Ljubljana med nostalgijo in sanjami, št. 6/2 by Mestna knjižnica Ljubljana

Ljubljana med nostalgijo in sanjami Revija za domoznanske vsebine

Ustanoviteljica

izdala

Mestna knjižnica Ljubljana

zanjo

mag. Jelka Gazvoda

uredništvo besedilo in izbor gradiva

mag. Teja Zorko, Maša Šipič Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti: Maša Šipič Dobimo se v Slovanki!: Simona Pečenik

lektorirala

Manca Ratković

oblikovala

Ingrid Verdnik Pal

tisk naklada

Collegium graphicum d. o. o. 250 izvodov Ljubljana, oktober 2017

ISSN 2232-6316

Izdajo publikacije je delno omogočila Mestna občina Ljubljana.

Vsebina 5

Uvodnik

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti Maša Šipič

Opombe

Viri in literatura

Dobimo se v Slovanki! Simona Pečenik

Od ideje do uresničitve

Rast knjižnične zbirke

Selitev knjižnice za Bežigrad

Staro, redko in dragoceno gradivo

Posebne zbirke

Prireditvena dejavnost

Publicistična dejavnost

Zaključek

Seznam ravnateljev Slovanske knjižnice

Kronološki pregled razvoja Slovanske knjižnice

Opombe

Viri in literatura

Uvodnik

Uvodnik V letu 2016 smo v MKL – Slovanski knjižnici z razstavo obeležili visoko obletnico nastanka, ki je v letošnji drugi številki revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami prelita v pisno obliko v dveh povednih prispevkih kolegic bibliotekark Slovanske knjižnice Maše Šipič in Simone Pečenik. Glede na dejstvo, da tudi druge knjižnične enote v Mestni knjižnici Ljubljana sledijo svojim začetkom večinoma v enakem času, in glede na naše načrte, da moramo z »domoznansko lučko« osvetliti poleg drugih zanimivih ustanov tudi preteklost in razvoj čimveč ljubljanskih knjižnic, pričakujem in upam, da bodo v naši reviji v bodoče med drugimi domoznanskimi vsebinami objavljeni še kakšni prispevki tudi na to temo. Sama se s pričujočim šestim letnikom od vodenja revije poslavljam in jo, upam da dobro zakoličeno in utrjeno, predajam v sposobne roke drugih kolegic in kolegov v Slovanski knjižnici, Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke Mestne knjižnice Ljubljana. V tem okviru je poglavitni namen publikacije podajanje domoznanskih zgodb, ki naj našim uporabnikom približajo kulturno podobo, pomen in dragocenost domačega mesta, pa tudi spremljevalnih seznamov našega knjižničnega gradiva, ki naj napotujejo bralca k brskanju po starih in novih gradivih naših knjižničnih polic. Objavljene zgodbe so se skozi vseh šest let napajale iz tistega, kar smo v Slovanki pripravljali za naše uporabnike v obliki razstav in prireditev, zato predstavljajo dober pregled našega domoznanskega dela. V do sedaj objavljenih dvanajstih zvezkih naše publikacije smo priobčili 37 prispevkov. Pod 13 prispevkov so se podpisali zunanji avtorji, ki so tako ali drugače sodelovali z nami. Ostalih 24 prispevkov je pripravilo enajst naših zaposlenih – deset bibliotekarjev in bibliotekark MKL – Slovanske knjižnice in kolegica iz MKL – Knjižnice Jožeta Mazovca. Lepo se je ozreti nazaj na opravljeno delo, za katero se vsem sodelujočim pri reviji in obema mojima sourednikoma prisrčno zahvaljujem. Prepričana sem, da raziskovalnemu duhu in veščim peresom naših sedanjih in bodočih bibliotekark in bibliotekarjev zlepa ne bo zmanjkalo domoznanskih tem, ki jih lahko razberemo in dokumentiramo iz naših domoznanskih zbirk. Ljubljana namreč ponuja pravo bogastvo zgodb, kar je gotovo opazil vsakdo, kdor je kdaj pokukal v zgodovino našega mesta. mag. Teja Zorko, vodja Slovanske knjižnice, Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke MKL

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti Besedilo in izbor gradiva: Maša Šipič

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

V lanskem letu je praznovala Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične študije 70 »knjižničarskih« let. Ob tej priložnosti smo pripravili pregledno, ilustrativno razstavo »Dobimo se v Slovanki!«, na kateri smo predstavili zgodovino knjižnice in začetke ter razvoj njene predhodnice – Mestne knjižnice, ki je bila prvič urejena pred natanko 115 leti. Danes je Slovanska knjižnica del nove Mestne knjižnice Ljubljana, ki je bila ustanovljena leta 2008. »Pomlad je prišla zlata k nam, pomlad!«1 je zapisal pesnik Anton Aškerc (1856–1912) v pesnitvi Primož Trubar. Podobno bi lahko opevali nastanek Slovanske knjižnice. Njeno ime so sicer prvič zapisali še v zimi, 1. marca 19462, ko je bila uradno ustanovljena. Vendar, ker je »ugledala luč« v prvem pomladnem mesecu in je do dandanašnjih dni ostala privlačna novim in novim generacijam obiskovalcem, dolgoletni pa se tudi radi vračajo v njen hram, bi lahko rekli, da se ji zgornji verz lepo poda. Prišla je s pomladjo. Časa, ko je bila ustanovljena, pa se spominjajo le še redki posamezniki. Vendar pa, kljub marcu leta 1946, Slovanska knjižnica ni vzbrstela kot kakšna mladenka naenkrat in povsem na novo po drugi svetovni vojni. Pravzaprav je bila že uglajena gospa s petinštiridesetletnim »stažem«. Današnja Slovanska knjižnica je namreč »zrastla« na temeljih nekdanje Mestne oziroma sprva Magistratne knjižnice. Za njenega snovalca pa štejemo slovenskega pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki je leta 1898 na ljubljanskem magistratu dobil službo arhivarja.

Razpis za novo službo mestnega arhivarja na ljubljanskem magistratu Vir: Slovenski narod, 10. 3. 1898, let. 31, št. 56, str. 4.

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Aškerčeva prošnja za službo Vir: Vilfan, Sergij: Anton Aškerc – mestni arhivar ljubljanski. Kronika, 1956, let. 4, št. 2, str. 102.

»Aškerc je nastopil svoje mesto dne 15. julija 1898 in se je lotil svoje arhivne službe takoj z vso vnemo.«3 Ker pa praktično dela arhivarja ni poznal, si je priskrbel nekaj strokovnih knjig o arhivih, obiskal je vseučiliško knjižnico v Zagrebu, v Ljubljani pa se je posvetoval z različnimi strokovnjaki – z deželnim arhivarjem Ivanom Koblarjem, zgodovinarjem Petrom pl. Radicsem in drugimi.4 Njegova nova služba na magistratu je bila glede delovnih prostorov vse prej kot prijetna: »Ves mestni arhiv leži v srednjem, najstarejšem magistratnem poslopju v drugem nadstropju, torej pod streho, ter deloma nad moškimi magistratnimi ječami, oziroma baš nasproti ječam ženskih.«5 10

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Pogled na mestno hišo v Ljubljani, kjer je Aškerc l. 1901 uredil Mestno (Magistratno) knjižnico. Knjižnica je imela tu prostore do l. 1935. Vir: Digitalna zbirka MKL Slovanske knjižnice, original hrani Milena Žnideršič

Dandanes si ne moremo misliti kako je potekalo delo v takšnem delovnem okolju, v mrazu in smradu: »Arhiv je vse leto jako hladen, pozimi pa zelo mrzel, tako, da je Aškerc vzlic centralni kurjavi večkrat tožil, da prezeba. Zaradi smradu, ki ga širijo v usnje vezani fasciklji, prhneči, več stoletij stari papir, je moral odpirati arhivska okna ali pa jih je imel vedno odprta. Aškercu, ki je prišel s kmetov, je bil ta smrad seveda neznosen in navaditi se ga ni mogel nikdar.«6 Poleg tega je v službi praktično sobival z »občasnimi sostanovalci«, ki so ga motili pri njegovem delu ali pa so mu morda kdaj celo popestrili kakšnem dan: »No, seveda, navadno je bilo pred in pod arhivskimi okni zelo hrupno, ko so bile ječe polne vlačug, pijancev in pretepačev. Navadno je moral Aškerc torej poslušati prepiranje, jokanje, hripavo prepevanje in besno preklinjanje zaprtih nesrečnikov in nesrečnic, kričanje osornih stražnikov in ječarjev.«7

Aškerčev podpis v eni izmed knjig Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Kljub za današnje čase slabim pogojem dela pa se je Aškerc dela v arhivu lotil zelo resno. Hitro je postalo tudi očitno, da bi bilo potrebno urediti ne samo arhiv, temveč tudi vse knjige, ki so ležale vsepovsod naokoli po uradih. Tako je predlagal tedanjemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju (1851–1941), da bi knjižno gradivo na magistratu uredil v knjižnico. To se je zgodilo na pragu 20. stoletja, natančneje leta 1901. »Župan je uvidel upravičenost tega Aškerčevega predloga ter je odredil, da se imajo v knjižnici zbrati predvsem po vseh magistratnih uradih razneseni državni in deželni, slovenski in nemški zakoniki ter vse tiste juridične in druge strokovne knjige, ki jih rabijo uradniki najrazličnejših referatov. Aškerc se je lotil z veseljem tudi tega dela in je uredil veliko knjižnico po številkah in materijah ter napravil lastnoročno tudi vse kataloge.«8

Žiga v knjigah arhiva in knjižnice na magistratu Vir: MKL Slovanska knjižnica

Izvestje o Magistratni knjižnici je podal že 5. marca 1901 in po njegovi prvi ureditvi je obsegala preko 600 različnih knjig in brošur, hkrati pa je v knjižnici sestavljal tudi sistematični katalog.9 Aškerčev katalog je obsegal naslove knjig s področja prava, zgodovine, zemljepisa, mestne uprave, vojske, šolstva, sociale in leposlovja. Leta 1904 pa je v knjižnici ustanovil še nov oddelek, »razvidnica slovenske žurnalistike«.10 Uredništva vseh slovenskih časopisov je na pobudo bibliografa dr. Janka Šlebingerja11 zaprosil, da bi brezplačno pošiljala v knjižnico po en izvod časopisa. Licejska knjižnica je namreč dobivala kot dolžnostne izvode samo tiste, ki so izšli na Kranjskem.12 Na ta račun ima še danes Slovanska knjižnica vrsto slovenskih pokrajinskih časopisov iz časov do prve svetovne vojne. Aškerc je v letu 1906 napravil zopet korak naprej, ko je, na njegovo iniciativo, ljubljansko županstvo razposlalo prošnjo vsem slovenskim založnikom in tiskarjem, da bi knjižnici poslali po en primerek vsake knjige ali brošure brezplačno kot dolžnostni izvod. Od tedaj je knjižna zbirka neprestano nastajala, se dopolnjevala in izpopolnjevala vse do današnjih dni. Da je bil Aškerc pri svojem delu uspešen, je razvidno iz podatka, da je knjižnica v letu 1910 obsegala nad 2.00013 zvezkov. To je bil za tisti čas lep napredek. Seveda tedanja Mestna knjižnica ni obsegala samo časnikov 12

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

in pravnih knjig, temveč tudi knjige s področja socialne in kulturne zgodovine Ljubljane, slovenske prvotiske, slovensko in tujejezično leposlovje ter tudi dragocene unikate libretov za italijanske opere iz 18. in začetka 19. stoletja, tiskane v Ljubljani, ki imajo danes kulturnozgodovinsko vrednost.14

Aškerčevo poročilo o arhivu in knjižnici iz l. 1910. Foto: Jurij Primožič Vir: MKL Slovanska knjižnica (kopija). Originalno poročilo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL).

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Aškerc je zaradi obilice dela župana celo zaprosil za pomočnika – magistratnega slugo za delo v knjižnici:

Aškerčeva prošnja za pomoč v knjižnici Vir: Mole, R.: Aškerčeva borba za uradnega slugo. Kronika, 1956, let. 4, št. 2, str. 107.

Župan njegove prošnje žal ni upošteval in mu je odgovoril: »Ker imajo vsi sluge drugod polne roke posla in ker po mojem mnenji za urejevanje knjižnice sluge potreba ni, ne more se onostranskej želji vstreči.«15 Aškerc pa na magistratu ni opravljal le službe arhivarja, knjižničarja, »urejevalca in upravitelja slovenske žurnalistike in bodoče mestne knjižnice«,16 temveč je dobil tudi nalogo popisa umetnin, ki jih je občinski svet začel kupovati za bodočo mestno umetniško galerijo. Poleg tega pa je opravljal še cenzuro javnih napisov. Popravljal je namreč trgovske in obrtniške reklamne napise in stranke vabil na pogovor v urad, da so popravile slovnične napake na izveskih svojih trgovin ter obrtnih delavnic.17 V današnjem času si ne moremo predstavljati, da bi bibliotekar ali pa arhivar opravljal toliko različnih nalog pri svojem delu. Aškercu gre tudi zasluga, da je naša knjižnica dobila prvo inventarno knjigo, ki jo še vedno hranimo v svojem arhivu. Postavitev gradiva je opravil po tekoči številki, tako da je časnike označil s črko Č in vsakemu naslovu dodal zaporedno številko.

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

»Aškerčeva« inventarna knjiga časnikov v Magistratni (Mestni) knjižnici Vir: MKL Slovanska knjižnica

Zanimivo je, da Slovanska knjižnica še danes uporablja postavitev gradiva po tekoči številki ali numerus currens. Seveda se je z leti ali bolje rečeno desetletji sam način prvotne postavitve gradiva spreminjal oziroma prilagajal glede na potrebe, praktičnost, prostorske razmere in glede na sam razvoj knjižničarstva, vendar kar se tiče periodike, je okvirna postavitev oziroma ureditev ostala Aškerčeva. 15

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Z urejanjem gradiva v Mestni knjižnici so se ubadali tudi po preselitvi knjižnice na Gosposko ulico, in sicer po navodilih dr. Janka Šlebingerja, ravnatelja Narodne knjižnice: »G. profesor Pavle Kalan, ki urejuje zdaj mestno knjižnico, pa je uvedel mednarodni, najboljši sistem, ki temelji na razvrščenju knjig po formatu v osmerke, kvarte, folio itd., na opremljanju knjig s tekočimi številkami, na listkovnem katalogu in na strokovnih katalogih.«18 Tudi v tem primeru je Slovanska knjižnica ohranila postavitev po tekoči številki in fomatih, le da je osmerke, kvarte in folije zamenjala za sodobne oznake. Aškerc je umrl 10. junija 1912 in mestni svet je kmalu po njegovi smrti zopet razpisal delovno mesto arhivarja (in posledično tudi knjižničarja). Tako so v začetku leta 1913 na to mesto izbrali pesnika Otona Župančiča (1878–1949). Župančič pa je »arhivarsko delo, za razliko od Aškerca, smatral le kot zagotovitev svoje eksistence, saj na arhivskem področju, kljub temu, da je bil uradni mestni arhivar vsaj do konca leta 1921, ni napravil ničesar.«19 Čeprav je bil »v času od 1908 do 1920 na višku ustvarjalne moči«,20 pa tudi v knjižnici, za razliko od Aškerca, ni pustil vidnejših sledi. Verjetno je bilo delo utečeno in se je nadaljevalo, kot ga je zastavil njegov predhodnik. Po Župančičevem odhodu za dramaturga v Dramo so v letu 1923 zopet razpisali prosto mesto arhivarja ter izbrali politika in publicista dr. Vladislava Fabjančiča (1894– 1950). Po dobrih dvajsetih letih tako arhiva in knjižnice prvič ni vodil pesnik. Vendar na žalost tudi s Fabjančičem v prvih letih niso bili prav zadovoljni. Razen poročila o arhivu in knjižnici, kjer je zapisal, da je do leta 1912 arhivar svoje delo opravljal zelo resno, zatem pa so se nekateri dokumenti tudi izgubili, »ni napravil ničesar«.21 V istem obdobju (leta 1921) se je v arhivu in knjižnici zaposlila (omenja se tudi kot upravnica22 knjižnice) pesnica in pisateljica Manica Koman (1880–1960), med Fabjančičevo krajšo odsotnostjo, med leti 1933 in 1936, pa še časnikar in politik Lojze Slanovec (1892–1935) ter v tridesetih letih Boris Wider, ki je bil hkrati tudi knjižničar v Mestni strokovni knjižnici. Zadnji arhivar, ki je po sili razmer prevzel delo bibliotekarja v letu 1945, pa je bil zgodovinar dr. Vasilij Melik (1921–2009). V času, ko je knjižnico vodila Manica Koman, je le-ta še vedno poslovala na magistratu v sobi številka 34, odprta pa je bila vsak delovnik od 9. do 14. ure.23 Iz tega obdobja (20. 6. 1923) je ohranjen tudi zahtevek ali opomin za vračilo dvanajstih knjig, ki si jih je v knjižnici izposodil prof. dr. Fran Ilešič. Knjige si je izposodil še v obdobju prve svetovne vojne (v letih od 1914 do 1916), po skoraj desetih letih pa so jih zahtevali nazaj. Po poslanem obvestilu je bil rok za vračilo knjig teden dni. Pod zahtevek se je podpisal županov namestnik Miljutin Zarnik.24

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

V knjigah iz dvajsetih let 20. st. se najde tudi žig magistrata iz tega obdobja. Vir. MKL Slovanska knjižnica

Zahtevek (ali opomin) iz leta 1923 za vračilo izposojenih knjig prof. dr. Franu Ilešiču Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Del članka o obisku novinarja v Mestni knjižnici in arhivu še pred selitvijo v nove prostore Vir: Slovenski narod, 14. 8. 1929, str. 2.

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Ena izmed nalog knjižničarke Manice Koman Vir: Slovenski narod, 14. 8. 1929, str. 2.

V letu 1933 je prišlo do prvih sprememb glede vodenja arhiva in knjižnice. 17. maja 1933 je bil namreč ustanovljen Odsek za ureditev arhivalij in knjig ter muzeja, ki so ga še isto leto preimenovali v Kulturni odsek.25 Naloga Kulturnega odseka26 je bila skrb za vsa kulturna vprašanja v Ljubljani in njeni okolici. »Temu uradu je podrejen mestni arhiv, mestna knjižnica in mestni muzej; zadnji dve ustanovi še pravzaprav dozorevata«.27 Arhiv in knjižnica sta tako poslej delovala v njegovem okviru in ena prvih nalog je bila iskanje primernega prostora za delovanje obeh ustanov in zraven še nastajajočega muzeja. Na seji Kulturnega odseka 27. februarja 1934 so vsem trem namenili Auerspergovo (Turjaško) palačo.28 »Mestni arhiv in mestna knjižnica, na katera mora biti mestna občina še vedno ponosna, sta l. 1934 dobila nove in res primerne prostore, namreč v bivši Turjaški palači v Gosposki ulici, ki jo je prav zaradi tega in zaradi mestnega muzeja kupila tedaj mestna občina od bivše banovine.«29

Auerspergova (Turjaška) palača pri Križankah. Knjižnica je imela prostore v tej stavbi od l. 1935 do 2000. Vir: Digitalna zbirka MKL Slovanske knjižnice, original hrani Milena Žnideršič.

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Poslovni red Mestne strokovne knjižnice iz l. 1941 Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Selitev v nove prostore30 je sledila v letu 1935. Takrat je vodenje arhiva ponovno prevzel dr. Fabjančič in odtlej delo opravljal zelo resno in vestno.31 Ob selitvi so v knjižnici ločili tisti del knjig, ki so jih dnevno uporabljali uradniki, in ga decembra 1936 posebej organizirali kot Mestno strokovno knjižnico v prostorih Kulturnega odseka v Auerspergovi palači; vodil jo je knjižničar Boris Wider.32 Za novo knjižnico so naročili tudi posebne omare, za katere je načrte naredil arhitekt Ivo Spinčič.33 Mestna strokovna knjižnica je bila uradno odprta v torek, 7. decembra 1937.34 Na slovesnosti so bili prisotni številni uradniki, člani mestnega sveta, načelniki mestnih podjetij, referenti in drugi, slavnostni govor pa je imel župan dr. Juro Adlešič (1884–1968).35 Župan Adlešič je v svojem govoru med drugim poudaril, da je za vse zaposlene na mestni upravi pomembno njihovo izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in širjenje »komunalnega obzorja«,36 sploh pa za strokovno kvalificirane osebe. Izpopolnjevanje pa je bilo takrat mišljeno na tri načine: »s študijskimi potovanji, s predavanji in z individualnim študijem komunalnih problemov v strokovni knjižnici.«37 Govor je zaključil z mislijo: »naj se mestno, zlasti vodilno uradništvo, poslužuje mestne strokovne knjižice v obilni meri, in to v dveh smereh: da bi jo vedno in vedno izpopolnjevali in stavljali knjižničarju ter predsedstvu tozadevne predloge ter da bi jo tudi res posečali in se z gradivom tudi okoristili.«38 Uradnemu odprtju je sledilo strokovno predavanje mestnega svetnika Heriberta Svetela o socialnem skrbstvu Prage in Brna, ki ju je obiskal na svojem študijskem potovanju.39 Po drugi svetovni vojni so gradivi Mestne in Mestne strokovne knjižnice zopet združili, saj ju je prevzela njuna naslednica Slovanska knjižnica.

Knjižnico so l. 1936 razdelili na strokovni in splošni del. Vir. MKL Slovanska knjižnica

Mestni svet je na predlog kulturnega odseka na 9. redni javni seji 23. 11. 1937 (sklep I/3 71341/37) sklenil ustanoviti tudi Javno mestno knjižnico.40 Ta naj bi imela značaj vseslovanske knjižnice. Ob tej priložnosti pa so tedaj formalno ločili še arhiv in knjižnico. Slednja je v tistem letu štela že okoli 5.00041 zvezkov. Namera o organizaciji in odprtju knjižnice pa se takrat ni povsem uresničila. 21

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Ustanavljanje Mestne javne knjižnice v letu 1937 Vir: MKL Slovanska knjižnica

Pravzaprav ideja o vseslovanskih knjižnicah ni bila nova. O tem nam priča podatek, da je pionir češko-slovenske vzajemnosti, Jan Václav Lego, ki je v Pragi ustanovil češko-slovensko društvo, v programu omenjenega društva že l. 1887 zapisal namen ustanovitve slovanskih knjižnic v slovenskih mestih – v Mariboru, Celju in Ljubljani.42 Seveda je ta ideja padla na plodna tla šele po drugi svetovni vojni z ustanovitvijo Slovanske knjižnice v Ljubljani.

Češki konzulat je Javni mestni knjižnici leta 1939 podaril »Masarykovo knjižnico«. Vir: Slovenec, 16. 9. 1938, str. 3.

Javna mestna knjižnica pa je s tem namenom, da nekoč postane »slovanska«, dobila od češkega konzulata spomladi leta 1939 v dar veliko čeških knjig. To so bile knjige, ki so ostale na konzulatu od leta 1936, ko je bila v Ljubljani izredno dobro obiskana razstava češkoslovaške moderne knjige.43 Češki konzulat si je sprva prizadeval, da bi odprl posebno češkoslovaško knjižnico. Vendar so se nato odločili, da je boljše, da knjige podarijo neki že obstoječi knjižnici. Knjižni zbirki so dali ime po prvem ČSR predsedniku Tomášu Masaryku (Masarykova knjižnica) in jo s privolitvijo ČS prosvetnega ministrstva dali v dar Javni mestni knjižnici. Masarykova knjižnica je obsegala okoli 2.10044 čeških, slovaških in lužiško-srbskih knjig. Vrednost zbirke pa so v letu 1938 ocenili na 100.000 din.45 »Češke knjige«, kot smo jih pozneje knjižničarji v stari Slovanski knjižnici še dolga leta imenovali, so imele posebno mesto v tako imenovani »češki sobi«. Pravzaprav so bile v tej sobi seveda tudi druge knjige, vendar češke so bile tako številne, da se je ime sobe 22

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

ohranilo. Bile pa so osnova za kasnejše dopolnjevanje zbirke čeških knjig, ki jih je Slovanska knjižnica dobivala z izmenjavo iz Slovanske knihovne v Pragi in jih dobiva še danes. Seveda Masarykova knjižnica ni bila edini dar Mestni knjižnici. Darove je dobila tudi iz različnih mestnih šol. Večje število knjig je dobila po ukinitvi ženskega liceja v Ljubljani, in sicer približno 4.000 zvezkov učiteljske in dijaške knjižnice. Od februarja 1944 je zaradi nesreče letala, ki je padlo na čitalnico NUK, do konca druge svetovne vojne prejemala tudi dolžnostne izvode iz takratne Ljubljanske pokrajine. Tedaj je štela že približno 14.000 zvezkov.46 Med drugo svetovno vojno je najpomembnejši del gradiva spravila v zaboje in ga shranila v zaklonišču NUK. Po vojni pa ga je nepoškodovanega dobila nazaj. Mestna knjižnica pa je tudi sama odstopila oziroma darovala knjige. Večkrat je bilo že omenjeno, da je po ustanovitvi Univerze v Ljubljani, leta 1919, za slavistični seminar odstopila večje število leposlovnih del.47 Pravzaprav so bile to knjige iz zasebne knjižnice župana Ivana Hribarja, ki jih je leta 1910 dal le v hrambo Magistratni knjižnici, z namenom, da se ob ustanovitvi slovenske univerze izročijo le-tej. To se je nato zgodilo šele leta 1921, ko so dijaki po navodilu magistratnega ravnatelja dr. Miljutina Zarnika izbrali iz knjižnice vse knjige, ki so nosile podpis Ivana Hribarja.48

Na Hribarjevo zasebno knjižnico nas v arhivu Slovanske knjižnice spominja neugleden odtrgan listič o prevzemu knjig s strani univerze, 21. 2. 1921. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Drugi »spomin« na Hribarjevo knjižnico pa je nedatirani seznam »Knjige iz Hribarjeve knjižnice, kar jih je še na magistratu«. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Dijaški knjižnici II. državne ženske realne gimnazije pa je Mestna knjižnica odstopila mnogo nemških knjig.49 Po letu 1937, ko je, kot že omenjeno, prišlo do formalne ločitve knjižnice od arhiva, so v knjižnici zaposlili tudi nekaj novih knjižničarjev. V tistem času je bil vodja Kulturnega odseka dr. Rudolf Mole (1883–1969), prevzel pa je tudi skrb za knjižnico: »Tudi knjižnico mi po strokovnih navodilih ravnatelja licejke dr. Šlebingerja ureja g. prof. Kalan. Kakor se mi je lani posrečilo dobiti mobilijar50 za arhiv, tako ga upam letos dobiti za knjižnico, zlasti za foljante51. Prizadeval pa se bom tudi v nadalje za uresničitev mestne javne knjižnice in čitalnice.«52 Navodila dr. Janka Šlebingerja o ureditvi Mestne knjižnice so bila sledeča: »Knjige mestne knjižnice je treba urediti po številkah začenši s številko 1. V to svrho bo potrebna kaseta s kartoteko.«53 Ob tem tudi piše: »Knjige naj se zlagajo v omaro po številčnem redu, vendar je pri tem paziti na to, da ne bo med posameznimi knjigami na eni polici prevelike razlike v formatu.«54 Dal je tudi primer, kako naj bo napisan kataložni listič ter katere vrste gradivo bi bilo potrebno izločiti ali darovati Narodni knjižnici ali Narodnemu muzeju ter da je knjižnico potrebno strogo ločiti od arhiva.

Dr. Rudolf Mole, vodja Kulturnega odseka, v svoji pisarni v Auerspergovi palači Vir: Slovenec, 17. 1. 1937.

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

V tem obdobju so bili v knjižnici zaposleni: Cilka Bešter, ki je opravljala administrativna dela; sluga za več oddelkov, tudi za knjižnico, je bil Alojzij Tratnik; knjižničar od druge polovice tridesetih let je bil slavist in bibliotekar prof. Pavle Kalan (1900–1974), od leta 1942 do konca druge svetovne vojne pa še dr. Anton Dolinar55 ter pisatelj, gimnazijski profesor in lektor dr. Pavel Karlin (1899–1965).56

Premestitev dr. Pavla Karlina na delovno mesto v Kulturni odsek (v Mestno knjižnico) Foto: Jurij Primožič Vir: MKL Slovanska knjižnica (kopija). Original hrani ZAL.

Ureditev in odprtje Mestne strokovne knjižnice sta bila precej enostavna, drugačna pa je bila pot do odprtja Javne mestne knjižnice. Po preselitvi Mestne knjižnice iz magistrata v prostore na Gosposki ulici se je z odprtjem javne knjižnice kar naprej odlašalo oziroma zapletalo. Ko sva s kolegom Jurijem Primožičem že ob šestdesetletnici Slovanske knjižnice leta 2006 pregledovala gradivo v arhivu naše knjižnice ter tudi dokumente v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in raziskovala, kaj natanko se je dogajalo, sva prišla do zaključkov, da skoraj zagotovo javne knjižnice od preselitve leta 1935 do leta 1940 uradno niso odprli. 26

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Izročitev Masarykove knjižnice Mestni knjižnici 11. 3. 1939 Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Odprtje je bilo sprva napovedano za 28. 10. 1938, ko naj bi češkoslovaški konzul ing. Stanislav Miňovský v Ljubljani ob dvajsetletnici češkoslovaške osamosvojitve knjižnici daroval Masarykovo knjižnico. Vendar do tega ni prišlo. Naslednji datum je bil določen za 7. 3. 1939 ob obletnici rojstva češkoslovaškega predsednika Masaryka, vendar tudi to pot odprtja ni bilo. Ker pa se je bližala druga svetovna vojna in je ravno v tem času Češka prišla pod nemški protektorat, je konzulat knjige na hitro daroval 11. 3. 1939. Za tem datumom so knjižnico nameravali odpreti še dvakrat, aprila in nato jeseni 1939, vendar v obeh primerih temu ni bilo tako.57 Češkoslovaški konzul pa je Ljubljano zapustil že aprila 1939.58

Žig v knjigah Masarykove knjižnice (češke zbirke)v Mestni knjižnici Vir: MKL Slovanska knjižnica

Na 8. redni seji kulturnega odbora mestnega sveta ljubljanskega, 9. 12. 1940, ki je bila v uradnih prostorih Kulturnega odseka na Gosposki 15, je poročal referent prof. dr. Janko Pretnar, da je knjižničar prof. Pavel Kalan zaključil z urejevanjem Masarykove knjižnice, ki je tedaj obsegala 2193 knjig.59 Zopet so postavili nov datum odprtja knjižnice za javnost, in sicer 20. december 1940.60 Ob tem so se odločili, da bodo češke knjige izposojali na dom, ostale pa se je smelo uporabljati le v prostorih Kulturnega odseka. V poročilu o delu Kulturnega odseka v februarju in marcu 1943 (29. 3. 1943) piše, da so na novo pridobili 202 knjigi, 214 osebam so izposodili 376 knjig, 240 knjig pa je bilo vrnjenih.61 Knjižnica, za katero so sprva menili, da bo postala javna mestna knjižnica, se je začela usmerjati v bolj študijsko: »ki se zadnje čase zelo naglo izpopolnjuje in razvija v knjižnico, kjer bo predvsem mogoče proučevati zgodovino mesta Ljubljane«.62 Mestna knjižnica je imela v medvojnem času približno 12.000 zvezkov; za nakup novih knjig, za vezavo in naročnine na časopise pa je bilo v proračunu zanjo namenjenih 15.000 lir.63 28

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Prejemnico ali zadolžnico so izpolnili ob izposoji gradiva. Prejemnica Mestne knjižnice iz leta 1943. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Knjižnica je bila glede na tip gradiva, ki ga je zbirala in hranila, namenjena večinoma raziskovalcem in študentom. »V mestno knjižnico v Turjaški palači hodijo zlasti znanstveniki študirat ljubljansko zgodovino, saj je tam tudi bogati mestni arhiv, ki je podlaga vseh zgodovinskih virov o Ljubljani. Mestna knjižnica ima tudi svojo čitalnico, ki je prav dobro obiskana in dostopna vsakemu dostojnemu človeku.«64 V letu 1942 so v časniku Slovenec objavili, da knjižnično gradivo: »obsega mnogo starih knjig, časopisov, rokopisov in sličnega. Mestna knjižnica je dolgo, skoraj tja do svetovne vojne, služila zlasti našim znanstvenikom in sličnim javnim delavcem kot študijski prostor. Imela je namreč skoraj popolno zbirko slovenskih in drugih časopisov.«65 Po njihovem mnenju pa ji je nato to vlogo nekoliko »prevzela« nekdanja licejska knjižnica oziroma tedanja vseučiliška knjižnica (NUK).66 Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je knjižnica delovala in je bila odprta za obiskovalce, še posebno pa je bila zanimiva za vse, ki so proučevali zgodovino Ljubljane. Tudi pozneje, po ukinitvi Mestne knjižnice, je njena naslednica, Slovanska knjižnica, ohranila podobno strukturo obiskovalcev, s tem da se je še povečalo število študentov. Po koncu druge svetovne vojne se je v knjižnici zopet začelo preurejanje in prestavljanje knjig v druge prostore, vendar v isti stavbi. Prof. dr. Vasilij Melik se je 1. oktobra 1945 zaposlil kot pomočnik mestnega arhivarja, vendar so ga v Auerspergovi palači zaustavili sredi poti in ga preusmerili v tedaj še Mestno knjižnico, »da arhivsko delo lahko še počaka, da pa je zdaj nujno delo v knjižnici, v prvem nadstropju.«67 29

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Zahtevek iz leta 1943 za vrnitev izposojenih knjig, ki so bile izposojene v Mestni strokovni knjižnici. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Fond so že tedaj razdelili v tri večje skupine. Prva je bila povezana z zgodovino, literaturo in kulturo slovanskih narodov. V drugo skupino so dali knjige o zgodovini, kulturi, upravi Ljubljane, v tretjo skupino pa je sodilo vse ostalo. V kakšnem stanju je bila knjižnica, je dr. Melik opisal takole: »Nekaj tega je bilo svoje čase urejeno in popisano, oštevilčeno in opremljeno z etiketami, tudi nekaj kartotek smo našli, vse skupaj pa je bilo že zaradi selitve neurejno.«68 Iz zapisov se da sklepati, da je knjižnica kot javna ustanova, ki je namenjena svojim uporabnikom, popolno zaživela šele z ustanovitvijo Slovanske knjižnice. Kot taka je bila za javnost odprta že 20. februarja 1946,69 kar je bilo nekaj dni pred njeno uradno ustanovitvijo. S tem letom je Mestna knjižnica prenehala z delovanjem.

Mestna knjižnica, predhodnica Slovanske, je nastala pred 115 leti

Takoj po vojni so začeli voditi nov seznam prirastkov knjižnice. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Mestno knjižnico in njeno naslednico Slovansko knjižnico so v vseh teh desetletjih urejali in vodili številni ravnatelji, knjižničarji in bibliotekarji. Vsi sodelavci pa za knjižnico niso le skrbeli, temveč so ji dodali tudi dušo, tako da je v vsem tem času postala zatočišče številnim uporabnikom, od katerih so jo mnogi vzeli za svoj drugi dom.

Opombe

Opombe: 1

Aškerc, Anton: Primož Trubar, Ljubljana, I. Kleinmayr in F. Bamberg, 1905.

Ustanovni akt, original dokumenta hranimo v arhivu knjižnice.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 465.

Prav tam.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 465–466.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 466.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 469.

Vilfan, Sergij: Anton Aškerc – mestni arhivar ljubljanski. V: Kronika, 1956, let. 4, št. 2, str. 106.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 469.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 16.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 469

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 16.

Prav tam.

Mole, Rudolf: Aškerčeva borba za uradnega slugo. V: Kronika, 1956, let. 4, št. 2, str. 107.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 471.

Prav tam.

Mestna strokovna knjižnica-odprta. V: Slovenski dom, 9. 12. 1937, let. 2, št. 279, str. 3.

100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, Zgodovinski arhiv, 1998, str. 11.

Mušič, Janez: Oton Župančič. Ljubljana, Mladika, 2016, str. 48.

100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, Zgodovinski arhiv, 1998, str. 11.

Pivec-Stele, Melita: Naše knjižnice. V: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1932, let. 13, št. 1–4, str. 90.

Prav tam.

Opombe

Dopis dr. Franu Ilešiču o vračilu knjig. 20. 6. 1923. (Arhiv knjižnice).

100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, Zgodovinski arhiv, 1998, str. 12.

Včasih ga imenujejo tudi Kulturni oddelek.

V kulturnem oddelku mesta Ljubljane. V: Slovenec, 17. 1. 1937, let. 65, št. 13, str. 9.

100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, Zgodovinski arhiv, 1998, str. 12.

Kako je nastal ljubljanski mestni muzej. V: Slovenec, 21. 6. 1942, let. 70, št. 141, str. 2.

Danes v stavbi na Gosposki ulici 15 domuje Mestni muzej Ljubljana.

Prav tam.

Mestna strokovna knjižnica. V: Jutro, 8. 12. 1937, let. 18, št. 285, str. 5.

Prav tam. Spinčičeve knjižne omare je še do leta 2000 uporabljala Slovanska knjižnica.

Otvoritev mestne strokovne knjižnice. V: Jutro, 5. 12. 1937, let. 18, št. 283, str. 6.

Mestna strokovna knjižnica-odprta. V: Slovenski dom, 9. 12. 1937, let. 2, št. 279, str. 3.

Prav tam.

Mestna strokovna knjižnica v Ljubljani. V: Slovenec, 8. 12. 1937, let. 65, št. 281, str. 3.

Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič (arhiv knjižnice).

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 16.

Masarykova češkoslovaška knjižnica v Ljubljani. V: Slovenec, 16. 9. 1938, let. 66, št. 213, str. 3.

Prav tam.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 17.

Masarykova češkoslovaška knjižnica v Ljubljani. V: Slovenec, 16. 9. 1938, let. 66, št. 213, str. 3.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 17.

Pivec-Stele, Melita: Naše knjižnice. V: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1932, let. 13, št. 1–4, str. 89.

Opombe

Seražin, Helena: Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc. Knjižnica, 1997, let. 41, št. 1, str. 127–128.

Še o javnih knjižnicah. V: Slovenski narod, 22. 11. 1943, let. 75, št. 248, str. 3.

S knjižnimi policami po meri je bila najprej opremljena Mestna strokovna knjižnica.

Največji formati gradiva, navadno nad 45 cm; oznaka za folio je f °.

V kulturnem oddelku mesta Ljubljane. V: Slovenec, 17. 1. 1937, let. 65, št. 13, str. 9.

Mestna knjižnica. Navodila dr. Šlebingerja o ureditvi knjižnice, 16. 10. 1935. (Arhiv knjižnice).

Prav tam.

Zelo verjetno gre za duhovnika in skladatelja dr. Antona Dolinarja (1894–1953).

Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič. (Arhiv knjižnice).

Prav tam.

58 59

Keršič-Svetel, Marjeta: Češko-slovaški stiki med svetovnima vojnama, Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, str. 14. Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič. (Arhiv knjižnice).

Potrditve, če je bil to dokončni datum odprtja knjižnice, ni bilo moč zaslediti.

Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič. (Arhiv knjižnice).

Še o javnih knjižnicah. V: Slovenski narod, 22. 11. 1943, let. 75, št. 248, str. 3.

Prav tam.

Kako je nastal ljubljanski mestni muzej. V: Slovenec, 21. 6. 1942, let. 70, št. 141, str. 2.

Prav tam.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 19.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 21.

Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič. (Arhiv knjižnice).

Viri in literatura

Viri in literatura: •

Viri:

Arhiv Slovanske knjižnice (dokumenti iz mape o Zgodovini Slovanske knjižnice, mapa Dokumenti Mestne strokovne knjižnice, Mestna javna knjižnica - ustanovitev, Prejemnice neizterjanih knjig, Inventarna knjiga Mestne knjižnice, Seznam prirastkov Mestne knjižnice, mapa Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič) •

Časopisi in revije:

Signatura v Slovanski knjižnici

Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (1932)

6K ČS E 36

Jutro (1937)

6K ČS G 14

Knjižnica (1997)

6K ČS D 237

Kronika (1956)

6K ČS E 68

Ljubljanski zvon (1912)

6K ČS D 123

Slovenec (1937, 1938, 1942)

6K ČS G 36

Slovenski dom (1937)

6K ČS G 38

Slovenski narod (1898, 1929, 1943)

6K ČS G 13

•

Signatura v Slovanski knjižnici

Monografije:

Aškerc, A. (1905). Primož Trubar, Ljubljana: I. Kleinmayr in 6K M B 346 F. Bamberg. Keršič-Svetel, M. (1996). Češko-slovaški stiki med svetovnima vojnama, Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev 6K M D 7743 Slovenije. Mušič, J. (2016). Oton Župančič. Ljubljana.

6K Z C 1408/4

Viri in literatura

100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1998). Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana.

6K M C 23457

Štirideset let Slovanske knjižnice (1986). Ljubljana: Slovanska knjižnica.

6K M D 6456

•

Signatura v Slovanski knjižnici

Članki:

Govekar, F. (1912). Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 6K ČS D 123/1912 let. 32, str. 465–474. Kako je nastal ljubljanski mestni muzej (1942). V: Slovenec, 6K ČS G 36/1942 21. 6. 1942, let. 70, št. 141, str. 2. Masarykova češkoslovaška knjižnica v Ljubljani (1938). V: Slovenec, 16. 9. 1938, let. 66, št. 213, str. 3.

6K ČS G 36/1938

Mestna strokovna knjižnica (1937). V: Jutro, 8. 12. 1937, let. 6K ČS G 14/1937 18, št. 285, str. 5. Mestna strokovna knjižnica-odprta (1937). V: Slovenski dom, 9. 12. 1937, let. 2, št. 279, str. 3.

6K ČS G 38/1937

Mestna strokovna knjižnica v Ljubljani (1937). V: Slovenec, 8. 12. 1937, let. 65, št. 281, str. 3.

6K ČS G 36/1937

Mole, R. (1956). Aškerčeva borba za uradnega slugo. V: Kronika, let. 4, št. 2, str. 107.

6K ČS E 68/1956

Otvoritev mestne strokovne knjižnice (1937). V: Jutro, 5. 12. 6K ČS G 14/1937 1937, let. 18, št. 283, str. 6. Pivec-Stele, M. (1932). Naše knjižnice. V: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1932, let. 13, št. 1–4, str. 71–92.

K ČS E 36/1932

Seražin, H. (1997). Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc. V: Knjižnica, let. 41, 6K ČS D 237/1997 št. 1, str. 123–135. Še o javnih knjižnicah (1943). V: Slovenski narod, 22. 11. 1943, let. 75, št. 248, str. 3.

6K ČS G 13/1943

V kulturnem oddelku mesta Ljubljane (1937). V: Slovenec, 17. 1. 1937, let. 65, št. 13, str. 9.

6K ČS G 36/1937

Viri in literatura

V srednjeveškem kotu ljubljanskega magistrata (1929). V. Slovenski narod, 14. 8. 1929, let. 61, str. 2.

6K ČS G 13/1929

Vilfan, S. (1956). Anton Aškerc – mestni arhivar ljubljanski. V: Kronika, let. 4, št. 2, str. 99–107.

6K ČS E 68/1956

Dobimo se v Slovanki! Besedilo in izbor gradiva: Simona PeÄ?enik

Dobimo se v Slovanki!

Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke v Mestni knjižnici Ljubljana je poleg Mestnega arhiva najstarejša delujoča kulturna institucija, ki jo je ustanovilo mesto Ljubljana. V lanskem letu je beležila kar dve pomembni obletnici: 70 let od svojega nastanka in 115 let od nastanka svoje predhodnice – Mestne knjižnice, sprva Magistratne knjižnice. Ob teh častitljivih obletnicah smo zaposleni pripravili pregledno razstavo »Dobimo se v Slovanki!«, na kateri smo prikazali zgodovinski pregled nastanka knjižnice: od njenih začetkov, ko je še delovala v okviru Mestnega arhiva, pa vse do danes, ko je del Mestne knjižnice Ljubljana. Od ideje do uresničitve Pobudo za ustanovitev Mestne (magistratne) knjižnice je županu Ivanu Hribarju dal pesnik Anton Aškerc, ki je od leta 1898 delal kot mestni arhivar in je zaznal potrebo, da bi tudi knjižno gradivo, ki je ležalo po različnih uradih, uredil v urejeno knjižnico. Župan Hribar je pobudo podprl in tako je v njegovih načrtih o vlogi mesta Ljubljane kot kulturnega in narodnega središča Slovencev svoje mesto našla tudi Mestna (magistratna) knjižnica. Ustanovljena je bila leta 1901, njen prvi knjižničar pa je bil kar Aškerc, saj je na samem začetku delovala v okviru Mestnega arhiva.1

Anton Aškerc, pobudnik in prvi knjižničar Mestne (magistratne) knjižnice, predhodnice Slovanske knjižnice Vir: http://www.mladinska.com/velikani_slovenske_poezije/anton_askerc

Samo idejo o ustanovitvi Mestne slovanske knjižnice je že konec 19. st. sprožil Čeh Jan Václav Lego (1832–1906). Bil je publicist, narodni buditelj in pionir češko-slovenske vzajemnosti, ki je skoraj pol stoletja zbliževal, povezoval in širil slovenski in češki jezik, literaturo in kulturo.2 Od leta 1857 do 1862 je služboval na Slovenskem, kamor je prišel kot zaveden Čeh in Slovan. Dejavno se je vključil v kulturno življenje in nagovarjal slovenske prijatelje, naj po češkem zgledu ustanavljajo čitalnice, pevske in gledališke krožke. V Trstu je ustanovil prvi slovenski pevski zbor, iz katerega se je pozneje razvila prva slovenska čitalnica. 41

Dobimo se v Slovanki!

Po vrnitvi na Češko je ostal most med obema narodoma. Skrbel je za distribucijo slovenske knjige na Češkem. Poučeval je slovenščino v Pragi in izdal tudi slovnico slovenskega jezika za Čehe. Čehe je seznanjal o slovenskih ustvarjalcih, slovenski zgodovini, kulturi in o njenih lepotah, Slovence pa o čeških. Sestavil je tudi turistični vodnik po Sloveniji. Bil je velik ljubitelj slovenskih gora in aktivni član češke podružnice Slovenskega planinskega društva. Za svoje zasluge je postal tudi častni član Slovenske matice in častni meščan Kamnika in Ljubljane.3 Redno si je dopisoval s slovenskimi kulturniki, med katerimi so bili tudi ljubljanski župan Ivan Hribar, Fran Levstik ter pesnika Simon Gregorčič in Anton Aškerc.4 Na svojem domu v Pragi je gostil mnoge slovenske akademike in študente, ki so ga imenovali kar »slovenski konzul«. Prizadeval pa si je tudi za zbližanje slovenskega in češkega učiteljstva in dijaštva.5

Jan Vaclav Lego Vir: http://castni.nakamniskem.si/lego/index.php

Vodič po Sloveniji Jana V. Lega. Praga, 18 Vir: MKL Slovanska knjižnica 87

Leta 1887 je v Pragi ustanovil češko-slovensko društvo. V programu društva je bila tudi ustanovitev slovanskih knjižnic v slovenskih mestih Mariboru, Celju in Ljubljani. Svojo idejo o ustanovitvi slovanskih knjižnic je izrazil tudi v pismu Antonu Aškercu z dne 1. 10. 1887. 6

Dobimo se v Slovanki!

Historiat ideje Mestne slovanske knjiĹžnice v Ljubljani, dokument Mestnega poglavarstva Ljubljana iz leta 1938 Vir: Arhiv Slovanske knjiĹžnice

Dobimo se v Slovanki!

Ideja o ustanovitvi knjižnice, ki bi imela na voljo knjige o kulturi posameznih slovanskih narodov, je bila torej prisotna že zelo dolgo časa. Tudi namera o ustanovitvi vseslovanske knjižnice se je večkrat pojavila, vendar je do njene dejanske uresničitve prišlo šele po drugi svetovni vojni. • 1. marca 1946 je Ministrstvo za prosveto ustanovilo Slovansko knjižnico v Ljubljani. Odredbo o ustanovitvi je podpisal takratni minister za prosveto Ljudske republike Slovenije, dr. Ferdo Kozak. V njej so bile določene naslednje naloge knjižnice:7 • da zbira in hrani vso književnost, ki se tiče mesta Ljubljane in ljubljanskega okrožja s kulturno-zgodovinskega, umetniškega, gospodarskega, socialnega in katerega koli stališča; • zbira in hrani vso za komunalno upravo potrebno književnost; • zbira in hrani književnost, znanstvena in leposlovna dela vseh slovanskih narodov, hkrati pa tudi vse prevode iz slovanskih jezikov v slovenščino in obratno; • vodi javno čitalnico, ki nudi bralcem vse vodilne slovanske časnike in revije; • pospešuje medsebojno poznavanje slovanskih narodov. Za javnost je bila knjižnica odprta že 20. februarja 1946.8

Novica o odprtju Slovanske knjižnice Vir: Ljudska pravica, 19. 2. 1946, str. 6

V prvih letih po vojni je kadrovsko in finančno delovala v okviru Prosvetnega oddelka, čeprav je bila uradno samostojna. Kot neposredna naslednica Mestne knjižnice je imela prostore še naprej na Gosposki ulici 15 v Ljubljani, v Auerspergovi palači, kjer si je delila prostore z Mestnim arhivom (do leta 1954, ko se je ta v celoti preselil nazaj na magistrat) in Mestnim muzejem.

Dobimo se v Slovanki!

Žig Slovanske knjižnice ob njeni ustanovitvi Vir: MKL Slovanska knjižnica

Auerspergova (Turjaška) palača, kjer je danes Mestni muzej Ljubljana Vir: Muzej in galerije mesta Ljubljane

Oglas o odprtju knjižnice Vir: Slovenski poročevalec, 8. 11. 1946, str. 5.

Organizirana je bila kot okrožna študijska knjižnica, ustanovni akt pa je določal tudi, da je glede na svoje naloge razdeljena na tri oddelke: zgodovinsko-komunalni oddelek, slovanski oddelek in javno čitalnico.9 V skladu s tem so tudi fond, ki ga je prevzela od Mestne in Mestne strokovne knjižnice, razdelili v tri skupine. V prvo so uvrstili gradivo, ki je bilo povezano z literaturo, kulturo in zgodovino slovanskih narodov, v drugo skupino so dali vse gradivo, povezano z Ljubljano, njeno zgodovino in upravo, v tretjo pa je sodilo vse preostalo gradivo.10 45

Dobimo se v Slovanki!

Dr. Vasilij Melik se začetkov Slovanske knjižnice spominja takole: »Prvega oktobra 1945, najbrž ob osmi uri zjutraj, sem stopil v Turjaški dvorec, Auerspergovo palačo v Gosposki ulici, da bi nastopil službo pomočnika mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča. Mestni arhiv je bil tedaj v drugem nadstropju, celi palači pa je vladalo poverjeništvo za kulturo in prosveto mestnega ljudskega odbora. Toda, kakor se spominjam, do drugega nadstropja nisem prišel – ustavila me je oblast in me napotila v prvo nadstropje na mnogo bolj važno in nujno delo, kakor je bilo rečeno. S kupov na tleh je bilo treba pobirati knjige in jih dajati v police. To je bil začetek Slovanske knjižnice, ki jo je istega dne začela upravljati profesorica Rozka Štefanova, poznejša lektorica in predavateljica poljščine na filozofski fakulteti, prevajalka in avtorica vrste knjig o poljskem narodu in njegovi kulturi. Z istim dnem je postala tudi moja predstojnica. Tako sem dobil takoj prvi dan svoje nove službe dva predstojnika, enega v arhivu, enega v knjižnici. Moje delo je bilo posebno v začetku skoraj samo v knjižnici. Knjige so bile zelo različnega izvora. Nekatere so nosile pečat Mestne knjižnice. Tu je bila zelo bogata zbirka slovenskih časopisov, ki jo je zasnoval Anton Aškerc, ko je bil mestni arhivar. Tu so bila šolska izvestja, ki jih je dobival iz različnih dežel ljubljanski mestni ženski licej, tu so bile zbirke zakonov Marije Terezije, Jožefa II. in njunih naslednikov, državni in deželni uradni listi, upravni priročniki, stare medicinske knjige, za katere ni nihče vedel, od kod so se vzele, tu so bile češke knjige iz predvojne Masarykove knjižnice, tu je bila zbirka bolgarskih knjig, tu so bila dela, ki so se leta in leta kopičila na različnih magistratnih uradih, pa tudi disertacije in zgodovine različnih mest ...«11 Poleg knjižnice v Pragi in Parizu je bila edina specializirana slovanska knjižnica na svetu.12

Članek ob 20-letnici Slovanski knjižnice Vir: Ljubljanski dnevnik, 1. 3. 1966, str. 8.

Rast knjižnične zbirke Slovanska knjižnica je v povojnih časih pod vodstvom prvih dveh ravnateljev, prof. Rozke Štefan in prof. Milana Šege, nove knjige dobivala večinoma kot darove iz ustanov, ki so prenehale delovati. Najprej so iz starega magistrata preselili zalogo knjig iz nekdanje Mestne strokovne knjižnice, nato knjige iz FZC – Federalnega zbirnega centra ter velik del knjig iz nekdanje knjižnice Simona Gregorčiča.13 Dobila je tudi knjige 46

Dobimo se v Slovanki!

iz Splošnega ženskega društva in bivšega jezuitskega samostana v Ljubljani, Knjižnice Društva za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR ter nekaj sto knjig leposlovja iz knjižnice CK ZKS.14 Knjige so darovali tudi iz češkega in poljskega veleposlaništva v Beogradu ter bolgarske sekcije Slovanskega komiteja kot pravne naslednice nekdanje Jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani. Svoj fond pa je obogatila tudi s knjižnico češkega društva Československá obec. Konec leta 1947 je zaloga obsegala 20.455 knjig in letnikov časopisja.15

Žigi Splošnega ženskega društva v Ljubljani, društva Československá obec in Simon Gregorčičeve knjižnice v Ljubljani Vir: MKL Slovanska knjižnica

Po letu 1948, ko je mesto ravnatelja prevzel romanist, slovenist in literarni zgodovinar, prof. France Dobrovoljc, je knjižnica začela bolj sistematično zbirati gradivo, in sicer z nakupom, zameno in darovi.16 Med leti 1946 in 1973 je knjižni fond narastel na 70.806 enot gradiva.17 Kupovali so izbrane slovenske in srbohrvaške knjige in časopise ter izpopolnjevali knjižnični fond z manjkajočimi starejšimi tiski in knjižnimi redkostmi (Cankarjeve prvotiske, Prešerna, Župančiča, Prežihovega Voranca, Die Blumen aus Krain od Linharta, Kranjsko čbelico, Čopovo Nuovo discacciamento di lettere inutili z Bleiweisovim podpisom, prvotiske čeških preroditeljev ...).18 Knjižnica je navezala stike s podobnimi ustanovami v slovanskem in zahodnoevropskem svetu in z zamenjavo gradiva prišla do dragocenih slavističnih ter drugih strokovnih revij, knjig in bibliografij. V Avstriji se je povezala z nacionalno knjižnico, v Angliji z univerzitetnim centrom za študij sodobnih evropskih jezikov in književnosti Taylor Institution, od koder je prejela nekatera dela Janka Lavrina in Louisa Adamiča. V Bolgariji je sodelovala s Slovanskim komitejem oziroma pozneje s Komitejem za prijateljstvo in kulturne stike s tujino, Bolgarskim bibliografskim inštitutom, Zvezo bolgarskih pisateljev in Državno biblioteko Ciril in Metod.19 47

Dobimo se v Slovanki!

Dopisnica Johna S. G. Simmonsa, vodje slovanskega oddelka v Taylor Institution iz Oxforda Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Na Češkem in Slovaškem je zamenjava knjig potekala s Slovansko knjižnico pri Univerzitetni knjižnici v Pragi, Mestno ljudsko knjižnico v Pragi, s knjižnico muzeja Pámatník národního písemnictví na Strahovu v Pragi, Slovaško matico, Univerzitetno knjižnico v Bratislavi. V Franciji je navezala stike z Inštitutom za slovanske študije, z muzejem v Dijonu, Unescom v Parizu. V Italiji so sodelovali s knjižnico Biblioteca governativa v Gorici in z Inštitutom za slovansko jezikoslovje v Rimu. Vodja slavističnega oddelka Kongresne knjižnice v Washingtonu (ZDA) je v zameno za slovenske leposlovne in literarnozgodovinske knjige ponudil ameriške slavistične publikacije.20 48

Dobimo se v Slovanki!

Stiki so se poglabljali tudi z medsebojnimi obiski, zlasti s Čehi in Slovaki, pa tudi z Bolgari. Reden obiskovalec knjižnice je bil tudi znameniti bolgarski pesnik in prevajalec Dimitar Panteleev, ki je v Bolgariji deloval tudi kot bibliotekar in kasneje kot dramaturg v Narodni operi v Sofiji. Redno je prihajal v Slovenijo, saj je navezal prijateljske vezi s slovenskimi književniki in kulturniki. Slovensko poezijo in prozo je prevajal v bolgarščino.21

Razglednica, ki jo je D. Panteleev poslal F. Vurniku, ravnatelju Slovanske knjižnice Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Tesne stike je navezala tudi z Univerzitetno knjižnico v Pragi in »Slovanskim Ustavom«, kjer je deloval slovenski akademik in bibliotekar Oton Berkopec. Ukvarjal se je zlasti z literarnimi in kulturnimi stiki med slovanskimi narodi, posebno na področju književnih vezi med Čehi in Slovenci. Knjižnici je daroval veliko število knjig iz svoje osebne knjižnice.

Dobimo se v Slovanki!

Pismo ravnatelja Slovanske knjižnice, dr. F. Dobrovoljca, dr. Otonu Berkopcu Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Med mnogimi slovenskimi kulturniki, ki so v tistem času delovali v Pragi, je bil tudi novinar, publicist, prevajalec in poliglot Božidar Borko, ki je tudi skrbel za stike med slovenskimi, slovanskimi in romanskimi kulturami. Tudi on je knjižnici daroval veliko gradiva slavistične vsebine.22 V novejšem času pa je svoje mesto v Slovanski knjižnici našla tudi knjižna zapuščina mag. Rada Radeščka, enega vodilnih strokovnjakov na področju slovenskega ljudskega slovstva.

Dobimo se v Slovanki!

Žig in Ex libris Rada Radeščka Vir: MKL Slovanska knjižnica

V arhivu knjižnice so ohranjeni številni pisni dokumenti o zamenjavi gradiva z omenjenimi ustanovami, seznami želenih gradiv za izmenjavo in korespondenca s številnimi posamezniki po vsem svetu. Po letu 1991 so se stiki z omenjenimi institucijami večinoma prekinili, še danes pa ohranjamo stike in izmenjavo gradiva s Slovansko knjižnico (Slovanská knihovna) v Pragi.

Potrdilo o prejemu poslanih knjig Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Seznam želenega gradiva (deziderata), ki ga je prof. F. Dobrovoljc poslal Slovanski knjižnici v Prago Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

Je pa Slovanska knjižnica z darovanjem knjig in časopisov pomagala tudi drugim ustanovam oziroma knjižnicam v Sloveniji pri dopolnjevanju knjižnega fonda. Tako je darovala več časopisov in revij Časopisnemu oddelku v NUK, več leposlovnih knjig ljudskim knjižnicam, arhivu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Mestni knjižnici v Ljubljani, Socialnemu uradu MLO za Dom onemoglih Dornava pri Ptuju, Mestnemu arhivu Ljubljana, Študijski knjižnici v Postojni, Pionirski knjižnici v Ljubljani in drugim. Tudi danes knjižnična zbirka raste preko nakupa, izmenjave in darov. Celotni knjižni fond obsega približno 180.000 enot. Glavni vir prirasta je nakup, so pa darovi številnih posameznikov in institucij še vedno pomemben vir pridobivanja gradiva za knjižnico. Morda ne toliko zaradi samega števila, temveč predvsem zaradi redkih, edinstvenih in dragocenih del in zbirk, ki jih na ta način pridobimo v trajno hranjenje. Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je leta 2009 poklonila knjižnici en izvod faksimiliranega natisa Valvasorjeve zbirke (Valvasorjevo grafično zbirko v sedemnajstih zvezkih s skoraj 8000 faksimiliranimi in znanstvenokritično obdelanimi grafičnimi listi in risbami evropskih mojstrov od 15. do 17. st.). Izvod št. 5 je knjižnici izročil vodja projekta dr. Lojze Gostiša.

Oznaka oštevilčenega izvoda št. 5 Iconothece Valvasoriane Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Razstava zvezkov Iconothece Valvasoriane ob slovesni predaji Vir: MKL Slovanska knjižnica

Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, mag. Jelka Gazvoda, in dr. Lojze Gostiša ob slovesni predaji Iconothece Valvasoriane Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Združenje ruskih založnikov in Ruski center znanosti in kulture sta Slovanski knjižnici skupaj darovala 550 novo izdanih ruskih knjig iz različnih področij. Prevladujejo umetnost, zgodovina, etnologija, biografije, verstvo, leposlovje, geografija in kulinarika. Knjige so članom na voljo za izposojo na dom.

Nalepka za gradivo, ki ga je darovalo Združenje ruskih založnikov ter Ruski center znanosti in kulture Vir: MKL Slovanska knjižnica

Selitev knjižnice za Bežigrad Že zelo kmalu po ustanovitvi knjižnice se je začel pojavljat problem, s katerim se slej ko prej srečajo vse knjižnice: prostorska stiska. Skupaj z rastjo knjižničnega fonda je rastel tudi obisk, ki je že sredi 50-ih let dosegel svoj maksimum. Krog obiskovalcev je bil zelo širok, kar je razvidno tudi iz poročila o delu iz leta 1948.

Struktura obiskovalcev Slovanske knjižnice za leto 1948 Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

Ob vsakokratnem jubileju knjižnice v dnevnem časopisju najdemo članke, ki opozarjajo na neprimernost in neustreznost prostorov v Turjaškem dvorcu.

Izsek iz članka »Obisk v Slovanski knjižnici« Vir: Slovenski poročevalec, 10. 8. 1958, str. 6.

Članska izkaznica Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Članek, ki opozarja na prostorsko stisko Vir: Dnevnik, 15. 7. 1975, str. 5.

Dobimo se v Slovanki!

Članek, ki opozarja na prostorsko stisko Vir: Delo, 20. 3. 1976, str. 22.

Možnih aktualnih rešitev prostorske stiske je bilo več. V 70-ih letih si je knjižnica skupaj s Slavističnim društvom in Slovenskim gledališkim muzejem prizadevala, da bi prišla do svojih prostorov v Zoisovi palači na Bregu. Obstajali so že arhitekturni načrti, vendar do realizacije ni prišlo.23 V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila s sklepom takratne mestne skupščine aktualna selitev v Tavčarjevo hišo na Bregu 10. Knjižnica pa je bila vključena tudi v projekt nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana.24

Opozarjanje na nevzdržne razmere v prostorih knjižnice na Gosposki 15 Vir: Delo, 20. 11. 1996, str. 5.

Dobimo se v Slovanki!

Prostori Slovanske knjižnice v nekdanji Auerspergovi palači na Gosposki 15 Vir: Arhiv Slovanske knjižnice Foto: Damijan Snoj

Dobimo se v Slovanki!

Dokončna odločitev ljubljanskega mestnega sveta je bila, da se bosta Slovanska knjižnica in Knjižnica Bežigrad skupaj vselili v stavbo nekdanje tovarne Kuverta.

Obnovitvena dela v prostorih nekdanje Nove kuverte na Einspielerjevi 1, kamor sta se leta 2000 vselili Slovanska knjižnica in Knjižnica Bežigrad Vir: Delo, 22. 7. 1999, str. 8.

Na novo lokacijo za Bežigradom, na Einspielerjevo ulico 1, se je knjižnica preselila leta 2000. Tu domuje še danes. 58

Dobimo se v Slovanki!

Slavnostno odprtje objekta Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad oktobra 2000 na Einspielerjevi 1 Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Stara članska izkaznica Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Knjižničarji »preseljene« Slovanske knjižnice od leve proti desni in od zgoraj navzdol: Milan Novak, Pablo Fajdiga, Matjaž Bizjak, Jurij Primožič, Jelka Golli, Kristina Košič Humar, Maša Šipič, Mateja Komel Snoj, Nela Križnik Primožič, Maja Malnarič Frančeškin Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

1000 kvadratnih metrov prostora je namenjenih za shranjevanje gradiva, 670 kvadratnih metrov pa v celoti lahko uporabljajo obiskovalci. Izbirajo lahko med približno 180.000 enotami knjižnega in neknjižnega gradiva (monografskimi in serijskimi publikacijami, kartografskim gradivom, drobnim tiskom, mikrofilmi, CD-romi itn.)25 Na voljo so tri klimatizirane čitalnice – časopisna, velika spodnja in zgornja računalniška čitalnica, ki imajo skupaj šestdeset udobno opremljenih študijskih mest. V čitalnicah so računalniki, priključki za prenosne računalnike in brezžični internet. Za tiste, ki potrebujejo ločen prostor za študij, pa so na voljo tudi študijske celice. Eno leto po vselitvi je knjižnica štela približno 1700 članov, začeli pa so jo obiskovati tudi študentje iz bližnje FDV. Današnji uporabniki knjižnice so še vedno pretežno študenti ljubljanskih fakultet (v zadnjih letih je tu svoj prostor za študij našlo veliko študentov prava in medicine), publicisti, novinarji ter znanstveniki in strokovnjaki z različnih področij humanistike in družboslovja. Z združitvijo v Mestno knjižnico Ljubljana pa se je med člani povečalo število dijakov. Selitev knjižnice na novo lokacijo je presenetila marsikaterega obiskovalca. Kako jo je doživel naš dolgoletni obiskovalec, dr. Lado Kralj, lahko sklepamo iz naslednjega leposlovnega zapisa. Vir: Lado Kralj: Kosec koso brusi, 2010, str. 86–87.

Dobimo se v Slovanki!

Leta 2001 je knjižnica prejela nagrado glavnega mesta Ljubljana za uspešno načrtno zbiranje knjižnega fonda s področja slovanskih književnosti in ustvarjanje nepogrešljivega študijskega prostora v prestolničnem in nacionalnem okviru. Nagrado predstavlja bronasti kipec Aretej, akademskega kiparja Stojana Batiča.

Nagrada glavnega mesta Ljubljana za uspešno načrtno zbiranje knjižnega fonda s področja slovanskih književnosti in ustvarjanje nepogrešljivega študijskega prostora v prestolničnem in nacionalnem okviru Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Bronasti kipec Aretej akademskega kiparja Stojana Batiča Vir: MKL Slovanska knjižnica

Do leta 2008 je bila Slovanska knjižnica edina samostojna specialna knjižnica humanistične usmeritve, namenjena javnosti ter v podporo študijski in raziskovalni dejavnosti na področju humanističnih in družboslovnih ved, slovanskih jezikov, književnosti in kulture. Poskusi združitve Slovanske knjižnice oz. priključitve različnim institucijam so obstajali že v preteklosti, vendar je do dejanske uresničitve prišlo 2. junija 2008, ko je z združitvijo šestih splošnih knjižnic v Ljubljani in Slovanske knjižnice nastal enotni zavod Mestna knjižnica Ljubljana. Slovanska knjižnica je v novem organizacijskem okviru dobila status posebnega centra in se je preimenovala v Slovansko knjižnico – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Dobimo se v Slovanki!

Staro, redko in dragoceno gradivo Slovanska knjižnica se ponaša z bogato knjižnično zbirko. Poseben občutek spoštovanja te spreleti, ko se zaveš, da imaš to čast in privilegij, da v rokah držiš knjige, ki so jih nekoč držale roke pomembnih slovenskih mož, pesnika in našega prvega knjižničarja Aškerca, Župančiča, Prešerna, Hribarja in še mnogo drugih. Ravno po zaslugi Aškerca imamo še danes bogato zbirko starih časopisov, saj so na njegovo prošnjo vsa uredništva tedanjih slovenskih časopisov knjižnici pošiljala brezplačni izvod.26 Najstarejše in najbolj dragocene primerke gradiva hranimo v posebnem prostoru za staro, redko in dragoceno gradivo. V sobi za raritete, kot jo imenujemo, je na knjižnih policah preko 800 knjig. Dostopnost tega gradiva je omejena, knjižnica pa ga je dolžna primerno hraniti in varovati. Najstarejša knjiga je iz 16. stoletja, natančneje iz leta 1575. Avtor je Jurij Khisl, naslov pa Herbardi Aurspergy baronis. Gre za biografijo grofa Herbarta VIII Auersperga, ki je bil plemič in uspešen vojskovodja. Je ena najstarejših knjig, ki so bile tiskane v Ljubljani. Tiskana je bila v tiskarni Janeza Mandeljca.

Naslovna stran najstarejše knjige, ki jo hranimo v Slovanski knjižnici Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Najstarejša knjiga v slovenskem jeziku, ki jo hranimo v knjižnici, je iz leta 1682. Gre za drugo, dopolnjeno izdajo Bratovskih bukvic svetega rožnega venca. Je nabožne vsebine, vendar namenjena laikom. Gre za molitvenik, priročnik, ki vsebuje tudi pesmarico in notno črtovje. Avtor je Matija Kastelec.

Začetne strani Bratovskih bukvic Vir: MKL Slovanska knjižnica

Del zbirke redkih knjig so tudi libreti, ki večinoma predstavljajo edini izvod v Sloveniji. Z izjemo enega so bili vsi izdani v Ljubljani, večinoma v italijanščini in nemščini, za potrebe repertoarjev takratnih ljubljanskih gledališč oz. opernih predstav. Dobrotniki, ki so tem skupinam omogočili, da so nastopale po raznih graščinah in dvorih, so poskrbeli tudi za natis libretov. Predstavljajo dragocen vpogled v kulturno umetniško dejavnost Ljubljane konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja.

Dobimo se v Slovanki!

Libreto za opero Pirro red i Epirro Vir: MKL Slovanska knjižnica

Imamo pa tudi nekaj posebnih, edinstvenih knjig, ki jih v drugih knjižnicah ne boste našli. Primer take knjige so Prešernove poezije iz Aškerčeve lastne zbirke, s posvetilom Alojziji Crobath (Luizi Pesjak). Prešeren je bil njen domači učitelj in je močno vplival na njeno usmeritev v literaturo. Postala je pesnica, pisateljica in prevajalka. Hranimo tudi nekaj rokopisnih dokumentov, ki so nam jih darovali njihovi lastniki ali pa sami avtorji. Dragocen je rokopis spominov na Prešerna od Ernestine Jelovšek, hranimo pa tudi edini izvod rokopisnega dijaškega lista Na prelji iz Novega mesta, ki ga je uredil Oton Župančič, ilustriral pa Ivan Vavpotič.

Dobimo se v Slovanki!

Med najbolj zanimive sodijo spominske knjige glasbenice in pedagoginje Vide Rudolf, ki jih je leta 1968 z darilno pogodbo predala knjižnici v trajno hranjenje. V njih so zbrani podpisi in spomini slovenskih umetnikov in literatov, ki so se s svojim delom za vedno zapisali v naš zgodovinski spomin. Ravno zaradi tega te knjige predstavljajo drobce naše kulturne dediščine.27 Kolega Jurij Primožič je spominske knjige podrobno predstavil v prvi številki četrtega letnika revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami.

Poezije Franceta Prešerna iz leta 1847 (nekoč last Antona Aškerca) Vir: MKL Slovanska knjižnica

Posvetilo dr. Franceta Prešerna s podpisom: »Blagorodni gospodični Alojziji Crobath se prederzne te bukvice podati« Vir: MKL Slovanska knjižnica

Vpis Boruta Pečarja v spominsko knjigo Vide Rudolf Vir: MKL Slovanska knjižnica

Kopija volila Vide Rudolfove, ki ga hranimo v Slovanski knjižnici Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Še vedno hranimo tudi zbirko več kot 500 mikrofilmov, ki jih člani lahko pregledujejo s pomočjo mikročitalca. Nekaj je takih publikacij, ki jih hranimo izključno na mikrofilmih, veliko več pa takih, ki jih imamo tudi v tiskani obliki. Prizadevamo si za digitalizacijo čim več naših tovrstnih gradiv, ki so tako v sodelovanju med MKL in NUK dostopna na portalu dLib.

Lublanske novize, prvi slovenski časnik (1797–1800), ki je dostopen samo na mikrofilmu Vir: MKL Slovanska knjižnica

Gradivo, ki je v Slovanski knjižnici dostopno samo na mikrofilmu Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Primer gradiva, ki je dostopno tako na mikrofilmu kot v tiskani obliki Vir: MKL Slovanska knjižnica

Posebne zbirke V Slovanski knjižnici hranimo zbirko miniaturnih knjig, ki jo je leta 2010 (ko je Ljubljana nosila častni naslov Unesca – Svetovna prestolnica knjige) prestolnici daroval strokovnjak za področje založništva in bibliotekarstva ter dolgoletni univerzitetni predavatelj, dr. Martin Žnideršič. Gre za eno največjih zbirk te vrste v Srednji Evropi, ki šteje nad 3000 drobnih knjižic iz 57 različnih držav. Najmanjša mikro knjiga je velika 17x14mm in vsebuje arabski pregovor »Knjiga je kot vrt, ki ga nosimo s sabo v žepu«.28 V kletnem prostoru knjižnice je stalni razstavni prostor, kjer si obiskovalci lahko ogledajo vsakokratni izbor miniaturnih knjig. Z razstavo pa gostujemo tudi v drugih ustanovah. Večino zbirke si je mogoče ogledati tudi v elektronskem katalogu na spletni strani museums.si (http://museums.si/sl/collection/details/154/miniaturneknjige-dr-martina-znidersica#page=1).

Dobimo se v Slovanki!

Flower talk (Govorica rož). Bristol : Lilliput Press, 1986. 25 x 26 mm Vir: MKL Slovanska knjižnica

Miniaturna knjiga z naslovom Moderna. Zbral, uredil, oblikoval in izdal jo je Dane Petek. Ljubljana, 1984, 29 x 30 mm Vir: MKL Slovanska knjižnica

Kot »corpus separatum« hranimo osebno knjižnico dr. Franceta Škerla, ki vsebuje 1.047 knjižnih enot. Druga taka ločena zbirka je Prešerniana, ki je tudi dar dr. Martina Žnideršiča in je postavljena v računalniški čitalnici.

Dobimo se v Slovanki!

Najmanjša slovenska miniaturka: F. Prešeren, Krst pri Savici Vir: Delo, 21. 3. 2016, str. 14. Foto: Leon Vidic

Svoje mesto na knjižnih policah ima tudi bogata zbirka starih razglednic in voščilnic. Del zbirke je dostopen v elektronski obliki na spletni strani museums.si. (http://museums.si/sl/collection/details/438/razglednice-slovanske-knjiznice#page=1) (http://museums.si/sl/collection/details/521/voscilnice#page=1)

Voščilnica Henrika Smrekarja iz leta 1913 Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

V skladišču Slovanske knjižnice pa ima svoj prostor tudi Repozitorij Mestne knjižnice Ljubljana, kjer hranimo gradivo, ki so ga iz knjižnične zbirke vseh splošnih knjižnic MKL zaradi neaktualnosti izločili in je kot edini izvod na voljo članom za izposojo na dom. Prireditvena dejavnost Slovanska knjižnica vse od ustanovitve naprej pripravlja razstave ali sodeluje pri njih. V času, ko je imela svoje prostore še v Auerspergovi palači, je zaradi prostorske stiske najprej razstavljala skupaj z drugimi knjižnicami in ustanovami in večinoma v njihovih prostorih. Poleg knjižnih, fotografskih in likovnih razstav je v vseh letih delovanja pripravljala vrsto literarnih večerov, pogovorov z avtorji ob izidu novih knjig, recitalov, dramskih uprizoritev, potopisnih in strokovnih predavanj ter pogovorov z gledališkimi ustvarjalci. V 80-ih letih 20. stoletja so bile zelo znane literarno-dramske prireditve, t. i. Slovanske večernice, ki so nastajale pod vodstvom Andrijana Laha.

Andrijan Lah pri snovanju Slovanskih večernic Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Po preselitvi na Einspielerjevo 1 za Bežigradom je knjižnica dobila dvorano, namenjeno kulturnim prireditvam in precej večji razstavni prostor, kot ga je imela prej, tako da je prireditvena dejavnost ponovno zaživela. Prva zelo obširna tematska razstava s prireditvijo v novih knjižničnih prostorih je bila ob prvi obletnici vselitve, in sicer o ljubljanskih gostiščih v spominski literaturi, z naslovom Na zdravje ljubljanske gospode! 71

Dobimo se v Slovanki!

Tone Pavček na odprtju razstave »Na zdravje ljubljanske gospode!« Vir: Delo, 9. 11. 2001, str. 8.

Eden najodmevnejših dogodkov je bilo prav gotovo Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota – literarni maraton ob 400-letnici prve izdaje romana Don Kihot, ki ga je knjižnica aprila 2005 pripravila skupaj z Veleposlaništvom Španije in Čitalnico Cervantes v Ljubljani. V tridnevnem neprekinjenem branju (več kot 50 ur) je sodelovalo 250 bralcev. Roman so v slovenščini ali španščini brali številni pesniki, pisatelji, prevajalci, igralci, umetniki, profesorji, študenti in dijaki. Prireditev so spremljali tudi fotografska razstava Dušana Ježa Po poteh Don Kihota, knjižna razstava Prevodi Don Kihota v slovanske jezike in razstava skulptur Don Kihota in Dulsineje, Urške Heller in Aleksandra Kovača. 72

Dobimo se v Slovanki!

Nagovor direktorice Mateje Komel Snoj ob odprtju »Nepretrganega branja Cervantesovega Don Kihota« Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dane Zajc in Drago Jančar pri branju Don Kihota Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

Aleš Berger in Andrej Blatnik pri branju Don Kihota Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Ob tem dogodku je knjižnica pri Pošti Slovenije izdala tudi pisemski ovitek in priložnostni poštni žig.

Pisemski ovitek s priložnostnim žigom Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

Plakat za dogodek »Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota« Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

V letih 2005 do 2009 so enkrat mesečno v dvorani Slovanske knjižnice potekali pogovorni večeri Philologos, ki jih je knjižnica pripravljala v sodelovanju s KUD Logos. Na osnovi zvočnega zapisa so pogovorni večeri izšli tudi v treh zvezkih knjižne zbirke Philologos. V sodelovanju z društvom Ex libris Sloveniae so se v knjižnici zvrstila številna strokovna predavanja in razstave. Po smrti tajnika in »spiritus agensa« društva, ga. Rajka Pavlovca, pa je dejavnost le-tega zamrla. V sodelovanju z njegovo hčerko, go. Alenko Pavlovec, vsako leto pripravimo razstavo ex librisov. V začetku leta 2010 smo začeli pripravljati obširne domoznanske razstave, ki smo jih poimenovali s skupnim imenom Ljubljana med nostalgijo in sanjami. Idejni koncept, ki smo ga kasneje skupno razvijali, je prispeval kolega Pablo Fajdiga. Izbrali smo različne mestne točke (Glavni kolodvor Ljubljana, Plečnikov stadion, Opera, Kongresni trg ...), ki so se nahajale na prelomni točki obnove in s pomočjo našega bogatega knjižničnega gradiva predstavili njihov zgodovinski pomen ter vizijo prenove oz. razvoja v prihodnosti. 75

Dobimo se v Slovanki!

Plakat za domoznansko razstavo »Kolodvorska ulica – od popotništva do kina« Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dve leti kasneje, leta 2012, smo pričeli z domoznanskim filmskim ciklom Ljubljana v gibljivih slikah. Vsako leto priredimo tri filmske večere. Filmski projekciji starih arhivskih posnetkov sledi predavanje strokovnjaka, vsakokrat pa pripravimo tudi knjižno razstavo, povezano z obravnavano tematiko. S temi večeri poskušamo obudit in ohranjat spomin na življenje nekdanje Ljubljane, njene okolice in njenih prebivalcev, iz različnih vidikov. V teh letih smo obravnavali številne teme: Kongresni trg, ljubljanske kolesarje, tramvaj v Ljubljani, Plečnikove mostove, trnovske solatarice, tobačne delavke, ljubljanske krojače ... Letos cikel posvečamo Ljubljančanu, enemu najplodovitejših slovenskih režiserjev, Matjažu Klopčiču. Pri organizaciji teh večerov sodelujemo s Filmskim arhivom pri Arhivu RS in z arhivom Radia in Televizije Slovenija. 76

Dobimo se v Slovanki!

Plakat za cikel prireditev »Ljubljana v gibljivih slikah« Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Domoznanski logotip, s katerim v Mestni knjižnici Ljubljana označujemo vse tovrstne tiskovine, publikacije in prireditve Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

Leta 2015 smo ob 500-letnici rojstva španske pisateljice in pesnice sv. Terezije Ávilske pripravili obširno in odmevno razstavo Terezija iz Ávile, s spremljevalnim ciklom predavanj. V sodelovanju z Mednarodnim klubom slovanskih rojakov Ruslo že sedmo leto zapored izvajamo Cikel ruskega filma, v katerem predvajamo štiri filme na leto, s slovenskimi podnapisi. Publicistična dejavnost Leta 1986, ob 40-letnici Slovanske knjižnice, je izšel do sedaj edini zbornik o delovanju knjižnice.

Zbornik ob 40-letnici ustanovitve Slovanske knjižnice, 1986 Vir: MKL Slovanska knjižnica

Ob pripravljanju domoznanskih razstav Ljubljana med nostalgijo in sanjami je hkrati nastala ideja, da bi zbrana gradiva iz naših knjižnih polic predstavili tudi v pisni obliki. Zbrano gradivo za razstave smo želeli ohraniti v trajnejši obliki, da bi lahko kdorkoli, ki ga obravnavane teme zanimajo, imel referenčno izhodišče za nadaljnje delo, obenem pa še napotitve na drugo literaturo v naši knjižnici. Zato smo leta 2012 začeli izdajati revijo, ki jo držite v rokah – revijo za domoznanske vsebine z istoimenskim naslovom. Do danes smo brez prekinitve izdali po dve številki na leto. Revija izhaja ob delnem sofinanciranju Mestne občine Ljubljana. 78

Dobimo se v Slovanki!

Dosedanje številke publikacije Ljubljana med nostalgijo in sanjami, revije za domoznanske vsebine Vir: MKL Slovanska knjižnica

Leta 2013 smo ob razstavi miniaturnih knjig Károlya Andruska »Največji umetnik miniaturne knjige«, iz zbirke miniaturnih knjig dr. Martina Žnideršiča, izdali razstavni katalog. Izdali smo tudi inačico v angleškem jeziku – v formatu miniaturne knjige. Natisnil nam jo je g. Stephen Byrne, mojster miniaturne knjige na Škotskem. Tako smo še dodatno obeležili in promovirali našo posebno zbirko miniaturnih knjig dr. Martina Žnideršiča, ki jo hranimo in razstavljamo od slovesnega prejema te pomembne donacije leta 2010.

Katalog ob razstavi miniaturnih knjig Károlya Andruska »Največji umetnik miniaturne knjige« Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Izdali smo tudi miniaturno knjigo. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Pripravljamo tudi brošure Kulturna dediščina za družine, ki vsebujejo domoznanske vsebine, namenjene otrokom in mladostnikom, in služijo za delo z družinami in medgeneracijsko povezovanje. Od začetka zbirke leta 2012 do danes smo v tej zbirki izdali dvanajst brošuric, ki predstavljajo različne teme Ljubljane in širše okolice, ki je tudi zajeta v knjižnično mrežo MKL. Brošure pripravljamo bibliotekarji Slovanske knjižnice, pri seznamih priporočene literature za nadaljnje raziskovanje mladih pa večinoma sodelujemo tudi s kolegi iz Pionirske, drugega specialnega centra Mestne knjižnice Ljubljana, namreč Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Del domoznanske zbirke za otroke »Kulturna dediščina za družine« Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Zaključek Zgodovina Slovanske knjižnice sega 116 let v preteklost. Tovrstne obletnice ponujajo priložnost, da se ozremo nazaj in ovrednotimo delo, ki je bilo narejeno. To, seveda, ne bi bilo možno brez vseh zaposlenih, ki so vsak ob svojem času in po svojih zmožnostih prispevali k temu, da Slovanska knjižnica še danes uspešno uresničuje svoje poslanstvo. Polne čitalnice obiskovalcev temu pritrjujejo. Posebnost Slovanske knjižnice je prav gotovo tudi ta, da obiskovalci in knjižničarji stkejo tesnejši in pristnejši stik. Deloma zaradi skladiščnega sistema postavitve gradiva, prav gotovo pa tudi zaradi študijskega značaja knjižnice, saj večina obiskovalcev prihaja v knjižnico skoraj vsak dan in v čitalnicah preživijo večji del dneva. Tovrstnim obiskovalcem knjižnica predstavlja drugi dom in mnogi so ji ostali zvesti več desetletij. Dolgoletna obiskovalka, dr. Marija Stanonik, je o svojih spominih na študentska leta povedala, da ji je v najlepšem spominu ostala prav Slovanska knjižnica. » Seveda ni bila tako nobel kot zdajšnja, a je imela patino. Tam sem napisala eno mojih najboljših pesmi. Celo obiskovalci smo se počutili povezane, češ, poznamo se iz slovanske.«29 Ali kot je rekla ena izmed obiskovalk : »V tej knjižnici vsaj nimaš občutka, da si prišel v »štacuno«!«30 Naj bodo njune besede vodilo za vse tiste, ki bodo knjižnico ustvarjali tudi v prihodnosti.

Zaposleni v Slovanski knjižnici leta 1986, od leve proti desni: Andrijan Lah, Jurij Primožič, Marija Sušec, dr. Štefan Barbarič, Milan Novak, Metka Arijani, Danijela Sedej, Andrej Krečič, Matjaž Bizjak Vir: Arhiv Slovanske knjižnice

Dobimo se v Slovanki!

Nekdanji in sedanji sodelavci Slovanske knjižnice ob odprtju razstave »Dobimo se v Slovanki!« Od leve proti desni stojijo: mag. Teja Zorko, Milena Tomc, Matjaž Varšek, Milan Novak, Marija Sušec, Nela Križnik Primožič, Maša Šipič, Mateja Komel Snoj, mag. Gašper Hudolin, mag. Kristina Košič Humar, Pablo Fajdiga. Od leve proti desni čepijo: Matjaž Bizjak, Jelka Golli, Jurij Primožič, Marko Potočnik, Marko Kitin, Manca Ratković. Vir: MKL Slovanska knjižnica

Iz odprtja razstave »Dobimo se v Slovanki!« Vir: MKL Slovanska knjižnica

Dobimo se v Slovanki!

Seznam ravnateljev Slovanske knjižnice Rozka Štefan (1913–2011)

jezikoslovka, polonistka in prevajalka prva upravnica Slovanske knjižnice 1945–1947

Milan Šega (1915–1998) pisatelj in publicist upravnik 1947–1948

France Dobrovoljc (1907–1995) prof. francoskega in slovenskega jezika, literarni zgodovinar upravnik 1948–1974

France Vurnik (1933–) pesnik, prevajalec, gledališki in literarni kritik, radijski urednik in novinar ravnatelj 1974–1976

dr. Joža Mahnič (1918–2009)

univerzitetni profesor in literarni zgodovinar ravnatelj 1976–1980

dr. Štefan Barbarič (1920–1988) univerzitetni profesor in literarni zgodovinar ravnatelj 1981–1988

dr. Miroslav Juteršek (1932–2011) umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor, likovni kritik ravnatelj 1989–1996

Mateja Komel Snoj (1966–) literarna komparativistka direktorica 1996–2008 vodja 2008–2009

mag. Teja Zorko (1967–)

literarna komparativistka vodja Slovanske knjižnice – Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke 2009–

Dobimo se v Slovanki!

Kronološki pregled razvoja Slovanske knjižnice • •

• • • •

• • •

1901: Župan Ivan Hribar podpre pobudo arhivarja Antona Aškerca in na magistratu uredi Magistratno knjižnico. Deluje v okviru Mestnega arhiva. 1935: Arhiv in knjižnica se selita v Turjaško palačo na Gosposko ulico 15. Tam domujeta skupaj z Mestnim muzejem. Knjižnično gradivo razdelijo na dva dela: gradivo za Mestno knjižnico in gradivo za Mestno strokovno knjižnico. Slednjo uredijo na Magistratu kot priročno knjižnico za uradnike. 1936: Mestna strokovna knjižnica začne delovati meseca decembra. 1937: Arhiv in knjižnica se formalno ločita. 3. 11. ustanovijo Javno mestno knjižnico. 1940: 20. 12. knjižnico odprejo za javnost. 1946: 1. marca je ustanovljena Slovanska knjižnica. Njeni prostori se nahajajo v Auerspergovi palači na Gosposki ulici 15, kjer domuje skupaj z Mestnim arhivom in Mestnim muzejem. Za obiskovalce jo odprejo že 20. februarja 1946. Dobi tudi gradivo Mestne in Mestne strokovne knjižnice. 1954: Arhiv se v celoti preseli nazaj v stavbo pri magistratu. 2000: Poleti se knjižnica preseli v stavbo nekdanje tovarne Kuverta za Bežigradom, na Einspielerjevi ulici 1. V isto stavbo se preseli tudi Knjižnica Bežigrad. Odprtje sledi 6. oktobra. 2008: 2. junija se Slovanska knjižnica skupaj s šestimi splošnimi knjižnicami združi v Mestno knjižnico Ljubljana, v okviru katere deluje kot Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Opombe

Opombe: 1

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 15.

Jan Václav Lego (1833-1906) : sborník příspěvků z kolokvia o česko-slovinských stycích, které se konalo k uctění 170 výročí narození významného propagátora česko-slovinské vzájemnosti 23. října 2003 v Praze. Praga, 2005, str. 3.

Šivic-Dular, Alenka: Ponovno odkrivanje Jana Václava Lega. V: Delo, 15. 11. 2003, str. 7.

4 5

Historijat ideje Mestne slovanske knjižnice v Ljubljani. Dokument Mestnega poglavarstva v Ljubljani leta 1938. (Arhiv knjižnice).

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 7–8.

Slovanska knjižnica – odprta. V: Ljudska pravica, 19. 2. 1946.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 7–8.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 21.

Melik, Vasilij: Ko sem še želel postati arhivar. V: Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, Zgodovinski arhiv, 1999, str. 51-52, (Gradivo in razprave ; 21).

Edina v Jugoslaviji. V: Ljubljanski dnevnik, 1. 3. 1966, str. 8.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 23.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 28.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 24.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 25.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 29.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 25.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 26.

Prav tam.

Opombe

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 43.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 28.

Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana, Slovanska knjižnica, 1986, str. 59.

Kladnik, Darinka: Boje se, da bodo izginili. V: Dnevnik, 22. 1. 1997, str. 17.

Komel Snoj, Mateja: Slovanska knjižnica : »v tej knjižnici vsaj nimaš občutka, da si prišel v štacuno«. V: Revija o knjigi, let. [1], št. 6 (november 2000), str. 50–51.

Govekar, Fran: Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 1912, let. 32, str. 469.

Primožič, Jurij: Spominske knjige Vide Rudolfove. V: Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 4/1, 2015, str. 20.

Fajdiga, Pablo: Miniaturna knjiga je kot vrt… V: Ljubljana: glasilo Mestne občine Ljubljana, januar 2011, št. 1, str. 16.

Čepin, Maja: Poznamo se iz slovanske! V: Dnevnik, 13. 2. 2002, str. 21.

Komel Snoj, Mateja: Slovanska knjižnica : »v tej knjižnici vsaj nimaš občutka, da si prišel v štacuno«. V: Revija o knjigi, let. [1], št. 6 (november 2000), str. 50–51.

Viri in literatura

Viri in literatura: •

Viri:

Arhiv Slovanske knjižnice (dokumenti iz mape o Zgodovini Slovanske knjižnice, mapa Gradivo z razstave Slovanska knjižnica - 60 let, avtorja razstave Jurij Primožič in Maša Šipič, fotografije knjižnice in zaposlenih, pisemski ovitek s priložnostnim žigom Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota in plakat, izposoja nekoč - stare izkaznice, sodelovanje s tujino - pisma, dopisi, razglednice ipd.) •

Časopisi in revije:

Signatura v Slovanski knjižnici

Delo (1976, 1996, 1999, 2001, 2003, 2006)

6K ČS G 125

Dnevnik (1966, 1975, 1997, 2002)

6K ČS G 128

Ljubljana (2011)

6K ČS E 99

Ljubljana med nostalgijo in sanjami (2015)

6K ČS D 693

Ljubljanski zvon (1912)

6K ČS D 123

Ljudska pravica (1946)

6K ČS G 25

Revija o knjigi (2000)

6K ČS E 105

Zbornik znanstvenih in poučnih spisov

6K ČS D 144

Viri in literatura

•

Monografije:

Berkopec, O. (1974). Aškerčeva pisma Čehom. Separat: Slavistična revija, let. 22, št. 1-3, jan.-sep. 1974. Ljubljana: s. n.

6K M D 1269

Hojsak, T. (2009). Usoda Slovanske knjižnice : vrednotenje javnopolitične odločitve o združitvi ljubljanskih knjižnic : diplomsko delo. Ljubljana: [T. Hojsak].

6K M E 4195

Jan Václav Lego (1833-1906) : sborník příspěvků z kolokvia o česko-slovinských stycích, které se konalo k uctění 170 6S Z C 3548/42 výročí narození významného propagátora česko-slovinské vzájemnosti 23. října 2003 v Praze (2005). Praga: Národní knihovna ČR - Slovanská knihovna. Kajfež, B. (1987). Razvoj in delovanje Slovanske knjižnice v Ljubljani : diplomska naloga. Ljubljana : [B. Kajfež].

6K M E 2369

Koprol, T. P. (2002). Slovanska knjižnica in njeni uporabniki : 6K M E 3345 diplomsko delo. Ljubljana: [T. P. Koprol]. Kralj, L. (2010). Kosec koso brusi. Ljubljana: Študentska založba.

6K Z C 3030/243

Lego, J. (1887). Průvodce po Slovinsku : sa 17 vyobrazeními v textu, dvěma vloženými pohledy na Lublaň, plánem 6K M A 455 Postojenské pecery a Lublaně a s úplným slovinsko-českým slovníčkem. V Praze: F. Šimáček. 100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1998). Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana.

6K M C 23457

Štirideset let Slovanske knjižnice (1986). Ljubljana: Slovanska knjižnica.

6K M D 6456

Zupanič, S. (1990). Zgodovinski razvoj in delovanje Slovanske knjižnice v Ljubljani : seminarska naloga. Ljubljana: [S. Zupanič].

6K M F 1554

Viri in literatura

•

Članki:

Čepin, M. (2002). Poznamo se iz slovanske! V: Dnevnik, 13. 2. 2002, str. 21.

6K ČS G 128/2002

Fajdiga, P. (2011). Miniaturna knjiga je kot vrt. V: Ljubljana: 6K ČS E 99/2011 glasilo Mestne občine Ljubljana, januar 2011, št. 1, str. 16. Govekar, F. (1912). Aškerčeva sinekura. V: Ljubljanski zvon, 6K ČS D 123/1912 let. 32, str. 465–474. Kladnik, D. (1997). Boje se, da bodo izginili. V: Dnevnik, 22. 6K ČS G 128/1997 01. 1997, str. 17. Komel Snoj, M. (2000). Slovanska knjižnica : »v tej knjižnici vsaj nimaš občutka, da si prišel v štacuno«. V: Revija o knjigi, 6K ČS E 105/2000 let. [1], št. 6 (november 2000), str. 50–51. Lah, I. (1907). Jan Lego: življenjepis. V: Zbornik znanstvenih 6K ČS D 144/1907 in poučnih spisov, zv. 9, str. 157. Melik, V. (1999). Ko sem še želel postati arhivar. V: Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, str. 51–52. 6K Z D 365/21 Ljubljana, Zgodovinski arhiv, (Gradivo in razprave ; 21). Primožič, J. (2015). Spominske knjige Vide Rudolfove. V: Ljubljana med nostalgijo in sanjami, 4/1, str. 20.

6K ČS D 693/2015

Šivic-Dular, A. (2003). Ponovno odkrivanje Jana Václava Lega. V: Delo, 15. 11. 2003, str. 7.

6K ČS G 125/2003

•

Redko in dragoceno gradivo:

Khisl, J. (1575). Herbardi Aurspergy baronis etc. rerum domi… Labaci: ex officina Ioannis Manlii.

6K RA C 15

Poezije Dóktorja Francéta Prešérna (1847). Ljubljani : J. Bláznik.

6K RA C 22

Kastelec, M. (1682). Bratovske buqvice s. roshenkranza... Stiskanu u’ Lublani: skusi Joann. Bapt. Mayerja.

6K RA B 20

Pirro re di Epiro = Pyrrhus könig von Epirus (1795). Lubiana : [s. n.] 6K RA B 19 Spominske knjige glasbenice in pedagoginje Vide Rudolf 89