Izhodišča za optimizacijo mreže MKL mag. Aleš Klemen
Proaktivna knjižnica
Načrtovanje knjižnične mreže • nova mora biti boljša od obstoječe • temelji na prostorski analizi • geografskega okolja, • demografskega okolja, • gospodarskega okolja, • družbeno – kulturnega okolja, • tehnološkega okolja, • naravnega okolja • specifičnost knjižnične mreže ljubljanskega splošnega knjižničarstva (velikost, organiziranost, historiat, dostopnost) • uporaba GIS orodji za boljšo vizualizacijo podatkov 10. april 2019
17
Načrtovanje knjižnične mreže • identifikacija potencialne lokacije • dostopnost lokacije v času in prostoru (trend samopostrežnih knjižnic) • povezanost knjižnic v mrežo ter odvisnost od okolja, v katerem je mreža oblikovana • prepoznavnost lokacije in knjižnica kot pomemben element v okolju • MKL je kot knjižnica v urbanem okolju usmerjena k izvajanju treh strategij: • integraciji storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev mesta, • oblikovanju novih storitev tako v fizičnem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile uporabnikom kot navdih za lastno ustvarjalnost in • oblikovanju takšne ponudbe knjižnice, ki bo relevantna za celotno populacijo v mestu 18
Prostorska analiza mreže • GIS orodja za načrtovanje umeščanja in evalvacije knjižnične mreže • podkrepljene z analizo prebivalstva okolja knjižnice, identificiranjem potencialnih ustreznih lokacij za umeščanje knjižnic in analizami storitev v knjižničnih prostorih • vključevanje posebnih in ranljivih skupin uporabnikov • upoštevanje socialnega vidika, odprava tehnološkega razkoraka • vpliv mreže (osrednja in krajevne knjižnice) in upoštevanje specifik posameznih mikrookolij • upoštevanje transportnih poti in oddaljenosti glede na strokovne in zakonske podlage ter priporočila • možna uporaba matematičnih modelov za analizo potrebnih podatkov • Koontz, C. M. (1997). Library Facility Siting and Location Handbook. Westport, CT; London: Greenwood Press. 10. april 2019
19
Prostorska analiza dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic • NUK, CeZar: Prostorska analiza dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic in simulacija mreže slovenskih splošnih knjižnic (2013 in 2015) • statistični demografski podatki SURS 2016 in meritve razvitosti 2011 • podatek o oddaljenosti prebivalcev do najbližje knjižnice • čas odprtosti potencialnih knjižnic in primernost za pot. uporabnike, ter ustreznost tamkajšnje zbirke • vpliv dostopnosti stavb, ključno v mestnem okolju • podatki na ravni občine 15. april 2019
20
Orodja in viri za analize in načrtovanje • Podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije • Podatkovna baza SI-STAT • kartografska aplikacija za podatke državne statistike v prostoru STAGE • Prostorska vizualizacija občinskih prostorskih načrtov (OPN) • MOL: Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Portal URBinfo • iObčina in iSlovenija 10. april 2019
21
Dodatna orodja in viri • Projekti MOL (ljubljanski.projekti.si) • Prostorski informacijski sistem (pis.gov.si) • Geopedia.si • Register kulturne dediščine RKD • Portal Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije • Portal Prostor (MOP) • Aplikacija e-Geodetski podatki • Javni vpogled v nepremičnine • Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture • Državne pregledne in topografske karte • Register prostorskih enot
22
Segmentiranje podatkov • raziskava zunanjega okolja: • geografsko, demografsko, gospodarsko, družbeno-kulturno, tehnološko, naravno in politično-pravno okolje • segmentiranje uporabnikov na treh različnih osnovah: • demografskih (starost, spol), • vedenjskih (navade, interesi, mnenja, aktivnosti, življenski slog, tudi izobrazba) • uporabe knjižničnih storitev (članstvo, obisk) • vpliv knjižnice v lokalni skupnosti in njeni odnosi z deležniki v okolju (Eko-karta) – pomembnost, intenzivnost in vsebine odnosov • knjižnica nekaterih podatkov morda ne zbira, vendar jih lahko pridobi s pilotsko raziskavo, ko je to potrebno (že ob implementaciji določiti enotno metodologijo in merljive kazalnike)
23
Mreža knjižnic in gravitacijska območja MKL lasten sistem za podporo načrtovanju knjižnic s pomočjo GIS za potrebe rednega spremljanja stanja knjižnične mreže in okolja, v katerem deluje knjižnica s svojimi enotami pet temeljnih podatkovnih slojev: • mreža krajevnih knjižnic po območnih enotah MKL, skupaj z mrežo postajališč Potujoče knjižnice • gravitacijska območja krajevnih knjižnic MKL v MOL • meje Četrtnih skupnosti MOL (ČS MOL) • mreža načrtovanih knjižnic v OPN in pobude za nove krajevne knjižnice • načrtovane novogradnje na območju MOL 10. april 2019
24