Monografija se osredotoča na odnos do jezikov v Sloveniji in drugih državah bivše Jugoslavije po letu 1990. Po razpadu bivše skupne države leta 1991 namreč tako v Sloveniji kot v drugih novonastalih državah nastopi obdobje burnih družbenih in političnih sprememb, ki so vplivale tudi na spremembo statusa in percepcije posameznih nacionalnih jezikov. Tako se začne na novo vzpostavljati odnos do lastnega jezika in njegovih variant ter odnos do tujih, zlasti jezikov bivše skupne države. Jezikovna situacija po letu 1990 s področja bivše Jugoslavije do sedaj še ni bila predstavljena na celosten način, zato želi monografija to vrzel zapolniti, hkrati pa prispevati znanstveno in strokovno podlago za medsebojno spoznavanje in razumevanje jezikovnih in kulturnih razlik ter razvijanje kulture strpnosti v južnoslovanskem prostoru.
