pri tem ne pozabljajo na svojo zvesto publiko, njene navade in pričakovanja. morju (S. Stephens). V njej moči ponovno združujeta Boris Cavazza in Francesco Borchi.

Začetek meseca bo pripadel gostujoči predstavi Slovenskega stalnega gledališča Trst Krčmarica Mirandolina (C. Goldoni), v kateri blestita tudi Nikla Petruška Panizon in Tadej Toš. Nato bo na vrsti zadnja stvaritev Gledališča Koper pretresljiva Indijc hoče v Bronx (I. Horovitz). Prepričljiva igra izkušenega Igorja Štamulaka in mladih Blaža Popovskega ter Maka Tepšića gledalcev nikakor ne pušča ravnodušnih.

Od večernih predstav izpostavljamo še večkrat nagrajeno koprodukcijo Jugoslavija, moja dežela (G. Vojnović), ki tudi zaradi zvezdniške igralske zasedbe vsakič privabi polno dvorano ljudi. Konec meseca marca (27. 3.) pa bo na vrsti že nova premiera koprskega gledališča. To bo predstava Morje sten (G. Vojnović), ki je nadaljevanje monodrame Stena v

Otroci bodo na svoj račun prišli ob koncih tedna. Sobota, 12. marec, je rezervirana za plesno pravljico Rdečo kapico (brata Grimm), sobota, 26. marec, pa za Ježevo Hišico (B. Ćopić), v kateri s svojimi pevskimi sposobnostmi navdušuje Rok Matek. Vse sobotne otroške predstave se začnejo ob 10.30. Vse informacije o vsebinah dobite na spletni strani www.gledalisce-koper.si, lahko pa jih tudi obiščete na Verdijevi ulici v mestnem središču Kopra v času obratovanja blagajne. Ta je odprta vsak delovnik med 10.00 in 12.00, ob torkih in četrtkih pa tudi od 15.00 do 17.00.

5

6

K

J avni sklad RS za kulturne dejavnosti O bmočna izpostava K oper

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti tokrat svoje delovanje predstavlja skozi dejavnosti, ki jih pokriva.

Celovita, profesionalna mreža za vsestranski razvoj ustvarjalnih potencialov v kulturi skozi programe omogoča osebno rast in kulturno povezovanje, spodbuja programe kulturne vzgoje in vseživljenjskega učenja ter krepi kompetence, znanja in sposobnosti.

7

JSKD organizira kulturne prireditve ter izobraževanja, izdaja revije in druge publikacije, strokovno in organizacijsko pomaga kulturnim društvom in njihovim zvezam v Sloveniji in zamejstvu.

Trenutno so na spletni strani www.jskd.si odprti številni razpisi na prireditvenem ter na izobraževalnem področju.

8

K

K njižnica S rečka V ilharja K oper

SODELOVANJE JE KLJUČ DO USPEHA: Kulturni utrip v družbi Knjižnice Koper in kavarne Loggia

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in mestna kavarna Golden Loggia / Coffee & Wine Bar (v nadaljevanju kavarna Loggia) sta v mesecu kulture, pripravili zanimivo kulturno dogajanje. Že 8. februarja smo z literarno čarovnijo dan prevesili v večer in v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna, v goste povabili Čopovo nagrajenko, izjemno knjižničarko in pisateljico Ksenijo Trs, ki je predstavila avtobiografijo Kdo se boji črnega moža.

Dogajanje smo nato skupaj zaokrožili 10. februarja, ko so se na Čajanki ob slovenskem kulturnem prazniku srečali nekateri znani slovenski avtorji in jezikoslovci, ki so predstavili svoja dela in razmišljanja.

»Skupaj si želimo pristaviti kamenček k mozaiku oživljanja starega mestnega jedra in kulturnega utripa v njem. Podoba javnega prostora, ulic, trgov, lokalov in izložb na svojevrsten način zrcali podobo lokalne skupnosti. Privlačna mestna jedra, ki jih zaznamujeta živahna dejavnost in bogato kulturno dogajanje, so zanimiva tako za ljudi, ki z mestom dihajo kot tudi za dnevne obiskovalce in turiste, zato nas v Knjižnici Koper izjemno veselijo tovrstna sodelovanja, ki mestu, ki je med drugim tudi medkulturno zelo bogato, dajejo pečat.« je ob sodelovanju povedal direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper David Runco.

»Sodelovanje je ključ do uspeha in veselimo se že prireditev, ki jih bomo gostili v mestni kavarni. Smo v samem središču mesta, na trgu, ki je vedno dihal, živel in oblikoval družbeno in kulturno življenje mesta. Pomembno se nam zdi, da to ohranjamo in razvijamo naprej. Mestno jedro brez dogajanja in kvalitetnih vsebin ni mestno jedro. Je zgolj spomenik. Zato se moramo povezovati, da občanom in gostom lahko ponudimo kvalitetne in kulturno obarvane vsebine. Povezujemo se z različnimi kulturnimi ustanovami in načrtujemo še mnoge prireditve,« pa je izpostavila lastnica Golden Loggia / Coffee & Wine Bar Lorela Dobrinja.

Pogovor s Čopovo nagrajenko Tako je bila 8. februarja, prva literarna gostja Čopova nagrajenka, knjižničarka in pisateljica Ksenija Trs, ki je predstavila avtobiografijo Kdo se boji črnega moža? Zgodba je žalostna in polna bolečine, pa vendar podana skozi tako dobro mero sarkazma in humorja, da je bralec ne odloži zlahka iz rok. Pod masko zabavnih dogodivščin, ki jih je Ksenija opisala v svoji avtobiografiji, kar brbotajo globine življenja, ki skozi oči avtorice, nikakor niso črno-bele, ampak vseh odtenkov mavrice in še kakšnega za zraven. O knjigi je poleg avtorice nekaj besed povedala še Milena Pivec iz Založbe Pivec. Najbolje pa knjigo in izjemno ganljivo gostovanje povzame pesem Ksenije Trs, ki jo je interpretirala moderatorka večera Lara Pirc:

9

Priletela sem, svobodna ptica, čez polja, gozdove, izpod oblakov, da s teboj si spletem gnezdo, da razširim perutnice, zapojem pesem svobodne ptice.

Priletela sem, svobodna ptica v kletko iz bodeče žice, pokril si jo s kopreno črno, pristrigel si mi perutnice, pesem v grlu je zamrla.

Si mar mislil, ko si pristrigel mi peruti, da ne bom več poletela, si mar mislil, ko si jemal mi glas, da ne bom več pela, da več ne bom svobodna ptica?

Bil si v globoki zmoti.

Postala sem orlica!

10

K

P okrajinski muzej K oper

Dokumentiranje kulturne dediščine ob 100-letnici prvega upora proti fašizmu Pokrajinski muzej Koper je leta 2021, ob 100-letnici Marežganskega upora, pripravil razstavo z naslovom Moč misli, moč upora, moč večkulturnosti, ki je počastila spomin na spontani upor prebivalcev Marezig proti fašističnemu nasilju na dan parlamentarnih volitev 15. maja 1921, kar štejemo za prvi upor proti fašizmu v Evropi. Upor je bil le uvod v več desetletni boj za družbeno integriteto in ohranjanje slovenske identitete na območju Istre in širše Primorske. Posebej je treba poudariti, da je iskra upora tlela skozi celotno drugo polovico stoletja, ki ga je zaznamovala borba proti fašizmu. Po zaključku tega obdobja je Skupščina občine Koper 6. marca 1959 proglasila 15. maj za ljudski praznik Občine Koper, datum in pomen občinskega

praznika pa sta se ohranila do danes. Občinski praznik je obeležil tudi akademski kipar, slikar in tovariš Jože Pohlen, ki je leta 1963 izdelal relief iz terakote, ki v velikem formatu prikazuje dogajanje ob Marežganskem uporu.

Pripravljalci razstave so se o vsebini in naslovu razstave dogovorili s predstavniki Mestne občine Koper in oblikovalci, že kmalu po določitvi osnovnih načrtov za razstavo pa se je pojavilo vprašanje lokacije Pohlenovega reliefa s tematiko Marežganskega upora, katerega obstoj je bil znan, vendar ni bila znana njegova lokacija. Osrednji pripravljalec razstave, kustos Ivan Simčič, se je nato lotil poizvedovanja in po nekaj opravljenih razgovorih ugotovil, da je Pohlenov relief nameščen v sejni dvorani območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki se nahaja na Martinčevem trgu v središču Kopra. Ker je relief izdelan iz krhkega materiala, ki kaže že precej razpok, je bilo odločeno proti izvajanju kakršnih koli premikov in selitev umetniškega dela, kasneje pa se bo pristopilo tudi k primernemu zavarovanju reliefa pred mehanskimi poškodbami.

Omenjena razstava se je odvila v letu 2021 in je bila na ogled skozi celoten mesec maj v Stari loži pod oboki Pretorske palače, proslava v Marezigah pa je obeležila spomin na občinski praznik in prvi upor proti fašizmu v Evropi. Kljub temu, da je ta častitljiva obletnica že za nami, je ustvarjalce razstave spremljalo prepričanje, da je potrebno ob teh priložnostih primerneje poskrbeti tudi za dokumentiranje in populariziranje tematsko povezane umetnine Jožeta Pohlena, ki pa je javnosti malo znana. Predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Pokrajinskega muzeja in Mestne občine Koper so bili enotni o tem, da je treba omogočiti boljšo dostopnost do reliefa in ga predstaviti širši množici. Prvi korak v to smer je celovito in natančno dokumentiranje reliefa, kar je naloga, ki jo je opravil InnoRenew CoE s pomočjo tehnike 3D skeniranja.

11

Gre za neinvazivno tehniko izdelovanja stavbnih raziskav in analiz s pomočjo laserskih 3D skenerjev. Te naprave delujejo tako, da z nevidnim laserskim žarkom prečešejo neko površino. V vsaki točki, kjer se laser dotakne površine predmetov in sten, izmeri razdaljo med doseženo točko in merilnim mestom. Te točke s pomočjo znanih razdalj nato prenese v digitalno okolje, kjer se izriše oblak točk, ki lahko v končnem številu narastejo tudi do nekaj milijonov. Z upoštevanjem nastavljene resolucije lahko oblak točk v digitalnem 3D modelu prikazuje posnet tridimenzionalen prostor. Tehnika 3D skeniranja je dragocena tudi na področju dokumentiranja in preučevanja kulturne dediščine, kar smo na InnoRenew CoE že dokazali z izdelavo natančnih 3D posnetkov Servitskega samostana, ki je ravno v procesu prenove. Tokrat smo to tehniko preizkusili tudi pri skeniranju predmeta manjšega obsega – reliefa kiparja Jožeta Pohlena, ki prikazuje motiv Marežganskega upora. Tak 3D posnetek bodo lahko nato naši partnerji v Pokrajinskem muzeju uporabili za digitalno predstavitev reliefa javnosti ali za potencialno izdelavo kopije reliefa, ki bi jo bilo moč predstaviti v okviru razstav, ali v okviru protokolarnih prostorov Mestne občine Koper. S svojim drobnim prispevkom skuša tako tudi InnoRenew pomagati pri utrjevanju kulture v lokalnem okolju ter pri ohranjanju in promociji kulturne dediščine.

12

Avtorja: Ivan Simčič, Pokrajinski muzej Koper Tim Mavrič, InnoRenew CoE

K

Z veza kulturnih društev M estne občine K oper

Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper je ob Slovenskem kulturnem prazniku izrazila globok poklon ustvarjalcem na področju ljubiteljske kulture. Proslavo #Pravica je zasnoval dramski igralec Gledališča Koper Igor Štamulak, ki nas je skupaj z udeleženci gledališkega treninga Gledališča Koper popeljal v svet Prešerna in nadrealističnega Kosovela.

Ob tej priložnosti je Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper podelila tudi priznanja ZKD MOK.

13

Priznanje za posebne dosežke v letu 2019 so prejeli Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in Mešani pevski zbor Obala. Rožana Kovač iz Kulturnega društva Alojz Kocjančič Puče - Koštabona je prejela srebrno plaketo za 30-letno predanost delu na področju ljubiteljske kulture. Priznanje za posebne dosežke v letu 2020 je prejela Tatjana Jercog iz Društva prijateljev glasbe. Leto 2021 so zaznamovale tri plakete. Zlati plaketi za 40-letno delovanje sta bili dodeljeni Moškemu pevskemu zboru Cirila Kosmača ter Pihalnemu orkestru Koper. Mešani pevski zbor Obalca pa je prejel bronasto plaketo za 20-letno delo na področju ljubiteljske kulture.

V umetniškem delu proslave smo ob spremljavi harmonike Marsella Marinška slišali solopevca Klemna Miklavčiča in Lucijo Tavčar. Nastopil pa je tudi Obalni komorni orkester pod taktirko maestra Patrika Grebla.

14

K

L judska univerza K oper

ZAPOSLITEV V KULTURI – PRAVA ODLOČITEV ZAME? Glasbeniki, igralci, slikarji, fotografi – poklici ali celo poslanstva, brez katerih bi bil naš vsakdan precej suhoparen. Zato je pomembno, da si mladi ustvarjalci upajo zakorakati na karierne poti na različnih kulturnih področjih. Kako naj torej mladi tudi na poklicni poti izrazijo svoj talent in katera pot je zanje prava? Mladim lahko pri odločitvi pomaga Karierni center za mlade – Karierni Plac.

Karierni Plac Projekt koordinira Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, na Obali pa njegove aktivnosti izvaja Ljudska univerza Koper. V kariernem centru organizirajo delavnice s področja načrtovanja in vodenja kariere, mladim svetujejo, odkrivajo njihova močna področja, jim nudijo podporo pri odločanju in spoznavanje poklicev s pomočjo najnovejših orodij (tudi VR tehnologije) ter jim omogočajo sledenje na delovnem mestu, kjer imajo mladi priložnost od blizu spoznati poklic, ki jih zanima.

Poklici s področja kulture

Med zanimivejšimi poklici so zagotovo tudi poklici s področja kulture: grafični oblikovalec, arhitekt, tonski mojster, vizažist, režiser, scenarist, kostumograf, ilustrator, dirigent, kustos …

S številnimi poklici se udeleženci dejavnosti KCM srečajo prvič in npr. ugotavljajo, kaj počne …

15

… VENTRILOKVIST: govoriti zna tako, da ne premika ust. Največkrat na odru nastopa z lutkami, ki jim »posodi« svoj glas. … RESTAVRATOR:

Obnavlja in skrbi za ohranjanje slikarskih in kiparskih del, ki so nastala v preteklosti in jih želimo ohraniti.

… INSPICIENT: v gledališču skrbi za organizacijo in koordinacijo predstave po navodilih režiserja.

Zgodbe o uspehu Da bi mladi ustvarjalci spoznali poklice, v katerih lahko uspešno unovčijo svoj umetniški potencial, v Kariernem centru organizirajo tudi predavanja uspešnih kulturnikov. Tako sta z udeleženci svojo zgodbo o uspehu med drugimi delila obalna glasbenika Lea Sirk in Drill. Mladi so na predavanjih motivirani in navdušeni, kar potrjujejo tudi njihovi odzivi: »Dali ste mi veliko več zaupanja, da nekaj zmorem.«

16

K

M estna občina K oper 798 obrazov kulture v skladišču Libertas Osrednje koprsko stičišče kulture, skladišče Libertas je med 12. in 27. 2. gostilo odmevno razstavo Mi smo kultura, ki jo je zasnoval igralec in fotograf Jernej Čampelj. Razstva je na ogled postavila 798 črno-belih obrazov delavcev v kulturi, ki so jim bili med epidemijo odvzeti. Odprtje razstave je pospremila javna vaja kantavtorja Draga Misleja in NOB banda.

Med epidemijo so bili delavci v kulturi dolgo pozabljeni, številni tudi porinjeni na rob preživetja zaradi neživljenjskih in nesorazmernih prepovedi s strani politike. Takrat se je samozaposleni v kulturi Jernej Čampelj odločil postati aktivnejši državljan in prek družbenih omrežij pozival, naj se oglasijo vsi, ki delujejo na področju kulture. Tako je nastala družbeno angažirana akcija Mi smo kultura, ki povezuje delavce v kulturi, ki so zaradi epidemije ostali brez prostora za izražanje in vira dohodka.

Cilj razstave ni pokazati le znanih obrazov kulture, ampak ilustrirati, kako zelo raznovrstni so poklici v kulturi. Mednje sodijo tehnično osebje, scenografi, maskerji, lučkarji, tonski tehniki, rekviziterji, kostumografi in številni drugi.

Razstava Mi smo kultura povezuje 798 delavcev v kulturi, ki ponosno zrejo v obiskovalca. Z obrazom, imenom in priimkom. Obraze kulture lahko v virtualni obliki spoznate na povezavi: https://mismokultura.si/.

17

Marca v LIBERTASU nova razstava

Kako je v Istri vzniknila rock glasba in odmevala skozi desetletja?

Rock je nastal v ZDA po drugi svetovni vojni. Razširil se je po vsem svetu, danes poznamo veliko zvrsti rocka. Prvi ritmi rock glasbe so v Istri začeli odzvanjati sredi petdesetih let. Vzniknili so številni bendi, ki so se spogledovali z novo glasbeno zvrstjo in preizkušali prepletanje lokalnih tradicionalnih zvokov s primesmi ritma in bluesa. Skozi razvoj rock glasbe lahko sledimo družbenim in kulturnim spremembam polpretekle zgodovine.

Razstava Rock Istria 1965-2000 nas bo v ritmu bita povabila na sprehod skozi različna obdobja rock glasbe v Istri. Razstava bo zasnovana večplastno in poleg izvirnih razstavnih predmetov vključevala odmeve sočasne družbe in predvsem muziko, ki jo poslušamo še danes. Vseprisotna rock kultura bo na razstavi predstavljena tudi preko spremljajočih koncertov, projekcije filmov in glasbe.

Vabljeni!

18

K

Z nanstveno - raziskovalno središče K oper

Lok Da Pontejevega vodnjaka je segel do sv. Frančiška in čez Ob podelitvi evro-sredozemske nagrade PONT

V četrtek, 17. februarja 2022, se je večmesečno medkulturno književno popotovanje v Kopru in okolici sklenilo s podelitvijo evro-sredozemske literarne nagrade in listin PONT za leto 2021. Nagrada se podeljuje za izjemne literarne dosežke, ki prispevajo k preseganju meja in iskanju mostov med različnimi družbenimi skupinami in kulturnimi skupnostmi. Tokrat jo je za svoje vrhunsko ustvarjanje in povezovanje poezije v evropskem in širšem globalnem prostoru prejel pesnik Jan Wagner (Nemčija), prejemniki listin pa so: perspektivna pesnica na polju medkulturne književnosti Nina Medved, literarna znanstvenica dr. Barbara Pregelj, ki vzpostavlja literarne mostove med slovensko književnostjo in špansko, katalonsko in baskovsko literaturo, ter prevajalec dr. Patrizio Rigobon z Univerze Ca’Foscari v Benetkah, ki se ukvarja s stiki italijanske literature s špansko, katalonsko in slovensko književnostjo.

ustvarjalce_ke, ki s posebno občutljivostjo delujejo na področjih, kot so prevajanje, organizacija dogodkov, delavnic, raziskovanje kulturnih, literarnih, jezikovnih stikov ipd. Gre pravzaprav za široko infrastrukturo, brez katere angažirana medkulturna književnost ne bi bila mogoča.

Druga pomembna novost je bivanje prejemnikov listin v okviru literarne rezidence v hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu. V tem času se je tako od lanskega novembra v sodelovanju z Zavodom za mladino, kulturo, in turizem Koper, KS Gračišče in društvom Skala iz Kubeda odvila vrsta dogodkov, delavnic, tudi filmska projekcija je bila vmes, na katerih so se rezidenti predstavili lokalnemu občinstvu in sodelovali z domačini.

Tudi osrednja slovesnost ob podelitvi nagrade, ki se je odvila minuli teden, je bila polna dogajanja. Začela se je z večjezičnim prepletom pesmi in pripovedi po koprskih ulicah. Ob 17. uri se je ob Da Pontejevem vodnjaku na Prešernovem trgu s performansom predstavil umetniški kolektiv iz Kopra Pêro Sŕce. Slovesni pontov sprevod je otvorila dr. Vesna Mikolič, predsednica

Nagrada, ki jo finančno podpira Mestna občina Koper in jo pripravljata ZRS Koper in založba Beletrina, se je letos podelila drugič, prvič jo je leta 2018 prejel medkulturni pesnik in pisatelj v najširšem pomenu besede Josip Osti. Sedaj je ritem podeljevanja nekoliko zamajala pandemija, sicer pa se za naprej načrtuje bienalno podeljevanje nagrade vsako drugo leto.

V primerjavi s prvim letom sta organizatorja uvedla dve novosti. Nagradi so dodali listine PONT za tiste

19

komisije PONT in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper. Lepo število navzočih je pozdravila tudi Ingrid Celestina, direktorica knjigarne in založbe Libris, ki domuje na istem trgu.

Sprevod pod vodstvom mladega umetniškega kolektiva se je ustavil na več točkah in prisluhnil večjezični literaturi PONT-ovih nagrajencev: na prvi točki, pri hiši razsvetljenca Gian Rinalda Carlija, so udeleženci poslušali odlomek znanstvenega dela dr. Patrizia Rigobona, v katerem je primerjal katalonsko književnost s književnostjo Borisa Pahorja. Pot je vodila po Čevljarski ulici do ZRS-jevega notranjega vrta, kjer so obiskovalci prisluhnili pravljici Klarise Jovanović in njenemu prevodu v španščino, ki je delo dr. Barbare Pregelj.

Kulturna pot se je nadaljevala do Male lože, kjer so gostje ob čaju in kroštolah uživali v poeziji Nine Medved v slovenskem in francoskem jeziku. Zadnja točka je bil Trg Brolo, kjer so se slišale interpretacije poezije glavnega nagrajenca Jana Wagnerja v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu. Vse interpretacije v slovenskem in nemškem jeziku so izvedli člani kolektiva Pêro Sŕce, medtem ko je za interpretacijo del v italijanskem in francoskem jeziku poskrbela Anna Maria Grego, v španščini pa Diana Košir, obe z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper.

Osrednja slovesnost s podelitvijo nagrad in listin se je pričela ob 19. uri v Protokolarni dvorani sv. Frančiška Asiškega. Večer je povezovala Karin Sabadin. Nagovorili so nas Aleš Bržan, župan MOK, dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, Aleš Šteger, programski direktor Beletrine in član komisije PONT, David Runco, direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in dr. Vesna Mikolič, ki je predstavila namen nagrade, ki že z imenom spomni na mostove med kulturami. Poleg tega se to isto ime navezuje na starogrško pokrajino ob Črnem morju Pontus, ki se je imenovala tudi Gostoljubno morje in kjer je rimski pesnik Ovidij živel v eksilu.

Na strune harfe je zaigrala Neža Morgan iz Glasbene šole Koper, pod mentorstvom učiteljice Tadeje Kralj.

Z interpretacijo Wagnerjevih del in končnim laudatiom je nastopil gledališki igralec Rok Matek. Večer je zaobjel literarni pogovor z nagrajencem, ki ga je vodil Aleš Šteger. Poslušali smo lahko tudi zelo občuteno interpretacijo Wagnerjeve poezije, ki jo je avtor bral v nemščini, Šteger pa v slovenskih prevodih iz nove dvojezične pesniške zbirke, ki je ob tej priložnosti izšla v zbirki PONT.

Pri različnih dejavnostih v okviru nagrade PONT so poleg že omenjenih sodelovali tudi Osrednja knjižni-

ca Srečka Vilharja Koper, AVA – Akademija za vizualne umetnosti Ljubljana, Vrabec Anarhist, portal DSP za književnost in mišljenje, Italijanska skupnost Santorio Santorio, Slavistično društvo Koper in drugi. Organizatorji se v prihodnje nadejajo še širšega sodelovanja, tako da se bo v času vsakovrstnih napetosti iz naše Istre vil povezovalni duh.

20

K

Z avod za mladino , kulturo in turizem K oper

Razstava na temo prehranjevanja v Istri nekoč jo knjige Besede in okusi iz istrske kužine, ki jo je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper izdal v sodelovanju s koprsko knjigarno Libris, Suzano Todorović in številnimi društvi ter posamezniki iz slovenske Istre.

Izložbo nekdanje trgovine Poster na Čevljarski ulici v Kopru je popestrila zanimiva razstava na temo prehranjevanja v Istri nekoč.

Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper in kulturnim društvom Istrski grmič Škofije pripravil razstavo na temo prehranjevanja v Istri nekoč z naslovom Od vjetra du vičjera mora bet prava mjera (Od jutra do večera mora biti prava mera).

Vzpostavitev razstave je še en odličen primer sodelovanja med različnimi področji – kulturo, turizmom in mladino v koprskem Zavodu.

Za vsebino razstave so poskrbeli člani društva, medtem ko je Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper poskrbel za postavitev same razstave. Člani KD Istrski grmič so raziskovali prehranjevanje istrskih ljudi, ki so delali na poljih, vinogradih in oljčnikih. Hrana nekoč je bila preprosta in enolična. Ravnali so se po letnih časih in jedli, kar so pridelali doma. Kljub skromnosti, pa so se gospodinje znašle in pripravljale enostavne, a okusne jedi. Vsebino na plakatih so dopolnili s starimi predmeti in pripomočki iz istrskih kuhinj.

Postavitev razstave sovpada tudi z nedavno izda-

21

Z avod O tok Otok, zavod za razvijanje filmske kulture

Mladi programerji Dijake vseh letnikov vabimo, da se pridružijo skupini istrskih mladih programerjev pod okriljem evropskega projekta Moving Cinema. Mladim, ki jih zanima film nudimo priložnost, da se nam pridružite pri mednarodnem projektu, kjer boste podrobneje spoznali evropski avtorski film.

je sovrstnike navdušiti za film, ki ga bomo nato na projekciji v živo predstavili občinstvu.

O filmih se bomo pogovarjali bodisi v živo, v Kopru, bodisi preko spleta. V programski skupini bodo sodelovali tudi Mladi programerji iz Porrette (Italija).

Prijave sprejemamo do 20. marca 2022 na elektronski naslov: meri.viler@isolacinema.org

Programiranje filmov pomeni, da si film pozorno ogledamo, spoznamo delo režiserjev, vzpostavimo povezave, razmislimo o tem, kako film predstavimo javnosti: s čim ga pospremimo, kako ga posredujemo, da omogočimo njegovo odkritje in razumevanje. Pri razvoju teh procesov mladi programerji vzpostavijo poseben odnos s filmi, ki jih gledajo in programirajo, in jih potem delijo z drugimi mladimi.

Za skupino istrskih mladih programerjev je predvidenih 6 do 8 srečanj, ki jih bodo vodili filmski pedagogi Zavoda Otok v sodelovanju s filmskimi selektorji in režiserji. Poglabljali se bomo v izbor avtorskega in evropskega filma, tudi takšnega, ki od blizu ali od daleč nagovarja tematike in vsebine, ki so povezane z našo regijo.

Mladi programerji bodo izbrali film, ki ga bodo predstavili na javnih filmskih projekcijah, ki jih bo zavod Otok organiziral v Istri ali/in na Mednarodnem filmskem festivalu Kino Otok - Isola Cinema. Za izbrani film bodo pripravili predstavitev za katalog in spletni program, plakate in predstavitveni film, ter razmišljali, kako svo-

Film v gibanju (Moving Cinema), ki ga izvajamo v zavodu za razvijanje filmske kulture je podprt s strani podprograma Ustvarjalne Evropa MEDIA, Ministrstva za javno upravo RS in Slovenskega filmskega centra.

Spremljate nas lahko naših spletnih straneh: http://www.isolacinema.org https://kinoistra.eu/sl/

22

K

L ibris Zaključek projekta Istralekt

Z zaključno prireditvijo v Sv. Antonu, ki je bila 17. januarja, se je iztekel projekt Istralekt - Medgeneracijsko ohranjanje slovenskega istrskega narečja, ki ga je kot vodilni partner izvajala knjigarna Libris. Kot partnerja sta sodelovala še Eko Humanitatis in Turistično društvo Šmarje. Na prireditvi so predstavili rezultate aktivnosti v okviru operacije. Narečne delavnice v istrskih osnovnih šolah, narečna predavanja in dva narečna festivala na istrskem podeželju ter zbornik in spletni portal o istrskem narečju so sicer neposredni rezultati projekta. Bistveni prispevek Istralekta pa je doprinos k ohranjanju istrskega narečja kot kulturne dediščine okolja, tudi skozi popularizacijo narečne besede najširšemu krogu ljudi. Če je bilo še pred desetletji skoraj sramotno govoriti v narečju, je danes narečni govor vse bolj priljubljen, česar se veselijo tudi snovalci projekta. Prav taki projekti pripomorejo k temu, da se tudi ta del nesnovne kulturne dediščine ohranja za bodoče rodove. Snovalci projekta so dodali tudi podnaslov Istralekt »narečje v naročju jezika«, kajti narečja so jezik srca, ljudem položena v zibelko in ga spremljajo celo življenje.

Na petkovi prireditvi v Sv. Antonu sta vodja projekta Ingrid Celestina in strokovna sodelavka dr. Suzana Todorović predstavili rezultate Istralekta. Sodelovale so še narečni govorki Zvezdana Viler iz Pomjana in Rožana Špeh iz Sv. Petra ter narečna pesnica iz Sv. Antona Alferija Bržan.

Učenci osnovnih šol iz Gračišča in Prad so predstavili dejavnosti, ki so jih izvajali v okviru projekta, narečne besede pa je povezovala kulturna ustvarjalka Tanja Jakomin Kocjančič.

Seveda je tudi Istralekt zaznamovalo negotovo stanje v času epidemije koronavirusa, zato so se številni projektni načrti spreminjali in prilagajali situaciji. Projekt, z uradnim nazivom »Medgeneracijsko ohranjanje slovenskega istrskega narečja v Slovenski Istri«, je poklon istrskemu narečju, njegovim raziskovalcem in vsem, ki ga ohranjajo.

Dolgoročni namen projekta je prispevanje k ohranjanju in revalorizaciji narečja in kulturne dediščine v slovenski Istri, kot obliki ohranjanja nesnovne kulturne dediščine in lokalne identitete na območju, kjer je zaradi demografskih sprememb v preteklosti tovrstna kulturna dediščina ogrožena, saj je vse manj narečnih govorcev. Projekt je preko razpisa LAS Istre sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Sodelujoči na zaključni prireditvi so sodelovali tudi na prireditvah in v aktivnostih, ki so od leta 2018 potekala na istrskem podeželju in v osnovnih šolah. Domača beseda je odmevala v Sv. Antonu, na Škofijah, v Kubedu, v Sv. Petru, Kortah, Padni in Šmarjah. Učenci na osnovnih šolah Elvire Vatovec Prade, Gračišče, Ivana Babiča Jagra Marezige, Dekani in Ankaran so v domačem okolju zbirali narečna gradiva, ki so sestavni del zbornika in spletnega portala.

23

Libris d.o.o. Koper, Prešernov trg 9, 6000 Koper, 05 627 86 30, 05 624 71 56, info@libris.si, www.libris.si

KUD AAC Z rakogled KUD AAC Zrakogled ta mesec predstavlja še eno knjižno novost, ki se spopada s tematiko zdravja in bolezni v prepletu osebne zgodbe in družbenega komentarja. Klasično delo Dnevniki raka ameriške pesnice in aktivistke Audre Lorde je eno prvih, ki je snelo tančico molka in sprenevedanja s tematike raka na dojki, radikalne mastektomije in proteze in ob tem odprlo številne družbeno relevantne premisleke. Skupaj s knjigo Svoboda dihanja Elene Pečarič, ki je izšla pri založbi Zrakogled lansko leto, nam lahko pomaga razsvetliti številne, še zdaleč ne zgolj zdravstvene, razsežnosti tega (post) pandemičnega časa.

Za več informacij o naših knjižnih izdajah obiščite https://zrakogled.com, novostim pa lahko sledite na naši FB strani.

Vabljeni!

24

K

K ulturna dediščina

Prenovljeni Libertas bo eno najprepoznavnejših kulturnih stičišč v Sloveniji

S potrditvijo investicijskega programa za prenovo objekta Libertas so svetnice in svetniki dali zeleno luč za vzpostavitev nove kulturne infrastrukture v Mestni občini Koper, ki bo lahko gostila dogodke in prireditve, koncerte, filmske in gledališke predstave, sodobne intermedijske predstave, potopisna in druga predavanja, izobraževanja, okrogle mize, predstavitve in konference. Kulturno stičišče bo v prvi vrsti namenjeno prebivalcem Mestne občine Koper, tistim, ki aktivno delujejo na območju občine, in tudi prebivalcem drugih istrskih občin.

Namen projekta je zagotoviti kakovostno kulturno ponudbo in pogoje za razvoj kreativnih industrij v širši regiji. Občina verjame, da bo delovanje in sodelovanje Libertasa seglo tudi prek meja v sosednjo Italijo in na Hrvaško.

V objektu bodo umeščeni velika dvorana za 800 oseb, manjša večnamenska dvorana za 200 oseb, večja konferenčna soba za 20 oseb in muzej, namenjen pričevanju in posredovanju izročila tehniške dediščine na našem območju. Prostore bo povezovala velika veža, zasnovana na način, da omogoča prostor druženja in izvedbe manjših, pogovornih prireditev. V veži bo omogočen tudi razstavni program, ki bo odslikaval sočasno kulturno in turistično ponudbo občine. Zunanji prostor bo imel funkcijo kulturnega trga, na katerem bo možno izvajati manjše kulturne dogodke neformalnega značaja. Pogovori, recitali pesmi, pop up razstave, simpoziji in pogovori ob kavi bodo izkoriščali ugodno mediteransko klimo in prenesli dogodke izven zidov skladišča.

25

R eportaže s kulturnih dogodkov To leto smo praznovali štiridesetletnico ustanovitve, zato smo si zastavili nalogo, da bo božično-novoletni koncert nekaj posebnega. Nanj smo se na rednih vajah pripravljali od začetka septembra, v sredini oktobra pa za vikend odšli na intenzivne vaje v Tolmin. Ker smo imeli v načrtu, da se nam bodo na odru pridružili stari člani, ki v orkestru več ne igrajo, smo jih v novembru in decembru kontaktirali. Na naše veselje se jih je kar nekaj odločilo za sodelovanje. Ker je bila skladba Moment for Morricone skozi vsa leta velikokrat zaigrana, je bilo odločeno, da jo bomo zaigrali skupaj, skupni zasedbi pa naj bi dirigiral naš prvi ustanovitelj in dirigent Darij Pobega.

Poleg rednih vaj, je naš dirigent Boris Benčič imel tudi posebej vaje s starimi člani orkestra. Dva tedna pred koncertom smo se dvakrat dobili na skupni vaji v KD Hrvatini, saj v našem godbenem domu ni bilo prostora za tako veliko zasedbo. Skupne vaje so potekale uspešno, tako da smo se zelo veselili prihajajočega koncerta. Na dan generalke, dva dni pred koncertom, smo postavili oder, tolkala in stole, okrasili dvorano in vse pripravili na koncert. Šestindvajsetega decembra pa smo koncert uspešno izvedli.

Seveda smo poleg skladbe Moment for Morricone zaigrali tudi druge stvari. Koncert smo začeli s skladbo iz sveta klasične glasbe, Šostakovičevo Festive Ouverture. Druga skladba je bila Diogenes Jacoba de Haana, tretja pa Prince Caspian Harryja Gregsona-Williamsa v priredbi za pihalni orkester. Prvi sklop koncerta smo zaključili z koračniško skladbo Christmas Parade Sequence, kjer so se nam z mažoretno koreografijo pridružile Mažorete Koper, ki z nami sodelujejo že vrsto let.

V drugem sklopu koncerta so se nam na odru pridružili gostje Klapa Semikantá in tenorist Blaž Gantar, ki so z nami zapeli skladbe Šavrinka, White Christmas in Silvestrski poljub. Iz naših vrst pa se je kot solist predstavil dolgoletni član orkestra saksofonist Damjan Jurič, ki je ob spremljavi orkestra izvedel skladbo Summer Song.

Kot gostja presenečenja pa se nam je na odru pridružila bivša flavtistka orkestra pevka Lea Sirk s svojo skladbo Čudovit je svet. V zaključnem sklopu koncerta pa se nam je na odru pridružilo približno petdeset članov, kot tudi naš prvi dirigent Darij Pobega, s katerim smo izvedli skladbo Moment for Morricone, in za zaključek Straussov Radetzky Marš.

Ker bi bilo škoda takšno zasedbo izkoristiti samo za en projekt, bo zasedba starih članov zagotovo igrala še kje.

Možno je tudi, da se nam bodo še kje pridružili na odru. Kje, pa boste izvedeli s spremljanjem našega Facebook profila, kjer vas bomo obveščali o vseh naših aktivnostih v prihodnosti.

Pihalni orkester Koper Foto: Jaka Ivančič December 2021

26

K

R eportaže s kulturnih dogodkov Pihalni orkester Koper Foto: Jaka Ivančič December 2021

Golden Loggia Coffee & Wine Bar 10. 2. 2022

27

R eportaže s kulturnih dogodkov Čajanka ob slovenskem kulturnem prazniku: RAZKLANOST NEKEGA NARODA V četrtek, 10. februarja, so v kavarni Loggia na Titovem trgu v Kopru, v družbi moderatorke Irene Urbič, svoja dela in razmišljanja predstavili: Jasna Čebron, Patrizia Finžgar Jurinčič, Marko Kravos, Gašper Malej, Vesna Mikolič, Marko Pavliha, Tanja Petrović, Alenka Rižnar in Jadranka Šturm Kocjan.

Ob skodelici čaja so se gostje pogovarjali, ali nas poezija lahko razdeli, kako lahko jezik in javni diskurz vplivata na naše vedenje, kako močno lahko z literaturo vplivamo na skupnost in spodbujamo solidarnost. Prebirali so poezijo in predstavili svoja dela. Čajanko so organizirali: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Golden Loggia / Coffee & Wine Bar, Kulturno društvo Faral, Društvo TIGR, Društvo brigadirjev za Istro, Društvo slovenskih pisateljev, revija Fontana, Slavistično društvo Koper in Libris d. o. o.

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Golden Loggia / Coffee & Wine Bar

Čajanka Podoba - Mirjam Sore Semolič 10. 2. 2022 Čajanka Trenutek za kavo - Mirjam Sore Semolič 10. 2. 2022

Golden Loggia Coffee & Wine Bar 10. 2. 2022

28

K

U porabne vsebine Razpisi

Ustvarjalna Evropa – razpisi za leto 2022 Razpisi za sofinanciranje, projektov/vsebin s področja kulture: • EVROPSKA FILMSKA DISTRIBUCIJA • RAZVOJ SKUPINE PROJEKTOV • RAZVOJ VIDEO IGER IN XR VSEBIN • INOVATIVNA ORODJA IN POSLOVNI MODELI • FILMI NA POTI • MEDIA 360° • MREŽE EVROPSKIH FESTIVALOV • PROJEKTI SODELOVANJA – »MALI«, »SREDNJI«, »VELIKI« Vsi razpisi so dosegljivi na https://ced-slovenia.eu/call/ Koristne povezave: CNVOS: razpisi ter podpora NVO: https://www.cnvos.si/razpisi/

Obzorja Evropa: 10 novih pozivov za kulturne in ustvarjalne sektorje V glavnem delovnem načrtu programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 so opredeljeni cilji in posebna tematska področja, za katere bo namenjenih 14,7 milijarde evrov (od skupno 95,5 milijarde evrov za sedemletno obdobje do leta 2027).

Med njimi je tudi kultura, ki jo obravnava poseben sklop programa.

Vse informacije in odprti razpisi: Obzorja Evropa: 10 novih pozivov za kulturne in ustvarjalne sektorje - Motovila

29

U porabne vsebine AKADEMIJA ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE – NVO Zaživela je Akademija za nevladne organizacije. Njen namen je nuditi informacije z različnih področij, pomembnih za delovanje NVO v najširšem pomenu. Akademija nudi izobraževalne vsebine z naslednjih področij: • Pravne podlage za institucije (društva, zavodi, itd.).

• Osnove računovodstva za NVO • Digitalni marketing - optimizacija spletne strani • Digitalni marketing - osnove družbena omrežja • Pridobivanje sredstev: Sponzorstvo • Pridobivanje sredstev: Razpisi • Javno nastopanje • Snemanje in streaming dogodkov • Fotografija Za dostop do vsebin Akademije za NVO pišite na: kultura@visitkoper.si

Sodeluj pri sooblikovanju kulturalista!

Svoje vsebine/pripevke/fotografije/vaša mnenja/predloge nam lahko posredujete do 15. 4. 2022 na e-naslov: kultura@visitkoper.si

Kulturalist Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper Uredili: Emilija Kastelic in Meri Viler, e: kultura@visitkoper.si Lektorica: Maja Furlanič Oblikovalka: Polona Drašler Avtor fotografije naslovnice: Ulla Žibert Avtor fotografije zadnje strani: Ana Kravanja Koper, marec, 2022

30