INTERVJU Z NOMINIRANKO ZA INŽENIRKO LETA: Petra Osojnik

V službi takoj pomislim, kako lahko moja zmota vpliva na končni produkt

Petra Osojnik je vodja validacij v aseptični enoti v družbi Lek, članu skupine Sandoz. Vodi več kot 20 tehnologov in inženirjev, pri čemer priznava, da je odgovornost ena izmed največjih odlik dobrega inženirja.

Petra, v poslu ste se lotili že marsičesa. Drži?

Drži. Karierno pot sem začela pred 22 leti kot študentka v DEMIT, d. o. o. Laško. Po končanem študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru sem se tudi redno zaposlila kot vodilna razvojna inženirka v omenjenem podjetju, kjer sem razvila nov zaključni sloj za podnožje fasade ter vodila pridobivanje EU-certifikata za fasade, kjer smo bili tudi prvi v Sloveniji s tem certifikatom. Nato me je pot zanesla v Koplast, d. d., Slovenske Konjice, kjer sem prav tako delovala kot razvojna inženirka in skrbela za uvajanje nove tehnologije v proizvodnjo. Čez vrsto let sem pristala v Lek, d. d., kjer sem zaposlena od konca leta 2010. V tem času sem se razvijala in izpopolnjevala na različnih področjih v oddelku Proizvodne znanosti in tehnologije.

Ste se našli v panogi zdravil?

Morda bi res lahko tako rekli. Začela sem na področju procesne tehnologije izdelave zdravil in spoznavala procese, ki jih imamo v sterilni proizvodnji vial in ampul. Spoznavala sem se s procesi sterilizacije, ki zagotavljajo ustrezno kakovost zdravil, ki jih pacient prejme intravenozno, pri čemer je še posebej pomembno, da so mikrobiološko neoporečna. Bila sem del ekipe pri različnih projektih, kjer smo uvajali v proizvodnjo novo opremo, pri čemer sem skrbela za vzpostavitev ustreznega delovanja opreme za zagotavljanje sterilnosti izdelkov. Leta 2019 sem prevzela delo vodje procesne tehnologije, pri tem sem neizmerno uživala. V zadnjem letu pa sem prevzela delo projektnega inženirja, v katero so vključene različne enote ali zunanji partnerji.

Veliko odgovornosti torej ...

Vsekakor. A že sicer sem osebnostno odgovorna, delovna in zanesljiva, kot vodja pa tudi zelo topla oseba, ki je vedno na voljo svojim sodelavcem. Novi izzivi mi poleg odgovornosti dajejo tudi energijo za nove uspehe.

Če se vrneva prav na začetek – kaj vas je navdihnilo za inženirski poklic?

Že kot najstnica sem bila zelo radovedna, trmasta in vedno so mi bile všeč igre, pri katerih so se pokazale ročne spretnosti, logično razmišljanje ipd. Zato sem ob koncu osnovne šole vedela, da želim početi nekaj, kar je povezano s tehniko. Kemija je bila moj najljubši predmet, zato je bila izbira, da se vpišem v srednjo kemijsko šolo, precej logična. Po končani srednji šoli zato sploh nisem razmišljala o drugem kot inženirskem poklicu, saj sem med šolanjem začutila to žilico.

Kaj vam je pomenila nominacija za inženirko leta?

Nominacija za inženirko leta mi je pomenila zelo veliko, in sicer jo dojemam kot nagrado za svoje delo ter seveda za delo moje ekipe. S sodelavci sem lahko osebnostno rasla in vse uspehe smo dosegli skupaj.

Kako sicer gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih?

Sama sem se vedno zelo dobro znašla v inženirskem poklicu, ki mu številni pripisujejo moški predznak. A sem mnenja, da ni pomembno, ali si ženska ali moški, se mi pa zdi, da je za inženirski poklic predvsem pomembno, da si vedoželjen, da si se pripravljen venomer učiti in napredovati v strokovnem smislu. Velik plus je, če hkrati rad delaš v ekipi in si komunikativen. To je res prava kombinacija lastnosti za ta poklic.

Kaj torej naredi dobrega inženirja/inženirko?

Predvsem lastnosti, kot so vedoželjnost oziroma radovednost, komunikativnost, sposobnost povezovanja ljudi, delo v ekipi.

Posvetiva se vaši zgodbi. Študirali ste kemijo, ki velja za zelo široko vedo. Je kemija vaša strast?

Po pravici povedano sama kemija ni nikoli bila moja prva ljubezen, če pa govorimo o procesih v kemiji, potem pa lahko govorimo o strasti, ki me spremlja že iz otroških let.

Kot rečeno ste svojo delovno kariero začeli na področju fasad, zdaj se ukvarjate z zdravili. Lahko opišete to pot oziroma preobrazbo?

Pravzaprav je zelo veliko sinergij v samih procesih pri delu v gradbeništvu in farmaciji. Res da so proizvodi čisto drugačni, je pa pot, po kateri pridemo do končnega produkta, zelo podobna. Načrtovanje proizvodnje, priprava surovin, izdelava produkta in na koncu pakiranje – vse to so procesi, ki so med nujnimi koraki v obeh panogah. Drži, da je regulativa v teh panogah drugačna, saj gre za različne namene uporabe, ampak podobnosti je več, kot bi laično menili.

Je mar prilagodljivost vaša največja odlika ali menite, da je to nekaj drugega?

Lahko potrdim, da sem prilagodljiva. Vendar bi bolj kot to odliko pri sebi izpostavila povezovanje ljudi, ekipno delo in seveda vedoželjnost, ki me vedno žene k novim izzivom.

Razvijate nove procese in uvajate nove tehnologije v poslovanje. Kaj vam pri (vsakdanjem) delu predstavlja največji izziv?

Ko pri svojem delu naletim na izziv, me to privede do takojšnje akcije in razmišljanja, kako ta izziv premagati. Navadno idejo, ki se mi porodi v glavi, predstavim ekipi. Nato jo skupaj dodelamo in skupaj rešimo izziv. Včasih je izziv že samo usklajevanje mnenj ter videnj med različnimi strokovnjaki, kajti v svoji ekipi imam tako elektro inženirje, fizike, kemike in ekonomiste.

Kako pa ste na delovnem mestu doživeli pandemijo covid-19. Ste morebiti bili aktivno udeleženi pri njeni zajezitvi in odpravi?

Ko je vlada razglasila pandemijo covid-19, sem kot vsi drugi najprej pomislila – kaj bomo pa sedaj. V službi smo se z nadzvočno hitrostjo organizirali, tako da nas tudi delo od doma ni omejevalo pri začrtanem delu. Osebno sem zelo ponosna, da sem v podjetju sodelovala in delno tudi vodila projekt prenosa zdravila za covid-19 v našo proizvodnjo. Ta projekt je bil nekaj posebnega, kajti z ekipo smo prekosili same sebe, saj smo v rekordnem času izvedli vse potrebno za izdelavo zdravila.

Morebiti veste, kaj bi radi v življenju še razvili?

Ker sem Štajerka, zaposlena v Ljubljani, mi vožnja vsak dan vzame zelo veliko časa. Rada bi razvila čarobno palčko, ki bi vsak dan pospravila dom, skuhala kosilo, skratka mi pomagala, da bi lahko več časa aktivno preživela s svojo družino.

Veliko ste omenjali ekipo sodelavcev. Kako zahtevno je prepričati druge, da je pot/proces, ki ste si ga zamislili, pravi?

Kot vodja poskušam delovati na način, da ekipo pripeljem do pravih rešitev, pogledov in jim svojih pogledov ne vsiljujem na silo.

Kaj pa se zgodi, če se pri delu zmotite?

Seveda sem tudi jaz samo človek in se kdaj zmotim. V službi takoj pomislim, kako lahko moja zmota vpliva na končni produkt. Kot sem že omenila, v podjetju proizvajamo sterilna zdravila, posledično je lahko kakšna večja zmota ali napaka tudi zelo kritična. Skupaj z ekipo zato vedno preverimo, kakšen je vpliv zmote in, seveda, kako lahko narejeno popravimo.

Kako pa je videti prihodnost? Glede na to, da ste počeli že marsikaj – bi se morebiti radi preizkusili še na kakšnem novem področju? Katerem?

Kot sem omenila, sem v letošnjem letu prevzela novo vlogo v podjetju na področju projektov. Zelo sem zadovoljna z novo vlogo in se že zelo veselim, da se v fazi projekta premaknemo na naslednji korak.

Morda veste, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

V prostem času zelo rada kuham in razvajam svoje domače z dobro hrano, zato bi najverjetneje bila kuharica v kakšni znani restavraciji z domačo hrano.