Ljupka Vrteva

Inženirstvo ti da krila

Sporočilo Ljupke Vrteve, inženirke leta 2023, je jasno in enostavno. Impresivna je tudi njena pot v inženirski svet. Kljub marsikateri, na začetku tudi jezikovni oviri, Ljupka ve, da je bila njena odločitev za inženirstvo prava. In bo svojo »dobro prakso« prenesla še številnim drugim dekletom.

Ljupka, se lahko našim bralcem na kratko predstavite?

Sem razvojna inženirka na področjih prezračevanja, hlajenja in ogrevanja stavb. Prav tako pa se ukvarjam tudi z načrtovanjem sončnih elektrarn. Ponosna sem na svoj delo v podjetju Petrol.

Najprej seveda čestitke za prestižni naziv Inženirka leta. Kako gledate nanj?

Najlepša hvala za čestitke. Veliko več mi pomeni priložnost, ki sem jo dobila, da lahko javno in na glas povem, da je vsaka ženska sposobna, da vsaka ženska zmore, da ima vsaka krila, samo poleteti mora. Vsekakor bom dala svoj maksimum, da upravičim podeljeni naziv in z vsebinami zastopam še preostalih devet nominirank, ki bi si prav tako zaslužile enak naziv.

Kako ste doživeli sam dogodek, posebej podelitev?

Na dogodek sem prišla sproščena z željo, da se imam(o) lepo in uživam(o) skupaj. V preteklosti sem bila na izboru Inženirka leta namreč med občinstvom. Tokrat pa sem se znašla na odru, pod žarometi, tisto lahkotno veselje ob spremljanju uspeha inženirk je zamenjal kanček treme. Nisem razmišljala o tem, kaj bo in kako bo. Resnično, nisem pričakovala, da bom postala Inženirka leta, še posebej pa nisem bila pripravljena na to, da bom noč preživela med mediji. (smeh) Želela sem si biti med puncami in ljudmi, ki mi ogromno pomenijo, saj vem, da cenijo moj trud, vztrajnost in predanost.

Hja, na medijsko pozornost se boste morali pa vendarle privaditi. Podelitev je za vami, kako se sedaj spopadate z močno povečano pozornostjo? [op. intervju smo opravili dva dni po podelitvi]

Izpostavila bi le trenutek po uradnem zaključku podelitve. Želela sem si iti med ljudi, biti v avli, se veseliti s prijateljicami, sodelavci in znanci, skratka vsemi, ki so bili neizmerno veseli zame. No, noč pa sem preživela na televiziji, v dajanju izjav medijem. To je prvi šok, a menim, da sem se že naslednji dan hitro prilagodila ter se navadila na to, da moram biti res zbrana in dobro organizirana, če bi si želela biti učinkovita, jasna in jedrnata v sporočanju mojih misli laični in strokovni javnosti.

Slogan izbora Inženirka leta pravi »Od nevidnosti k navdihu«, sam izbor pa spremlja misel, da je inženirka leta predvsem predsednica razreda, a pomembne so prav vse kandidatke in nominiranke. Kakšne ambasadorke boste?

Drži, pomembne smo prav vse nominiranke. Vsaka izmed nas ima svoj potencial in je najboljša na svojem področju. Kot izbrana predsednica razreda obljubim, da bom punce spodbujala, da se čim bolj vključujejo v inženirski svet. Prav tako bom poiskala načine, kako motivirati mlada dekleta za tehnične poklice, ter jim predala jasno in enostavno sporočilo: skupaj smo močnejše in bolj učinkovite.

Kaj bi bilo treba po vašem mnenju še narediti, da bi se več deklet in punc odločalo za naravoslovne oziroma tehnične poklice?

Menim, da se temelji postavijo že v otroštvu. Ogromno je odvisno od tega, kako starši vzgajajo svoje otroke, starši so namreč njihovi prvi vzorniki. Otroke je treba vzgajati tako, da se jim pove, da ni moškega in ženskega poklica, temveč da so pomembne zgolj njihove želje in sanje. Te odločajo o tem, kaj si želijo postati, ko bodo odrasli. Drugi del pa je na nas, inženirjih, mi moramo vložiti več naporov v promocijo svojih poklicev. Vsak inženir bi moral svoje delovno mesto opisali na prijazen in razumljiv način za mlade, ter ob obisku osnovnošolske ali srednješolske mladine v podjetju predstaviti, kako živi inženirsko življenje in kako svoja znanja s pridom uporablja zunaj delovnega okolja.

Kakšno je torej vaše sporočilo mladim, vsem, ki kolebajo med družboslovno in naravoslovno potjo?

Inženirstvo ti da krila. Če si inženir, si neomejen. Si ustvarjalen, si unikaten, si točno to, kar si. Inženirstvo je kul. Verjemite mi, da bo prišel dan, ko boste sami sebi hvaležni, da ste se odločili za inženirski poklic.

Od kod pa izvira vaš navdih za inženirski poklic?

Odraščala sem v družini glasbenikov in ekonomistov, toda ko je prišel čas za vpis na fakulteto, sem želela biti drugačna. Kot otrok sem veliko ustvarjala, predvsem pa sem želela svojo domišljijo spremeniti v nekaj, česar se lahko dotaknem. Prav ta domišljija me je popeljala na inženirsko pot. Življenjska pot me je po končani srednji šoli v Makedoniji vodila v Slovenijo z eno samo željo: postati inženirka!

Kaj v vaših očeh naredi dobrega inženirja?

Dober in vzoren inženir je tisti inženir, ki je ciljno usmerjen, ima veliko znanja, morale in etike.

Vi ste specialistka za energetsko obnovo stavb. Zaupajte nam, v kakšni kondiciji je povprečen slovenski bivanjski objekt?

Glede na to, da že vrsto let delam na področju energetike, lahko rečem, da Slovenija sledi trendom v energetiki, vendar je še vedno nekaj prostora za izboljšave, predvsem na področju ozaveščanja o sami rabi energije v stavbah.

Kateri trendi danes prevladujejo na področju energetske obnove? Bomo vse peči na drva zamenjali s toplotnimi črpalkami, potem pa bo elektrika dražja od lesa?!

Zadnja leta so toplotne črpalke zelo aktualne, ko beseda nanese bodisi na energetske obnove bodisi ogrevanje. Njihova vse večja priljubljenost je upravičena, saj so energetsko učinkovite in z nadomeščanjem starejših ogrevalnih sistemov s toplotnimi črpalkami zmanjšamo kumulativno porabo energije v stavbah. Zagotovo je treba razmišljati o zeleni energiji na vseh področjih. Tu pa nas vse čaka še veliko dela, saj se moramo najprej naučiti, kaj sploh energija je, kako jo pridobimo in kako jo učinkovito uporabljamo.

Laično gledano – slovensko energetsko omrežje verjetno ne bi preneslo hitrega oziroma masovnega prehoda na toplotne črpalke in elektrifikacijo prometa. Kaj je v vaših očeh najšibkejši člen slovenske energetike?

Sama zagovarjam dobro prakso, ki narekuje, da je treba najprej zmanjšati (po)rabo energije, ne glede na to, ali je to toplotna ali električna energija, šele zatem pa slediti novim tehnologijam ter hkrati prenavljati zastarele sisteme in omrežja.

Ste zagovornica energetske samooskrbe?

Sem zagovornica samooskrbe. Ne samo energetske samooskrbe, ampak tudi prehranske samooskrbe, saj menim, da je že napočil čas, da vsak posameznik prispeva k družbi tako, da pozitivno vpliva na okolje. Mogoče nas beseda samooskrba spominja na to, da sami skrbimo zase, toda samooskrba ima lahko tudi drugačen pomen, kot na primer skupnostna samooskrba, kjer se lahko povežemo z ljudmi, komuniciramo med sabo in skupaj ustvarimo nekaj dobrega, kar presega zmožnosti posameznika.

Kako pa kot strokovnjakinja odgovarjate na očitke javnosti, da »revni narod« subvencionira nove tehnologije bogatim, ki si naložbe v toplotne črpalke, električna vozila in fotovoltaiko težko privoščijo oziroma sploh ne morejo privoščiti?

Nobena skrivnosti ni, da danes največje porabnike toplotne in električne energije najdemo v industriji in prometu. Torej je treba napore najbolj okrepiti prav na področjih, kjer je raba energije (naj)višja in v prvi fazi vpeljati ter izvajati organizacijske ukrepe in nato v drugi fazi upoštevati tehnološke ukrepe. Šele za industrijo in transportom pridejo na vrsto gospodinjstva. Najprej se bo treba naučiti energijo ceniti. Ko se bomo to naučili, lahko govorimo o novih tehnologijah in tem, kdo ter kaj si lahko privošči.

Kaj je sicer največji izziv pri vašem delu?

Vplivati na način razmišljanja posameznika oziroma uporabnika. Ter vnesti več morale in etike v inženirstvo.

Kaj pa vas najbolj navdušuje pri vašem delu?

Največ mi pomeni to, da lahko s svojim razmišljanjem in pripravo tehničnih rešitev dejansko pozitivno vplivam na okolje, družbo in tudi posameznike. Veliko mi pomeni, da sem lahko pri delu samostojna, da lahko svojim idejam dam življenje in na ta način vplivam na zmanjšanje rabe energije in izboljšanje kakovosti bivanja.

Katera izkušnja vas je v življenju največ naučila?

To pa dobro vem. Šlo je za popravni oziroma komisijski izpit pri predmetu fizika v tretjem letniku srednje šole. Res sem vesela, da sem že takrat spoznala, da je znanje najmočnejše orodje, da se z znanjem doseže več, kot s podpiranjem korupcije, zaradi česa sem se tudi samoiniciativno odločila za popravni oziroma komisijski izpit.

Kaj najraje počnete v prostem času?

V prostem času načrtujem potovanja zase in za bližnje, ki si želijo potovati in raziskovati svet. Potujem, spoznavam nove kulture, spoznavam druge vrednote in se sproti učim, kako živeti še bolj skromno.

Kaj bi (najverjetneje) počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

Glede na to, da sem v osnovni in srednji šoli aktivno trenirala kikboks, bi verjetno ostala pri tem in nadaljevala s pripravami na svetovno prvenstvo. Ta nastop sem nato odpovedala, saj sem se raje odločila za študij v Sloveniji. In ni mi žal.