
7 minute read
Nominiranka za inženirko leta 2023- Jelena Vasiljević
from IRT3000 #147
Stalna strokovna rast je zrak, brez katerega inženir težko živi
Jelena Vasiljević dela kot raziskovalnorazvojna inženirka v podjetju Filc, kjer svoja znanja usmerja v razvoj netkanih tekstilnih in kompozitnih materialov za industrijske aplikacije.
Ste inženirka iz tekstilne industrije …
Drži. Po končanem študiju kemije na Naravoslovno-matematični fakulteti v Nišu v Srbiji sem dobila priložnost nadgraditi svojo izobrazbo z doktoratom znanosti na področju tekstilne kemije na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. S podoktorskim projektom, kjer sem lahko temeljna kemijska znanja uporabila za osvajanje novih aplikativnih znanj, konkretno za razvoj zaščitnih funkcionalnih lastnosti na tekstilnih in polimernih materialih. In to počnem še danes, na višji, torej industrijski ravni.
Pa ste že od malih nog vedeli, da boste inženirka?
Naravoslovne vede so mi bile od nekdaj blizu, vse se je začelo z občutkom ogromne sreče ob reševanju logičnih nalog in matematičnih ugank. Največji navdih za inženirski poklic je bila moja želja po praktični uporabi znanj, ki so se leta in leta kopičila v času mojega dela v akademskem svetu. Ko sem se začela ukvarjati z raziskavami tekstilnih materialov, sem dobila izjemno priložnost biti priča temu, kako spremembe na nano in mikro ravni lahko omogočijo makro učinke, ki jih lahko tudi sami vidimo, kot na primer tekstil, ki se ne vžge ob stiku s plamenom, bela srajca, obstojna na madeže rdečega vina, ali celo zdravniška halja, na kateri bakterije ne preživijo. Tako sem hitro spoznala, kako hudo zanimivo je uporabljati znanost za načrtovanje in razvoj novih materialov, ki so lahko zelo uporabni za zaščito človeka.
Najbolj se torej posvečate raziskavam in razvoju. Kaj raziskujete?
Trenutno največ časa posvečam razvoju tehničnih netkanih tekstilnih materialov, ki bodo omogočili filtriranje zraka in ustavljanje zelo zelo majhnih delcev nevarnega prahu ter mikroorganizmov, kot so virusi in bakterije. Ob tem pa mora poroznost materiala vseeno ostati dovolj visoka, da zagotovi visok pretok zraka ob minimalni uporabi električne energije. Pri tem mi je v največjo pomoč znanje iz sveta kemije, polimerov, tekstilnih materialov, tehnologij za njihovo proizvodnjo, saj z uporabo vseh teh znanj zlahka razumem bistvo problema in vem, kako ga rešiti.
Kako pa se lotite razvojno naravnanih raziskav? So v čem posebne?
V mojem primeru je proces iskanja novih rešitev že razdelan, začne se z odkrivanjem in razumevanjem izziva oziroma problema, ki ga želimo rešiti. Da lahko razumemo problem, moramo poznati tehnološke osnove, ki jih pridobimo z delom na določenem tehnološkem področju. Razumevanju problema sledi ustvarjanje baze osnovnih znanj z različnih področij in načrtovanje njihove uporabe, veliko je tudi kombiniranja različnih znanj in pristopov. Gradnji večdisciplinarnosti in meddisciplinarnosti sta izjemnega pomena za slehernega inženirja. To je proces, ki se nikoli ne ustavi. Izjemnega pomena je biti praktičen in čim prej začeti realizirati rešitve, ker je to najbolj učinkovita pot za odkrivanje plusov in minusov določenih pristopov.
Ste že odkrili kaj »prebojnega«?
Imela sem srečo, da sem vedno delala v ekipah, sestavljenih iz izjemnih strokovnjakov, tako na Naravoslovnotehniški fakulteti, Kemijskem inštitutu kot tudi zdaj v podjetju Filc. Verjamem, da so posledično tudi rezultati raziskav, ki sem jih opravljala v času doktorskega študija in tudi na podoktorskem projektu, prispevali k nadgradnji že obstoječega znanja. Tako je moj znanstveni prispevek k razvoju večfunkcijskega zaščitnega filma za tekstile z vodo- in oljeodbojnimi lastnostmi ter protimikrobnimi in ognjevarnimi lastnostmi bil nagrajen kot eden izmed desetih najodmevnejših dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2016. Prispevek k razvoju negorljivih tekstilnih vlaken, ki je nastal v času mojega podoktorskega študija, je prav tako prejel sorodno priznanje Univerze v Ljubljani leta 2019.
V sodobnem poslovnem svetu je trajnost trenutno zelo modna beseda. Kako jo vi uresničujete v praksi?
Trajnost ni samo modna beseda. Že od začetka moje raziskovalne poti so moje raziskave temeljile na upoštevanju načel trajnostnega razvoja oziroma ozaveščenosti o tem, kako usmerjati razvoj določenega proizvodnega postopka ob ustvarjanju minimalnega odtisa na okolje. Danes se trajnostni razvoj v praksi uresničuje z uporabo ovrednotenega ogljičnega odtisa za optimizacijo in znižanje negativnega vpliva določenih proizvodnih procesov na okolje. S tem je tudi povezana optimizacija porabe energije pri izvajanju slednjih.
Prav tekstilna industrija danes velja za eno izmed manj trajnostnih, saj se ogromno oblačil relativno hitro zavrže. Kako bi vi to spremenili?
Tekstilna oblačilna industrija se razlikuje od industrije tehničnih tekstilnih materialov, saj je kakovost pri tehničnih tekstilnih materialih izjemnega pomena in tudi vodi v njihovo daljšo življenjsko dobo. Kljub temu da se pri obeh omenjenih panogah veliko dela na vpeljavi različnih postopkov za recikliranje, verjamem, da bi bila v tekstilni oblačilni industriji sprememba modnega trenda v smeri zmanjšanega potrošništva ob zvišanju kakovosti izjemnega pomena za učinkovito sanacijo vzroka ogromnih količin odpadnega materiala.
Kaj vam kot inženirki sicer predstavlja največji izziv pri delu oziroma v karieri?
Glede na to, da resnično uživam v inženirskem poklicu in ga uspešno opravljam, praktično kot hobi, se veselim vsakega novega tehnološkega izziva. Trenutno sem karierno močno posvečena razvoju komunikacijskih veščin v večkulturnem okolju, saj delam z ljudmi iz različnih koncev sveta.

Ste v poslu že naleteli na oviro, preko katere niste mogli? Kaj ste storili?
Ovire zame ne obstajajo, to sem se že zdavnaj naučila. So izzivi, a še ni bilo takega, ki mu ne bi bila kos, saj sem se hitro naučila, da vsaka nova izkušnja predstavlja priložnost za osebno in strokovno rast. To pa ne pomeni, da mi včasih ni bilo izjemno težko, toda pogum, vztrajnost, razumevanje in učenje lahko vedno premagajo vsako oviro.
Na kateri dosežek v karieri ste najbolj ponosni?
Ponosna sem na vse dosežke, na vsak korak, ki sem ga naredila, in na vsako sodelovanje, ki sem ga zgradila z največjim spoštovanjem in iskrenostjo do ljudi in dela, ki sem ga opravljala.
Kako gledate na nadaljevanje svoje kariere, kakšni so vaši načrti?
Po dveh letih dela v razvojnem oddelku podjetja, ki je del mednarodnega sistema, vem, da to dinamično okolje popolnoma ustreza moji naravi in izvajanju inženirskega poklica. Še naprej nameravam delati na razvoju novih materialov, ki bodo uporabni za človeka in naše okolje. Računam na nenehno strokovno rast, saj je to zrak, brez katerega inženir težko živi.
Morebiti veste, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?
Ne predstavljam si, da bi počela karkoli drugega, saj me je vsak korak, ki sem ga naredila v življenju, vodil le v smeri inženirskega poklica. Zato verjamem, da bo vsako delo, ki ga bom v prihodnosti izvajala, vedno povezano s tehnološkimi projekti.

Če se za hip pomudiva še pri projektu Inženirka leta – kako ste vi doživeli nominacijo?
Izjemno sem vesela, da sem lahko del tako pomembnega dogodka, in upam, da bom s svojimi besedami, izkušnjami in zgledom prispevala k motivaciji deklet za naravoslovje, inovacije, tehniko in inženirstvo. Zgodovinsko gledano je bila znanost izjemno dolgo rezervirana le za moški spol. Danes imamo v Sloveniji priložnost graditi zdravo ravnovesje tako v akademskem kot tudi v industrijskem okolju. Pri tem projektu se mi zdi posebno in izjemnega pomena prav to, da se tematika spola v inženirskih poklicih obravnava na zelo osebnostni ravni – predstavitvi konkretnega dela in izkušenj. Pomembno je, da je projekt Inženirka leta del projekta Inženirke in inženirji bomo, ker vem, da se najboljši rezultati dosegajo v ekipnem okolju. Zato na vlogo žensk v inženirskih poklicih gledam enako kot na vlogo moških. Pri ljudeh je tako, da imajo naša najbolj zgodnja otroška leta ogromen vpliv na nadaljnje življenje, zato verjamem, da je zelo pomembno približati znanost in učenje otrokom kot nekaj, kar jim lahko pozitivno popestri življenje na izjemno zanimiv način.