KULTURALIST_02

Kulturalist 60 let Ljudske univerze Koper Možnosti pridobivanja EU in nacionalnih sredstev na področju kulture 70. let slovenskega knjižničarstva v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper

02

Januar 2022

K

U vodnik

Leto 2021…za nami. Polno izzivov, pa vendarle tudi vsebin, ki so pustile sledi. Zanje so poskrbeli vsi deležniki, ki so neumorno in pogumno izvajali in organizirali dogodke. Vsak je bil poseben, vsak je imel v dani situaciji drugačen, pozitiven čar, ki je ljudem nudil nekaj čarobnosti, upanja, ki ju vsi potrebujemo ob zaključku leta. Kljub obdobju zamaskiranih obrazov, je veselje obiskovalcev iskrilo iz njihovih oči in odtehtalo vse strahove in vprašanja izvajalcev, ali se trud izplača. Se! Vendar brez obiskovalcev je to nemogoče. Ko pogledam širše, ko se pogovarjam z vsemi, ki se trudijo na področju kulture, ne manjka želje in zagona, je pa zaznati upad zanimanja pri ljudeh. Ne povsod, ne ob vseh vsebinah, pa vendarle.

ni, da je bilo vzdušje pozitivno na obeh straneh (na in pred odrom). Da je še živo zavedanje, da je kulturo potrebno podpreti, da je vredna vsake kapljice potu.

Obdobje, ki prihaja, ne bo lahko. Spremljanje dogajanja na področju financiranja kulturnih deležnikov, predvsem na nacionalni ravni, daje slutiti, da bo za izvedbo zastavljenih programov potrebno veliko odrekanja. Pa vendarle verjamem, da se bo ob podpori obiskovalcev, ljudi, ki jim ni vseeno, to obdobje preživelo. In da nam bo uspelo! Vendar samo, če bomo to prebrodili skupaj!

Zato se veselim prihajajočega leta, ker vem, da se bomo ne glede na situacijo vsi še naprej trudili.

Zato nas je še toliko bolj razveselilo, da so bili dogodki lanske jeseni/zime kljub temu dobro obiska-

Tam kjer je volja, tam je pot!

1

Emilija Kastelic

K azalo Rezidenca Kubed KUB-R Razstava avtorjev umetniške rezidence v hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Koper

Delavnice dramske igre

Prostorska instalacija SLEDI Urške Medved

Selma Skenderović: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA?

stran 03

stran 05

Knjižnica Srečka Vilharja Koper 70. let slovenskega knjižničarstva v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper

Pokrajinski arhiv Koper

Ljudska univerza Koper

Aktivnosti ob koncu leta 2021

60 let Ljudske univerze Koper

Mestna občina Koper

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

PONT: Umetniški most med obalnimi in štajerskimi poetikami

Tone Kralj v novih prevodih

Libris

Zavod Otok

stran 07

Libertas nadaljuje svojo pot kreativne urbane platforme

stran 15

KŠOK Kšonetni venec

stran 21

stran 09

stran 26

Pokrajinski muzej Koper Koper – Capodistria 1500; 3. OBDOBJE 1380–1797

stran 11

stran 17

stran 13

KUD AAC Zrakogled

stran 18

stran 23

stran 19

Kulturno izobraževalno društvo PiNA

stran 24

Kulturna dediščina Kulturno društvo Alojz Kocjančič

stran 06

stran 05

stran 25

Uporabne vsebine Reportaže iz kultur nih dogodkov

Odprtje nove tematske poti »MiR od mlina do mlina«

stran 27

stran 28

2

Razpisi

stran 31

K

R ezidenca K ubed

KUB-R Razstava avtorjev umetniške rezidence v hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu zelo odprt v koncept duhovne nadgradnje bivanjskega. Predstavitev projektov oziroma artefaktov, ki so nastali med letošnjim bivanjem umetnikov v rezidenčnem ateljeju v Kubedu, potrjuje omenjeno trditev. Razstava, ki postavlja na ogled delo desetih ustvarjalcev, je vsekakor razvejano raznolika, saj predstavlja devet individualnih idejnih in izvedbenih konceptov« (Dejan Mehmedovič).

Razstava KUB-R predstavlja zaključek projekta umetniške rezidence v hiši Alojza Kocjančiča v letu 2021.

Razstava je prikazala dela umetnikov/ic, ki so nastala v njihovem obdobju bivanja v rezidenci ter nekaj dodatnih del iz njihovega opusa. Razstavljali so: Neja Tomšič, Valerie Wolf Gang, Ulla Žibert, Branimir Ritonja, Metka Kavčič, Zavetišče za zavržene rastline (Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup), Oliver Pilić, Marjan Prevodnik in Brane Širca. Razstavljena dela predstavljajo zaokrožen zaključek dojemanja bivanja na podeželju MOK. »Sodobna likovna umetniška produkcija je splošno usmerjena v raznovrstnost posredovanja in raznovrstnost odkrivanja in razvijanja tematik. Neobremenjen način avtorjem omogoča izraznosti, ki jih klasično likovno delo v smislu slikarstva ali kiparstva ne more izpeljati. Večina aktualne vizualno likovne umetnosti zastopa konceptualistični protokol, ki je v osnovi idejno postavljen v polje treh izhodiščih problematik: eksistencialnosti, ekologije in socialne sfere. Medčloveški odnosi so v povezavi odnosa do sveta oziroma razumevanja sveta, izhajajoč iz razumevanja sebe, v bistvu primarno področje raziskave oziroma artistične sporočilnosti.

Soočanje z realnostjo je v sodobni umetniški produkciji v primerjavi z modernistično ali postmodernistično nekoliko spremenjeno. Boemsko norost, ležernost in igro nepredvidljivosti nekako nadomešča trši racionalizem, ki je sicer tudi z uporabo tehnicističnega aparata

3

V sklopu razstave pa so potekali spremljajoči dogodki med katerimi ReFrash+, interdisciplinarni dogodek Meduza, delavnica s srednješolci z umetnikom Branetom Širca in obeležitev Ta veseli dan kulture z glasbeno skupino Jazz Obala.

Več o razstavi: https://visitkoper.si/umetniki/kub-r/

Umetniška rezidenca v letu 2022.

Na razpis za bivanje v umetniški rezidenci v letu 2022, ki je bil objavljen oktobra 2021, se je prijavilo kar štirinajst umetnikov in umetnic. Izbranih jih je bilo 12, kar pomeni, da bo rezidenca zapolnjena čisto vsak mesec v letu. Področji, ki ju je pokrival razpis, sta glasba in leposlovje. V rezidenci bodo tako prebivali štirje umetniki/ce s področja glasbe in osem umetnikov/ic s področja leposlovja. Rezidenti/ke v letu 2022 so: Ana Kravanja, Tom Veber, Teja Močnik Vogelnik, Simona Semenič, Katja Šulc, Gašper Torkar, Vesna Hauschild, Maruša Mugerli Lavrenčič, Nina Novak, Brane Mozetič, Aco Bišćević in Ana Svetel. Vsak bo posebej predstavljen v naslednjih številkah Kulturalista.

4

K

J avni sklad RS za kulturne dejavnosti O bmočna izpostava K oper DELAVNICE DRAMSKE IGRE treningi po metodi Mihaila Čehova Cikel delavnic dramske igre, ki so potekale oktobra in novembra pod mentorstvom Ivana Gorbunova ter Uršule Vratuša Globočnik, so skozi treninge M. Čehova udeležence popeljale skozi tri tematske igralske sklope (umetniška osebnost, atmosfera in igralčeva domišljija ter beseda vs. tišina).

Udeleženci so na delavnicah spoznali sebe kot umetniško celoto. Raziskali so svoj igralski razpon, spoznali psihologijo umetnika, igralčevo sposobnost ustvarjanja vzdušja, osvojili vaje za zbranost, pozornost in izrazitost ter moč in učinek besede in tišine.

Ivan Gorbunov, rojen v ruskem mestu Perm, je končal igralsko akademijo in več let igral v Permskem državnem gledališču. Igral je v mnogih ruskih nadaljevankah in filmih. Julija 2021 je končal enoletno dodatno izobraževanje Oskarjevega nagrajenca N. S. Mihalkova – Akademijo kinematografske umetnosti v Moskvi.

Uršula Vratuša Globočnik pa je igralsko izobrazbo pridobila v Moskvi, kjer je končala Teatralni institut Borisa Šukina. Med študijem je igrala v moskovskem Gledališču Evgenija Vahtangova ter sodelovala na mednarodnih festivalih. Trenutno pripravlja magistrsko predstavo na AGRFT v Ljubljani.

Od februarja dalje pa na OI JSKD Koper pripravljajo nov sklop gledaliških delavnic. Obravnavane teme bodo igralčevo telo in glas, prostor in kompozicija ter psihološka gesta po M. Čehovu v primerjavi s Stanislavskim.

Prostorska instalacija SLEDI Urške Medved

več solo in skupinskih del ter z njimi gostovala na slovenskih in tujih odrih. Zaključila je Naravoslovnotehniško fakulteto, smeri oblikovanja tekstilij in oblačil, kjer je za svoje delo prejela priznanje za izjemne dosežke. Na Švedskem je pričela z raziskovanjem povezovanja performativnega giba in tekstilne ter vizualne umetnosti. Za delo Home Sweet Home je na natečaju mladih umetnikov Olge Birkefelts v Bengsforshu prejela prvo nagrado. Leta 2019 je ustvarila projekt Leteči Horizonti in z njim potovala od Cankarjevega doma, preko Tovarne Rog do mednarodnega festivala RICF v Delhiju. Urško Medved zaznamuje jasen umetniški izraz, ki temelji na celostnem konceptualnem razmisleku.

Območna izpostava JSKD Koper je v sodelovanju z izpostavo Izola med 11. 12. 2021 in 31. 1. 2022 v Sončni dvorani v Izoli na ogled postavila prostorsko instalacijo SLEDI mlade intermedijske umetnice Urške Medved.

Projekt Sledi je vez med performativno in vizualno umetnostjo. Performativno umetnost, katere specifičnost je njena minljivost in neponovljivost, želi umetnica narediti brezčasno. Prikazati želi, kako lahko performans opazujemo iz drugega zornega kota, kako se njegov razvoj ne ustavi z aplavzom in odhodom z odra, temveč se lahko razvija dalje.

Njegov duh se prelije v objekte, ostane v sledeh, ki se transformirajo v sliko, instalacijo, video ali celo v plesni kostum.

Sledi so projekt, ki je nastal leta 2020, v letu 2021 pa je zastavljeno raziskovalno vprašanje nadaljevala s projektom Posledice.

Urška Medved je mlada umetnica, ki je svojo performativno pot začela pri rosnih štirih letih v KD Qulenium. Ustvarila je

5

SELMA SKENDEROVIĆ: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA? Predstavitev prvenke Festival mlade literature Urška predstavlja osrednjo odskočno desko za mlade avtorje.

Mlada koprska avtorica Selma Skenderović je kot zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2020 v založništvu JSKD in revije Mentor za nagrado prejela mentorstvo ter izid svoje knjižne prvenke Zakaj molčiš, Hava?.

5. novembra 2021 je v poročni dvorani Pretorske palače potekal pogovor z avtorico prvenke, vodila pa ga je pisateljica in državna selektorica Urške, mag. Suzana Tratnik.

Selma Skenderović je povezana z literaturo že od malega.

Njena pot prvih objav se je začela v srednji šoli. V začetku leta 2020 pa je svoja besedila prvič prijavila na natečaj Urška in z 19-imi leti postala najmlajša zmagovalka tega festivala, ki letos praznuje 20-letnico.

6

Protagonistka njenega dela Zakaj molčiš, Hava? je Hava.

Hava ni Selma in tudi Selma ni Hava, v pogovoru simpatično poudari avtorica. Nekatere dele seveda povzema po dogodkih iz lastnega življenja, a nedvomno v sebi nosijo literarni zasuk. Sama pravi, da njena prvenka ne predstavlja samo njenega glasu, temveč predstavlja skupen glas, še posebej tistih, ki se počutijo nekoliko odtujeni, izobčeni, tujci. Poleg občutka tujstva se delo dotika tudi odnosa do hrane, staranja ter tesnobe. Pravi, da je s tem želela izpostaviti porast neutemeljenih strahov v odnosu do sveta, ki preganja vse več ljudi. Tudi mladih.

V sklepnem delu literarnega večera Selma razkrije, da bi kot naslednji literarni izziv rada izdala pesniško zbirko s poezijo v prozi.

K

K njižnica S rečka V ilharja K oper 70. let slovenskega knjižničarstva v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je v Pretorski palači obeležila 70. obletnico slovenskega knjižničarstva. Na svečani prireditvi sta navzoče pozdravila specialist bibliotekar Ivan Marković in župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je ob tej priložnosti Osrednji knjižnici Srečka Vilharja podelil priznanje za 70-letno uspešno delovanje in širjenje bralne kulture doma in onkraj meja.

Leta 1951 je Mestni ljudski odbor Koper na pobudo Vojne uprave jugoslovanske cone B in Istrskega okrožnega ljudskega odbora 20. oktobra, ustanovil novo Mestno knjižnico, današnjo Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper. Njene korenine pa segajo globoko v preteklost v davno leto 1808, ko je bila ustanovljena Biblioteca Civica, slovensko knjižničarstvo pa si je svojo pot utrlo pred 70. leti.

V vsem tem času se je knjižnica, ki je leta 1979 ime prevzela po bibliotekarju in publicistu Srečku Vilharju, razvijala, rasla in dihala skupaj z ljudmi, ki so jo obiskovali in sooblikovali ter skrbela za razvoj bralne kulture, vseživljenjskega učenja in povezovanja v skupnosti. Danes je knjižnica veliko več kot samo knjižnica, postala je namreč hram kulture, zavetje vseh učečih se in prostor, kjer se v podporo znanju, kulturi in povezovanju razvijajo projekti tako v lokalnem okolju kot na državni in mednarodni ravni.

Velikokrat so v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja pobudniki in ustvarjalci novih projektov, med katerimi lahko izpostavimo tipanko, ki so jo ob koncu lanskega leta oblikovali skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Koper, Zavodom za prestajanje kazni zapora Koper in učitelji osnovne šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio. Tipanka, ki so ji dali naslov Uganke za radovedne prstke, je pomemben korak k izgradnji prilagojenih knjižničnih zbirk. Ker se želijo približati vsem skupinam uporabnikov, tako naprednim kot ranljivim, gradijo pestro ponudbo e-virov. Vsem tistim, ki sami ne morejo ali ne utegnejo do knjižnice, ponujajo storitve potujoče knjižnice, premičnih zbirk ali knjižnice na domu.

Ob že uveljavljenih inovativnih projektih, kot so Dobreknjige.si, Knjižnica na plaži in bralno tekmovanje Berimo z Rovko Črkolovko, ki jih v sodelovanju s številnimi partnerji v regiji in na nacionalnem nivoju vseskozi razvijajo in nadgrajujejo, velja omeniti tudi sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Poleg tega bogatijo domoznansko zbirko, predvsem pa so ponosni, da jim je bilo letos, v obdobju reorganizacije slovenskega knjižničnega sistema, zaupano nacionalno vodenje koordinatorjev osrednjih območnih knjižnic.

Program ob praznovanju 70. obletnice je zaokrožil pogovor z jezikoslovko dr. Suzano Todorovič in slovenskim zgodovinarjem, urednikom, publicistom in častnim članom Mestne občine Koper 2021 dr.

Salvatorejem Žitkom, ki ga je vodila dr. Tanja Jakomin Kocjančič. Dr. Žitko je ob obletnici spregovoril o zgodovini slovenskega knjižničarstva in o ustvarjanju bibliotekarja in publicista Srečka Vilharja, s katerim je imel možnost delati in sodelovati. Ob tem je izpostavil, da je bil pravzaprav prav Srečko Vilhar eden tistih, po katerih se je tudi kas-

7

neje v življenju zgledoval. Beseda je stekla tudi o narečni besedi na koprskem območju. Suzana Todorović je predstavila svoje delo in izpostavila, kako zelo pomembno je ohranjanje in zapisovanje narečij, ki živijo pri nas.

8

K

P okrajinski arhiv K oper Aktivnosti ob koncu leta 2021

PREHRANA V KOPRU IN NA NJEGOVEM PODEŽELJU OD ANTIKE DO KONCA 19. STOLETJA Dve inštituciji, katerih osnovno poslanstvo je varovanje pisne, premične in žive kulturne dediščine našega območja, sta združili moči in izpeljali nadvse zanimiv projekt o prehrani, o vplivu naravnega prostora na prehranske navade prebivalstva v različnih zgodovinskih obdobjih, ter o značilnostih prehranjevanja, ki danes tvorijo del kulturne identitete Kopra, njegove okolice in v resnici celotne Istre. Vsebinsko smo predstavili osnove tako mestne kuhinje kakor tudi kmečke kuhinje v zaledju priobalnih mest ter prehrano posameznih dejavnosti, ki so značilne za to področje. Slovenska Istra je sestavni del Sredozemlja in tudi njene prehrambne navade temeljijo na sredozemskem načinu prehranjevanja. Dotaknili smo se rimske kuhinje in prehranjevalnih navad, kuhinjske in bivalne kulture srednjega veka, vpliva Benetk na našo kuhinjo, sladkih razvad skozi zgodovino, obdelali smo pripomočke, živila, rastline in začimbe, predstavili smo meščansko, kmečko, solinarsko, redovniško, bolnišnično prehrano in navade, opisali smo značilne gospodarske pridelovalne panoge tega območja.

Ker je razstava zanimiva za javnost in v javnosti tudi zelo dobro sprejeta, bo od 25. januarja 2022 do 15. februarja 2022, sicer prilagojena prostoru in v malo manjšem obsegu, na ogled na prostem v Mali loži v Kopru.

Glede na to, da postavitev sovpada s praznovanjem kulturnega praznika, bo takrat tudi uradna predstavitev knjige, ki je nastala v projektu Prehrana. Knjiga bolj natančno in poglobljeno predstavi in obdela že izpostavljene vsebine, prinese pa tudi zanimive recepte iz preteklosti in kar vabi k preizkušanju lastnih kuharskih talentov, raziskovanju, morda celo predelavam v sodobno različico in inovacijam, ki bodo temeljile na lokalnih sestavinah. Pa ne le pri kuhi, morda tudi pri modernizaciji kmetijstva ali načinu pridelovanja tipičnih panog iz »mediteranske trojke«.

9

RAZSTAVA “EVROPA IN EVROPEJCI 1950–2020” - 70. OBLETNICA NASTANKA SCHUMANOVE DEKLARACIJE

o vprašanjih, ki so posegla na področja sociale, dela, okolja, človekovih pravic, politike in tudi medsebojnega sodelovanja.

Razstava je prevedena v slovenski jezik, spremljajo jo katalog (brošura) in letaki za obiskovalce s temeljnimi besedili dokumentov EU (Schumanova deklaracija, Ventotenski Manifest, Pogodba o Evropski uniji, Listina unije o temeljnih pravicah, Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti). Vsebinsko je razstava zelo raznolika, od vzpostavitve svetovnega miru po II. svet. vojni, do vloge delavcev, žensk in mladih, do Listine o temeljnih pravicah EU, Rimske pogodbe ter raznih izjav nekaterih ključnih osebnosti in tvorcev Evropske unije.

Pokrajinski arhiv Koper je med 23. novembrom in 16. decembrom 2021 v svojih prostorih gostil razstavo Zgodovinskega arhiva Evropske unije iz Firenc z naslovom »Evropa in Evropejci 1950–2020« - 70. obletnica nastanka Schumanove deklaracije.

Razstava dokumentov, fotografij in zapisov je namenjena ozaveščanju o pomembnosti Schumanove deklaracije v zgodovini evropskega povezovanja in spodbujanju k razmišljanju o njenem pomenu v današnji Evropi in njeni prihodnosti.

mag. Nada Čibej direktorica

Schumanova deklaracija predstavlja prelomnico v zgodovini Evrope. 9. maja 1950 je v povojni Evropi na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumanna ter industrialca Jeana Monneta nastal dokument, ki je predvidel sodelovanje francoske in nemške proizvodnje premoga in jekla. Schuman in Monnet sta pri snovanju tega dokumenta izhajala iz misli, da gospodarsko sodelovanje in snovanje skupnega trga lahko pripomore k preporodu po vojni opustošene Evrope. Zgledu Nemčije in Francije so kmalu sledile tudi druge evropske države (Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Italija) in tako je leta 1951 nastala Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ), s katero so države članice prvič prenesle nekatere svoje suverene pravice na novo nadnacionalno institucijo. Postopoma je to sodelovanje preraslo okvire gospodarstva in trga ter dalo vse daljšemu seznamu sodelujočih evropskih držav okvir za razprave

10

K L judska univerza K oper 60 LET

LJUDSKE UNIVERZE KOPER

TRADICIJA LJUDSKE UNIVERZE KOPER

ZA KAJ SKRBI LJUDSKA UNIVERZA?

Leto 2021 ima za Ljudsko univerzo Koper prav poseben pomen – obeležuje namreč šest desetletij obstoja, šest desetletij uresničevanja potencialov in razvoja posameznikov, šest desetletij deljenja znanja in krepitve kompetenc. Tradicija Ljudske univerze od vsega začetka temelji na strokovnem in odgovornem odnosu do posameznika, gospodarstva in širše družbe. V 60 letih obstoja so se dotaknili že skoraj vsake družine na Obali.

Zato so se v kolektivu odločili, da bodo skozi celo leto svoje dejavnosti ovili v duh šestdesetice.

Na Ljudski univerzi lahko zaključite osnovno in srednjo šolo, pridobite poklic ali kvalifikacijo. Pridobite ali izboljšate lahko svoje jezikovne in digitalne veščine in naredite korak naprej za svojo osebno rast. Pooblaščeni so tudi za izvajanje izpitov tujih jezikov in slovenščine.

Prav tako pa lahko brezplačno poiščete nasvet za svojo kariero ali mentorstvo pri samostojnem učenju.

11

PRAZNOVANJE JUBILEJA Mesec december se je začel še posebej praznično, saj so ga otvorili s svečano jubilejno prireditvijo. Proslavo je v zabavnem slogu povezoval stand-up komik Žan Papič, glasbeno pa jo je obarval Drago Mislej – Mef. S svojo prisotnostjo in govorom jih je počastil tudi župan Mestne občine Koper, Aleš Bržan, ki jim je obenem izročil priznanje za 60-letno širjenje znanja in uresničevanje sanj številnih posameznikov ter širše družbe. Na prireditvi so posebno pozornost namenili tudi ge. Nilvi Beader, 60-letnici, ki je na Ljudski univerzi obiskovala tečaj nemščine že daljnega leta 1977, v decembru pa je skupaj z Ljudsko univerzo praznovala svoj jubilej.

12

K

P okrajinski muzej K oper Koper – Capodistria 1500; 3. OBDOBJE 1380–1797

Pokrajinski muzej Koper že tretje leto zapored pripravlja razstavo v okviru projekta Koper – Capodistria 1500. Po dveh krajših obdobjih prihaja na vrsto obdobje, ki je v 400 letih Kopru dalo vlogo Capodistrie – prvega med prvimi v Istri. Lahko ga imenujemo zlato obdobje mesta Koper, ko je v času krilatega leva nadzorovalo tako gospodarsko kot cerkveno in upravno oblast na delu Istrskega polotoka.

Skozi pomembne osebnosti želimo prikazati pomen, ki ga je zasedalo mesto v prostoru, ki je razmejevalo trgovino s severnimi deželami ter dogajanjem na vzhodu in jugu.

V Kopru so delovale osebe, ki so vodile koprsko komuno.

V tem obdobju se je na oblasti zamenjalo več kot 60 podestatov, ki so vodili mesto. Prav tako je Koper kot škofija imel svojega škofa, ki je predstavljal cerkveno oblast na tem področju. Iz koprskih družin so izhajali zdravniki, prevajalci, notarji in pravniki, ki so dajali mestu s svojim delom pomemben pečat, tako pri razvoju kot pri ugledu mesta na otoku. Pesniki, reformatorji, skladatelji in slikariji so dali svojevrsten prispevek k razvoju kulture in ponesli Koper med pomembne prestolnice tedanje Beneške republike.

13

Stopali so v korak s časom tedanje Evrope in se v nekaterih segmentih prebijali v samo ospredje tega širšega prostora ob Jadranskem morju, kjer se je Koper počutil vsaj enakovreden ostalim obmorskim mestom.

Izbrane osebnosti so v veliki večini poznane po svojih delih in presežkih, ki so jih pustile v mestu. Strinjamo se, da bi si še veliko njih zaslužilo omembo v tem izboru, vendar smo se omejili na kar se da široko predstavitev področij, na katerih so predstavljene osebnosti pustile pečat v širšem prostoru, ki ga je mesto pokrivalo. Res je, da niso bili vsi rojeni Koprčani, prav tako niso vsi umrli in bili pokopani v Kopru, vendar so bili z njim povezani in mu dali tisti pečat, ki si ga je skozi leta prislužil, utrdil in uspel ohranjati v času beneške nadoblasti.

Letos predstavljenemu obdobju smo namenili pedagoško noto, saj smo v sodelovanju z izobraževalnim oddelkom razstavi dodali interaktivno komponento in pripravili spoznavanje osebnosti skozi igro, kakor tudi medinstitucionalno sodelovanje na področju priprave besedil in predstavljenega gradiva, ki je bilo ustvarjeno z rokami in umom osebnosti, ki predstavljajo letošnji izbor projekta Koper – Capodistria 1500.

Vabimo Vas na ogled razstave, ki je letos izjemoma v atriju palače Belgramoni-Tacco, saj Pokrajinski muzej Koper hrani dela, ki so povezana s predstavljenimi osebnostmi. Tako si lahko skozi celotno zbirko ogledate originalne predmete, ki so omenjeni na pričujoči razstavi.

14

K

M estna občina K oper

Libertas nadaljuje svojo pot kreativne urbane platforme Nekdanje skladišče soli Libertas že pred obnovo postaja priljubljeno kulturno stičišče domačih in tujih umetnikov. Skladišče je vozlišče, je stičišče, je kalilnica, je presečišče ustvarjalcev.

Tudi v letu 2022 nadaljujemo s soustvarjanjem skupne urbane platforme in vozlanjem umetniških stikov. Že zdaj lahko napovemo razstavo »Na valovih rocka - Sulle onde del rock« ki bo v bitu odmevala sporočilo o tem, kako je vzniknila rock glasba v Istri in njeni odmevi skozi desetletja. Izvesti nameravamo tudi nadaljevanje intermedijskega pilotnega projekta Skladišče/Magazzino LIFE s katerim želimo raznovrstnost kulture približati različnim javnostim in spodbuditi proces revitalizacije starega industrijskega objekta. Intermedijsko zasnovan program bo vključeval različne oblike sodobne alternativne intermedijske urbane kulture. V poletnih mesecih oblikujemo pregledno razstavo likovne dejavnosti slovenske Istre 1920 – 2022. V jesenskem času pa bo v Libertasu ponovno odprla svoja vrata že deseta edicija festivala IZIS. Osnoven program bo dopolnjevalo več sladkorčkov - umetniških programov, kot so Traveling Microphone Sound Research, POP-UP UM, Mednarodna poletna šola, Delovanje Avtomatik Delovišča, spominski večeri, postavitev občasnih razstav in mnogo drugih soustvarjanj.

SKLADIŠCE IL MAGAZZINO

napoveduje annuncia

15

odmevanje zgodb l'eco delle storie TM SR odprti atelje/l'atelier aperto Joso Knez razstava Na valovih rocka mostra Sulle onde del rock razstava Luka Koper mostra il Porto di Capodistria razstava Primorska likovna umetnost mostra L'Arte figurativa del Litorale Skladišce/Magazzino LIbertas FEstival (SM LIFE) razstava/mostra POP UP UM festival IZIS 16

K

Z nanstveno - raziskovalno središče K oper PONT: Umetniški most med obalnimi in štajerskimi poetikami

Decembra so koprsko skladišče Libertas napolnile umetniške vizualne podobe, zvočne in svetlobne kreacije, ki so se v sinesteziji s poezijo prepletle v multisenzorični performans. V ustvarjalnem sodelovanju so se povezali mladi Koprčani umetniškega kolektiva Pêro Sŕce (Martin Mikolič, Vid Karlovšek, Ita Weber) in Nina Medved, prejemnica listine PONT 2021, pesnica in fotografinja. S humorjem in literarnokritično širino je večer povezal dr. Igor Divjak.

razmisleke skozi intimno, osebnoizpovedno noto – delovale kot premišljeno uglašena celota. Nina Medved je s fotografsko retrospektivo Otroštvo predstavila črno-beli, analogni svet, ujet v objektiv fischer-pricovega fotoaparata, skozi oči zdaj že zrele umetnice.

Umetniki so svoje pesniško ustvarjanje predstavili v dveh pesniških zbornikih Mojito z limeto in Sex on the Beach, ki sta izšla v samozaložbi kolektiva Pêro Sŕce s podporo MOK in CMK, ter v pesniški zbirki Drseči svet (JSKD), ki je pesnici Nini Medved prinesla nominacijo za najboljši knjižni prvenec Slovenskega knjižnega sejma (2021).

Mlada ustvarjalna naveza je zgradila umetniški most med obalnimi in štajerskimi poetikami, ki so kljub svoji stilski različnosti – njihova je v svoji svobodni in nekonformistični drži bližje hipijevskemu izrazu, njena pa nevsiljivo odpira življenjske

Interdisciplinarni večer Pesniške mnogoživke je nastal v sodelovanju Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in založbe Beletrina s portalom Vrabec Anarhist in DSP za književnost in mišljenje. Dogodek je podprla Mestna občina Koper.

Celoten program nagrade PONT je dostopen TUKAJ.

17

Tone Kralj v novih prevodih Medtem ko v Sloveniji in tudi v zamejstvu marsikdo ne pozna velikega opusa cerkvenih poslikav, je v angleščini in italijanščini izšel prevod knjige, ki jo je napisal zgodovinar dr. Egon Pelikan, predstojnik Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper.

Tone Kralj e il territorio di confine (Tone Kralj in prostor meje) je italijanski naslov knjige, ki je izšla v Trstu. Izdal jo je »Istituto regionale per la storia della Resistenza e dell’Età contemporanea nel Friuli Venezia Giulia«. Knjiga, ki jo je v italijanščino prevedla Irena Lampe, šteje 238 strani.

V tej slikovno bogati monografiji nam zgodovinar dr. Egon Pelikan predstavi pomen slikarja Toneta Kralja, ki je v sodelovanju s tajno krščanskosocialno organizacijo primorske duhovščine in nacionalno zavednih intelektualcev uresničil projekt poslikav cerkva v obmejnem prostoru od Svetih Višarij do Trsta, na katerih, je s »prikrito« simboliko krepil slovenski nacionalni duh in izražal svoje videnje takratnega dogajanja.

tekstu navezujejo na krajine in kraje, v katere je bil spontano investiran smisel. Smisel pa je lahko investiran tudi nespontano – torej načrtno. Tak primer so tudi poslikave Toneta Kralja, zato je tudi nujno, da imamo pred očmi zemljevid teritorija, v katerem je Kralj ustvarjal. Brez tega nam ni jasno, kaj nam je pravzaprav zapustil Tone Kralj. Najbolj zanimivo je, da slikarjeve subverzije niso nikoli odkrili, ker so vsakokratni oblastniki, kvestorji ali inšpektorji videli samo eno cerkev ali dve, ostala pa jim je skrita celota poslikav. Raziskovanje teh poslikav mi je bilo v velik užitek. Ure in ure sva s fotografom sedela v cerkvi in si ogledovala poslikave. Ob opazovanju teh poslikav vedno znova odkrijete nov, droben detajl, nekaj novega, nekaj dodatnega,« nam je povedal dr. Pelikan.

Pobuda za raziskovanje zgodovine Toneta Kralja je bilo zanimanje o tem, kaj se je pravzaprav dogajalo v ozadju – dr. Pelikan je želel osmisliti zgodovinski kontekst nastanka cerkvenih poslikav Toneta Kralja. »Sistematično sem tako skupaj s prijateljem fotografom več mesecev hodil po cerkvah, ki jih je Tone Kralj deloma ali v celoti poslikal (skoraj petdeset cerkva), razpršenih ob meji od Trsta do Svetih Višarij. Pri analizi fenomena poslikav sem se naslanjal na metodologijo prostorskega obrata (spatial turn). To je metodološki pojem, ki skuša odgovoriti na vprašanje, od kod in zakaj se določen skupek značilnih znakov kulturne krajine pojavlja na točno določenem prostoru. Sledi, ki jih na primer puščajo različne identitete, se v svojem ideološkem kon-

Fenomen v prostoru, kot ga je zgradil Tone Kralj, je edinstven v Evropi. Prevod v angleščino je knjiga že doživela pred enim letom, ko je ta izšel pri ugledni svetovni založbi Peter Lang v Oxfordu, danes pa je tukaj italijanska izdaja knjige. Tudi v nemščino je knjigo že prevedel Primož Debenjak in čakamo na njen izid.

18

K

KUD AAC Z rakogled

Pri društvu KUD AAC Zrakogled v teh dneh zaključujemo z oblikovanjem založniškega programa za tekoče leto, opogumljeni z uspehom naših lanskoletnih izdaj.

Barbara Korun je svojo pesniško zbirko Idioritmija predstavila na številnih gostovanjih po vsej Sloveniji, zbirka pa imela tudi izjemen medijski odziv in je bila nominirana za Jenkovo nagrado.

Knjiga Svoboda dihanja Elene Pečarič je dobila britanskega založnika in se že prevaja v angleščino – čestitamo avtorici!

V teh dneh bo izšla tudi pesniška zbirka Fabiana Alborghettija Nasprotna obala v prevodu Gašperja Maleja. Avtor je navdušen nad oblikovanjem večkrat nagrajene oblikovalke Irene Gubanc, kar za nas ni nobeno presenečenje, saj kontinuirano skrbimo za visoko kakovost svojih izdaj na vseh ravneh založniškega procesa.

Medtem ko pripravljamo založniški program za tekoče leto, pa tudi naši kulturni in izobraževalni projekti ne mirujejo. Prihodnji mesec pričakujemo rezultate razpisa European Cooperation Projects, na katerega smo v sodelovanju s Forumom Tomizza prijavili mednarodni projekt Forum Babilon. Če bomo uspešni, bo dejavnost v okviru projekta znatno obogatila kulturni utrip na Obali, zato vsi skupaj držimo pesti!

Novice bomo sproti objavili tudi na svojem FB profilu, spremljajte nas!

Spletna stran: zrakogled.com

19

20

K

KŠOK

KŠONETNI VENEC Vse najboljše, France!

(Virtualni literarni večer Kluba študentov občine Koper) 3. december 2021 se je pisal dan, ko smo obeležili 221 rojstni dan največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Resor za kulturo Kluba študentov občine Koper se je odločil, da bo poleg njegove smrti, 8. februarja, obeležil tudi njegov rojstni dan. Literarnega večera zaradi epidemioloških razmer ni bilo moč izvesti v živo, zato se je Francetov rojstni dan izvedel drugače, in sicer z drugo inkarnacijo spletnega dogodka Kšonetni venec, ki so ga tokrat spletli štirje mladi pesniki - Lev Percan, Aljaž Rolih, Vid Karlovšek ter Martin Mikolič. Vsem sodelujočim pritiče velika pohvala, saj so fantje s svojo poezijo več kot samo pripomogli k žlahtnjenju slovenske besede, nakazali so tudi žarek upanja za razcvet slovenske kulture kot take.

Poezija, ki jo Aljaž Rolih pošilja v svet, je taka, kot si želimo, da ostane naša kultura – pretežno neokrnjena.

21

Aljaž Rolih Pretežno neokrnjena Raztegnjeno utrujajoče ropotulje so se zbirale ob potoku glasnih tolmunov.

Skozi dolino se je slišalo signale pra-bučk, ki so iz komposta kričale v portrete jegulij na tleh.

Omotično so si vzele odmor in priključile praštevila na ozvočenje.

Bobrovke so medtem mirno poslušale simfonije steklenih duš in srkale stržinovec.

Le kdo bi si mislil, da se bodo prav v petek zavile v kalamarom podobne srajčke in se cel dan spuščale po tolmunih.

Skratka, sobota bo pretežno oblačna ob spremstvu humorja srebrno-modrega purana, ki je ustavil čas, samo da je lahko poslušal mojstrovino in med tem izgnal demona iz mravljišč blizu tolmunov.

Pravi raj za zajce, saj se lahko sedaj sproščajo ob glasbi pra-bučk v kraljestvu zgrajenemu iz vseh glagolov, pridevnikov in samostalnikov, ki so jih bili nabrali skozi življenje.

22

K

L ibris

Pestro leto 2021 je knjigarna in založba Libris zaključila s sodelovanjem pri izidu nove knjige Besede in okusi iz istrske kužine/Parole e sapori della cucina istriana, ki jo je izdal Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Poleg receptov, ki so jih prispevala številna društva in posamezniki iz slovenske Istre, je pomemben tudi uvodni del s predstavitvijo istrske kulinarične dediščine, istrskih pregovorov povezanih s hrano in narečnih pripovedi, v katerih domačini obujajo nekdanje življenje v Istri in način prehranjevanja v istrskih mestih ter vaseh skozi čas. Zanimiv je gastronomski slovarček izrazov iz istrskega zaledja, ki vsebuje zanimiva poimenovanja za značilne istrske jedi, sadje, zelenjavo in kuhinjske pripomočke. Za ta del je poskrbela dialektologinja dr. Suzana Todorović.

V sodelovanju s Hišo kulture smo v sklopu prireditve Vse knjige vodijo v vas - iz oči v oči z nagrajenci, v Sv. Antonu, 30. novembra, gostili komika, voditelja, pisatelja in glasbenika Jureta Godlerja. Voditelja smo spoznali kot pisatelja vohunskih romanov. Po uspešnici Casino Banale je v Sv. Antonu predstavil novi roman Vohun, ki me je okužil.

Druženje z literati in narečno besedo ter zgodbami, ki so povezane z našimi kraji se nadaljuje.

Več pa na www.libris.si.

23

Z avod O tok Otok, zavod za razvoj filmske kulture FILMSKE POČITNICE

Zavod Otok je v prejšnjem letu ponudil novo vznemirljivo izkušnjo – prave Filmske počitnice.

Filmske počitnice ponujajo kakovostne večdnevne aktivnosti za osnovnošolce v času poletnih in jesenskih počitnic, ki otrokom približajo svet filmske ustvarjalnosti. Staršem, ki imajo omejeno količino dopusta, tako zagotovimo možnost, da svojim otrokom nudijo ustvarjalno preživljanje časa izven doma, ki obogatijo vso družino. Družili smo se na podeželju, v Hiši kulture v Sv. Antonu, ki s svojim prostornim dvoriščem in obkroženostjo z naravo vabi k preživljanju časa na svežem zraku – temu primerno smo prilagodili tudi program filmskega ustvarjanja, ki je povezoval film in okolico lokacije filmskih počitnic.

Osnovnošolci med 7. in 14. letom starosti, so na počitnicah spoznali različne filmske zvrsti in se z našimi filmskimi pedagoginjami poglobljeno pogovarjali o temah obravnavanih v filmih. S filmskima ustvarjalcema, Janom Mozetičem in Črtom Brajnikom, so v naravi poiskali svoje motive in kadre za svoje filme. Skupaj s priznanim glasbenikom Manuelom Šavronom so se posvetili razumevanju pomena glasbe v filmu in izdelali svojo glasbeno spremljavo za film. Izdelek mladih ustvarjalcev si lahko ogledate na YouTube Na Otoku bomo tudi v tem letu izvajali dejavnosti za otroke in mladino. V sodelovanju z evropskimi partnerji, v okviru mednarodnega programa Moving Cinema ali Film v gibanju, bomo pripravili delavnice in izobraževanja za učitelje kot tudi šolske oglede filmov, prilagojene starostni skupini otrok, skupaj s pogovori in tudi gostujočim avtorji!

Spremljate nas na naši spletni strani: http://www.isolacinema.org Za dodatne informacije ali šolske projekcije nas lahko kontaktirate na: meri.viler@isolacinema.org

24

K

K ulturno izobraževalno društvo PiNA

V laboratoriju HEKA, ki deluje v Kopru, smo v zadnjih mesecih 2021, v sklopu projekta Spremeni tok, izvedli delavnici za srednješolce. Na prvi so mladi odkrivali prisotnost mikroplastike in drugih antropogenih onesnaževal v našem morju, na drugi pa so se spoznali z osnovami virtualne resničnosti, ki je eden od inovativnih načinov, kako lahko z umetnostjo opozorimo javnost o posledicah onesnaževanja morja.

V letu 2022 pa začenjamo s projektom DIVE IN, ki s konceptom participativne znanosti spodbuja mlade, da se na enostaven način, za družbeno dobrobit, vključijo v spremljanje stanja pojavov in izzivov v okolju. Z aktivnim sodelovanjem v znanosti se mladi opolnomočijo za prevzemanje ključne vloge tako pri lastnem razvoju kot tudi pri razvoju skupnosti. Projekt bomo izvedli skupaj z mladinskimi organizacijami v okolju in ponudili priložnost sodelovanja zainteresiranim mladim.

25

K ulturno društvo A lojz K ocjančič V spomin Alojzu Kocjančiču ob 30.obletnici smrti Letošnji Kocjančičev večer smo v KD Alojz Kocjančič Puče – Koštabona obeležili v Kubedu. Pri izpeljavi večera smo se povezali s KD Skala Kubed in njegovim predsednikom Vojkom Udovičem in predsednikom KS Gračišče Dušanom Arkom.

Pesniku Istre in dolgoletnemu duhovniku v Koštaboni Alojzu Kocjančiču, rojenemu v Kubedu, smo oblikovali spominskih večer in se posvetili njegovemu življenju in delu ob njegovi 30. obletnici smrti. Obiskali smo njegov grob na kubejskem pokopališču. Zaustavili smo se ob krajši komemoraciji z zapeto in prebrano pesmijo, z molitvijo ter položili cvetje.

Vodič Vojko nam je odprl kapelico na pokopališču in predstavil njeno posebnost in namen. Na Gradu smo si ogledali cerkev sv. Florjana, ki je nekaj posebnega, saj je ena izmed redkih triladijskih cerkvi v naših krajih. Sledil je sprehod po obnovljeni Kocjančičevi hiši. Gospod Dušan nam je odprl Kocjančičevo sobo in predstavil posebno zasnovo, ki spominja na sakralni objekt z avtentičnimi Kocjančičevimi predmeti in zapuščino velikega števila knjig z bogato knjižnico. Med ogledom etnološke zbirke v spodnjih prostorih smo opazili Kocjančičevo kolo s katerim smo ga tudi v Koštaboni videvali. Kocjančičev spomin smo zaključili s prireditvijo v vaški dvorani. Z besedo in pesmimi smo predstavili pot pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča od otroštva do smrti, pot, ki ni bila vedno gladka, in pot, ki jo je bil zmožen preživeti tudi v najtežjih viharjih naše zgodovine. Ponosni smo, da imamo shranjene njegove misli in razmišljanja v knjigah: Šavrinske pesmi, Brumbole, Ljudi opeval sem vode in skale, Življenje in delo Alojza Kocjančiča, Pesmi in zapisi in Kubejski. Tako je zapisal Tone Pavček: Slovenske Istre dolgo in predlogo ni bilo v slovenski književnosti. Prve bolj ali manj prazne strani je prvi popisal Kubejčan, duhovnik, svečenik besede Alojz Kocjančič. Tako je Istra postala slovenska in Alojz Kocjančič njen pesnik.

Zapisala Sonja Cergol

26

K

K ulturna dediščina

Odprtje nove tematske poti »MiR od mlina do mlina«

spoštljivem odnosu do reke Rižane in drugih vodnih virov.

Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Kmetija Bordon sta konec septembra odprla tematsko pot »MiR od mlina do mlina«.

Namen projekta »MiR – Morje in reka, mlinščice in Rižana« je bil ovrednotiti in revitalizirati okolico reke Rižane. Na tem območju so tako uredili tematsko sprehajalno pot »MIR od mlina do mlina« s štirimi točkami miru in območje opremili s klopmi in informativnimi tablami. V sklopu projekta so izvedli različne izobraževalne in kulturne dogodke, v sodelovanju s turistično kmetijo Bordon in Ribiško družino Koper pa oblikovali tudi turistični vikend paket ribolova z nastanitvijo na turistični kmetiji.

Projekt, ki se izvaja v sklopu LAS Istra, sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in RS, vodilni partner projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Koper, partnerji pa Krajevna skupnost Dekani, Ana Bordon, s. p., in Ribiška družina Koper. »Projekt MiR je za koprsko občino, predvsem pa za naše podeželje, izjemno pomemben. Poenotil nas je v skrbi za naravno in kulturno dediščino naših krajev in povezal v želji po varovanju tega dragocenega prostora, hkrati pa naznanil nove razvojne priložnosti doline Rižane in njene reke Rižane,« je zbrane nagovorila podžupanja Mestne občine Koper, Olga Franca.

Slavnostnega odprtja sta se udeležila tudi direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Rado Pišot in Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda.

»Mislim, da smo dosegli glavni cilj projekta, to je ovrednotenje reke Rižane in njene okolice. Domačini in naključni obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena in lepote tega okolja ter smo pripravljeni nadaljevati s skrbnim odnosom do reke. Tudi pristojne službe za upravljanje z reko in urejanje njene okolice so bile v tem času bolj aktivne kot leta poprej in želimo si, da bi se s tako aktivnim pristopom nadaljevalo. Kljub pandemiji, ki je nekoliko zaustavila projekt, nam je uspelo uresničiti tudi vse druge cilje projekta. Na štirih točkah miru ob tematski poti je na informativnih tablah reka predstavljena s svojo kulturno in naravno dediščino, kot vir energije in vir ustvarjalnega navdiha,« je v svojem govoru poudarila Mikoličeva ter dodala: »Predvsem nas veseli, da so vsa ta bogastva Rižane na številnih delavnicah spoznavali mladi in manj mladi, saj številni šolarji pred tem za Rižano sploh niso vedeli. V informativnem videu, ki smo ga posneli in se bo predvajal na Kmetiji Bordon, bodo ta bogastva lahko spoznavali tudi vsi obiskovalci, ki bodo pri Bordonovih po novem lahko dobili svežo moko, mleto na novem mlinu z mlinskimi kamni na električni pogon. Tam si lahko ogledamo tudi ohranjen star mlin in muzejsko zbirko starih mlinarskih orodij. Projekt, ki je bil vreden približno 120.000 evrov, bo tako imel dolgoročne izobraževalne, turistične in rekreacijske učinke in želja je, da bi s sonaravnim urejanjem poti nadaljevali vse od izvira do izliva reke Rižane v morje.« Kulturno-umetniški program sta popestrila nastopa pesnice Alferije Bržan s poezijo o vodi in godčevske skupine Zingelci.

»Eno izmed poslanstev ZRS-ja je sobivati z okoljem in s tem komunicirati znanost na različnih ravneh. Prepričan sem, da projekti, kot je LAS Istre, bistveno prispevajo k prepletanju delovanja raziskovalnih institucij in potreb okolja. V sodelovanju s partnerji, neposrednimi uporabniki znanja, lahko kakovostno dodajamo vrednost življenju v tem okolju. Vse to dosegamo prav s projekti kot je MiR, kjer smo ovrednotili in revitalizirali reko Rižano, jo postavili v kontekst simbioze narave in ljudi, ki na tem območju bodisi živijo bodisi sem prihajajo. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem sodelujočim na projektu, partnerjem in vsem tistim, ki so ZRS Koper prepoznali kot partnerja ter financerjem projekta. Zahvala gre vsem, ki so prepoznali, da lahko ZRS Koper ogromno pripeva tako ožjemu kot širšemu okolju ter k dvigu kakovosti življenja prebivalcev Slovenije,« je svoje misli strnil dr. Rado Pišot, prvi mož ZRS Koper.

Pomen partnerstev je izpostavil tudi direktor Središča Rotunda Bojan Mevlja in pozdravil projekt MiR, ki je po je njegovem mnenju »projekt, ki živi z okoljem. Želimo si, da so idejni snovalci tovrstnih projektov prav ljudje, ki živijo v danih okoljih. Izjemno nas veseli, da je bil ZRS Koper tisti, ki je prepoznal ta izziv in sprejel vlogo vodilnega partnerja.« Predstavitev rezultatov projekta je poleg predsednice KS Dekani Ingrid Kocjančič predstavila vodja projekta dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper, ki je v sklopu večera skupaj z Astrid Prašnikar, ROS.TURIST – Inštitut za odgovorni turizem, spregovorila o razvojnih načrtih in spodbudila k podpisovanju javne listine o odgovornem in

27

R eportaže s kulturnih dogodkov

Društvo EN En veseli december 1. 12. 2021 Protokolarna dvorana sv. Frančiška Asiškega Foto: Jaka Ivančič Koncert cikla Amabile: Stanislav Solovjev, klavir Pokrajinski muzej Koper, 1.10.2021

Koncert cikla Amabile: Rezidenčni ansambel DPG in pianist Denys Masliuk Pokrajinski muzej Koper, 9.10.2021

V sklopu cikla V pričakovanju bienala je nastopil duo Les violons d‘Ingres, v Studiou Hendrix, 17.11.2021

Koncert cikla Glasbeni obiski: Kevin King, tenor in Davorin Dolinšek, klacvir Koncertna dvorana GŠ Koper, 16.10.2021

Hiša kulture Veseli december Hiše kulture, Sv. Anton, Koncert Okteta Aljaž 12.12. 2021, Sv. Anton

28

K

R eportaže s kulturnih dogodkov

Hiša kulture Veseli december Hiše kulture, Sv. Anton, Koncert Okteta Aljaž 12.12. 2021, Sv. Anton

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ReFresh+, interdisciplinarni dogodek Meduza 18. november, 2021, Libertas, Koper

ReFresh+, interdisciplinarni dogodek Meduza ReFresh+, mladi umetniki oživljajo kulturno dediščino in legende je evropski projekt, ki ga koordinira Združenje zgodovinskih mest Slovenije ob podpori partnerjev iz Romunije, Španije, Finske in Hrvaške.

Glavni cilj projekta je spodbujanje zmogljivosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja.

Poudarek je na usmerjanju mladih evropskih umetnikov skozi multikulturno in interdisciplinarno sodelovanje, ki črpa navdih v kulturni dediščini okolja. Umetniška vodja projekta dr. Mateja Palčič Puzzer.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ReFresh+, interdisciplinarni dogodek Meduza 18. november, 2021, Libertas, Koper

Obalni komorni orkester Pobudi ZKD MOK, ki je pod geslom „Naj mogočno zadonijo“ minulo jesen priredila vrsto dobrodelnih koncertov, na katerih so se zbirali prostovoljni prispevki za dokončanje postavitve orgel koprske stolnice, se je odzval tudi Obalni komorni orkester. V nedeljo, 3. oktobra, se je orkester v simfonični zasedbi predstavil v koprski stolni cerkvi in pod taktirko maestra Slavena Kulenovića izvedel dve priljubljeni deli Ludwiga van Beethovna (leta 2020 smo obeležili 250-letnico njegovega rojstva). Uverturi „Egmont“, ki jo je orkester izvedel v prvem delu, je sledil še Koncert za violino in orkester v D-duru. Ob orkestru je kot solist nastopil violinist Žiga Brank in ponovno navdušil občinstvo z muzikalnostjo in virtuozno interpretacijo.

Ob spremljavi Obalnega komornega orkestra, ki ga je tokrat vodil maestro Slaven Kulenović, je nastopil violinski virtuoz Žiga Brank Foto: Ljubo Radovac

29

R eportaže s kulturnih dogodkov Obalni komorni orkester se je v torek, 28. decembra 2021, v koprski dvorani sv. Frančiška Asiškega predstavil z Božičnim koncertom, na katerem je orkester prvič nastopil pod taktirko mlade in obetavne dirigentke Ane Erčulj. Po prvem delu programa, ki je odzvenel v godalni zasedbi (Sibelius, Corelli, Respighi), so se orkestru v drugem delu pridružili še pihalci in trobilci. Z izvrstnima solistoma - sopranistko Štefico Stipančević in tenoristom Davidom Čadežem, so predstavili nekatere najbolj priljubljene operne arije, ki jih je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.

Obalni komorni orkester tokrat prvič pod taktirko dirigentke Ane Erčulj Foto: Ljubo Radovac - Foto Belvedere Pihalni orkester Marezige Božično-novoletni koncert 19.12.2021, Marezige Foto: Uroš Železnik Z orkestrom sta nastopila odlična solista Štefica Stipančević in David Čadež Foto: Ljubo Radovac - Foto Belvedere

Pihalni orkester Sv. Anton Tradicionalni božično-novoletni koncert 120 letnico orkestra 11.12. 2021, Sv. Anton Foto: Jakob Bužan

Pihalni orkester Marezige Božično-novoletni koncert 19.12.2021, Marezige Foto: Uroš Železnik

30

K

U porabne vsebine Razpisi

Ustvarjalna Evropa – razpisi za leto 2022 Razpisi za sofinanciranje, projektov/vsebin s področja kulture, bodo objavljeni predvidoma kot navedeno: • KULTURA projekti sodelovanja: februar 2022 • KULTURA kroženje evropskega leposlovja: februar 2022; • KULTURA znak evropske dediščine: junij 2022; • KULTURA Perform Europe za področje uprizoritvenih umetnosti: junij 2022; • KULTURA Music Moves Europe: september 2022 Za več inforamcij spremljajte speltno stran https://ced-slovenia.eu/call/ Koristne povezave: Motovila: Financiranje EU za kulturne in ustvarjalne sektorje https://motovila.si/financiranje-eu-za-kulturne-in-ustvarjalne-sektorje/

Obzorja Evropa 10 novih pozivov za kulturne in ustvarjalne sektorje: V glavnem delovnem načrtu programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 so opredeljeni cilji in posebna tematska področja, za katere bo namenjenih 14,7 milijarde evrov (od skupno 95,5 milijarde evrov za sedemletno obdobje do leta 2027).

Med njimi je tudi kultura, ki jo posebej obravnava poseben sklop programa.

Več informacij TUKAJ.

Javna agencija za knjigo RS je objavila razpise za sofinanciranje: Javni dvoletni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige za obdobje 2022 – 2023: več o razpisu tukaj.

Več informacij o ostalih razpisih: https://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/razpisi-in-pozivi

Sodeluj pri sooblikovanju kulturalista!

Svoje vsebine/pripevke/fotografije/vaša mnenja/predloge nam lahko posredujete do 15. 2. 2022 na e-naslov: kultura@visitkoper.si

31

U porabne vsebine Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo v naslednjih mesecih objavil javne razpise in pozive za sofinanciranje vsebin/projektov/programov/delovanja na področju kulture.

Sofinanciranje kulturnih projektov 1. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2022 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (PR-2022), bo odprt od 28. 1.

2022 do 28. 2. 2022. Upravičene osebe po tem razpisu so: • kulturna društva in njihove zveze s statusom pravne osebe v Republiki Sloveniji; • krovne organizacije kulturnih društev avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah.

2. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2022 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Etn-2022), bo odprt od 28. 1. 2022 do 28. 2. 2022. Upravičene osebe po tem razpisu so: • kulturna društva in njihove zveze, zasebni zavodi in druge nevladne organizacije s statusom pravne osebe zasebnega prava; • ustvarjalci z veljavnim statusom samozaposlenih v kulturi.

Besedili obeh razpisov vključno s pogoji in kriteriji bosta objavljeni na spletni strani www.jskd.si z dnevom odprtja razpisov (28. 1. 2022).

AKADEMIJA ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE – NVO 2. 2. 2022 bo zaživela tudi Akademija za nevladne organizacije. Njen namen je nuditi informacije iz različnih področij pomembnih za delovanje NVO v najširšem pomenu.

Akademija bo tako nudila izobraževalne vsebine iz področij: • Pravne podlage za institucije (društva, zavodi, itd.).

• Osnove računovodstva za NVO • Digitalni marketing - optimizacija spletne strani • Digitalni marketing - osnove družbena omrežja

• Pridobivanje sredstev: Sponzorstvo • Pridobivanje sredstev: Razpisi • Javno nastopanje • Snemanje in streaming dogodkov • Fotografija

Za dostop do vsebin Akademije za NVO pišite na: kultura@visitkoper.si

Kulturalist Izdaja: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper, Titov trg 3, 6000 Koper Uredili: Emilija Kastelic in Meri Viler, e: kultura@visitkoper.si Lektorica: Maja Furlanič Oblikovalka: Polona Drašler Avtor fotografije naslovnice: Ulla Žibert Avtor fotografije zadnje strani: Ulla Žibert Koper, januar, 2022

32