Visoke grede – kombinacije za poletje

Besedilo in foto Miša Pušenjak, univ. dipl. inž. agr.

Visoke grede so postale del urbanih vrtov, tudi tam, kjer niso povsem potrebne. Mnogi pa se sprašujejo, kaj saditi vanje za poletje.

Kolobar ni potreben Visoke grede niso stalna površina za pridelovanje hrane, zato, razen v izjemah, kjer si jih ljudje postavijo res veliko in na njih delajo kot na vrtnih gredah. Vsekakor svetujem, da se sadi v mešanih posevkih, a ne vrstica enega, pa vrstica drugega, ampak rastline kar pomešamo med sabo, tako kakor rastejo na travnikih. V tem primeru (tudi na vrtnih gredah) kolobarjenje ni potrebno, saj se negativni učinki izločkov korenin izključujejo med seboj. Nekje velja, če na eni gredi raste več kot 5 rastlin, upoštevanje vrstenja rastlin ni nujno.

Sajenje na visoke grede 1. Vsekakor sadimo na visoke grede tako, da bomo lahko pobirali. Če boste posadili visok fižol ali paradižnik na visoko Idealna zasaditev, a tako bujnost lahko dosežete le, če tudi med sezono dodajate gnojila kot je Bio Plantella Nutrivit.

gredo, pa še na oporo, bo za spravilo pridelka potrebna lestev. Kar pa ni varno. Čim manj naj bo visokih rastlin na oporah, po večini jih sadimo ob rob gred, kjer se raje povešajo navzdol. S tem je koristi več. Če sadimo visok fižol, paradižnik, grah, novozelandsko špinačo … ob rob grede, pridobimo na prostoru, saj bo večji del rastline rastel navzdol, po stranici grede in jo bo senčil. Robovi gred so namreč težava, preko njih sonce peče po koreninah. Zato rastline ob robovih ne uspevajo najbolje. Tudi jagode lahko rastejo ob robu grede, saj se rade obrastejo z novimi poganjki. 2. Poskrbimo, da visoke rastline ne zasenčijo nižjih. Odvisno od tega, kako so obrnjene visoke grede, si pri sajenju vedno zamislite, kako visoke bodo rastline na koncu. Najpogosteje se sadita paradižnik in paprika tako, da paradižnik še v sredini poletja zasenči papriko (in/ali jajčevec).

Kolerabica bo kmalu pobrana in ostalo bo dovolj prostora za papiko in por.

Na grede sadimo tudi cvetlice, v ospredju so ognjič in kapucinke

3.Tretje pravilo pa je, da na visokih gredah sadimo čim več sadik. Pridelek iz sadik je vedno višji od direktnih setev. Nekaj primerov: med brstični, listnati ohrovt ali zelje posadimo nizek stročji fižol, med sadike paradižnika in paprike pa sadike solate. Por posadimo kar med peteršilj ali korenček. Med solato posejemo redkvico, azijske listnate rastline ali rukolo.

Ali veste?

Na pravilno narejenih visokih gredah so rastline večje in bujnejše, zato se zgodi, da jim odmerimo premalo prostora.

Ni lahko obrati kumare, če rastejo tako na opori na sredini grede.

Med visok fižol posadite sadike solate, cvetače ali brokolija. Jeseni posejte motovilec in špinačo. Ob poru, čebuli naj rastejo kobulnice, kot so: sladki komarček, koper, peteršilj, zelena … Sajenje sadik je primernejše, saj lažje odmerimo vsaki rastlini dovolj veliko mesto. Takoj, ko vidimo, da bomo kakšno rastlino pobrali, naj bo pripravljena naslednja sadika.

Vedno naj bodo na gredah tudi najljubša zelišča Nikoli ne pozabite na najljubše začimbnice, zelišča. Zelišča s svojim vonjem odganjajo škodljivce, kuhanje s svežimi domačimi zelišči pa je nekaj povsem drugega. Že zgoraj je napisano, da naj bazilika raste ob plodovkah. Šetrajka naj raste seveda ob stročnicah, tudi to kombinacijo že poznamo. Komarček, kumina, koper naj delajo družbo lukovkam (čebulnicam). Drobnjak naj bo posajen nekje ob jagodah, na njem boste najprej videli sledove naleta porove zavrtalka (čebulne muhe). Druge začimbnice sadite po svoji volji in željah. Viseče rastline ob robu lepo prekrivajo gredo in preprečujejo pregrevanje korenin.

Potrebno pa je upoštevati še nekaj dejstev Tla v visokih gredah in gomilah je potrebno redno namakati. Solatnice, zelje, cvetačo in ohrovt za dober okus pred tem pognojimo s 100 % naravnim gnojilom bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo z dodanim kalijem, nato zalivamo. Da se zemlja čim manj izsušuje, uporabljamo naravne, organske zastirke, rastline pa hitro menjamo, čim manj časa naj bo površina gola. V visoke grede se radi naselijo voluharji, zato je nujno, da na dno grede najprej namestite ustrezno mrežo. Voluharje odganjamo z rastlinami, ki dišijo po limoni: melisa, limonska trava, limonski ožep, v gomili uporabimo za material bezgove liste in veje, a vse to ne pomeni gotovosti, da voluharja ne bo. Polži niso redni gost na običajno bolj suhi in topli zemlji grede. Če se pojavijo, se proti njim ravno tako borimo z zastiranjem tal z bezgovimi listi in mladimi poganjki, zastirko iz zlate rozge, bele gorjušice ali gozdne praproti. Grede lahko obijete tudi z 20 cm debelimi cinkanimi ali bakrenimi trakovi. Običajno se material visokih gred po štirih, petih letih sesede in moramo začeti znova. Seveda pa vse, kar ostane, ponovno uporabimo pri zlaganju nove.

Vso listnato zelenjavo v visokih gredah, kot so solatnice, zelje, ohrovt, pa tudi brokoli in cvetačo pognojimo z Bio Plantella Nutrivitom z dodanim naravnim kalijem.