Učbenik je namenjen študentom romanistike in jim skuša predstaviti t. i. ljudsko, pogovorno latinščino zadnjih stoletij v antiki, torej kolikor toliko skupno romansko fazo, ki že močno krši normo literarne, «klasične» latinščine. Posebna pozornost je posvečena substratom, torej vplivom jezikov, ki jih je na raznih teritorijih cesarstva latinščina uničila, so pa v današnjih romanskih jezikih vidni kot jezikovne ostaline. Predstavljeni so pojavi, ki odstopajo od pisne norme in so zanjo «napačne» rabe; ugotavljajo jih že latinski slovničarji, potrjujejo pa posamezni drobci v napisih in celo v manj skrbnih literarnih besedilih: tista odstopanja, ki so postala nova, romanska norma.
