Knjižni Čar

Približevanja Sodelovanje med javnimi zavodi v Litiji je dobro in eno od teh je prineslo niz srečanj, ki postajajo vse bolj priljubljena. Z izbiro gostov med znanimi Slovenkami in Slovenci, sta direktorici JZ KC Litija in Knjiţnice Litija, Helena Hauptman in Andreja Štuhec imeli več kot srečno roko. Modri salon KC Litija je bil večkrat nabito poln, stole so skoraj vedno dodajali. Pogovore je povezoval Vladimir Jakopič, ki je iz svojih gostov izvabil najboljše. Če vam naštejemo samo nekatera imena: Polona Vetrih, Vesna Vuk Godina, Andrej Stare, Marjan Šarec, Boris Kobal, Zmago Sagadin, Nataša Pirc Musar, Rosvita Pesek in drugi.

Rosvita Pesek: »Po končani pedagoški gimnaziji sem študirala novinarstvo in prvo sluţbo iskala na radiu Slovenija. Ko so me zaradi izrazitega štajerskega narečja zavrnili, sem v dvigalu TV Slovenija srečala Iva Milovanoviča, ki me je povabil na televizijo, kjer glede fonetike nimajo tako visokih meril.«

Letni informativni bilten Knjižnice Litija, št. 1, december 2012 Kdor zahaja v knjižnico, pozna njen čar in kdor bere, je znova in znova očaran od knjig.

Knjiţnica Litija je to igro besed (Knjiţni Čar) očarano prevzela iz javnega natečaja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je zbirala fotografije na to temo in jih objavila v »stanovskem koledarju« (visi tudi v naši knjiţnici). Po mojem mnenju je ta ples besed čudovito ponazoril odnose med nami, ki smo povezani okoli knjige: knjiţnice, bralce, knjiţničarje, pisce, zaloţnike.

Če ste srečanja zamudili, naj nanizamo nekaj njihovih izjav: Andrej Stare: »Športni prenos mora biti informativen, strokoven, unikaten, zabaven, komentator pa mora biti zraven še inovativen.« Vesna Vuk Godina: »Zanimiva je teorija politične nevidnosti Slovencev, v 1500 letni zgodovini tlačanstva smo z nevidnostjo pravzaprav preţiveli, obstali. Danes, v času samostojne drţave, bi se tisoč petsto let starih navad ţe lahko otresli.« Nataša Pirc Musar: »Sem ţenska, ki ljubi adrenalin, pred leti sem pilotirala cesno, vozim motor, sem v drţavni reprezentanci za bowling.«

Polona Vetrih: »Igranje je zame veličasten poklic, ki zahteva veliko dostojanstva. To je tudi grob poklic, ki ne prenese napak, predvsem pa na svetu zame ni lepšega kraja, kot je oder.«

Tisti, ki delamo v knjiţnici, si prizadevamo, da bi čim več ljudi prepričali, da je v knjigah nekaj posebnega in da se jim je vredno prepustiti in občutiti njihove neštete dimenzije. Nekatere stvari je včasih teţko razloţiti; jih čutimo, ali pa ne. S knjiţnim čarom je nekaj podobnega: ali si očaran, ali pa ne. Vendar opaţam, da fizična prisotnost knjig v naših prostorih zelo blagodejno vpliva na vse, ki nas obiščejo. Pravijo, da jim je v naši druţbi lepo, morda ne znajo prav dobro razloţiti zakaj, odgovor pa je v knjiţnem čaru.

Ob izteku leta se kljub lepim dogodkom v naši knjiţnici in dobrim odnosom, ki jih imamo z uporabniki, malo s skrbjo oziramo v prihodnost. Ţe v letu 2012 so se klestili prihodki (nakup knjig, plače, materialni stroški, razvoj), za leto, ki prihaja, pa so napovedi še bolj črnoglede. Ţelimo in upamo, da naš knjiţni čar ne bo ugasnil.

Andreja Štuhec, direktorica

V Knjiţnici Litija upamo in ţelimo tudi po reorganizaciji JZ KC Litija v letu 2013 pripravljati tako uspešne pogovorne večere, ki nas bogatijo, seznanjajo ter pripeljejo izjemne ljudi v naš kraj.

Izposoja igrač—novost v letu 2013 Nekatere knjižnice članom poleg raznovrstnega gradiva izposojajo tudi igrače. Igrače za izposojo so skrbno izbrane (ni plišastih oz. ljubkovalnih igrač), pač pa so namenjene otrokovemu učenju in zabavi.

Knjiţnica Litija se bo kljub prostorski stiski postopoma pridruţila knjiţnicam, ki imajo igroteko. V letu 2013 bomo pričeli pripravljati prve igrače za izposojo. Izbirali boste med izobraţevalnimi, konstrukcijskimi, motoričnimi, senzoričnimi, posnemovalnimi, miselnimi in med druţabnimi igračami, ki so namenjene tudi odraslim.

Zbirka bo ob začetku manjša, saj se bomo vsi učili novih pravil (tu je odgovornost staršev odločilna, da bodo vrnili nepoškodovane igrače). Izposoja bo moţna za daljši čas z moţnostjo podaljšanja. Igrače bomo izposojali pod sloganom, ki velja v Mestni knjiţnici Ljubljana: "Pridi se igrat!" in ne le "Pojdi se igrat!".

Tatjana Renčelj

SPLETNI BIOGRAFSKI LEKSIKON poln srčnosti Nekoč je beseda biografski leksikon pomenila ogromno knjigo, v kateri so bile zapisane najpomembnejše osebnosti. Izdelava biografskega leksikona nikakor ni bila enostavna, saj je bilo potrebno vloţiti veliko znanja, vztrajnosti in sredstev. Razvoj računalništva v zadnjih letih je prinesel napredek tudi na tem področju, saj biografski leksikon lahko nastaja postopoma in je na spletu dostopen 24 ur.

V Knjiţnici Litija, kjer v domoznanskem oddelku ţe dolgo vztrajno zbiramo podatke o ljudeh, ki so se nas s svojim delovanjem dotaknili, smo se odločili za premik teh podatkov na splet. Nastajati je začel Spletni biografski leksikon, ki smo ga poimenovali Obrazi Srca Slovenije. Pri tem projektu ţe nastaja fond biografskih zapisov znanih osebnosti, ki so bile rojene na območju Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji, so tukaj ţivele ali se šolale, predvsem pa s svojim delom zaznamovale in vplivale na podobo in razvoj krajev v obeh občinah v zgodovini in sedanjosti. To so ljudje, ki si na lokalnem območju zasluţijo, da so trajno zapisani v zgodovinskem spominu. Te podatke bomo na spletu sproti objavljali in nadgrajevali.

Glede na to, da gre za dolgotrajen in zahteven postopek, Vas naprošamo, da nam pri projektu pomagate in podpirate. Veseli bomo vsake nove pobude, pripombe, opozorila in dopolnitve manjkajočih podatkov.

Aleksandra Mavretič Boris Kobal: »Čeprav je smeh nekaj naravnega in satira opozarja na rane naroda, menim: gorje narodu, ko je Cankar še po vsem tem času aktualen avtor in satirik.«

Marjan Šarec: »Skupina občanov me je predlagala, da bi na volitvah pobral glasove protikandidatu glavnega favorita, da bi mešal štrene. Ker pa se spletkarjenja pogosto ne izidejo, sem v drugem krogu postal ţupan Kamnika.«

Knjižni čar

Najdete ga na spletnem naslovu:

Prihaja novo leto...

Priložnost za nove odločitve, za nove ideje, za nove uspehe, za novo srečo.

Ustvarite, kar ste snovali...

Dosegajte, za kar ste se trudili...

Najdite, kar ste pogrešali...

In živite, kot ste želeli, v zdravju in zadovoljstvu...

Prihodnost pripada tistim, ki zaupajo čaru svojih sanj!

http://www.obrazisrcaslovenije.si.

Koristno ga uporabite in spoznajte, kako bogati smo – zaradi ljudi in njihovih talentov!

Leto 2013 - obletnice in mejniki Morda se komu zdi, da je leto enako letu, a v knjiţnici bomo pobrskali po preteklosti in se spomnili na:

- Ljudmilo Roblek , 9. 9. 1853, 31. 8. 1937 - Vena Tauferja, 19. 2. 1933 - Vido Taufer, 15. 6. 1903, 18. 10. 1966 - Davorina Hostnika, 14. 09. 1853, 26. 3. 1927 - Frana Rosino, 29. 9. 1863, 16. 10. 1924 - Bojana Štineta, 13. 6. 1933

OBLIKOVANJE: Domen Merzel, Knjiţnica Litija

8

1

Prireditev je s solističnim nastopom priznanega slovenskega baritonista, solista ljubljanske opere Joţeta Vidica, ob klavirski spremljavi soproge Urške Vidic, imela svoj vrh s predstavitvijo samospevov, ki so bili zelo značilni za čitalniški čas.

140-letnica Narodne čitalnice Šmartno pri Litiji Jubilej čitalnice so 29. novembra v Kulturnem domu Šmartno združeni počastili šmarski kulturni ustvarjalci: društva, posamezniki in institucije, ki korenine svojega obstoja iščemo v bogati čitalniški tradiciji.

V Šmartnem pri Litiji je bila po vzoru čitalniškega gibanja v takratnem slovenskem kulturnem prostoru 1872 ustanovljena Narodna čitalnica Šmartno pri Litiji. O njenem delovanju ne vemo veliko, saj so bili dokumenti uničeni, je pa njeno delovanje mnoge spodbudilo h kulturnemu delovanju, tako da je Šmartno z okolico še danes zelo kulturno ustvarjalno.

Imamo prenovljeno in zelo obiskano krajevno knjiţnico, ki s ponosom nadaljuje poslanstvo čitalnic: zdruţuje namreč ustvarjalnost mnogih in skrbi za širjenje bralne kulture. Tako knjiţnici sodelovanje z drugimi kulturnimi institucijami prinaša imenitne dogodke, ki plemenitijo ţivljenje občanov: likovne in kiparske razstave, koncerte in pevske nastope, knjiţne izdaje in predstavitve literatov.

Na prireditvi je bil slavnostni govornik prof. dr. Janez Juhant, filozof, teolog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomembno mesto knjige, ki osmišlja slovensko kulturno zgodovino. Izpostavil je skrb za bralno kulturo v sedanjem času, saj ima knjiga veliko povezovalno vlogo, to pa vsak narod potrebuje, da se duhovno bogati in si zagotavlja prihodnost.

Prvi je nastopil MePZ Sv. Martin, ki je zapel avtorsko pesem Frana Serafina Adamiča Sv. Martin (za zbor jo je priredila Helena Vidic). Adamič je bil pobudnik za ustanovitev šmarske narodne čitalnice. Kot zborovodja, učitelj in skladatelj je odločilno ustvarjal pogoje za kulturno delovanje v Šmartnem.

Svečanost pa je bila sijajna predvsem zaradi bogatega kulturnega programa domačih ustvarjalcev. Brez zadrţkov so se sodelovanju na prireditvi odzvali: Prosvetno društvo Šmartno

Na prireditvi je bilo na ogled tudi nekaj izjemnih vezenin domače ţupnije ter unikatni knjiţni ovitki Ustvarjalnega središča Breznikar, Knjiţnica Litija pa je jubileju posvetila novo publikacijo, v kateri je objavila faksimile Pravil Narodne čitalnice Šmartno pri Litiji.

Slavnostni govornik prof. dr.

Janez Juhant, ki je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril pomembnost knjige v našem nacionalnem razvoju, je na prireditvi od domačega umetnika Bojana Štineta prejel skulpturo Primoţa Trubarja.

Fotografije: Marjan Janežič

Andreja Štuhec

Publikacijo Narodna čitalnica v Šmartnem pri Litiji, 140 let lahko kupite v Knjižnici Litija.

Iz naše potujoče knjižnice…

V vrtcu Jurček ne bo več obiskov iz Potujoče knjižnice Jevnica Kot knjiţničarka v potujoči knjiţnici Jevnica sem vrtec Jurček začela obiskovati 28. januarja 1999, na pobudo vzgojiteljice Andreje Kuder. Nada Brečko (vodja vrtca) je zamisel pozdravila, enako Matična knjiţnica Litija, ki nam je ves čas nudila knjiţni fond, vključno z novitetami.

Navajam statistiko o obiskih, ki lepo ponazarja odobravanje malčkov in njihovih staršev za obisk knjiţničarke v vrtcu.

Prvo obdobje zajema čas od 28. 1. 1999 do 31. 12. 2003 (knjiţnica je bila odprta vsak četrtek v tednu – razen poletnih mesecev). Drugo obdobje je od 2004 – 2009 (enak čas poslovanja). Tretje obdobje je trajalo od 2010 – 24. 5. 2012 (izposoja je potekala vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, razen julij, avgust).

Najstarejša razglednica Šmartnega pri Litiji, ki jo hranimo v našem arhivu, je iz leta 1898. Zaloţila jo je Umetniška tvrdka Karol Schwidernoch na Dunaju.

Zato se vsem staršem, Knjiţnici Litija in vzgojiteljicam LEPO zahvaljujem. Upam, da je čas porabljen za branje bogatil otrokovo domišljijo in besedni zaklad, ter širil otrokovo znanje.

Knjižnici na Vačah in v Gabrovki

Najprej je tu Gabrovka: izposojevališče deluje v nekdanji zdravstveni ambulanti poleg šole, odprto je tri dni v tednu, skupno 3,5 ure. Uporabnikom ponuja 2.204 enot gradiva, ima 67 aktivnih mladih članov ter 26 odraslih. Na šoli je 118 otrok ter 52 otrok v vrtcu. Polletna izposoja gradiva Gabrovka: 4.311.

Šmartno pri Litiji, leta 1898.

Osrednji motiv je veduta kraja. V ospredju so z leve proti desni Bognarjeva in Lekanova hiša. V ozadju je trg z zvonikom kapelice Ecce homo na Pungrtu in stare cerkve, porušene leta 1899. Na levi strani sta dve manjši upodobitvi: zgoraj grad Bogenšperk (na razglednici piše grad Vagenšperk) in pod njo poslopje trgovine J. Razborška.

2

Eva Kovič

Ker se v knjiţnici vedno sprašujemo o stanju, kjer smo ter o tem, kaj nam izpričujejo kazalci dela, smo vzeli pod drobnogled naši dve izposojevališči, ki imata avtomatizirano izposojo in dokaj dobre pogoje za delo. Analizirali smo podatke prvega polletja.

s tremi zbori (MePZ Sv. Martin, MoPZ Fantje od fare s solistom Darkom Vidicem in MePZ Cum Anima), člana KUD Vajkard, Špela in Benjamin, ki sta poskrbela za povezovanje prireditve, KUD Folklorna skupina Javorje, KD Tamburaški orkester Šmartno ter MePZ Zvon.

Vesna Burja, vodja potujoče knjiţnice

Soproga predsednika na obisku v Šmartnem Šmarsko knjiţnico je junija letos na povabilo Ustvarjalnega središča Breznikar obiskala soproga predsednika gospa Barbara Miklič Turk ter si ogledala zanimivo vezeninsko razstavo.

Po opravljeni anketi v vrtcu, kjer so odgovori pokazali, da storitev potujoče knjiţnice v vrtcu ni več potrebna, sem se odločila, da letos, po 13 letih, zaključujem poslovanje potujoče knjiţnice v vrtcu Jurček v Jevnici. Starši so z malčki skupno opravili 3748 obiskov in si izposodili 8227 knjig.

Jevnica, oktober 2012

BISER med razglednicami

Prednost potujočih knjiţnic je v tem, da lahko ob obisku naročite ţeleno gradivo, ki vam ga bomo do vašega prihodnjega obiska priskrbeli iz osrednje knjiţnice v Litiji. V obeh knjiţnicah izvajamo enkrat mesečno uro pravljic za najmlajše. Obisk je dober, pravljico napovemo na naših mesečnih napovednikih in na posebnih obvestilih—tudi v vrtcih.

Na Vačah smo iz 18 urne odprtosti tedensko le to skrčili na 7 ur (dva dneva v tednu). Knjiţnica deluje v obnovljeni šoli, ima lasten vhod in zadostuje prostorskim, tehničnim ter drugim standardom. Knjiţnica je lepa, dobro zaloţena, uporabnikom je na voljo 2.326 enot gradiva, ima 75 aktivnih mladih članov ter 10 odraslih (na šoli je okoli 100 otrok, v vrtcu pa 34). Polletna izposoja gradiva Vače: 912. Razlika v izposoji je očitna; čeprav so drugi pogoji med knijţnicama uravnoteţeni oz. je knjiţnica na Vačah celo boljše pogoje. Upamo, da bodo prebivalci Vač in okolice knjiţnico vzeli za svojo in bodo radi zahajali vanjo.

Stara mama Ob hladnih večerih, ko vse spi in se v hišo mir naseli, se v prsih pojavi bolečina, ki vznikne iz spomina.

Na mamo, ki ni znala kazati ljubezni, kot nezakonski otrok vzgojena, da čim prej od doma mora.

Ki ni prejela moževe ljubezni, v gostilni, med kartami, pijačo in tobakom za žensko ni prostora.

Ki je večno hrepenela po nežnostih pri otrocih, sestrah, bratu in moje ročice nerodno trgala z vratu.

Z bolečino v teh tihih nočeh pride spomin, na redke trenutke v naročju, ko so njene roke in firtoh dišale po kuhi, po praženi čebuli, po urah, preživetih ob hrani, da nas je videla, kako smo ob mizi zbrani.

Spomin na mamo, ki ni znala pokazati ljubezni do majhnih ljudi, ki so k njej vili ročice, ki ni prepoznala, da jim dela krivice.

Ker ne pozna čustev, ne ve kako prejeti, kako dati.

Ker je bila rojena v grehu in za to da dela.

Ker so bili morda taki časi.

A spomin na redke objeme v prepojenem firtohi še vedno greje in boli.

A. M.

7

ALI JIH POZNATE? Morda prepoznate katero od oseb, ki je upodobljena na fotografijah, leto nastanka, kraj in priloţnost, ob kateri je fotografija nastala?

Sporočite nam podatke, ki nam bodo pomagali pri nadaljnjem raziskovanju in pisanju. Hvaleţni vam bomo za pomoč.

Domoznanstvo...

POGLED V PRETEKLOST JE MOČ ZA NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI V današnjem času predstavljajo stare razglednice spoštovan in upoštevan zgodovinski vir za raziskovanje preteklosti in pomenijo pomemben vir dodatnih informacij.

V Knjiţnici Litija imamo oddelek domoznanstvo, kjer hranimo pomembno arhivsko gradivo. Zavedamo se pomembnosti te kulturne zapuščine, zato vsako leto namenimo del sredstev za nakup starih razglednic. V zbirki imamo prek 400 razglednic.

Motivi na njih so predvsem podobe mest in krajev, kulturne in zgodovinske znamenitosti ter pomembnejše osebnosti.

Zaradi preglednosti in laţje uporabe smo jih digitalizirali s skeniranjem ter jih tako zaščitili pred obrabo in večkratnim rokovanjem. Izvirnike razglednic hranimo v plastičnih prosojnih ovojnicah, ki so namenjene shranjevanju fotografij in razglednic. Plastične ovitke hranimo v omarah, da so zaščitene pred vlago in močno svetlobo. Ta način je le ena od moţnosti trajnega hranjenja razglednic. S tem preprečimo nadaljnje staranje in njihovo uničevanje. Lahko rečemo, da je bila v preteklosti tehnologija izdelave razglednic odlična, saj so še po sto letih v dobrem stanju. Čutimo se odgovorne, da poskrbimo, da se ohranijo še naslednjim rodovom.

PORTAL KAMRA http://www.kamra.si/ Regijski portal KAMRA ponuja dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki so ga digitalizirale splošne knjižnice, muzeji arhivi in druge lokalne ustanove ali posamezniki.

Vsebine so predstavljene kot zgodbe – s slikami, teksti, fotografijami, ki so za neko področje zanimive in v interesu lokalne skupnosti kot na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb; dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev; razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij; dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav; znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih ţiveli in še marsikaj drugega.

Uporabniki tako lahko dostopajo do vsebin, ki so bile do zdaj skrite v skladiščih knjiţnic, arhivov in muzejev, arhivih društev ali predalih šolskih zbornic. Zbirke lahko komentirajo ali si oblikujejo svoje lastne vmesnike z izbranimi vsebinami. Portal upravlja Osrednja knjiţnica Celje ob sodelovanju z osrednjimi območnimi knjiţnicami. Digitalizirane vsebine so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjiţnice, Europeane, http://europeana.eu.

K zbiranju gradiva in objavljanju zgodb na Kamri, smo se odločili tudi v naši knjiţnici. Ţe nekaj časa je vidna zanimiva in obseţna zgodba o Valvasorjevem trgu, ki zajema zgodovino trga, stare hiše, osebnosti, ki so tu ţivele in nekatera društva, povezana z njim. V nastajanju je zgodba o »Špinerbalu« litijskem plesu predilcev in o Čitalništvu v Šmartnem pri Litiji.

POVABILO

Hranite doma pisno gradivo, morda razglednico, staro fotografijo? Ali imate zgodbo o predmetih, ljudeh, običajih, dogodkih, pomembnih za naše lokalno območje?

Bi ţeleli, da se ohranijo za kasnejše generacije in da si jih na spletu ogledajo tudi drugi?

V knjiţnici bomo veseli vsakega gradiva in s spoštovanjem ga bomo primerno shranili. NI potrebno, da nam gradivo oz. predmete podarite, ţeleli bi jih le fotografirati ali digitalizirati na drug ustrezen način in vam jih nepoškodovane vrniti. Če se boste v hrambo odločili izročiti zgodbo, torej delček ustne dediščine, to traja malce dlje – da spraševalec povedano vnese v računalnik. Če ste pripravljeni z nami sodelovati, nas poiščite na našem naslovu Parmova 9, Litija, ali nas pokličite na 01 898 05 80, 051 305 567. Pošljete nam lahko tudi elektronsko pošto na knjiznica.litija@gmail.com.

Sonja Perme 6

Pristopili smo tudi k zanimivemu in pomembnemu projektu zbiranja spominskega gradiva iz obdobja 1. svetovne vojne in se s tem pridruţiti obeleţenju 100. obletnice, ki bo leta 2014.

Cilj omenjenega projekta je spodbuditi posameznike k odkrivanju spominov, fotografij in predmetov svojih prednikov ter jim ponuditi moţnost digitalizacije vseh teh artefaktov. Na tak način ţelimo shraniti in ohraniti dragocene dokumente za prihodnje generacije in narediti javno dostopne.

Sonja Perme

O letu, ki je za nami…

Knjiţnica Litija je v letu 2012 v dobršni meri dosegla zastavljene cilje oz. vse tiste, ki niso povezani s kadrovsko širitvijo oz. pridobitvijo novih prostorskih kapacitet (ki so seveda povezani z večjim finančnim deleţem ustanoviteljic).

Nakup gradiva je bil prilagojen zmanjšanju sredstev s strani drţave, vendar bo strokovno uravnoteţen in zelo premišljen.

Doseganje drugih zastavljenih ciljev glede izposoje, članstva, obiska, organizacije prireditev in sodelovanja z drugimi institucijami bo v preteţni meri doseţen. Knjiţnica je s podporo Občine Šmartno nadaljevala s projektom objavljanja vsebin na spretnem biografskem leksikonu Obrazi Srca Slovenije. Spoznamo lahko ţe preko 150 osebnosti ter njihovih doseţkov in delovanj.

Knjiţnica skrbno spremlja svoje finančno poslovanje; ob sprotnem spremljanju nabave gradiva in rednem beleţenju stroškov in odhodkov bomo leto pozitivno zaključili. Izpeljali smo celo nekaj nujnih obnovitvenih del (sanacija vlaţnega zidu in popravilo krušečega napušča pri osrednji knjiţnici; beljenje krajevne knjiţnice, vgradnja vrat-hodnik, zamenjava projektorja).

In o letu, ki je pred nami…

Svoje delovanje bomo seveda prilagodili finančni situaciji v javnem sektorju. V ospredju naših prizadevanj je bralec oz. obiskovalec knjiţnice. Posebno skrb bomo namenili tistim skupinam uporabnikov, ki se od knjiţnice in branja oddaljujejo: to so starejši osnovnošolci in dijaki, ki jim branje ni v spodbudo. Zanje bomo pripravljali projekte, da bi jim pribliţali branje in knjiţnico.

Skupinam uporabnikov se bomo pribliţevali tudi s svojimi aktivnostmi v »virtualnem svetu«. Gre predvsem za delo v domoznanskem oddelku in t.im. lokalnih študijah ter njihovi predstavitvi na spletu. Projekt Obrazi Srca Slovenije, zgodbe za portal Kamra in digitalizacija zanimivih vsebin in njihova objava ter splošna dostopnost.

Svoje poslanstvo lahko izpolnjujemo glede na dane pogoje (prostor, kadri), ambicioznejše načrte pa lahko dosegamo ob dodatnih sredstvih, kar pa v prihodnjem letu najverjetneje ne bo mogoče. Zato ne bomo širili odprtosti oz. povečevali obsega svojega delovanja.

Vsebinsko bomo razvijali vseţivljenjsko učenje in spodbujali aktivnosti univerze za tretje ţivljenjsko učenje na ravni obeh občin.

Zastavljeni cilji: število ur odprtosti (vse knjiţnice)

5.200

zaloga gradiva:

92.000

nakup gradiva:

3.500 izvodov

obisk:

min 130.000

izposoja:

260.000

prireditve:

250

člani:

5.200

število zaposlenih:

12

Obisk knjižnice se včasih konča takole…

Zavedamo se, da je otroška igra del knjiţnične vzgoje, a velikokrat stvari uidejo izpod nadzora. Nekateri starši dopuščajo, da otroci d o b e s e d n o »razmetavajo« igrače, knjige – celo stole.

Zaposleni jih prizanesljivo opominjamo na druge uporabnike in red, ki ga ţelimo imeti, a vzgoja se prične doma. Ţelimo, da se pri obisku knjiţnice počutite domače, prijetno in udobno. Če bomo skupaj poskrbeli za primerno obnašanje, bodo tudi kotički za najmlajše urejeni.

3

Jesen z Metodom Pevcem

Pravljično popoldne Preţivela sem ga z vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic šmarskega vrtca, ki so se odločile, da spoznajo moje delo z otroki.

Vsakoletni projekt Rastem s knjigo, ki ga Knjiţnica Litija v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo posveti sedmošolcem ter dijakom prvih letnikov gimnazije, ţeli knjigo, branje in literarno zorenje pribliţati mladim.

Knjiţničarji, učitelji in vzgojitelji iščemo načinov, kako mlade pritegniti k branju. Projekt Rastem s knjigo ima v svojem konceptu srečanje z ustvarjalcem, ki s svojim zgledom promovira tovrstno kulturo. Zato se vsako leto povezujemo z avtorji iz domačega okolja, s katerimi se pogovarjamo o njihovem delu.

Knjiţnica Litija se je v letošnji jeseni na pobudo šmarske osnovne šole povezala z znanim in uveljavljenim filmskim in literarnim ustvarjalcem Metodom Pevcem.

Decembrsko popoldne smo pričele z ogledom knjiţnice, deleţne pa so bile prave »knjiţne vzgoje«, da bi spoznale, kaj ţelimo knjiţničarke naučiti otroke. Nekatere od njih so bile v šmarski knjiţnici prvič in skoraj sem prepričana, da ne tudi zadnjič.

Za uspešnega reţiserja je po njegovih besedah najlepša nagrada polna kinodvorana. Srečanje z njim bo mladim šolarjem gotovo ostalo v prijetnem spominu. Z njim se je srečalo 57 šmarskih sedmošolcev, 137 učencev iz Litije, Gabrovke in Vač ter 78 dijakov Gimnazije Litija. Metod Pevec je obiskal tudi litijsko knjiţnico; kava v njegovi druţbi je bila tokrat posebno dobra.

Popeljale smo se v svet pravljic, basni,… pesmi. Predstavila sem jim usmeritve za branje in pripovedovanje pravljic ter povedala, kako je lahko poslušanje pravljic za otroke čim bolj prijetno.

SIMBIOZ@ V tednu med 15. 10. do 19. 10. se je v Sloveniji ţe drugič zgodila Simbioza. Projekt ki je preko medgeneracijskega sodelovanja dvigoval računalniško pismenost starejših. Osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika, interneta in mobilnega telefona.

Tudi v Knjiţnici Litija smo se vključili v ta projekt. Vseh 8 računalniških mest se je hitro zapolnilo z udeleţenci ţeljnimi novega znanja. S pomočjo številnih prostovoljcev smo ta projekt lahko tudi uspešno izpeljali. V dopoldanskem času smo se za računalniki zbrali od 9. do 11. ure, v popoldanskem času pa od 16. do 18. ure. Program učenja je bil malce spremenjen.

Lanske module: računalnik, moj prijatelj, klik v svet in brez elektronske pošte ne gre, bosta dopolnila še dva nova, aktualna modula: Facebook in svet mobilne telefonije. S skupnim trudom nam je uspelo ustvariti prijetno vzdušje in osvojiti kar nekaj veščin računalništva. Predvsem pa smo starejšim pokazali, da je strah pred računalniki odveč in da se z malo vaje in dobre volje hitro lahko vključiš v sodobno digitalno druţbo.

To je bila ţe druga oblika strokovnega sodelovanja med šmarskimi vzgojiteljicami in knjiţnico; v oktobru jih je kolegica Erna Jurič popeljala na sprehod po Šmartnem in jih opozorila na kulturno in zgodovinsko bogastvo kraja.

Sodelovanje z Vrtcem Ciciban je bilo v letu 2012 odlično.

Aleksandra Mavretič

Poglejmo k sosedom…

Tatjana Renčelj, »višja pravljičarka«

Miklavž je pripeljal nov bibliokombi—v Domžale in Kamnik V ledeno mrzli Arboretum je Miklavţ pripeljal nov kombi, poln knjig, ki bo širil bralno kulturo na območju občin Kamnik, Lukovica in Domţale.

Dogaja se nam in vam:

Zgledno povezovanje treh občin je rodilo sadove: ob podpori Ministrstva za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport jim je uspelo zaključiti zelo pomemben projekt: nakup novega biblio kombija za potujočo knjiţnico.

Zaključek projekta so pozdravili vsi trije ţupani sodelujočih občin, predstavniki ministrstva, seveda pa sta bili najbolj veseli obe direktorici knjiţnic iz Kamnika in Domţal. Nova pridobitev bo razveseljevala uporabnike oddaljenih krajev: kombi, poln gradiva, bo prihajal na teren na tri tedne. Postanke bo imel v popoldanskem času, gradivo bo mogoče vnaprej naročati in rezervirati, na kombiju je internet za uporabnike, včasih tudi pravljična ura in še kaj. Ţelimo si, da bi se Miklavţ (ali pa kakšen drug dobri decembrski moţ) pripeljal tudi k nam—v takšnem vozilu polnem knjiţničnega bogastva!

Knjiţničarka obvesti bralko o prispeli rezervirani knjigi: »Gospa, Cavazza vas čaka. « Bralka pa iskrivo vpraša: »Ta star ali ta mlad?«

Tudi v prihodnje se nadejamo tako domiselnih akcij, kjer smo v soţitju sodelovali tako starejši, kot mladi. Predvsem ko gre za akcijo, ki je bila v celoti izpeljana na bazi prostovoljstva.. V sodobnem materialističnem svetu ta funkcija praktično zamira. Morda se ne zavedamo, da prostovoljstvo pomaga pri razvijanju vrednot solidarnosti in k socialnemu napredku druţbe, zato ga je treba ustrezno negovati. Prostovoljstvo je namreč privilegij in ne dolţnost.

6 letni otrok pocuka mami za rokav in reče: Mamica, a to pesem je pa Toni Slavček napisal?« (Tone Pavček)

Andreja Štuhec Knjiţničarka telefonsko obvešča bralko o prispeli knjigi: »Gospa, rezervirana knjiga vas čaka.« Bralka vpraša, katera knjiga pa?

Knjiţničarka odvrne: »K**c gleda.« Ljudje v vrsti pred knjiţničnim pultom jo zaprepadeno gledajo, koga je tako grdo ozmerjala.

V knjiţnici smo z leti dobili nekaj zelo zanimivih ţelja bralcev. Nekatere naslove smo zaman iskali, a smo se smejali: Knjigu od Cankara, neke Hlapce Kralj Goldi (Kralj Ojdip) Knjigo za otroke, neki Mišak Tipak (Mišek Tip) Knjigo od Cankarja – Leteči mački (avtor teh mačkov je Dim Zupan)

Mateja Premk

Dediščina Simbioze in vseživljenjskega učenja Dobri projekti pustijo sledi.

Knjiţnica Litija v sodelovanju z Društvom univerza tretje ţivljenjsko obdobje Litija in Šmartno nadaljuje z učenjem računalniških spretnosti in pomočjo pri spoznavanju sveta na spletu. Pomoč oz. učenje je za udeleţence brezplačno. Individualna srečanja potekajo vsak četrtek dopoldan, prijave so obvezne, vsebine dela pa se prilagodijo interesom udeleţencev oz. stopnji njihovega znanja.

Knjiţnica se za sodelovanje zahvaljuje gospodu Adiju Slabetu, ki udeleţencem namenja svoj prosti čas, bogate izkušnje in obširno znanje o računalništvu.

Lepo vabimo vse, ki bi ţeleli pomagati pri učenju računalništva—ali kakšne druge spretnosti, da se nam oglasijo v knjiţnici. »Šele dejanje odpira pot prejemanju: dokler ne daš, ne moreš pričakovati, da boš dobil.«

Veliki briljantni venček (Veliki briljantni valček).

Andreja Štuhec

4

5

Jesen z Metodom Pevcem

Pravljično popoldne Preţivela sem ga z vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic šmarskega vrtca, ki so se odločile, da spoznajo moje delo z otroki.

Vsakoletni projekt Rastem s knjigo, ki ga Knjiţnica Litija v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo posveti sedmošolcem ter dijakom prvih letnikov gimnazije, ţeli knjigo, branje in literarno zorenje pribliţati mladim.

Knjiţničarji, učitelji in vzgojitelji iščemo načinov, kako mlade pritegniti k branju. Projekt Rastem s knjigo ima v svojem konceptu srečanje z ustvarjalcem, ki s svojim zgledom promovira tovrstno kulturo. Zato se vsako leto povezujemo z avtorji iz domačega okolja, s katerimi se pogovarjamo o njihovem delu.

Knjiţnica Litija se je v letošnji jeseni na pobudo šmarske osnovne šole povezala z znanim in uveljavljenim filmskim in literarnim ustvarjalcem Metodom Pevcem.

Decembrsko popoldne smo pričele z ogledom knjiţnice, deleţne pa so bile prave »knjiţne vzgoje«, da bi spoznale, kaj ţelimo knjiţničarke naučiti otroke. Nekatere od njih so bile v šmarski knjiţnici prvič in skoraj sem prepričana, da ne tudi zadnjič.

Za uspešnega reţiserja je po njegovih besedah najlepša nagrada polna kinodvorana. Srečanje z njim bo mladim šolarjem gotovo ostalo v prijetnem spominu. Z njim se je srečalo 57 šmarskih sedmošolcev, 137 učencev iz Litije, Gabrovke in Vač ter 78 dijakov Gimnazije Litija. Metod Pevec je obiskal tudi litijsko knjiţnico; kava v njegovi druţbi je bila tokrat posebno dobra.

Popeljale smo se v svet pravljic, basni,… pesmi. Predstavila sem jim usmeritve za branje in pripovedovanje pravljic ter povedala, kako je lahko poslušanje pravljic za otroke čim bolj prijetno.

SIMBIOZ@ V tednu med 15. 10. do 19. 10. se je v Sloveniji ţe drugič zgodila Simbioza. Projekt ki je preko medgeneracijskega sodelovanja dvigoval računalniško pismenost starejših. Osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika, interneta in mobilnega telefona.

Tudi v Knjiţnici Litija smo se vključili v ta projekt. Vseh 8 računalniških mest se je hitro zapolnilo z udeleţenci ţeljnimi novega znanja. S pomočjo številnih prostovoljcev smo ta projekt lahko tudi uspešno izpeljali. V dopoldanskem času smo se za računalniki zbrali od 9. do 11. ure, v popoldanskem času pa od 16. do 18. ure. Program učenja je bil malce spremenjen.

Lanske module: računalnik, moj prijatelj, klik v svet in brez elektronske pošte ne gre, bosta dopolnila še dva nova, aktualna modula: Facebook in svet mobilne telefonije. S skupnim trudom nam je uspelo ustvariti prijetno vzdušje in osvojiti kar nekaj veščin računalništva. Predvsem pa smo starejšim pokazali, da je strah pred računalniki odveč in da se z malo vaje in dobre volje hitro lahko vključiš v sodobno digitalno druţbo.

To je bila ţe druga oblika strokovnega sodelovanja med šmarskimi vzgojiteljicami in knjiţnico; v oktobru jih je kolegica Erna Jurič popeljala na sprehod po Šmartnem in jih opozorila na kulturno in zgodovinsko bogastvo kraja.

Sodelovanje z Vrtcem Ciciban je bilo v letu 2012 odlično.

Aleksandra Mavretič

Poglejmo k sosedom…

Tatjana Renčelj, »višja pravljičarka«

Miklavž je pripeljal nov bibliokombi—v Domžale in Kamnik V ledeno mrzli Arboretum je Miklavţ pripeljal nov kombi, poln knjig, ki bo širil bralno kulturo na območju občin Kamnik, Lukovica in Domţale.

Dogaja se nam in vam:

Zgledno povezovanje treh občin je rodilo sadove: ob podpori Ministrstva za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport jim je uspelo zaključiti zelo pomemben projekt: nakup novega biblio kombija za potujočo knjiţnico.

Zaključek projekta so pozdravili vsi trije ţupani sodelujočih občin, predstavniki ministrstva, seveda pa sta bili najbolj veseli obe direktorici knjiţnic iz Kamnika in Domţal. Nova pridobitev bo razveseljevala uporabnike oddaljenih krajev: kombi, poln gradiva, bo prihajal na teren na tri tedne. Postanke bo imel v popoldanskem času, gradivo bo mogoče vnaprej naročati in rezervirati, na kombiju je internet za uporabnike, včasih tudi pravljična ura in še kaj. Ţelimo si, da bi se Miklavţ (ali pa kakšen drug dobri decembrski moţ) pripeljal tudi k nam—v takšnem vozilu polnem knjiţničnega bogastva!

Knjiţničarka obvesti bralko o prispeli rezervirani knjigi: »Gospa, Cavazza vas čaka. « Bralka pa iskrivo vpraša: »Ta star ali ta mlad?«

Tudi v prihodnje se nadejamo tako domiselnih akcij, kjer smo v soţitju sodelovali tako starejši, kot mladi. Predvsem ko gre za akcijo, ki je bila v celoti izpeljana na bazi prostovoljstva.. V sodobnem materialističnem svetu ta funkcija praktično zamira. Morda se ne zavedamo, da prostovoljstvo pomaga pri razvijanju vrednot solidarnosti in k socialnemu napredku druţbe, zato ga je treba ustrezno negovati. Prostovoljstvo je namreč privilegij in ne dolţnost.

6 letni otrok pocuka mami za rokav in reče: Mamica, a to pesem je pa Toni Slavček napisal?« (Tone Pavček)

Andreja Štuhec Knjiţničarka telefonsko obvešča bralko o prispeli knjigi: »Gospa, rezervirana knjiga vas čaka.« Bralka vpraša, katera knjiga pa?

Knjiţničarka odvrne: »K**c gleda.« Ljudje v vrsti pred knjiţničnim pultom jo zaprepadeno gledajo, koga je tako grdo ozmerjala.

V knjiţnici smo z leti dobili nekaj zelo zanimivih ţelja bralcev. Nekatere naslove smo zaman iskali, a smo se smejali: Knjigu od Cankara, neke Hlapce Kralj Goldi (Kralj Ojdip) Knjigo za otroke, neki Mišak Tipak (Mišek Tip) Knjigo od Cankarja – Leteči mački (avtor teh mačkov je Dim Zupan)

Mateja Premk

Dediščina Simbioze in vseživljenjskega učenja Dobri projekti pustijo sledi.

Knjiţnica Litija v sodelovanju z Društvom univerza tretje ţivljenjsko obdobje Litija in Šmartno nadaljuje z učenjem računalniških spretnosti in pomočjo pri spoznavanju sveta na spletu. Pomoč oz. učenje je za udeleţence brezplačno. Individualna srečanja potekajo vsak četrtek dopoldan, prijave so obvezne, vsebine dela pa se prilagodijo interesom udeleţencev oz. stopnji njihovega znanja.

Knjiţnica se za sodelovanje zahvaljuje gospodu Adiju Slabetu, ki udeleţencem namenja svoj prosti čas, bogate izkušnje in obširno znanje o računalništvu.

Lepo vabimo vse, ki bi ţeleli pomagati pri učenju računalništva—ali kakšne druge spretnosti, da se nam oglasijo v knjiţnici. »Šele dejanje odpira pot prejemanju: dokler ne daš, ne moreš pričakovati, da boš dobil.«

Veliki briljantni venček (Veliki briljantni valček).

Andreja Štuhec

4

5

ALI JIH POZNATE? Morda prepoznate katero od oseb, ki je upodobljena na fotografijah, leto nastanka, kraj in priloţnost, ob kateri je fotografija nastala?

Sporočite nam podatke, ki nam bodo pomagali pri nadaljnjem raziskovanju in pisanju. Hvaleţni vam bomo za pomoč.

Domoznanstvo...

POGLED V PRETEKLOST JE MOČ ZA NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI V današnjem času predstavljajo stare razglednice spoštovan in upoštevan zgodovinski vir za raziskovanje preteklosti in pomenijo pomemben vir dodatnih informacij.

V Knjiţnici Litija imamo oddelek domoznanstvo, kjer hranimo pomembno arhivsko gradivo. Zavedamo se pomembnosti te kulturne zapuščine, zato vsako leto namenimo del sredstev za nakup starih razglednic. V zbirki imamo prek 400 razglednic.

Motivi na njih so predvsem podobe mest in krajev, kulturne in zgodovinske znamenitosti ter pomembnejše osebnosti.

Zaradi preglednosti in laţje uporabe smo jih digitalizirali s skeniranjem ter jih tako zaščitili pred obrabo in večkratnim rokovanjem. Izvirnike razglednic hranimo v plastičnih prosojnih ovojnicah, ki so namenjene shranjevanju fotografij in razglednic. Plastične ovitke hranimo v omarah, da so zaščitene pred vlago in močno svetlobo. Ta način je le ena od moţnosti trajnega hranjenja razglednic. S tem preprečimo nadaljnje staranje in njihovo uničevanje. Lahko rečemo, da je bila v preteklosti tehnologija izdelave razglednic odlična, saj so še po sto letih v dobrem stanju. Čutimo se odgovorne, da poskrbimo, da se ohranijo še naslednjim rodovom.

PORTAL KAMRA http://www.kamra.si/ Regijski portal KAMRA ponuja dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki so ga digitalizirale splošne knjižnice, muzeji arhivi in druge lokalne ustanove ali posamezniki.

Vsebine so predstavljene kot zgodbe – s slikami, teksti, fotografijami, ki so za neko področje zanimive in v interesu lokalne skupnosti kot na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb; dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev; razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij; dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav; znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih ţiveli in še marsikaj drugega.

Uporabniki tako lahko dostopajo do vsebin, ki so bile do zdaj skrite v skladiščih knjiţnic, arhivov in muzejev, arhivih društev ali predalih šolskih zbornic. Zbirke lahko komentirajo ali si oblikujejo svoje lastne vmesnike z izbranimi vsebinami. Portal upravlja Osrednja knjiţnica Celje ob sodelovanju z osrednjimi območnimi knjiţnicami. Digitalizirane vsebine so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjiţnice, Europeane, http://europeana.eu.

K zbiranju gradiva in objavljanju zgodb na Kamri, smo se odločili tudi v naši knjiţnici. Ţe nekaj časa je vidna zanimiva in obseţna zgodba o Valvasorjevem trgu, ki zajema zgodovino trga, stare hiše, osebnosti, ki so tu ţivele in nekatera društva, povezana z njim. V nastajanju je zgodba o »Špinerbalu« litijskem plesu predilcev in o Čitalništvu v Šmartnem pri Litiji.

POVABILO

Hranite doma pisno gradivo, morda razglednico, staro fotografijo? Ali imate zgodbo o predmetih, ljudeh, običajih, dogodkih, pomembnih za naše lokalno območje?

Bi ţeleli, da se ohranijo za kasnejše generacije in da si jih na spletu ogledajo tudi drugi?

V knjiţnici bomo veseli vsakega gradiva in s spoštovanjem ga bomo primerno shranili. NI potrebno, da nam gradivo oz. predmete podarite, ţeleli bi jih le fotografirati ali digitalizirati na drug ustrezen način in vam jih nepoškodovane vrniti. Če se boste v hrambo odločili izročiti zgodbo, torej delček ustne dediščine, to traja malce dlje – da spraševalec povedano vnese v računalnik. Če ste pripravljeni z nami sodelovati, nas poiščite na našem naslovu Parmova 9, Litija, ali nas pokličite na 01 898 05 80, 051 305 567. Pošljete nam lahko tudi elektronsko pošto na knjiznica.litija@gmail.com.

Sonja Perme 6

Pristopili smo tudi k zanimivemu in pomembnemu projektu zbiranja spominskega gradiva iz obdobja 1. svetovne vojne in se s tem pridruţiti obeleţenju 100. obletnice, ki bo leta 2014.

Cilj omenjenega projekta je spodbuditi posameznike k odkrivanju spominov, fotografij in predmetov svojih prednikov ter jim ponuditi moţnost digitalizacije vseh teh artefaktov. Na tak način ţelimo shraniti in ohraniti dragocene dokumente za prihodnje generacije in narediti javno dostopne.

Sonja Perme

O letu, ki je za nami…

Knjiţnica Litija je v letu 2012 v dobršni meri dosegla zastavljene cilje oz. vse tiste, ki niso povezani s kadrovsko širitvijo oz. pridobitvijo novih prostorskih kapacitet (ki so seveda povezani z večjim finančnim deleţem ustanoviteljic).

Nakup gradiva je bil prilagojen zmanjšanju sredstev s strani drţave, vendar bo strokovno uravnoteţen in zelo premišljen.

Doseganje drugih zastavljenih ciljev glede izposoje, članstva, obiska, organizacije prireditev in sodelovanja z drugimi institucijami bo v preteţni meri doseţen. Knjiţnica je s podporo Občine Šmartno nadaljevala s projektom objavljanja vsebin na spretnem biografskem leksikonu Obrazi Srca Slovenije. Spoznamo lahko ţe preko 150 osebnosti ter njihovih doseţkov in delovanj.

Knjiţnica skrbno spremlja svoje finančno poslovanje; ob sprotnem spremljanju nabave gradiva in rednem beleţenju stroškov in odhodkov bomo leto pozitivno zaključili. Izpeljali smo celo nekaj nujnih obnovitvenih del (sanacija vlaţnega zidu in popravilo krušečega napušča pri osrednji knjiţnici; beljenje krajevne knjiţnice, vgradnja vrat-hodnik, zamenjava projektorja).

In o letu, ki je pred nami…

Svoje delovanje bomo seveda prilagodili finančni situaciji v javnem sektorju. V ospredju naših prizadevanj je bralec oz. obiskovalec knjiţnice. Posebno skrb bomo namenili tistim skupinam uporabnikov, ki se od knjiţnice in branja oddaljujejo: to so starejši osnovnošolci in dijaki, ki jim branje ni v spodbudo. Zanje bomo pripravljali projekte, da bi jim pribliţali branje in knjiţnico.

Skupinam uporabnikov se bomo pribliţevali tudi s svojimi aktivnostmi v »virtualnem svetu«. Gre predvsem za delo v domoznanskem oddelku in t.im. lokalnih študijah ter njihovi predstavitvi na spletu. Projekt Obrazi Srca Slovenije, zgodbe za portal Kamra in digitalizacija zanimivih vsebin in njihova objava ter splošna dostopnost.

Svoje poslanstvo lahko izpolnjujemo glede na dane pogoje (prostor, kadri), ambicioznejše načrte pa lahko dosegamo ob dodatnih sredstvih, kar pa v prihodnjem letu najverjetneje ne bo mogoče. Zato ne bomo širili odprtosti oz. povečevali obsega svojega delovanja.

Vsebinsko bomo razvijali vseţivljenjsko učenje in spodbujali aktivnosti univerze za tretje ţivljenjsko učenje na ravni obeh občin.

Zastavljeni cilji: število ur odprtosti (vse knjiţnice)

5.200

zaloga gradiva:

92.000

nakup gradiva:

3.500 izvodov

obisk:

min 130.000

izposoja:

260.000

prireditve:

250

člani:

5.200

število zaposlenih:

12

Obisk knjižnice se včasih konča takole…

Zavedamo se, da je otroška igra del knjiţnične vzgoje, a velikokrat stvari uidejo izpod nadzora. Nekateri starši dopuščajo, da otroci d o b e s e d n o »razmetavajo« igrače, knjige – celo stole.

Zaposleni jih prizanesljivo opominjamo na druge uporabnike in red, ki ga ţelimo imeti, a vzgoja se prične doma. Ţelimo, da se pri obisku knjiţnice počutite domače, prijetno in udobno. Če bomo skupaj poskrbeli za primerno obnašanje, bodo tudi kotički za najmlajše urejeni.

3

Prireditev je s solističnim nastopom priznanega slovenskega baritonista, solista ljubljanske opere Joţeta Vidica, ob klavirski spremljavi soproge Urške Vidic, imela svoj vrh s predstavitvijo samospevov, ki so bili zelo značilni za čitalniški čas.

140-letnica Narodne čitalnice Šmartno pri Litiji Jubilej čitalnice so 29. novembra v Kulturnem domu Šmartno združeni počastili šmarski kulturni ustvarjalci: društva, posamezniki in institucije, ki korenine svojega obstoja iščemo v bogati čitalniški tradiciji.

V Šmartnem pri Litiji je bila po vzoru čitalniškega gibanja v takratnem slovenskem kulturnem prostoru 1872 ustanovljena Narodna čitalnica Šmartno pri Litiji. O njenem delovanju ne vemo veliko, saj so bili dokumenti uničeni, je pa njeno delovanje mnoge spodbudilo h kulturnemu delovanju, tako da je Šmartno z okolico še danes zelo kulturno ustvarjalno.

Imamo prenovljeno in zelo obiskano krajevno knjiţnico, ki s ponosom nadaljuje poslanstvo čitalnic: zdruţuje namreč ustvarjalnost mnogih in skrbi za širjenje bralne kulture. Tako knjiţnici sodelovanje z drugimi kulturnimi institucijami prinaša imenitne dogodke, ki plemenitijo ţivljenje občanov: likovne in kiparske razstave, koncerte in pevske nastope, knjiţne izdaje in predstavitve literatov.

Na prireditvi je bil slavnostni govornik prof. dr. Janez Juhant, filozof, teolog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomembno mesto knjige, ki osmišlja slovensko kulturno zgodovino. Izpostavil je skrb za bralno kulturo v sedanjem času, saj ima knjiga veliko povezovalno vlogo, to pa vsak narod potrebuje, da se duhovno bogati in si zagotavlja prihodnost.

Prvi je nastopil MePZ Sv. Martin, ki je zapel avtorsko pesem Frana Serafina Adamiča Sv. Martin (za zbor jo je priredila Helena Vidic). Adamič je bil pobudnik za ustanovitev šmarske narodne čitalnice. Kot zborovodja, učitelj in skladatelj je odločilno ustvarjal pogoje za kulturno delovanje v Šmartnem.

Svečanost pa je bila sijajna predvsem zaradi bogatega kulturnega programa domačih ustvarjalcev. Brez zadrţkov so se sodelovanju na prireditvi odzvali: Prosvetno društvo Šmartno

Na prireditvi je bilo na ogled tudi nekaj izjemnih vezenin domače ţupnije ter unikatni knjiţni ovitki Ustvarjalnega središča Breznikar, Knjiţnica Litija pa je jubileju posvetila novo publikacijo, v kateri je objavila faksimile Pravil Narodne čitalnice Šmartno pri Litiji.

Slavnostni govornik prof. dr.

Janez Juhant, ki je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril pomembnost knjige v našem nacionalnem razvoju, je na prireditvi od domačega umetnika Bojana Štineta prejel skulpturo Primoţa Trubarja.

Fotografije: Marjan Janežič

Andreja Štuhec

Publikacijo Narodna čitalnica v Šmartnem pri Litiji, 140 let lahko kupite v Knjižnici Litija.

Iz naše potujoče knjižnice…

V vrtcu Jurček ne bo več obiskov iz Potujoče knjižnice Jevnica Kot knjiţničarka v potujoči knjiţnici Jevnica sem vrtec Jurček začela obiskovati 28. januarja 1999, na pobudo vzgojiteljice Andreje Kuder. Nada Brečko (vodja vrtca) je zamisel pozdravila, enako Matična knjiţnica Litija, ki nam je ves čas nudila knjiţni fond, vključno z novitetami.

Navajam statistiko o obiskih, ki lepo ponazarja odobravanje malčkov in njihovih staršev za obisk knjiţničarke v vrtcu.

Prvo obdobje zajema čas od 28. 1. 1999 do 31. 12. 2003 (knjiţnica je bila odprta vsak četrtek v tednu – razen poletnih mesecev). Drugo obdobje je od 2004 – 2009 (enak čas poslovanja). Tretje obdobje je trajalo od 2010 – 24. 5. 2012 (izposoja je potekala vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, razen julij, avgust).

Najstarejša razglednica Šmartnega pri Litiji, ki jo hranimo v našem arhivu, je iz leta 1898. Zaloţila jo je Umetniška tvrdka Karol Schwidernoch na Dunaju.

Zato se vsem staršem, Knjiţnici Litija in vzgojiteljicam LEPO zahvaljujem. Upam, da je čas porabljen za branje bogatil otrokovo domišljijo in besedni zaklad, ter širil otrokovo znanje.

Knjižnici na Vačah in v Gabrovki

Najprej je tu Gabrovka: izposojevališče deluje v nekdanji zdravstveni ambulanti poleg šole, odprto je tri dni v tednu, skupno 3,5 ure. Uporabnikom ponuja 2.204 enot gradiva, ima 67 aktivnih mladih članov ter 26 odraslih. Na šoli je 118 otrok ter 52 otrok v vrtcu. Polletna izposoja gradiva Gabrovka: 4.311.

Šmartno pri Litiji, leta 1898.

Osrednji motiv je veduta kraja. V ospredju so z leve proti desni Bognarjeva in Lekanova hiša. V ozadju je trg z zvonikom kapelice Ecce homo na Pungrtu in stare cerkve, porušene leta 1899. Na levi strani sta dve manjši upodobitvi: zgoraj grad Bogenšperk (na razglednici piše grad Vagenšperk) in pod njo poslopje trgovine J. Razborška.

2

Eva Kovič

Ker se v knjiţnici vedno sprašujemo o stanju, kjer smo ter o tem, kaj nam izpričujejo kazalci dela, smo vzeli pod drobnogled naši dve izposojevališči, ki imata avtomatizirano izposojo in dokaj dobre pogoje za delo. Analizirali smo podatke prvega polletja.

s tremi zbori (MePZ Sv. Martin, MoPZ Fantje od fare s solistom Darkom Vidicem in MePZ Cum Anima), člana KUD Vajkard, Špela in Benjamin, ki sta poskrbela za povezovanje prireditve, KUD Folklorna skupina Javorje, KD Tamburaški orkester Šmartno ter MePZ Zvon.

Vesna Burja, vodja potujoče knjiţnice

Soproga predsednika na obisku v Šmartnem Šmarsko knjiţnico je junija letos na povabilo Ustvarjalnega središča Breznikar obiskala soproga predsednika gospa Barbara Miklič Turk ter si ogledala zanimivo vezeninsko razstavo.

Po opravljeni anketi v vrtcu, kjer so odgovori pokazali, da storitev potujoče knjiţnice v vrtcu ni več potrebna, sem se odločila, da letos, po 13 letih, zaključujem poslovanje potujoče knjiţnice v vrtcu Jurček v Jevnici. Starši so z malčki skupno opravili 3748 obiskov in si izposodili 8227 knjig.

Jevnica, oktober 2012

BISER med razglednicami

Prednost potujočih knjiţnic je v tem, da lahko ob obisku naročite ţeleno gradivo, ki vam ga bomo do vašega prihodnjega obiska priskrbeli iz osrednje knjiţnice v Litiji. V obeh knjiţnicah izvajamo enkrat mesečno uro pravljic za najmlajše. Obisk je dober, pravljico napovemo na naših mesečnih napovednikih in na posebnih obvestilih—tudi v vrtcih.

Na Vačah smo iz 18 urne odprtosti tedensko le to skrčili na 7 ur (dva dneva v tednu). Knjiţnica deluje v obnovljeni šoli, ima lasten vhod in zadostuje prostorskim, tehničnim ter drugim standardom. Knjiţnica je lepa, dobro zaloţena, uporabnikom je na voljo 2.326 enot gradiva, ima 75 aktivnih mladih članov ter 10 odraslih (na šoli je okoli 100 otrok, v vrtcu pa 34). Polletna izposoja gradiva Vače: 912. Razlika v izposoji je očitna; čeprav so drugi pogoji med knijţnicama uravnoteţeni oz. je knjiţnica na Vačah celo boljše pogoje. Upamo, da bodo prebivalci Vač in okolice knjiţnico vzeli za svojo in bodo radi zahajali vanjo.

Stara mama Ob hladnih večerih, ko vse spi in se v hišo mir naseli, se v prsih pojavi bolečina, ki vznikne iz spomina.

Na mamo, ki ni znala kazati ljubezni, kot nezakonski otrok vzgojena, da čim prej od doma mora.

Ki ni prejela moževe ljubezni, v gostilni, med kartami, pijačo in tobakom za žensko ni prostora.

Ki je večno hrepenela po nežnostih pri otrocih, sestrah, bratu in moje ročice nerodno trgala z vratu.

Z bolečino v teh tihih nočeh pride spomin, na redke trenutke v naročju, ko so njene roke in firtoh dišale po kuhi, po praženi čebuli, po urah, preživetih ob hrani, da nas je videla, kako smo ob mizi zbrani.

Spomin na mamo, ki ni znala pokazati ljubezni do majhnih ljudi, ki so k njej vili ročice, ki ni prepoznala, da jim dela krivice.

Ker ne pozna čustev, ne ve kako prejeti, kako dati.

Ker je bila rojena v grehu in za to da dela.

Ker so bili morda taki časi.

A spomin na redke objeme v prepojenem firtohi še vedno greje in boli.

A. M.

7

Približevanja Sodelovanje med javnimi zavodi v Litiji je dobro in eno od teh je prineslo niz srečanj, ki postajajo vse bolj priljubljena. Z izbiro gostov med znanimi Slovenkami in Slovenci, sta direktorici JZ KC Litija in Knjiţnice Litija, Helena Hauptman in Andreja Štuhec imeli več kot srečno roko. Modri salon KC Litija je bil večkrat nabito poln, stole so skoraj vedno dodajali. Pogovore je povezoval Vladimir Jakopič, ki je iz svojih gostov izvabil najboljše. Če vam naštejemo samo nekatera imena: Polona Vetrih, Vesna Vuk Godina, Andrej Stare, Marjan Šarec, Boris Kobal, Zmago Sagadin, Nataša Pirc Musar, Rosvita Pesek in drugi.

Rosvita Pesek: »Po končani pedagoški gimnaziji sem študirala novinarstvo in prvo sluţbo iskala na radiu Slovenija. Ko so me zaradi izrazitega štajerskega narečja zavrnili, sem v dvigalu TV Slovenija srečala Iva Milovanoviča, ki me je povabil na televizijo, kjer glede fonetike nimajo tako visokih meril.«

Letni informativni bilten Knjižnice Litija, št. 1, december 2012 Kdor zahaja v knjižnico, pozna njen čar in kdor bere, je znova in znova očaran od knjig.

Knjiţnica Litija je to igro besed (Knjiţni Čar) očarano prevzela iz javnega natečaja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je zbirala fotografije na to temo in jih objavila v »stanovskem koledarju« (visi tudi v naši knjiţnici). Po mojem mnenju je ta ples besed čudovito ponazoril odnose med nami, ki smo povezani okoli knjige: knjiţnice, bralce, knjiţničarje, pisce, zaloţnike.

Če ste srečanja zamudili, naj nanizamo nekaj njihovih izjav: Andrej Stare: »Športni prenos mora biti informativen, strokoven, unikaten, zabaven, komentator pa mora biti zraven še inovativen.« Vesna Vuk Godina: »Zanimiva je teorija politične nevidnosti Slovencev, v 1500 letni zgodovini tlačanstva smo z nevidnostjo pravzaprav preţiveli, obstali. Danes, v času samostojne drţave, bi se tisoč petsto let starih navad ţe lahko otresli.« Nataša Pirc Musar: »Sem ţenska, ki ljubi adrenalin, pred leti sem pilotirala cesno, vozim motor, sem v drţavni reprezentanci za bowling.«

Polona Vetrih: »Igranje je zame veličasten poklic, ki zahteva veliko dostojanstva. To je tudi grob poklic, ki ne prenese napak, predvsem pa na svetu zame ni lepšega kraja, kot je oder.«

Tisti, ki delamo v knjiţnici, si prizadevamo, da bi čim več ljudi prepričali, da je v knjigah nekaj posebnega in da se jim je vredno prepustiti in občutiti njihove neštete dimenzije. Nekatere stvari je včasih teţko razloţiti; jih čutimo, ali pa ne. S knjiţnim čarom je nekaj podobnega: ali si očaran, ali pa ne. Vendar opaţam, da fizična prisotnost knjig v naših prostorih zelo blagodejno vpliva na vse, ki nas obiščejo. Pravijo, da jim je v naši druţbi lepo, morda ne znajo prav dobro razloţiti zakaj, odgovor pa je v knjiţnem čaru.

Ob izteku leta se kljub lepim dogodkom v naši knjiţnici in dobrim odnosom, ki jih imamo z uporabniki, malo s skrbjo oziramo v prihodnost. Ţe v letu 2012 so se klestili prihodki (nakup knjig, plače, materialni stroški, razvoj), za leto, ki prihaja, pa so napovedi še bolj črnoglede. Ţelimo in upamo, da naš knjiţni čar ne bo ugasnil.

Andreja Štuhec, direktorica

V Knjiţnici Litija upamo in ţelimo tudi po reorganizaciji JZ KC Litija v letu 2013 pripravljati tako uspešne pogovorne večere, ki nas bogatijo, seznanjajo ter pripeljejo izjemne ljudi v naš kraj.

Izposoja igrač—novost v letu 2013 Nekatere knjižnice članom poleg raznovrstnega gradiva izposojajo tudi igrače. Igrače za izposojo so skrbno izbrane (ni plišastih oz. ljubkovalnih igrač), pač pa so namenjene otrokovemu učenju in zabavi.

Knjiţnica Litija se bo kljub prostorski stiski postopoma pridruţila knjiţnicam, ki imajo igroteko. V letu 2013 bomo pričeli pripravljati prve igrače za izposojo. Izbirali boste med izobraţevalnimi, konstrukcijskimi, motoričnimi, senzoričnimi, posnemovalnimi, miselnimi in med druţabnimi igračami, ki so namenjene tudi odraslim.

Zbirka bo ob začetku manjša, saj se bomo vsi učili novih pravil (tu je odgovornost staršev odločilna, da bodo vrnili nepoškodovane igrače). Izposoja bo moţna za daljši čas z moţnostjo podaljšanja. Igrače bomo izposojali pod sloganom, ki velja v Mestni knjiţnici Ljubljana: "Pridi se igrat!" in ne le "Pojdi se igrat!".

Tatjana Renčelj

SPLETNI BIOGRAFSKI LEKSIKON poln srčnosti Nekoč je beseda biografski leksikon pomenila ogromno knjigo, v kateri so bile zapisane najpomembnejše osebnosti. Izdelava biografskega leksikona nikakor ni bila enostavna, saj je bilo potrebno vloţiti veliko znanja, vztrajnosti in sredstev. Razvoj računalništva v zadnjih letih je prinesel napredek tudi na tem področju, saj biografski leksikon lahko nastaja postopoma in je na spletu dostopen 24 ur.

V Knjiţnici Litija, kjer v domoznanskem oddelku ţe dolgo vztrajno zbiramo podatke o ljudeh, ki so se nas s svojim delovanjem dotaknili, smo se odločili za premik teh podatkov na splet. Nastajati je začel Spletni biografski leksikon, ki smo ga poimenovali Obrazi Srca Slovenije. Pri tem projektu ţe nastaja fond biografskih zapisov znanih osebnosti, ki so bile rojene na območju Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji, so tukaj ţivele ali se šolale, predvsem pa s svojim delom zaznamovale in vplivale na podobo in razvoj krajev v obeh občinah v zgodovini in sedanjosti. To so ljudje, ki si na lokalnem območju zasluţijo, da so trajno zapisani v zgodovinskem spominu. Te podatke bomo na spletu sproti objavljali in nadgrajevali.

Glede na to, da gre za dolgotrajen in zahteven postopek, Vas naprošamo, da nam pri projektu pomagate in podpirate. Veseli bomo vsake nove pobude, pripombe, opozorila in dopolnitve manjkajočih podatkov.

Aleksandra Mavretič Boris Kobal: »Čeprav je smeh nekaj naravnega in satira opozarja na rane naroda, menim: gorje narodu, ko je Cankar še po vsem tem času aktualen avtor in satirik.«

Marjan Šarec: »Skupina občanov me je predlagala, da bi na volitvah pobral glasove protikandidatu glavnega favorita, da bi mešal štrene. Ker pa se spletkarjenja pogosto ne izidejo, sem v drugem krogu postal ţupan Kamnika.«

Knjižni čar

Najdete ga na spletnem naslovu:

Prihaja novo leto...

Priložnost za nove odločitve, za nove ideje, za nove uspehe, za novo srečo.

Ustvarite, kar ste snovali...

Dosegajte, za kar ste se trudili...

Najdite, kar ste pogrešali...

In živite, kot ste želeli, v zdravju in zadovoljstvu...

Prihodnost pripada tistim, ki zaupajo čaru svojih sanj!

http://www.obrazisrcaslovenije.si.

Koristno ga uporabite in spoznajte, kako bogati smo – zaradi ljudi in njihovih talentov!

Leto 2013 - obletnice in mejniki Morda se komu zdi, da je leto enako letu, a v knjiţnici bomo pobrskali po preteklosti in se spomnili na:

- Ljudmilo Roblek , 9. 9. 1853, 31. 8. 1937 - Vena Tauferja, 19. 2. 1933 - Vido Taufer, 15. 6. 1903, 18. 10. 1966 - Davorina Hostnika, 14. 09. 1853, 26. 3. 1927 - Frana Rosino, 29. 9. 1863, 16. 10. 1924 - Bojana Štineta, 13. 6. 1933

OBLIKOVANJE: Domen Merzel, Knjiţnica Litija

8

1