Intervju z nominiranko: Tajda Bogovič

Tajda Bogovič trenutno zaključuje doktorski študij računalništva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, obenem pa že deluje kot razvijalka programske opreme za medicinske naprave v podjetju MESI. Je tudi predsednica slovenske sekcije Women in Engineering in vidi inženirstvo kot svoje življenjsko poslanstvo.

Če lahko kot inženirka pripomorem k zdravju ljudi, je to najmanj, kar se čutim dolžna narediti

Kdo je Tajda Bogovič, se našim bralcem lahko na kratko predstavite?

Sem inženirka, razvijalka programske opreme v podjetju MESI, kjer se ukvarjam z razvojem medicinske opreme. Slednja je namenjena zgodnjemu diagnosticiranju bolezni in pravilni napotitvi, še več, s pomočjo umetne inteligence nudi celo priporočila za uspešno zdravljenje. Moje delo sovpada tudi z lastnim raziskovanjem, saj v okviru doktorskega študija s pomočjo strojnega učenja rešujem izzive v medicini, osredotočam se predvsem na razvoj različnih napovednih modelov bodisi za namen napovedovanja (razvoja) bolezni oziroma smrtnosti, iskanje anomalij ipd.

Kaj vas je navdihnilo za inženirski poklic?

Večina inženirk oziroma inženirjev na to vprašanje odgovori, da so prišli v stik z inženirskim poklicem že v otroštvu. Sama imam drugačno zgodbo. Ob izbiri študija nisem vedela, v kaj točno se spuščam, nisem si znala dobro predstavljati, kaj pomeni opravljati delo programerja. Kljub vsemu pa sem se zavedala dejstva, da se za skoraj vsakim strojem, orodjem, napravo, avtomobilom in še številnimi drugimi stvarmi v ozadju skriva računalništvo – bodisi v obliki algoritma bodisi kot tehnologija, ki je njegov sestavni del. Lahko bi rekli, da je računalništvo prisotno na različnih področjih in marsikdaj (še posebej v medicini) predstavlja pomembno odkritje in doprinos družbi.

Priznati moram, da prvi dnevi študija še zdaleč niso bili lahki, vendar sem ga z vztrajnostjo in trdim delom zaključila z odliko. Če bi me danes vprašali, ali bi se še enkrat odločila za isto pot, bi bil moj odgovor vsekakor pritrdilen. Še tako veliki izzivi, ki so me spremljali v času študija, so me naredili močnejšo in neustrašno.

Kako pa ste doživeli nominacijo za inženirko leta, kaj vam ta pomeni?

Nominacija je zame velika čast, saj se, kljub temu da sem bila najmlajša med nominirankami, lahko s svojimi uspehi in delom postavim ob bok že izkušenim kolegicam iz inženirskih smeri. Hkrati pa mi nominacija pomeni tudi potrditev, da sem svoje poslanstvo na področju spodbujanja deklet za inženirske poklice že do sedaj opravljala v pravi smeri in bi lahko rekli, da že od vstopa v študijske klopi sledim bistvu projekta oziroma iniciativi Inženirka leta.

Kako sicer gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih?

Menim, da imamo ženske drugačen pogled oziroma pristop do reševanja izzivov. Poznam več zelo uspešnih zgodb inženirk, a njihove zgodbe marsikdaj niso tako odmevne, kot bi mogoče lahko bile. S tem bi ne le navdušile številna dekleta oziroma ženske za inženirski poklic, temveč tudi pokazale vsem, da so vrednote, kot so trdo delo, vztrajnost, pogum in neustrašnost pred izzivi, tisto, kar mora družba imeti in kar je žal marsikdaj premalo cenjeno. Menim, da ženske s svojim znanjem in sposobnostjo dokazujejo, da so pomemben člen pri najbolj zahtevnih projektih in premikajo meje na različnih tehničnih področjih.

Kaj pa v vaših očeh naredi dobrega inženirja/inženirko?

Dobrega inženirja opredeljuje vrsta lastnosti, vsekakor so med njimi vztrajnost, želja po inovativnosti in predanost delu, hkrati pa tudi neustrašnost in pogum soočiti se s še tako navidezno nerešljivim problemom ali izzivom in ga z drugačnim pogledom opredeliti ter rešiti. Hkrati pa mora biti inženir človek, ki je pripravljen sodelovati, pomagati in uresničiti ter upoštevati poglede in želje vseh deležnikov.

Če se posvetiva vašemu delu – je programiranje vaša strast ali poslanstvo? Morebiti kaj tretjega?

Če bi morala izbrati enega izmed ponujenih odgovorov, bi rekla poslanstvo. Vsekakor brez želje oziroma veselja do opravljanja poklica ne gre. Pri meni to pride do izraza, ko predajam svoje znanje mlajšim generacijam že sedmo leto zapored in jih na ta način skušam navdušiti nad inženirskim poklicem. Česar si pri poslanstvu želim, je dati dekletom moč ter pogum stopiti v svet inženirstva in jih spodbujati, da zmorejo in tudi sama stopijo na to pot.

Kateri programski jezik (ali več njih) je vam najljubši in zakaj?

V podjetju, kjer sem zaposlena, imam vlogo t. i. zaledne razvijalke, zato pri svojem delu uporabljam programski jezik C#, ki je primeren za razvoj različnih aplikacij, omogoča enostavno integracijo z različnimi okolji in platformami ter nudi orodje za deljenje programskih rešitev. V sklopu doktorskega študija uporabljam programski jezik Python, ki s svojimi knjižnicami ponuja algoritme, ki so preprosti za uporabo pri izzivih strojnega učenja.

Trenutno ste zaposleni v podjetju, ki razvija rešitve na področju zdravstva. Vam je to najbolj blizu ali menite, da bi lahko programirali »karkoli«?

Menim, da bi lahko programirala karkoli, hkrati pa lahko zatrdim, da ima delovanje na medicinskem področju zame pomembno težo. Zavedam se, da ima zdrav človek po navadi celo vrsto želja, bolan pa ima le eno – da bi bil zdrav. In če lahko jaz kot inženirka s svojim znanjem in veščinami doprinesem k družbi in posredno pomagam, bom to tudi storila.

Kako je sicer videti vaše delo?

Verjetno bi si marsikdo predstavljal delo programerja kot dolgočasno, saj gre primarno za delo, ki zahteva sedenje pred računalnikom. Pa vendarle ni tako, še posebej, če gledamo pomen programske kode za končno delovanje produkta, kot je npr. v primeru medicinske naprave. Moje delo zajema skrb za prenos podatkov v zdravstvene informacijske sisteme ter obdelavo in shranjevanje podatkov v računalniškem oblaku.

Kaj se zgodi, če pri svojem delu naredite napako? Jo kdo opazi, popravi?

Delati napake je človeško, seveda pa si, glede na to, da delam na medicinskem področju in z občutljivimi podatki, napak nekako ne smem privoščiti oziroma jih moram še pravočasno odpraviti. Lahko tudi povem, da dobro sodelujem s sodelavci, pogosto s skupnimi močmi preprečimo morebitne neprijetne situacije.

Kaj vam sicer predstavlja največji izziv v poslu oziroma pri delu?

Kot največji izziv bi izpostavila usklajevanje različnih zdravstvenih sistemov, tako v domačem okolju kot v tujini, saj imajo države različne regulativne okvire, ki jim morajo naši produkti zadoščati. Delo je zanimivo tudi zato, ker vedno stremimo k izboljšavam in nadgradnjam, predvsem v smeri boljšega diagnosticiranja bolezni.

Ker ravno delate z »njo« – kako vi gledate na vlogo umetne inteligence? Bi se je morali bati?

Verjetno ima marsikdo pomisleke glede rabe umetne inteligence, pa vendarle je danes prisotna že na številnih področjih, vgrajena je v marsikateri izdelek in storitev, ki ju uporabljamo dnevno. Seveda je potreben tehten premislek, predvsem glede tega, v kolikšnem obsegu in na katerem področju lahko tehnologiji pustimo večjo mero avtonomnosti. Na meni bližjem področju medicine sem mnenja, da popolne avtonomnosti hitro še ne bo, temveč bo v posameznih primerih umetna inteligenca lahko le dobra usmeritev oziroma v pomoč medicinskemu osebju pri odločanju glede nadaljnjih korakov zdravljenja.

Kako lahko umetna inteligenca in strojno učenje vplivata na razvoj rešitev v medicini?

Področje strojnega učenja zajema tako napoved bolezni, t. i. predikcijo, kot tudi klasifikacijo slik ter iskanje anomalij v signalih, kot so npr. EKG-signali ipd. Prednosti strojnega učenja so ravno v tem, da je tehnologija zmožna bliskovito hitre obravnave velikega števila primerov in odkrivanja tistega, kar človeškemu očesu na prvi pogled ni očitno. Lahko bi tudi rekli, da nam strojno učenje pomaga k hitrejšemu razvoju in odkritju novih spoznanj v medicini.

Ste tudi predstavnica društva IEEE Women in Engineering – koliko deklet ste že nagovorili, da izberejo inženirski poklic?

IEEE Women in Engineering je strokovna organizacija inženirk, posvečena spodbujanju, promoviranju ter vključevanju žensk v znanosti in tehniki. Ena izmed dejavnosti, ki jo že sedmo leto zapored izvajam, je poučevanje deklet – pretežno srednješolk, letošnje leto pa tudi osnovnošolk – na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v okviru Akademije FERI, kjer jih seznanjam z osnovami programiranja. Veseli me dejstvo, da se vedno več deklet odloči za obisk takšne delavnice, saj s tem jasno izkažejo zanimanje za tehnične poklice.

Že imate kakšne načrte glede nadaljevanja svoje kariere, kaj bi/boste počeli v prihodnje?

Nisem več ravno na začetku svoje kariere, pa sem že zelo »zasedena«. Kljub temu ali prav zaradi tega nerada delam (pre)velike načrte, čeprav »skrite« želje obstajajo in jih bom vsekakor skušala uresničiti. Za zdaj me glede kratkoročne oziroma srednjeročne prihodnosti okupira predvsem dokončanje doktorata in nadaljevanje delovanja v smeri razvoja ter raziskovanja v medicinski domeni. Tudi s pomočjo umetne inteligence.

Kaj bi sicer najverjetneje počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

Glede na to, da sem imela rada naravoslovne predmete, bi se moja pot zelo verjetno nadaljevala v sorodni smeri in bi postala profesorica matematike. Tudi zato, ker rada pomagam, razlagam in delim svoje znanje z drugimi.