3.3.2 Telo se stara: fiziološki vidik staranja

Pomemben podatek za medgeneracijska razmerja ter za pripravo na starost je gibanje razmerja med zaposlenimi in upokojenci; v moderni družbi zaposleni po »medgeneracijski pogodbi« omogočajo s svojimi prispevki v sklade pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejemanje pokojnin tretji generaciji (Ramovš, 2003). V Sloveniji se to razmerje hudo ruši v škodo aktivne populacije. Upokojencev je nad četrtina prebivalcev Slovenije, k temu bi morali prišteti še socialne oskrbovance iz druge in tretje generacije, da bi imeli pravo razmerje med aktivnim in vzdrževanim odraslim prebivalstvom. Njihovo število konstantno narašča, število zaposlenih pa je izjemno padlo v postsocialističnih tranzicijskih letih (1995) ob prehodu v tržno gospodarstvo, ko so izgube delovnih mest reševali z množičnim upokojevanjem relativno mladih ljudi. Do leta 2000 se je število zaposlenih že spet nekoliko dvignilo. Ti podatki o naraščanju deleža upokojencev so zelo pomembni, kajti narekujejo nujnost po izjemnem dviganju medgeneracijske solidarnosti, tako srednje generacije do stare kakor stare do mlade in srednje. Edina smiselna možnost preostaja samo zavestno osebno dviganje solidarnosti pri ljudeh vseh treh generacij ter pomoč civilne družbe; posebne naloge imajo pri tem odgovarjajoče stroke, država pa mora ustvariti politične pogoje za hitro ozaveščanje prebivalstva (prav tam, str. 231-241). Ostane nam še pogled v prihodnost; projekcije kažejo, da se bo delež starega prebivalstva hitro večal. Projekcije prebivalstvene statistike za Slovenijo kažejo enako smer kakor svetovne in zlasti evropske. Fenomenu, ki ga kaže demografska analiza – daljšanju življenjske dobe in vse večjemu deležu starejših ljudi v strukturi prebivalstva v zadnjih desetih letih in nadalje – se bo morala poleg zaposlitvene, izobraževalne, zdravstvene, socialne in gospodarske politike prilagoditi tudi kulturna. Na tak trend rasti števila starejšega prebivalstva pa se pri nas odzivajo že mnoge državne organizacije, zavodi, organizacije civilne družbe, društva, posamezniki: pristojna ministrstva, Inštitut Antona Trstenjaka Ljubljana, Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, Združenje seniorjev Slovenije, Andragoški center Slovenije, društva upokojencev, centri za socialno delo, Univerza za tretje življenjsko obdobje, domovi za starejše, Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Slovensko društvo Hospic, Društvo za tretje življenjsko obdobje, Slovenska filantropija in drugi.

3.3.2 Telo se stara: fiziološki vidik staranja S starostjo se biološke lastnosti organizma spreminjajo, spreminja se sestava in delovanje večine organov človeškega telesa (Poredoš, 2005). Pri obravnavi starostnika se moramo zavedati, da starost in staranje ni bolezen, temveč le programiran fiziološki proces, ki je zapisan v dedni zasnovi. Temeljna značilnost staranja je upočasnitev različnih procesov, ki vzdržujejo celostno delovanje človeškega telesa; posledično pa se zmanjša delovanje različnih organskih sistemov. Biološke teorije vidijo v staranju propadanje sposobnosti življenjskih funkcij, dokler naposled ne pride smrt; z drugimi besedami to pomeni, da je staranje posledica nekega dogajanja v samem organizmu, pa tudi posledica bolezni, poškodb in slabih življenjskih pogojev (Požarnik, 1981). Stara se ves organizem, čeprav posamezni deli in organi različno hitro. Staranje organizma neposredno ali posredno vpliva na človekovo počutje in vedenje (Pečjak, 1998). Neposredno zato, ker ovira njegove življenjske funkcije npr. branje, gibanje, ipd., posredno pa zaradi psihološke

pomembnosti, npr. občutka starostne manjvrednosti. Posebno močan posreden vpliv imajo starostni znaki, ki prispevajo k človekovemu videzu, npr. tenki, redki, sivi lasje, plešavost, gube, manjkajoči zobje, spremembe na koži, drža, debelost, ne glede na to, ali in koliko tudi dejansko ovirajo posameznikove življenjske funkcije. Z leti upadajo sposobnosti čutil, nekaterih bolj kot drugih in pri nekaterih osebah močneje kot pri drugih (prav tam). Najbolj sta prizadeta vid in sluh, veliko manj drugi čuti, še najbolj oslabi okus. Poslabša se občutek za ravnotežje, zato postane gibanje počasnejše in negotovo. Spremembe so z lahkoto vidne na koži, saj postaja vedno bolj suha in nagubana, pojavijo se »starostne pege«, zmanjšana elastičnost in večjo tankost kože ima za posledico hitrejše poškodbe kože in počasnejše celjenje. Upadati začne tudi občutek za dotik, in sicer z različnim tempom na različnih delih telesa. Spremeni se struktura nohtov in las, zobje izpadajo pogosteje kot prej. Spremembe lahko opazimo tudi v skeletno-mišičnem sistemu. Kosti postanejo porozne in krhke, sklepi manj gibljivi, mišice izgubijo svoj tonus, mišična masa in moč upadata. Prerazporedi se maščoba, manj jo je v rokah, nogah in zgornjem delu obraza, več pa v trupu in spodnjem delu obraza. Spremembe so v krvnem in prebavnem sistemu ter dihalih. Srčna mišica oslabi, žile in pljuča izgubijo svojo elastičnost (Russi Zagožen, 2001). Upočasni se prebava. A individualne razlike so velike, poleg biološko pogojenih faktorjev, je pomembno tudi to, kako posameznik z ustrezno prehrano in redno telesno aktivnostjo skrbi za svoje telo že v srednjih letih, ko teh sprememb in težav še ni. Upadanje gibalnih sposobnosti sodi med najbolj moteče in najpogostejše motnje v starejših letih življenja; pri ljudeh, ki se ne gibljejo, veliko presedijo in so predebeli, upade mišična moč kar za 46 %. Poleg mišične moči so pomembne tudi druge motorične funkcije, pogosto je prizadeto ravnotežje pri vzdrževanju pokončnega položaja ter hoji. Telesna dejavnost izboljša ravnotežje, moč in vzdržljivost mišic ter kardiorespiratornega sistema. Starost je obdobje, ko zelo pogosto prinese različne zdravstvene težave in motnje. Z nekaterimi lahko star človek živi samostojno, neodvisno in brez večjih težav. Nekatere motnje pa ga začnejo obremenjevati in omejevati pri vsakodnevnem življenju zunaj in znotraj doma (Pentek, 1999, str. 106117). Nekateri bolezenski znaki se med starejšimi pogosto pojavljajo (Pentek, 1999, str. 109), npr.: bolečina (v prsnem košu, v trebuhu, v križu, nogah in rokah), temperatura, motnje hranjenja (vzroki so lahko telesni, psihični in kombinacija obeh), motnje v odvajanju blata (upočasnjena presnova in zapeka) in seča (uhajanje seča, zastajanje urina), občutek oteženega dihanja (bolezni dihal, popuščanje srca). Starejše pogosto pestijo tudi motnje vida (starostna daljnovidnost, zelena mrena) in motnje sluha (naglušnost in gluhost). Pentkova (prav tam, str. 115) navaja še, da starejši pogosto tožijo zaradi vrtoglavice (spremenjeno reagiranje centra, ki uravnava in prilagaja višino krvnega pritiska različnim položajem telesa). Ker smo v Sloveniji močno zaostajali v raziskovanju kakovosti življenja starejših, je med leti 1996 in 1998 potekal raziskovalni projekt Kakovost življenja starejše populacije, znotraj tega pa posamezne raziskovalne naloge. Marinček s sodelavci navaja rezultate prospektivne raziskave o ugotavljanju različnih vidikov težav starejših pacientov splošne medicine. Raziskovalci so uporabili ankete na