Prepoznamo ga po poševnih očeh, pokončnih ušesih, koničastem gobcu in povešenem repu.
Zelo zavzeto brani svoj teritorij.
Pozoren sprehajalec lahko na gozdnih
tleh najde rogovje, ki mu odpade med septembrom in novembrom.
Rogovje odraslega
samca je sestavljeno
iz dveh vej, ki tvorita
t. i. krono. Na vsaki
veji mu zraste
po sedem ali celo
več parožkov.
Ima čokato telo na kratkih nogah. Koničasta glava
s kosmatimi ušesi se konča z rilcem, v katerem so pri odraslem osebku zelo izraziti čekani.
Zelo hitro teče, dobro plava in še bolje pleza.
Je razmeroma plašen, a medvedki z mladiči se je dobro izogniti.
oranžnem kožuhu, hrbtna stran uhljev je
vedno črna, konica repa pa bela.
Od domače se loči po krajšem in debelejšem repu, ki je na koncu črn, je večja in težja.
Ima značilne črne proge po telesu.
Prepoznamo ga po rjavih pegah, posutih po rdečkastem kožuhu in čopki na uhljih. Nima sovražnikov, izogiba pa se volka.
Je večji in ima
daljše noge od lisice, a je manjši od volka.
Po barvi dlake je podoben volku, le rep ima krajši.
občasno zaužije (koprofagija).
Kadar dežuje, se zadržuje
v gnezdu, ki si ga naredi visoko (od 3 do 8 m nad tlemi) v krošnji drevesa.
Je zaščitena vrsta.
Če najdemo mladiča sove, ki je padel
iz gnezda, ga pustimo pri miru, saj ga
starša še vedno hranita.
rovov tik pod zemljo. Je zelo gibčna, hitra, dobro pleza, zna tudi plavati.
Prepoznamo jo po rjavem repu, ukrivljenem kljunu in srpastih krempljih. Je splošno razširjena in ni ogrožena.
Samica svoj podmladek
zaščiti tako, da z glavo, ki je varovalne barve, zapre luknjo dupline in tako pretenta vsiljivca.
tleh. V času parjenja se samček obarva modro.
Spoznaj slovenske GOZDNE ŽIVALI
Izdal: PhotoZ, Zoran Vidrih s.p. © 2023 PhotoZ
Uredila: Sandra Pohole
Fotografije: Zoran Vidrih
Naklada: 1500
1. natis
Cerknica, 2023
ISBN COBISS.SI-ID