Rumeni daljnogled

STROKOVNO STROKOVNO STROKOVNO STROKOVNO STROKOVNO Rumeni daljnogled Novo poglavje pre`ivetja v naravi

Matja` E.

Nekaj desetletij nazaj smo bili naravnost navdu{eni, da smo lahko `iveli v mestih. Z veseljem smo vdihavali smog termoelektrarn in raznih cinkarn, {e posebej prijeten pa je bil vonj avtomobilskih izpuhov. Kolena smo si drgnili na betonskih igri{~ih in s posebnim u`itkom asfaltirali mestne zelenice in parke.

In potem so pri{li modri ljudje in rekli, da to ni dobro. Da "od ~asa do ~asa pa `e prija malo sve`ega zraka in vonja po travi in surovi divjini." V dokaz, da imajo prav, so v naravo poslali prvo skupino ... ... in so obstali na kon~ni postaji mestnega avtobusa, ker niso znali naprej. "Dobro," so rekli modreci, "dajmo jim karte, specialke, pa kompase, da se ne bodo izgubili." In so v divjino poslali drugo skupino ... ... in so jih pojedli medvedi. Ampak modri ljudje niso obupali. Oboro`ili so se s pu{kami, no`i in fra~ami in se {e enkrat pogumno podali v divjino ... ... in so umrli od lakote. Kaj narediti z mrtvim medvedom, jim pa~ ni nih~e nikoli povedal. Tako je na ekspedicijah pomrlo {e nekaj skupin. Eni so se utopili, drugi so zmrznili, ampak vsa ta leta so dala nove in nove izku{nje in nekega dne se je ena skupina `iva in zdrava vrnila v mesto - rodili so se prvi taborniki.

Od takrat prena{ajo svoje izku{nje iz roda v rod. Z otroki se podajajo na najbolj divje koti~ke zemeljske oble in pre`ivijo v najbolj ekstremnih pogojih matere narave. A kar na lepem so ugotovili, da so jim neko~ tako zelo ljuba mesta postala nevarna. Vse ve~ skupin je podleglo nevarnostim mesta na poti do narave. @e res, da so bili sposobni pre`iveti v najhuj{i su{i Sahare, a kaj, ko jih je `e v Ljubljani povozil vlak ...

Zato se je letos RDS odlo~il, da poletnega tabora ne bo organiziral v gorah ali ob kak{ni reki, kot je to bila do zdaj navada, temve~ v centru mesta. Svoje {otore so razpeli pod neonskimi lu~mi in dvignili svoj prapor globoko v mestni smog.

Aktivnosti so se le malo razlikovale od tistih v naravi, otroci pa so si najbolj zapomnili u~ne ure iskanja hrane (pohod do McDonald's-a), progo pre`ivetja (prehodi ~ez glavne mestne vpadnice pri rde~i lu~i), krajo zastave (s slovenskega parlamenta) ter ve~erne programe (obiski raznih no~nih klubov in diskotek). ^eprav strahoma, so se tabore~i le navadili na mesto in ~e jih danes sre~a{, ti bodo ponosni povedali, da zdaj `e upajo hoditi po cesti in da `e z navdu{enjem ~akajo naslednje taborjenje, ko naj bi se odpravili {e v kak{no ve~je mesto. Vodstvo tabora nam je zaupalo, da navezujejo stike s podobno organizacijo v New Yorku. Pravijo, da jih zanima taborjenje v Bronxu.