Časopis Oskar 2018 in 2019

Oskar

Časopis OŠ Oskarja Kovačiča

2018/2019

Šolsko leto 2018/2019

Oskar Časopis OŠ Oskarja Kovačiča www.ososkar.si

Urednica: Špela Stele

Zbiranje prispevkov: Učitelji in učiteljice OŠ Oskarja Kovačiča

Oblikovanje: Primož Jan

Ilustracija naslovnice: Sandra Gajić, Karolina Popović, 4. d

2

VSEBINA 1. DOGAJA SE……………………… 4 2. TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE…… 21

3. DAN HOLOKAVSTA…………...… 28 4. OSKARJEV LITERARNI KLUB…….. 30 5. EKO KOTIČEK…………………… 64 6. POGOVORI……………………... 71 7. OB 80-letnici PŠ Rudnik…………. 82 8. ŠPORT…………………………… 88 9. OSKAR – POPOTNIK……………. 96

10. ZA ZABAVO…………………..…108

Ilustracija: Kristina Einspieler, 4. d 3

DOGAJA SE

MATEMATIČNI SPREHOD PO LJUBLJANI

Če bi me nekdo vprašal, kaj je to matematični potep, bi mu preprosto odgovoril, da je to zabavno raziskovanje Ljubljane s pridihom matematičnih vsebin.

Zelo zabaven način za popoldanski sprehod s prijatelji.

Sprehod, klepetanje in nekaj matematičnih vsebin je bilo vse, kar smo potrebovali. (Pa malo sladoleda tudi.)

Na začetku je bilo malo vroče, ampak smo se kmalu privadili.

Pri nekaterih nalogah smo dobili po kar 10 različnih odgovorov, tako nismo bili čisto prepričani, katerega naj zapišemo.

Tukaj smo za pomoč prosili učiteljico, ki nam je z veseljem pomagala, ko je videla, v kakšni dilemi smo. Ko smo nadaljevali naš potep, smo se že malo utrudili, tako da so nam učitelji odmor za sladoled. Takrat smo vsi začeli delovati skupaj ter si začeli izmenjavati rešitve, mnenja ter teorije. S timskim delom smo tako hitreje napredovali.

Skratka, matematični potep je bila ena najboljših šolskih dejavnosti.

BOR MATKO

4

5

NA LEPŠE – KAM PA DRUGAM KOT NA PTUJ? Z avtobusom smo se odpeljali v mesto Ptuj. Znano je po kurentih in bistri Dravi, ki vijuga skozi mesto. Na hribu lahko opazimo Ptujski grad. V njem hranijo najznamenitejšo dvojno piščal. Z ogledom gradu se lahko popeljemo v čas življenja plemičev. Mesto krasi trg in cerkev sv. Jurija.

Nekaj kilometrov stran je dom Štrk. Tja smo se naselili za tri dni.

Kot prvo aktivnost smo imeli plezanje. Bilo je zelo utrujajoče, zato smo kmalu popadali v postelje. Naslednji dan smo imeli zelo aktivno jutro. Začeli smo z jutranjo telovadbo in nadaljevali s kolesarjenjem do jahalnega centra. Med potjo smo si ogledali čudovit dvorec Dornava iz časa baroka. Bil je okrašen z najrazličnejšimi kipi in okraski. Vrt je bil ogromen. V jahalnem centru smo izvedeli veliko novega o konjih in se še sami preizkusili v jahalnih spretnostih. Nazaj smo se odpravili peš. Po počitku in okusnem kosilu smo imeli kurentovo delavnico. Tam smo se 6 nasmejali ob izdelovanju kurentov iz naravnih materialov.

Za zakljuÄ?ek tabora smo se zabavali na plesu. Zadnji dan smo imeli gozdno delavnico, kjer smo se veliko nauÄ?ili in se neizmerno zabavali. V petek se je tabor konÄ?al, mi pa smo poskakali v starĹĄevske objeme.

Leja Dejak, 7. b 7

ŠTEVILO Število pi je matematična konstanta. Sestavljajo ga število 3 kot celota in neskončno decimalk. Na naši šoli skoraj vsako leto poteka tekmovanje v recitiranju decimalk števila pi. Letos sem se ga udeležila tudi jaz.

Pri dodatnem pouku nam je učiteljica povedala za to in takoj sem bila za. Takrat smo dobili tudi list, na katerem je bilo število pi z decimalkami. Takoj sem se začela učiti decimalna števila in tisti dan sem se jih naučila 30. Potem se jih nisem učila pet dni. Čez en teden sem jih znala že 60. Od takrat naprej sem se jih skoraj vsak dan naučila 20.

Jaz sem se decimalke učila tako, da sem jih družila po 10 skupaj, tako kot so bile zapisane na listu. Najprej sem jih razdelila na delčke, na primer 3, 3, 3 in 1 decimalka, 5 in 5 decimalk, 4, 4 in 2 decimalki, in tako dalje.

8

Na šolskem tekmovanju sem zrecitirala 500 decimalk, Eva Pahor 420, Brin Lengar 200 …

Prvih pet na šolskem tekmovanju na naši šoli nas je šlo še na osnovno šolo Prule. Tekmovanja so se udeležile OŠ Prule, ki je bila tudi gostiteljica tekmovanja, OŠ Brinje, Waldorfska šola in naša šola. Prvi trije smo tekmovali v recitaciji decimalk števila pi, četrta in peta pa sta šli samo na delavnice. Ob 17. uri smo se zbrali na OŠ Prule.

Od 17. do 18. ure so potekale delavnice, ob šestih pa se je začelo tekmovanje. Potekalo je v glasbeni učilnici.

Najprej so predstavili sodnike, potem pa se je začelo.

Po plesni točki so predstavili prvo skupino recitatorjev. V prvi skupini so bili štirje, v drugi trije, v tretji spet štirje in v četrti trije recitatorji. Med vsako skupino je bila točka, povezana s številom pi.

Vsaka šola je pripravila vsaj eno točko.

Naša šola je imela -ezijo.

Na tem tekmovanju sem zrecitirala 550 decimalk in dosegla prvo mesto, Eva 314, Brin pa 220. Po podelitvi priznanj in medalj je prišel še Nik Škrlec – bivši slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. Povedal je par besed in dogodek se je zaključil.

Brina Gradišar, 6. b

9

IZLET Z ZAMEJSKO BRALNO ZNAČKO Kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na izlet zamejske bralne značke v Italijo. Odpravili smo se z avtobusom in se na poti zelo zabavali. Odpravili smo se še z nekaj drugimi šolami in tako spoznali nove prijatelje.

Najprej smo obiskali muzej. Nato smo se z avtobusom odpeljali v mesto Čedad. Tam smo si ogledali stari del mesta ter še nekaj zanimivih stavb. Kasneje smo imeli prosti čas za kosilo in večina nas je šla na pico. Po kratkem sprehodu po mestu smo se odpeljali do hiše metuljev, kjer smo izvedeli veliko novega o njih.

Ogledali smo si tudi posebne vrste metuljev, ki so letali med nami. Če si bil oblečen v rdečo ali rumeno, so metulji pristali na tebi in preverjali, ali si roža. Videli smo še druge eksotične živali kot na primer kameleona, posebno vrsto papige, veverico in še druge hrošče in žuželke.

Naredili smo veliko lepih fotografij. Potem smo se polni lepih spominov preteklega dne odpravili v Ljubljano. Ta izlet nam bo še dolgo ostal v lepem spominu.

Katarina Račič, 9. a

10

11

ZMAJEV KARNEVAL Na pustno soboto, 2. marca 2019, je po ljubljanskih ulicah potekal že tradicionalni Zmajev karneval. Tema sprevoda so bili pravljični junaki. Učenci naše šole so se predstavili kot Smrkci in prejeli nagrado.

Kostume in maske smo izdelovali na dveh delavnicah, v veliko pomoč so nam bili tudi starši.

Mojca Ogrizek Drinovec

12

13

MATEMATIÄŒNE DELAVNICE NA FAMNITU

14

15

OBISK KNJIŽNICE IN OGLED FILMA V torek, 13. 11. 2018, smo se odpeljali na ogled Knjižnice Prežihov Voranc na Viču. Tam nas je pričakala knjižničarka in nam predstavila skupino vseh knjižnic v Sloveniji. Zatem je vsak prejel knjigo z naslovom Avtobus ob treh, ki nam jo je podarila Javna agencija za knjigo. Nato smo si skupaj ogledali knjižnico, zadnjih 20 minut obiska pa smo lahko počeli, kar smo želeli.

Knjiga Avtobus ob treh govori o najstniku s podeželja po imenu Tine, ki je prepričan, da mu manjka primerne družbe. Tine spozna Uroša iz Ljubljane in ta pride k Tinetu za nekaj časa na poletne počitnice.

Fanta preživljata dni v naravi, plavata v Soči ter se tudi sicer zabavata, vendar pa pride tudi do dramatičnih zapletov, npr. Tinetov oče dobi hudo obliko raka, a se na koncu vsi zapleto srečno razpletejo.

16

Po vrnitvi nazaj v šolo smo si s sošolci v računalniški učilnici ogledali film Vratar Liverpoola. Film je zabaven in smešen. V njem nastopa deček po imenu Jo, ki se zaljubi v punco Mari. Dogaja se mu veliko različni stvari (npr. Mari mu želi pomagati, da sošolec Tom Erik od njega ne bi več zahteval, da mu dela domače naloge). Poleg tega vsi fantje zbirajo sličice nogometašev in Jo ugotovi, da mu je nekdo ukradel sličico vratarja Liverpoola, ki jo je najtežje dobiti. Izkazalo se je, da mu je sličico ukradel njegov najboljši prijatelj Einar, ki je prav tako zaljubljen v Mari, s katero sta postala par. Jo je na koncu filma le uspel, da mu ni bilo več treba pisati nalog za Toma Erika in da je postal vratar njihovega nogometnega kluba.

Sara Gruev Lesar in Anja Oven, 7. d 17

TEKMOVANJE V SESTAVLJANJU RUBIKOVE KOCKE Kot vsako leto smo tudi letos imeli šolsko tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke. Izumitelj Rubikove kocke Erno Rubik jo je najprej poimenoval Magična kocka, kmalu zatem pa so jo preimenovali v Rubikovo kocko. Svetovno prvenstvo se imenuje World Cube Association.

Svetovni prvak v sestavljanju 3x3x3 kocke je Avstralec Feliks Zemdegs s časom 4,22 s.

18

Na našem šolskem tekmovanju, ki je potekalo 10. januarja 2019, je sodelovalo 15 tekmovalcev. Med šestošolci je najhitreje sestavil Rubikovo kocko David Tomažin iz 6. d s časom 50,47 s. Med sedmošolci je bil najboljši Nejc Pavlič Juriša iz 7. c s časom 35,74 s. Prvo mesto med osmošolci si je priboril Svit Božič iz 8. b s časom 35,30 s.

S časom 27,25 s je med tekmovalci 9. razredov zmagal Grega Pandel iz 9. c. Grega Pandel je torej že drugo leto naš šolski prvak.

Zapisali: Ema Turk in Ana Lina Lenaričič, 6. c 19

MLADI PROSTOVOLJCI Všeč mi je, ker sodelujemo ter svoje delo predstavimo tudi drugim učencem in učiteljem. Na naši, rudniški šoli, so nas tri učiteljice pohvalile. Najbolj pa je na nas ponosen učitelj Borut, ki nas je veliko naučil. Seveda sem mu zelo hvaležna, da me je sprejel med prostovoljce. Zelo ga spoštujem!

Karolina Popović, 4. d

20

TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE 2018 Na Oskarju smo se letos odločili, da se spopademo s še enim nacionalnim projektom – Tednom kulturne dediščine, ki je na naši šoli potekal med 22. septembrom in 6. oktobrom 2018.

Tema je bila Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. Učitelji smo staknili glave in pripravili dejavnosti na to temo, v katere so bili vključeni učenci predmetne in razredne stopnje.

Naš cilj je bil predvsem učencem približati kulturno dediščino Slovenije, razumevanje pojma in spoštovanje le-te. Špela Stele

21

CANKAR IN NAŠA KULTURNA DEDIŠČINA

Ker je Cankarjevo leto, smo z učenci, nadarjenimi za slovenščino, obiskali razstavo o Ivanu Cankarju v Cankarjevem domu. Po razstavi smo se odpravili še na kratek literarni sprehod po Ljubljani in si ogledali kulturne spomenike, povezane s Cankarjem in še nekaj drugimi avtorji (Cukrarna, Plečnikova gimnazija, križanke, Zoisova palača, NUK).

22

EKSKURZIJA V POSOČJE Učenci 9. r. so spoznavali kulturno dediščino 1. in 2. svetovne vojne. Na celodnevni ekskurziji smo obiskali bolnico Franja, kostnico in muzej 1. sv. vojne v Kobaridu

23

24

25

PRIPRAVA RAZSTAVE O SLOVENSKI KULTURNI DEDIŠČINI Pri predmetu etika in državljanska vzgoja so učenci po skupinah izdelovali plakate na temo kulturne dediščine.

26

27

DAN HOLOKAVSTA

28

29

OSKARJEV LITERARNI KLUB

30

31

32

MUCKA Bila nekoč je neka mucka ...

Kakšna mucka?

Tigrasta, divja mucka.

Strašno, strašno!

Z očesom enim gledala strašno, vsi bežali so pred njo.

Strašno, strašno!

Z nogami petimi hodila in vse je prepodila.

Strašno, strašno!

Maruša Vinkovič, 3. C

33

34

NJ-zgodbica

35

NA KMETIJI DRUŽINE JUN Na kmetiji družine Jun imajo sredi trave češnjevo drevo, na katerem imajo velik panj. Na tem češnjevem drevesu so lepe, rdeče in zrele češnje. Na lep jesenski dan so vsi šli v gozd in ker je bilo v gozdu veliko luž, so vzeli še škornje. V gozdu so videli srnjaka in veliko srn. Naslednji dan so šli v knjižnico in vsak si je sposodil knjigo. Zvečer so šli nahranit konja. Ko so ga že nahranili, je konju kostanj padel na glavo: buuuum!

Vsi so planili v smeh. Najmlajši član družine je dobil odlično zamisel in začel pobirati kostanje. Njegova družina je hitro dojela in se mu pridružila pri nabiranju. Mama Jun se je spomnila še slastnejše zamisli.

Odhitela je do čebelnjaka in nabrala malo medu. Preden so vsi prišli v hišo, je že cela kmetija dišala po kostanjevi torti z medom.

Bejda Baljinac, 3. c 36

37

38

39

40

41

KIT NA PLAŽI ALI V ŠPORTNEM AVTOMOBILU? (Esej za šolsko Cankarjevo tekmovanje)

Prvi odlomek predstavlja Niko, ki je tudi glavna junakinja zgodbe, drugi pa Aleksa, fanta, v katerega je bilo zaljubljenih veliko deklet in je ena od stranskih oseb zgodbe.

Nika je želela biti »normalna«, saj jo je motilo to, da je v vseh stvareh najboljša. Zdelo se ji je si tudi zato, ker ima drugačnega brata, starši močno želijo njeno »popolnost«. Bila je zelo pametna in razgledana, imela je tudi precej dobrih idej. Aleks pa je bil fant, ki mu šola ni bila pomembna, kar se je poznalo na njegovih ocenah (dvakrat je ponaavljal razred). Želel si je, da bi, ko bo odrasel, imel veliko avtopralnico, avtomobile, precej denarja ter ljudi, ki bi delali zanj. Njune želje so se seveda močno razlikovale. Nika si je želela veliko lažje dosegljivo stvar kot Aleks, ki je hrepenel po nečem velikem. Razlikovale pa so ju tudi njune ocene. Glede na tretji odlomek se mi zdi, da si je Nika želela biti povprečna, biti taka kot drugi, neizstopajoča, toda ni se zavedala, da jo njena uspešnost najbolj bogati. Tudi sam se strinjam s tem odlomkom, saj prav tako ne bi bilo zabavno, če bi prebivalci tega »planeta« bili povsem enaki, imeli iste lastnosti. Ponavadi smo poznani prav zaradi svojih posebnosti. Na drugi strani pa si je Aleks želel biti drugačen. Želel si je biti nekaj posebnega, saj je tudi omenil, da bi rad imel ljudi, ki bi delali zanj. Ti bi bili v avtomobilskem podjetju veliko manj po42 membni od njega. Glede na odlomek si je želel biti nadpovprečen.

V romanu ne doživi razvoja le Nika, temveč tudi njena mama ter Barbka, vendar pa je bil Nikin razvoj daleč najpomembnejši. V zgodbi je resnično spoznala svojega brata v smislu, da se ga ni več izogibala, Igor ji ni bil več breme, ovira. Že od začetka je vedela, da je drugačen, toda ko je zanj ter njegovo drugačnost povedala prijateljem na stari šoli, so se jo ti začeli izogibati, kot bi bilo z njo nekaj narobe. Takrat se je bratove posebnosti gotovo začela še bolj zavedati in najbrž jo je to začelo motiti. Zato tudi novim sošolcem ni povedala zanj, vendar so za Igorja vseeno izvedeli, Petra pa ji je to tudi javno očitala. Doma se je sprla še s starši in se odločila, da bo pobegnila sredi noči. To ji je uspelo, vendar je šel z njo tudi Igor, ki ga ni mogla spraviti spat. Med sprehodom je začela šele »odkrivati« svojega brata ter ugotovila, da je povsem prijeten. Po sprehodu je njen odnos do Igorja postal lepši, spremenila pa se je tudi njuna mama, saj se je spet začela smejati, svetleje oblačiti, ni bila več depresivna. V zgodbi pa se je spremenila tudi Barbka, ki je začela z ljudmi komunicirati »iz oči v oči«, torej realno, s pogovorom, ne pa z elektronskimi sporočili.

Identiteta mladostnika pomeni mladostnikova osebnost. Po osebnosti pa se močno razlikujemo. Nekateri smo mirni, drugi ne, nekateri bolj oziroma manj izstopamo kot drugi ... Beseda normalen pomeni, da v neki skupini manj vpadamo v oči zaradi tega, ker smo po lastnostih podobni večini skupine. V njej pa so torej bolj izstopajoči tisti, ki so drugačnega značaja, npr. pametnejši, manj uspešni, bolj pretepaški, ali pa ljudje, ki imajo posebno bolezen, podobno kot Igor.

Za mladostnika sta predvsem pomembni besedi drugačnost ter normalnost, saj si nekateri želijo, da bi bolj izstopali, bili pomembnejši (Aleks), torej pravzaprav drugačni, toda ne hudo zaznamovani, kot je bil Nikin brat, drugi pa, da ne bi izstopali, da bi bili po osebnosti podobni drugim.

43

Morda tako kot Nika, ki jo je motilo, da je bila v vsem najboljša, ali pa so tudi drugačni razlogi. Tu pa je tudi beseda bogastvo. Mladostniki se ponavadi sploh ne zavedamo, kako je pomembno, da je naša identiteta drugačna, saj nas prav to bogati. Kot sem povedal že v primerjavi Nike in Aleksa s tretjim odlomkom, prav po naši drugačnosti smo prepoznavni.

Sporočilo dela Kit na plaži je gotovo to, kako pomembno je sprejeti drugačne ljudi. To se mi zdi pravilno in zelo pomembno, saj če sprejmeš osebo, kakršna pač je, se bo ta gotovo počutila manj zaznamovano,. Žal pa po svetu ni povsod tako, tudi v preteklosti se je to dogajalo, saj Hitler ni sprejel Židov, belopolti pa ne temnopoltih. Zaradi tega nesprejemanja je tudi umrlo preveč ljudi. Sporočilo knjige mi je zelo zanimivo. Menim, da bi moralo knjigo prebrati veliko ljudi, še posebej tisti, ki imajo težave s sprejemanjem ljudi. Knjiga bi jim bila v poduk.

Zgodba tudi pojasnjuje ter podrobneje predstavlja, kako težko je življenje družin, v katerih je otrok z Downovim sindromom. Šele po branju sem ugtovil, kako težko je.

Črt Strojan, 8. c

44

45

3. POGLAVJE - Časovni prstan Rex in Wilson sta obnemela. Pet minut sta samo tiho ležala na podstrešju. Potem se je prvi oglasil Rex, ker se mu je muha usedla na smrček: »Vuf vuuuuf.« Wilson se je obrnil in se zasmejal: »No, Rex, vidim, da ti tale muha na tvojem smrčku dela velike težave.« Zdaj je Rex že skakal naokoli. Čez dobro minuto sta odšla dol po lestvi.

Nato sta začela razmišljati, kako bi pomagala Georgeu. Wilson se je popraskal po nogi in zadel ob nekaj trdega. Zdaj se je šele spomnil časovni prstan! To je bil izum, ki ga je hotel pokazati Georgeu. Vzel ga je iz žepa, nataknil si ga je na prst in stekel ven. »Rex, pridi!« je zaklical skozi vrata. Rex je takoj stekel za njim, saj je vedel, da je dobil pametno idejo. 46

47

48

49

7. POGLAVJE - Wilson odkrije legendo Wilson zopet vzame zemljevid. Tokrat piše: »Meč je ključ ...« Wilson še enkrat na glas prebere: »Meč je ključ ...Meč je ključ ...« Rex začne vleči za hlačnico Wilsona. Rex je vedel, kaj to pomeni, saj mu je George že večkrat pripovedoval legendo. Wilson se obrne in pogleda navzdol: »Kaj je Rex? Veš, kje so ta vrata?«

Rex se obrne, vstane in gre po stopnicah dol. Wilson je vedel, da to pomeni »ja«, zato je vzel meč in stekel za Rexom. Hodila sta po stopnicah dol, nato pa je Rex zavijal tako čudno, da je Wilson že mislil, da se bosta izgubila, a na koncu sta prišla do Totamove dvorane. Wilson je gledal Rexa, nato vrata, potem Rexa in spet vrata. Wilson objame Rexa: »Hvala ti, Rex!« reče in nato v ključavnico vtakne meč. Kar naenkrat se nenavaden napis spremeni in piše: »Velika dvorana kralja Totama.« Wilson je šele zdaj vedel, kaj mu je hotel povedati zemljevid. Vstopil je. Notri je bilo polno dragocenosti. Preiskal je celo sobo, kar naenkrat pa je zaslišal škrtanje. To je bil Rex, ki je premaknil ploščo na tleh. Wilson je takoj stekel k Rexu na drugo stran sobe. Pod ploščo je bil zvezek. »Priden, Rex,« reče Wilson in ga odpre. Takoj pa mu je zvezek ušel iz rok in začel lebdeti po zraku. Na koncu se je odprl na neki strani in padel na mizo. Wilson je stopil k njemu, Rex mu je z očmi pomignil, naj začne brati.

Wilson je začel: »Legenda kralja Totama.«

50

51

»Pusti me, Rex!« je rekel in hotel oditi naprej, Rex pa ga ni spustil.

»Kaj ti je?« je vprašal Wilson, Rex pa je s taco pomignil proti oknu. Wilson je šele zdaj razumel, da vidi nekaj, česar on ne: »Ja, kako bi pa prišla tja dol, če ni izhoda?« Rex je s taco popraskal po Wilsonovem nahrbtniku. Wilson je razumel, kaj hoče povedati. Iz nahrbtnika je vzel vrv, navezal je Rexa in rekel: »Najprej ti. Ko prideš dol, lezi in me počakaj!« Wilson je Rexa začel spuščati, ko je Rex dosegel tla, je Wilson z gumbom odpel vrv, nato je vrv zvlekel nazaj gor. Privezal jo je na velik kamen in se še sam spustil po vrvi. Ko je prišel dol, je odpel vrv ter šel za Rexom.

52

53

54

55

Dekle je zagledalo Wilsona in George in ju vprašalo:

»Kdo sta pa vidva?« Wilson je prvi odgovoril, saj George še ni bil pri močeh: »Jaz sem Wilson Schmidt, izumitelj iz Pariza. To pa je George Burton, ki živi v Forksu, in ta pes je Georgev. Ime mu je Rex. Kdo si pa ti?« »Jaz sem Luna McCarren.« »Kako dolgo si že tukaj?«

»Že več kot eno leto.« George bi se skoraj zvrnil po tleh, če ga Wilson ne bi ujel. »In ... kako si sploh preživela tukaj?« »To je dolga zgodba.« »Jo lahko poveš?« reče Wilson po kratkem premoru, nato se usede na seno, George pa poleg njega. »V redu,« odgovori po kratkem premisleku. »Leto dni nazaj, torej 13. 1. 1999, je bilo v Forksu zelo srhljivo. Ni se slišalo srnic, ki bi skakale po travi, sov, ki vsako noč niso dale miru, in miši, ki bi tekale po kleti. Ob polnoči, ko sem še brala knjigo, je nekdo potrkal na vrata. Nisem vedela, kdo je. Najprej sem mislila, da se je kakšna žival zaletela v vrata. A je potrkalo ponovno, sanjalo se mi ni, kdo bi lahko bil zunaj. Šla sem odpret vrata, a zunaj ni bilo nikogar. Zopet je potrkalo, a vrat tokrat nisem odprla, šla sem nazaj v posteljo. Potem se ne spomnim več. Ko sem se zbudila, sem pogledala na uro, bila je 6 zjutraj. Bila sem točno v tej sobi, kjer sem zdaj. Sedela sem na senu, ki je bilo malo krvavo.

Potipala sem vrat in začutila veliko brazgotino. Okoli noge sem imela kovinsko verigo, ki je bila priklenjena na podstavek v steni. Potem sem se morala navaditi, da podnevi spim. Od hrane pa sem dobila kos kruha in belo juho.« 56 Ko je Luna končala pripoved, je Wilson z izbuljenimi očmi gledal v Luno.

13. POGLAVJE – Imeniten podvig

Nekaj trenutkov so v tišini sedeli. Od zunaj se je zaslišal raskavi glas Tinitusa: »Kje je moj ključ? Gotovo ga je vzel Marlinus. Najbolje je, da grem pogledat.« Ta čas so Wilson, Luna in George sedeli pri vratih in prisluškovali pogovorom na hodniku: »Marlinus, ali imaš ti ključ od 89. sobe?« »Zakaj bi ga pa imel?« začudeno vpraša Marlinus. »Veš, kaj – ko sem šel, si verjetno vmes prišel ti in po pomoti vzel ključ.« »Kako si drzneš?« se je zadrl Marlinus, »da bi ti ga jaz vzel? Višek nesramnosti!« A naenkrat ga je Tininus prekinil: »Kdo pa ga je potem vzel?« Vsi so onemeli. Nekaj časa so bili tiho. Kar naenkrat pa je Wilsonu nekaj šinilo v glavo: »Vidva,« je rekel po tihem. George in Luna sta se obrnila k njemu. »Imam idejo …« »Ja, Wilson? Izdavi že … ne maram, da si skrivnosten,« je rekel George. »Imam odličen načrt.« »Kaj je tako odličnega? Trenutno se mi zdi moje običajno mirno življenje boljše,« je čemerno spraševal George, »trenutno smo v ogromni sobi, sedimo na senu in vemo, da nas vsak trenutek lahko nekdo ubije.« »Načrt je tak. Zdaj smo v sobi 89, kajne? No, in mi moramo priti v sobo 84. Iz sobe 89 v sobo 84 vodi skrivni predor, skozi bi šli lahko vsi trije.

Ko bi prišli v sobo 84, bi šel Rex za vrata, Luna pod seno, George bi počakal v rovu in jaz bi šel na koncu k Luni. Zmenjeno?« »Ja,« sta mu odgovorila Luna in George. »No, potem se pa podvizajmo.«

57

14. POGLAVJE – Vojna se začne

Wilson, George in Luna so onemeli strmeli v Merlinusov pesek, ki je ležal na tleh. A kmalu so se zavedli resnosti situacije, saj so zaslišali: »Merlinus, kaj pa se dogaja? Počakaj … prihajava s Tininusom …« Šli so v svoja skrivališča. Marlinus je vstopil in zgodilo se mu je enako kot Merlinusu. Hitro je Luna pobrala vse ključe, ki sta jih imela okoli pasu, saj so bili sedaj v kupu peska. »Au!« se je zdrznila Luna. Gladila si je krvavečo roko. »Kaj je bilo?« jo je nežno vprašal Wilson.

Luna mu je pokazala roko. »Kača. Obesek na ključih ni obesek, temveč kača, ki varuje ključe.« »Čakaj, da pogledam … Ja, kar močen ugriz. Rex, pojdi po moj nahrbtnik in mi prinesi škatlo prvo pomoči.« 58

Rex je hitro stekel ter jo prinesel. Wilson je vzel raztopino in spral Luni rano, nato pa povil roko s povojem. »Hvala,« se mu je zahvalila Luna. »Halo! Vidva? Ne vem, če se zavedata, ampak pred vrati še vedno čaka Tininus,« ju je prekinil George. »M ... ja, gremo. Hitro moramo priti ven,« je rekel Wilson. »Gospodar! Vsi, ki ste vampirske krvi, takoj sem!« se je zadrl Tininus. »Hitro! Skrijmo se!« je zaukazal Wilson. Po stopnišču se je zaslišalo vreščanje. Nato je vreščanje utihnilo. George, Luna in Wilson si niso upali dihati. Nenadoma je Wilson zlezel iz skrivališča ter v ključavnico vpeljal tri majhne žice s slušalkami. Vsakemu je dal ene slušalke, nato so prisluhnili. »Kaj je, Tininus?« se je slišal raskav glas. »O, veličastni presveti Gospodar. V tisti sobi se nekdo skriva. Ubil je Merlinusa in Marlinusa.« »Kako je to mogoče?« se je spet zaslišal isti glas.

Tininus je začel odklepati vrata. George, Luna in Wilson so iz ključavnice potegnili naprave, jih skrili pri sebi ter se začeli plaziti po predoru najprej mimo sob 83, 82, 81 … Tako jih je bilo strah, da so se začeli prerivati. Ustavili so se pri sobi 59. »Kaj so storili?« se je začudil gospodar. Vsi vampirji so začeli vreščati in kričati. »Mirno!« se je ponovno zadrl gospodar. »Takoj jih poiščite!« Cel roj vampirjev se je razpršil po dvorcu. »George, čas je, da jih uničimo za vedno,« je rekel Wilson in hitro so šli v 59. sobo ter začeli odklepati vrata. Hitro so stekli do vho59 da in se izmuznili ven. »Nas iščete?« se je zadrl Wilson.

60

61

62

EPILOG: Deset let kasneje

63

EKO KOTIÄŒEK

64

65

SVETOVNI DAN VODA

66

67

ŠE ZADNJIČ OČISTIMO SLOVENIJO 2018

68

69

LIKOVNI NATEČAJ EKOŠOLE

70

POGOVORI

INTERVJU S KNJIŽNIČARJEM – JAKOM ŠPILERJEM

Kaj vas je pritegnilo, da ste postali knjižničar?

Za službo knjižničarja me je pritegnila babica, ki je bila sicer inženirka kemije, a je po naključju pristala na kemijskem inštitutu v knjižnici. Neko popoldne sem bil pri njej na kosilu pred vpisom na fakulteto. Takrat sem si želel študirati sociologijo, kjer pa je samo dvopredmetni študij. Prosila me je, da ji pokažem katalog z razpisom fakultet. Nekaj časa je listala, nato pa rekla, da je študij na filozofski fakulteti neuporaben – razen jezikov in bibliotekarstva. In tako sem se po njenem nasvetu vpisal na bibliotekarstvo.

71

72

Jem pa nerad, medtem ko berem. Menim, da če te knjiga zares pritegne, knjiga zares postane pritegne, hrana postane odveč.hrana Če paodveč. sem zelo Če lačen, pa odveč postanezelo sem knjiga. lačen, odveč postane knjiga. Česa vas je v življenju najbolj strah?

Da bi preveč upal. Imel sem obdobje, ko sem živel življenje zgolj z upanjem.zgolj življenje Zamez upanje upanjem. pomeni Zamezreti upanje v neko pomeni negotovost, prihodnost, ki morda zreti v neko bo,negotovost, morda pa tudi prihodnost, ne. Nekako ki morda izključiš bo,svoj vpliv na življenje in morda pameni tudi osebno ne. Nekako se je izključiš na nekisvoj točki vpliv to zdelo na zelo prazno, tako da sem življenje in povzel meni osebno življenjsko se je logiko: na neki»Ni točki upanja, to zdelo ni strahu.« zelo prazno, tako da sem povzel življenjsko logiko: »Ni upanja, ni strahu.« Katera je vaša najljubša barva?

Katera Turkizna.je vaša najljubša barva?

Turkizna.

Ali se strinjate s pregovorom »Ne sodi knjige po platnicah.«?

Ali s pregovorom »Ne sodi denarja knjige po platnicah.«?

Da, se sajstrinjate je možno, da so založniki večino dali dobremu avDa, sajniso torju, je možno, pa pomislili, da soda založniki bi našlivečino dobrega denarja grafičnega dali dobremu oblikovalavca. Tako torju, nisolahko pa pomislili, knjiga izgleda da bi našli zelodobrega slabo, a je grafičnega vsebinskooblikovallahko res izjemna. ca.

Tako lahko knjiga izgleda zelo slabo, a je vsebinsko lahko res izjemna.

Opazili sva, da med odmori sedite na hodniku in berete. Zakaj, če pa imate Opazili sva,prosto da med celo odmori knjižnico? sedite na hodniku in berete. Zakaj, če pa imatesamo prosto knjižnico?

To počnem ob celo petkih med glavnim odmorom, in sicer zato, To počnem ker sem zadolžen samo ob zapetkih varstvomed otrok glavnim na zgornjem odmorom, hodniku. in sicerKer zato, se mi zdi nepotrebno ker sem zadolžen kratiti za varstvo čas z gledanjem otrok na zgornjem v strop, raje hodniku. vzamem Ker knjise mi go in zdi nepotrebno berem. kratiti čas z gledanjem okoli, raje vzamem knjigo in berem, saj se učenci in učenke vedete dovolj primerno.

73 Katarina in Lučka, 9. a Katarina in Lučka, 9. a

74

75

76

77

78

79

80

81

DEJA DOLER, ROKOMETAÅ ICA:

82

83

84

Danes bi se učenci in starši ob takem vzgojnem ukrepu zgražali, v naših časih pa to ni bilo nič posebnega. Na stroge vzgojne metode nimam prav nič slabih spominov. Nasprotno, prav se mi zdi, da so imele učiteljice avtoriteto.

Drugi in četrti razred sta poučevala zakonca - gospod in gospa Vukšinič. Gospod je imel več talenta za glasbo, gospa pa za likovno umetnost. Zato sta nekajkrat na teden zamenjala razred in gospod, ki je sicer poučeval četrti razred, je s svojim harmonijem vkorakal v učilnico drugega razreda in prepeval z nami.

Spominjam se tudi čudovite učiteljice, gospe Magister, ki nas je poučevala v tretjem razredu. Nekega dne jo je zmotil telefon (seveda ne mobitel, ker jih takrat še ni bilo) in ko se je vrnila v razred, je kar poskakovala od veselja. Dodelili so ji namreč službeno stanovanje v prostorih šole, tako da je imela poslej od doma do službe kakih deset sekund hoda.

V šolo sem v glavnem hodil peš, čeprav mi je to vzelo kakšne pol ure. Včasih pa smo se prijatelji peljali z avtobusom in preprosili voznika, da nam je spregledal plačilo vožnje: “Gospod, a lahko eno postajo zastonj?”

Seveda sem se na “rudniški Sorboni” tudi prvič zaljubil. Sošolka je rada skakala gumitvist in da bi preživel čas z njo na njenem domačem dvorišču, sem moral stisniti zobe in poskakovati še jaz, čeprav smo fantje nad gumitvistom sicer vihali nos. Za lepo punco je pač treba potrpeti.

Kasneje sem hodil še na nekaj šol in prišel celo do doktorata, a tako lepih spominov kot na “rudniško Sorbono” nimam na nobeno 85 drugo.

86

87

Å PORT BOKS

88

89

Poznamo še nekaj dobrih boksarjev: Mate Parlov, hrvaški boksar, svetovni prvak v poltežki kategoriji, Mike Tyson, svetovni prvak v težki kategoriji, in Isl Frazer, olimpijski prvak v težki kategoriji.

Jaz treniram boks že drugo leto, za ta šport pa me je navdušil oče, ki je boksarski trener. Na trening hodim samo enkrat tedensko, ker mami ni preveč navdušena. S sabo na trening nosim boksarske rokavice in pijačo.

Boks je super za sprostitev, nikoli pa ne bi postal profesionalec, ker je preveč nevaren šport.

Tijo Leventić, 6. a

90

NA DRSANJU

91

Na drsanju smo dobili drsalke. Ko smo se preobuli, smo šli na ledeno ploskev. Tam smo imeli različne vaje. Najbolj všeč mi je bila vaja z žogicami. Žogice smo metali v koš. Imeli smo tudi tekmovanje. Naš razred je zmagal. Bili smo zelo veseli. Ko smo končali z drsanjem, smo odšli na avtobus. Tam sem srečal svojo sestrično Zalo. Na drsanju sem se imel zelo lepo.

Nal KASTELIC JERŠIN, 2. c V šoli smo za športni dan odšli na drsališče.

Tja smo se odpeljali z avtobusom.

Drsanje mi je šlo zelo dobro. Šli smo se različne igre. Vozili smo se po progah in se pri tem zabavali. Upam, da s kmalu spet vrnem na drsališče.

Gal GULIČ, 2. c Na drsanju smo bili v Lumpi parku. Igrali smo se igrice. Oponašali smo korake medveda, zombija in pingvine. Na drsalkah mi zelo drsi in sem večkrat padla. Drsali smo tudi po poteh. S seboj sem prinesla prigrizek. Drsanje mi je bilo zelo všeč.

Brina PLIVERIČ ELIKAN, 2. c

92

ŠPORTNI KROŽEK NA RUDNIKU

93

94

»SE LAHKO GREMO FINSKO?«

95

EKSKURZIJA V MUNCHEN

96

Imeli smo dve uri prostega časa in smo lahko sami raziskovali mesto.

Obiskali smo različne trgovine, kupili spominke ter poskusili njihovo lokalno hrano.

Ko smo se vsi zbrali, smo se z avtobusom zapeljali do BMW-sveta, kjer so razstavljeni najnovejši modeli njihovega najbolj znanega izdelovalca avtomobilov ter motociklov.

Tam smo se lahko usedli v njihove razstavljene avtomobile ter na motocikle. Tu se je naš izlet končal, saj smo se takoj po ogledu BMWsveta odpravili nazaj proti Sloveniji.

Za mnoge, ki so bili prvič v Nemčiji, je bila to nepozabna izkušnja, saj ni bilo zabavno samo v mestu, temveč tudi na avtobusu.

Bor Matko, 8. c

97

98

99

100

Ko smo se peljali domov, sem skoraj umrl od lakote.

Po kosilu sem pojedel skledico sladoleda s čokolado iz čokoladne fontane.

Naučil sem se, da ne smem ocenjevati izletov, če ne vem, kakšni bodo. In da si moram naslednjič naročiti še več sladoleda.

Peter Koren, 5. D

101

Peter Koren, 5. D

102

ŠVEDSKA Švedska je nordijska obmorska država v Skandinaviji v Severni Evropi. Njeno pravo ime je Kraljevina Švedska, ki jo vodi kralj Karel 16. Gustav Švedski, ki je star 72 let in Švedsko vodi že 45 let ter je edini sin princa Gustava Švedskega.

Njeno glavno mesto je Stockholm, ki ima približno 1.800.000 prebivalcev, cela Švedska pa jih ima kar 9 milijonov, kar je nekaj manj kot 5krat več od Slovenije.

103

Meji na Norveško in Finsko, ima pa tudi morsko mejo z Dansko. Njeni državni simboli pa so: zastava z dvema rumenima črtama, himna z naslovom Du gamla du fria – Ti stara ti svobodna in pa grb. Švedska ima kar dva grba – manjšega in večjega. Manjšega uporabljajo predvsem v vladi in agencijah, večjega pa za vse druge priložnosti.

104

105

106

Bulle (kolaÄ?ki)

107

ZA ZABAVO Ariana Grande Butera, ki je bolj znana samo kot Ariana Grande, je ameriška pevka , igralka in skladateljica. Rodila se je 26. junija leta 1993 v Boci na Floridi. Je hči Joana Grandeja, ki je direktor podjetja Hose-McCann Comunications za varnostno opremo v Brooklynu. Ariana je po očetovi strani Italijanka, po mamini pa Američanka. Mama je za njeno ime dobila navdih iz Felixa Cata:The Movie, ki ga je rada gledala kot majhna. Ariana ima tudi mlajšega brata Frankieja. Je zabavljač in producent. Oba imata zelo dobre odnose z babico po materi. Preden se je Ariana rodila, se je družina Grande preselila iz New Yorka na Florido. Njena starša sta se ločila , ko je imela osem let in je zaradi depresije redno obiskovala psihiatra. Terapije ji niso bile prav všeč, vendar se je tam naučila pra108 vega pomena življenja in tako dobila navdih za glasbo.

109

110

111

SELENA GOMEZ

112

113

114

115

OŠ Oskarja Kovačiča Ob dolenjski železnici 48 1000 Ljubljana 116