Intervju z nominiranko za inženirko leta: Simona Kek

V inženirskih poklicih prevladujejo moški, ki morda kdaj ne pomislijo na plat druge polovice prebivalstva

Simona Kek je diplomirana inženirka računalništva in informatike. Kot podatkovna znanstvenica sodi v skupino najbolj iskanih kadrov na planetu, saj kot le redki obvlada analizo velikih količin podatkov ter gradnjo napovednih modelov. Ima tudi jasno mnenje glede rabe umetne inteligence.

Kot je že v navadi, inženirkam najprej postavimo vprašanje o navdihu za inženirski poklic. Kdaj je v vas preskočila ta iskrica?

Že od nekdaj sem rada ustvarjala – risala, šivala, delala s papirjem, lesom … Starši so me vedno spodbujali k ustvarjalnosti, iznajdljivosti in vztrajnosti. Vse te lastnosti so mi prišle prav že v 1. razredu osnovne šole, ko sem poskusila sestaviti domači računalnik, ki je ravno prišel iz servisa –in bil razstavljen. Bilo je precej zapleteno ugotoviti, kam sodu kateri kabel, vendar mi je na koncu uspelo! To je v meni zasadilo navdušenje nad računalniki in občutek, da mi lahko uspejo tudi na videz najtežji podvigi, če se jih le lotim in pri njih vztrajam. Delo z računalniki mi je bilo vedno zelo zanimivo, kar je imelo veliko vlogo pri odločitvi o poklicu.

In tako ste bili desetletje in pol pozneje nominirani za inženirko leta. Kako ste doživeli nominacijo?

Ko so mi v podjetju sporočili, da me bodo nominirali, sem bila zelo počaščena, a hkrati ne najbolj navdušena. Nisem tip človeka, ki se rad izpostavlja, vendar sem v nominaciji videla priložnost za deljenje ne le svoje zgodbe, temveč tudi zgodbe Kluba Ada.

Kluba Ada?

Sem soustanoviteljica Kluba Ada, skupnosti žensk v tehnologiji. Preko dogodkov povezujemo dijakinje, študentke, zaposlene in navdušenke nad tehnologijo. Trenutno smo ženske v inženirskih poklicih in študijih v manjšini, kar že samo po sebi prinese specifične težave in dvome ter marsikatero odvrne od teh poklicev. Hkrati pa trenutno v podjetjih primanjkuje inženirskega kadra, kar bi lahko izboljšali, če bi se več žensk odločalo za te poklice. S Klubom Ada želimo ženskam pokazati, da sodijo v inženirski prostor, jih med seboj povezati in jih opolnomočiti. Zato organiziramo dogodke, na katerih izmenjujemo znanja s področja tehnologije, kariere in osebnega razvoja. Imamo tudi svojo spletno skupnost, organiziramo knjižni klub in programerske urice. Od udeleženk smo dobile res pozitivne odzive, kar nam daje navdih za nadaljevanje.

Kako torej vi osebno gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih?

V kateremkoli poklicu se mi zdijo mešane ekipe izrednega pomena, saj se v njih ustvari posebno ravnovesje, ki omogoča prostor za ustvarjanje rešitev, ki pokrivajo širši spekter. V inženirskih poklicih prevladujejo moški, ki poznajo le svojo plat življenja in morda kdaj ne pomislijo na plat druge polovice prebivalstva. Zato se mi zdi pomembno, da smo ženske spodbujene in vključene v te poklice.

Kaj pa naredi dobrega inženirja/inženirko?

Bom odgovorila za inženirko, seveda so povezave z inženirjem neposredne. Dobra inženirka mora biti iznajdljiva, vztrajna, radovedna in mora biti pripravljena delati z ljudmi. Mora se biti pripravljena nenehno učiti in svoje znanje znati deliti z drugimi.

Posvetiva se vašemu delu. Ste podatkovna znanstvenica, torej opravljate enega izmed najbolj iskanih poklicev na svetu. Kaj vse obsega vaše delo?

Moje delo zajema širok nabor nalog, s katerimi želim iz podatkov izluščiti pomembne vzorce in vpoglede. S temi informacijami lahko podatke bolje razumemo in sprejemamo bolj informirane odločitve. Naloge obsegajo na primer pridobivanje podatkov iz podatkovne baze in pripravo v uporaben format. Nato se lotim analize podatkov, s katerimi želim razumeti in ugotoviti morebitne vzorce ter spoznati, kako vplivajo drug na drugega. Vse to mi pomaga pri nadaljnjem delu gradnje napovednih modelov ali orodij za vizualizacijo, s katerimi pripomorem k lažjemu odločanju. Pri svojem delu veliko sodelujem z drugimi ekipami in se nenehno učim novih stvari.

Bi lahko dejali, da je programiranje vaša strast ali poslanstvo? Morebiti kaj tretjega?

Programiranje je zame način izražanja tako ustvarjalnosti kot logičnih sposobnosti. Omogoča mi, da se izzivov lotim sistematično, hkrati pa mi daje svobodo, da ustvarjam inovativne rešitve. Všeč mi je ravnovesje med strukturo in prilagodljivostjo, kjer lahko rešujem probleme in se ves čas učim novih stvari.

Kako pa pripravite podatke do tega, da spregovorijo?

Priprava podatkov, da postanejo uporabni in da 'spregovorijo', je večstopenjski proces. Najprej zberem podatke iz različnih virov. Sledi čiščenje podatkov, pri čemer odstranim napake, manjkajoče vrednosti in nekonsistentnosti. Nato podatke preoblikujem v ustrezno strukturo, kar je bistven korak za nadaljnjo analizo. Ko so podatki pripravljeni, začnem z njihovo analizo – uporabljam različna orodja za vizualizacijo, statistične metode in strojno učenje, da odkrijem vzorce in povezave. Ključna je tudi interpretacija teh vzorcev, saj šele s pravimi vprašanji in analizo podatki zares 'spregovorijo' in ponudijo vpogled, ki je uporaben za odločanje.

Kaj najraje analizirate?

Najraje analiziram velike količine podatkov, saj se v njih skoraj vedno skrivajo vzorci, ki na prvi pogled niso očitni. Kako sicer gledate na sodobne tehnologije? Bo svet postal odvisen od podatkov, računalništva, povezljivosti?

Sodobne tehnologije vidim kot ključni del našega vsakdana in prihodnosti. Mislim, da smo že zdaj močno odvisni od podatkov, računalništva in povezljivosti, ta trend pa se bo v prihodnosti le še okrepil. Podatki so postali nova valuta – uporabljajo se za sprejemanje odločitev, razvoj novih produktov in optimizacijo procesov. Računalniške tehnologije omogočajo hitrejšo obdelavo teh podatkov, povezljivost pa zagotavlja dostop do informacij kjerkoli in kadarkoli. Kljub temu pa menim, da moramo biti pri tej odvisnosti tudi previdni in se zavedati etičnih izzivov ter potrebe po varovanju zasebnosti in podatkovne varnosti.

Kaj pa umetna inteligenca, kako ta vpliva in bo v prihodnje vplivala na vaše delo in življenje?

Umetna inteligenca že zdaj močno vpliva na moje delo, saj jo uporabljam vsakodnevno. S pomočjo strojnega učenja lahko hitreje obdelujem velike količine podatkov, odkrivam vzorce in avtomatiziram procese. Orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, mi olajšajo marsikatero opravilo in pohitrijo delo na projektih. V prihodnje pričakujem, da bo še bolj integrirana v različne vidike mojega dela in življenja – od naprednejših modelov napovedovanja, izboljšanja in personalizacije storitev ter naprav v vsakdanjem življenju. Na nas pa je, da postavimo meje, do kod želimo, da nam umetna inteligenca pomaga. Konec koncev ne smemo izgubiti stika z naravo in samim seboj.

Bi se morebiti radi preizkusili še na kakšnem novem področju? Katerem?

Vedno se rada naučim česa novega. Morda bi se nekoč preizkusila kot učiteljica programiranja in podatkovne znanosti v srednji šoli.

Morda veste tudi, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

Če bi lahko bila kdorkoli, bi bila predelovalka starega pohištva ali pa bi imela trgovino s knjigami in pisarniškim materialom.