ZDRAVI & FIT junij 2012

fit Zdravi in

Poletje na krožniku

18

Stresne so tudi priprave na počitnice

20

Gibanje je najboljša usluga sklepom

22

V desetih minutah se znebimo očal

30

Postavimo si mejo, da ne izgorimo

43

OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE,

JUNIJ 2012,

Pred soncem se ščitimo redno in temeljito

Š T. 3

7

S klobukom in vodo nad visoke poletne temperature 12 Plavanje je rekreacija z najmanj poškodbami 46

Marija Mica Kotnik namestnica urednika priloge mica.kotnik@finance.si

Spomin (ne) pozablja ...

Kolikokrat smo se znašli v nelagodni situaciji, ko se nečesa preprosto nismo mogli spomniti! »Kam sem založila to, le kje sem pozabila ono, kako mu je že ime ...« so vprašanja, ki nas včasih resnično spravijo v neprijeten položaj – pred samim seboj ali pred kom drugim. Toda največkrat gre za nekaj, kar pozneje – nemara pa tudi v tistem trenutku – ni imelo kakšnih posebnih posledic. Lahko pa jih ima.

Kot je dokazala znanost, je spomin sposobnost organizma, da lahko ohrani in pozneje obnovi podatke. V primerjavi z računalniškim pomnilnikom, ki ga včasih napačno imenujemo spomin, je proces shranjevanja in obnove podatkov nenatančen in podvržen nezavednim spremembam. Pozabljanju!

O spominu in vsem, kar sodi poleg, od vaj za boljši spomin do vpliva na naše vsakdanje življenje, smo se za to številko priloge Zdravi in fit pogovarjali z doc. dr. Gorazdom B. Stokinom. Zakaj? Zato, ker je spomin odvisen tudi od našega splošnega zdravja, hkrati pa pomembno vpliva na stanje telesa in duha. Prav zaradi tega je skrb za naše telo in zavedanje, da moramo biti zdravi in fit, prvi pogoj za dobro, boljše, najboljše počutje našega telesa in tudi dober, boljši, najboljši spomin. Če se bomo zavedali, kako pomembno je zdravje, bomo veliko manj podvrženi nezavednim spremembam, kot je, denimo, pozabljanje. Bomo pa, razumljivo, neprimerno bolj dovzetni za pomnjenje. To ima naše telo in vse celice v njem – najraje.

Marija Mica Kotnik

PARTNERJI PRILOGE:

Zdravifit

Zdravifit

in

in

KAZALO

petek • 1. junija 2012 • št. 03

NOVIČKE

Čas je za zdrav obrok ........................................................................................................ 5 Pred soncem se ščitimo redno in temeljito................................................................. 7 Zaščitimo oči pred UV-žarki .......................................................................................... 10 Najlepši pogled je skozi rjavo steklo ............................................................................. 10 S klobukom in vodo nad visoke poletne temperature ............................................. 12 Kaj naj bo v potovalni lekarni ......................................................................................... 14 Poleti so glivice nadležnejše ........................................................................................... 16 Ne skrivajte, uživajte! ....................................................................................................... 17

Gelée royale vital daje energijo in vitalnost vsak dan Gelée royale vital iz Medexa združuje edinstveno moč matičnega mlečka in vodotopnega koencima Q10 v agavinem sirupu. Preverjeno kakovost izdelku zagotavlja standardizirana vsebnost ključne sestavine matičnega mlečka 10 HDA, ki je pomembno merilo njegove učinkovitosti, ter aktivna vodotopna oblika koencima Q10 s povečano absorpcijo in dokazano večjo učinkovitostjo kot druge oblike Q10. Gelée royale vital zagotavlja več energije in vitalnosti, zato ga je priporočljivo uživati redno, najbolje pred zajtrkom. Primeren je tudi za diabetike v okviru njihovega dietnega programa.

Poletje na krožniku ........................................................................................................... 18 Stresne so tudi priprave na počitnice ........................................................................... 20 Prof. dr. Janko Popovič, dr. med.: Gibanje je najboljša usluga sklepom ............. 22 Z endoprotezo kolena učinkovito ukrotimo artrozo sklepa................................... 26 Naravni vir beljakovin za gradnjo hrustanca.............................................................. 27 Bolečine ni treba trpeti .................................................................................................... 28 V desetih minutah se znebimo očal .............................................................................. 30 Ne pozabite mežikati ........................................................................................................ 32 Hit so leče za enkratno uporabo .................................................................................... 33 Doc. dr. Gorazd B. Stokin, dr. med.: Kravžljanje možganov dokazano ohranja spomin.................................................... 34 Od malih spalcev do velikih zaspancev........................................................................ 38

Tosamini liniji 100-odstotno organskih vložkov in ščitnikov perila Natura Femina Organic v biorazgradljivi embalaži so se pridružili tudi tamponi v treh velikostih. Natura Femina Organic je izdelana iz 100-odstotno certificiranega organskega bombaža, ki je bil pridobljen okolju prijazno in je prijazen tudi za kožo. Izdelki so nežni in mehki, omogočajo dihanje kože, ne spreminjajo naravne kislosti in zagotavljajo optimalno raven vlažnosti. V paleti Natura Femina Organic so ščitniki perila za vsakodnevno uporabo, dnevni ultratanki higienski vložki s krilci in nočni, primerni za močno menstruacijo ali uporabo ponoči, ter po novem tudi tamponi. Izdelki Natura Femina Organic niso beljeni s klorom, so zelo vpojni brez kemičnih praškov, so brez parfumov in posamično pakirani.

Zdravifit ZDRAVI in FIT

je oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 14. septembra 2012.

Urednik priloge: BRANKO ŽNIDARŠIČ, tel.: 01/30 91 526, e-pošta: branko.znidarsic@finance.si Namestnica urednika: MARIJA MICA KOTNIK, PROMIKO, tel.: 051 438 776, e-pošta: mica.kotnik@finance.si

K estetskim kirurgom zahaja tudi vse več moških .................................................... 40

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, irena.podobnik@finance.si

Razmigajmo se v pisarni .................................................................................................. 42

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Postavimo si mejo, da ne izgorimo ................................................................................ 43 Janez Polajnar: Ko šport pomaga stroki in obratno ................................................. 44 Plavanje je rekreacija z najmanj poškodbami ............................................................ 46 Tableta za omilitev zagonov multiple skleroze ......................................................... 48

2

Tamponi iz 100-odstotno organskega bombaža

in

Trženje: MAJA DOLENC, tel.: 01/30 91 422, e-pošta: maja.dolenc@finance.si Fotografija na naslovnici: THINKSTOCK Urednik oglasnega uredništva: BRANKO ŽNIDARŠIČ Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

3

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

NOVIČKE

Čas je za zdrav obrok

Pred dopustom okrepite odpornost z Imunofitom

Čeprav je vsak dopust prijeten dogodek, pa nemalokrat povzroča tudi stres. Ta je najprej posledica priprav na dopust, potem pa tudi spremembe okolja, drugačne prehrane, drugačnega tempa življenja in drugih dejavnikov. Ker ob stresu pade odpornost, je že en samcat virus dovolj, da obležimo in dopust namesto vesele sprostitve postane bolj klavrn dogodek, ki ne bo ostal v najlepšem spominu.

V podjetju Valens priporočajo, da se zato na dopust pripravite tudi s pomočjo izdelkov Imunofit, ki klinično dokazano ugodno vplivajo na odpornost organizma. Odrasli lahko posežejo po tabletah Imunofit, za malčke pa je v lekarnah na voljo sirup Imunofit Junior, ki ima poleg ugodnih učinkov tudi odličen okus, zaradi česar otrok ne bo težko prepričati, naj ga pijejo.

Zdravje pred interesi alkoholne industrije

V Evropi popijemo dvakrat več alkohola, kot je svetovno povprečje.

Zasvojenost z alkoholom danes prednjači pred preostalimi oblikami zasvojenosti, saj je vsaka osma smrt v populaciji, stari od 15 do 64 let, povezana z alkoholom. Škoda, ki jo povzroča alkohol, stane vsakega Evropejca približno 300 evrov na leto. Mreža več kot 150 znanstvenikov, raziskovalcev in drugih strokovnjakov s področja zasvojenosti, združenih v evropskem projektu ALICE RAP, je zato pred kratkim izdala dokument, ki poziva politike, naj dajo prednost zdravju pred interesi alkoholne industrije. Alkoholna politika, ki bi temeljila na dokazih, bi lahko pretrgala negativni vzorec škodljivega pitja alkohola in preprečila s tem povezane stroške. Nedavne znanstvene raziskave kažejo, da lahko nekateri ukrepi alkoholne politike uspešno pomagajo hudim pivcem in tudi celotnemu prebivalstvu zmanjšati količino popitega alkohola in s tem omiliti škodo, ki nastane zaradi alkohola.

Ekonomski modeli kažejo, da so omenjeni politični ukrepi tudi stroškovno učinkoviti.

Najučinkovitejši ter najbolj primerni in ciljno usmerjeni politični pristopi so tisti, ki spodbujajo ljudi k pitju manjših količin alkohola. To so denimo zvišanje cene in zmanjšanje razpoložljivosti alkohola ter prepoved oglaševanja alkohola, še pravijo člani mreže, ki se zavzemajo proti zasvojenosti z alkoholom.

4

Umivanje zob s pozitivnimi ioni

Ionika je ionska zobna ščetka, ki zobne obloge odstranjuje s pomočjo pozitivno nabitih ionov.

Proces ionizacije omogoča bolj temeljito čiščenje zob tudi na težje dostopnih mestih.

Zobje so ob redni uporabi ionske ščetke bolj beli brez zobnih past ali belilnih sredstev, ki tanjšajo skleninski plašč. V nasprotju z navadnimi ali električnimi zobnimi ščetkami ionska ščetka deluje kot magnet, ki povzroči, da se umazanija odbije od zob. Za delovanje ionske ščetke je dovolj že rahel dotik zob, zato zobno sklenino in dlesni bistveno manj obrabimo. Ker pri umivanju zob z ioniko ne potrebujemo zobne paste, je primerna tudi za homeopatsko zdravljenje. Če se zobni pasti zaradi občutka bolj svežega zadaha ne morete odreči, lahko uporabite minimalno količino. V vsakem primeru boste tako prihranili kar nekaj denarja in s tem hkrati pripomogli k varovanju okolja. Ščetka je popolnoma tiha in ne vibrira. Vgrajena baterija zdrži do 12 mesecev, zaradi higienskih razlogov pa jo je priporčljivo menjati vsake pol leta. Ioniko lahko kupite v spletni trgovini www.ionika.si.

Skupina Panvita je pripravila ne samo dobro, temveč tudi zdravo mesno pojedino za tiste, ki pazijo na vnos maščob v telo.

Z

a zdravje človeka je pomembno, da v telo vnese dovolj nujno potrebnih sestavin, ki skupaj sestavljajo uravnoteženo prehrano. Meso je del uravnotežene prehrane in nam pomaga ohranjati vitkost. Poleg hranilne ima tudi krepilno funkcijo, zato lahko rečemo, da pozitivno vpliva na zdravje. Meso je dober vir beljakovin, ki imajo visoko biološko vrednost in jih organizem zlahka absorbira, ter aminokislin, temeljnih gradnikov celic človeškega organizma. Poleg tega so v mesu minerali in vitamini ter maščobe, ki so koristne za gradnjo celičnih membran. Čeprav je meso zdravo in ga naše telo potrebuje, pa se ga morda kdo zaradi mita o maščobah izogiba. Seveda ni vsako meso tudi zdravo, zato moramo znati izbrati ustrezen izdelek. Blagovna znamka AVE ponuja posebno linijo proizvodov, meso z ustreznim razmerjem med maščobami omega-3 in omega-6. To so zdrave maščobe, ki jih telo potrebuje, ne more pa jih samo tvoriti. Pomembno je namreč tudi razmerje med maščobami. Strokovnjaki iz Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo razmerje med 1 : 2 in 1 : 8, v izdelkih linije AVE Omega 3:6 pa je to razmerje 1 : 7. Te maščobe so pridobljene naravno, in sicer s krmo prašičev. Pri konvencionalnem mesu je to razmerje 1 : 14.

SVINJSKA RULADA Z MLADO ČEBULO IN ČRNIM SEZAMOM Da bodo topli dnevi še prijetnejši in bodo mesne dobrote prigriznili tudi tisti, ki skrbijo za vnos kakovostnih in zdravih jedi, vam ponujamo recept za slastno svinjsko rulado.

Svinjske zrezke AVE Pigi Omega 3:6 posolimo in rahlo potolčemo. Mlado čebulo olupimo in narežemo po dolžini, tako da dobimo tanke trakove, ki jih razprostremo po zrezkih. Zrezke zvijemo v rulade, ki jih povaljamo v črnem sezamu. V ponvi segrejemo olje in vanjo postavimo rulade, počakamo, da se na eni strani lepo opečejo.

Previdno obrnemo in opečemo še na drugi strani. Rulade odstranimo iz ponve, v sok, ki je ostal od pečenja, pa dodamo na koščke narezan koriander. Dodamo nekaj žličk vode in omako delno povremo. Nato jo prelijemo čez rulade in postrežemo.

Pri kuhanju lahko tudi eksperimentirate in dodate katerokoli zelenjavo, morda paprike ali bučke. Tako boste užili zdrav in okusen obrok, ki bo kot nalašč tudi za lepo linijo. Pa dober tek!

5

Zdravifit

Zdravifit

in

NOVIČKE

AKTUALNO

Pred soncem se ščitimo redno in temeljito

Prehrana žensk boljša tudi za okolje

Prehrana žensk, ki vsebuje manj mesa in salam ter več zelenjave in sadja, v primerjavi z moškim načinom prehranjevanja ni boljša le za zdravje in postavo, ampak tudi za okolje, so odkrili znanstveniki univerze v nemškem Hallu. Način prehranjevanja med ženskami, ki jejo precej manj mesa in mastnih jedi kot moški, manj škoduje okolju ter manj pripomore h globalnemu segrevanju, je pokazala raziskava, v kateri je sodelovalo približno 20 tisoč ljudi. Če bi se moški prehranjevali kot ženske, bi po navedbah znanstvenikov prihranili približno 15 tisoč kvadratnih kilometrov površin. Hkrati bi se v ozračje sprostilo približno 15 milijonov ton manj toplogrednih plinov in 60 tisoč ton manj amonijaka. Po navedbah nemških strokovnjakov se med proizvodnjo hrane proizvede 20 odstotkov celotne količine toplogrednih plinov, med katerimi sta tudi ogljikov dioksid in metan, ki nastaja pri živinoreji.

Poletje je lahko za kožo na splošno prijazno obdobje, če le skrbimo za njeno vlažnost in zaščito pred soncem.

Zato se potrudimo, da jo bomo ustrezno zavarovali s kremami, pokrivali, kapami, majicami, oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter zaščitnimi očali.

P

oleti se lahko naša koža zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom in pogostega kopanja večkrat precej izsuši. »Zato je zelo pomembno, da nego kože prilagajamo našemu načinu življenja, trenutnim dejavnostim in morebitnemu izpostavljanju ultravijoličnim žarkom,« pravi mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Dermatološkega centra Parmova. Zaradi vročine in povečanega znojenja se poleti tudi večkrat tuširamo. Sogovornica svetuje, da uporabljamo blaga mila, po možnosti oljne kopeli, ki vsebujejo maščobne kisline in kožo dodatno negujejo. »Takšno sredstvo nanesemo na kožo s kopalno brisačko, kožo nežno zmasiramo in jo speremo z mlačno tekočo vodo,« pravi Adamičeva, ki odsvetuje uporabo agresivnih mil, saj lahko slednja močno izsušijo kožno povrhnjico in še dodatno okvarijo njeno zaščitno plast. Mokro kožo nežno osušimo s pivnanjem z brisačo in nato še vlažno namažemo z negovalnim sredstvom, ki naj vsebuje čim manj »dišav«.

Preprečimo staranje kože

Foto: Thinkstock

Molekula ljubezni NutriMax je obogatena klamatska alga Klamath RWRmax, ki vsebuje vsa hranila, potrebna za dobro vsakodnevno delovanje organizma, in je najboljši vir feniletilamina.

Temu lahko rečemo kar molekula ljubezni, saj izboljšuje razpoloženje, je zelo dober stimulator pozornosti in koncentracije, poleg tega pa pripomore tudi k večjemu libidu.

6

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

Škodljive diete

Nevarnost za naše zdravje ni le prekomerna teža, ampak tudi nepravilno hujšanje, opozarjajo nasprotniki diet iz londonske skupine Diet Breakers. Številne shujševalne diete največkrat ne pripeljejo do želenega učinka, temveč učinkujejo prav nasprotno. Potem, ko se ljudje prenehajo prehranjevati po strogih dietnih pravilih, največkrat doživijo tako imenovani jo-jo efekt. Po izgubi teže se namreč znova vrnejo k starim prehranjevalnim navadam, zato se jim teža spet poveča in včasih celo preseže prejšnje število kilogramov, opozarja skupina Diet Breakers.

Največja skrb pri negi kože v poletnem času naj bo namenjena redni in temeljiti zaščiti pred soncem. »S tem bomo zavirali procese staranja in preprečevali poškodbe kože, ki lahko vodijo celo v nastanek kožnega raka,« opozarja sogovornica in dodaja, da je zaščita pred ultravijoličnimi (UV) žarki zelo pomembna za vse starostne skupine.

KAJ NAS ZAŠČITI PRED UV-ŽARKI? Sončna očala Obleka Senca Krema za sončenje Pokrivala s širokimi krajci

Zaščita pred UVA- in UVB-žarki

Mag. Metka Adamič, dr. med., svetuje, da izpostavljene dele kože zaščitimo vsaj pol ure pred odhodom na sonce, in sicer s primernim zaščitnim sredstvom, ki bo kožo varovalo pred UVA- in UVB-žarki.

Ustrezna zaščita poleti pomeni uporabo pokrival oziroma oblačil (kape, majice, dolgi rokavi in hlačnice ter drugi kosi oblačil) in zaščitnih očal, pravi Adamičeva. »Kadar izogibanje UV-žarkom ni možno, pa ne pozabimo zaščititi izpostavljenih delov kože vsaj pol ure pred odhodom na sonce s primernim zaščitnim sredstvom, ki bo varovalo našo kožo pred UVA- in UVB-žarki,« svetuje sogovornica. Zaščitna sredstva so na voljo v obliki gelov, krem, mazil, losjonov ali olj. Katero bomo izbrali, je odvisno od našega tipa kože in starosti ter morebitnih težav s kožo. O tem se posvetujemo s farmacevtom v lekarni ali dermatologom. Če imamo svetlo polt, oči in lase ter smo ob tem tudi pegasti, bodimo še posebno previdni in se sočnim žarkom raje izognimo.

Predvsem pa nikar ne pozabimo na otroke in njihovo vsakodnevno izpostavljanje soncu med igro na prostem. Strokovnjaki so namreč ocenili, da bi z redno zaščito pred sončnimi žarki pri mlajših od 18 let – zlasti s sredstvi z zaščitnim faktorjem najmanj 15 – pojavljanje kožnega raka lahko zmanjšali za štiri petine.

V KATERI FOTOTIP SE UVRŠČATE?

Kakšno zaščito pred soncem bomo izbrali, je odvisno tudi od našega fototipa.

Določajo ga barva kože, las, oči in nagnjenost k sončnim opeklinam. Belce razdelimo na štiri fototipe. Fototip I imajo zelo svetlopolti ljudje s pegami na obrazu in rdečimi ali zelo svetlimi lasmi ter svetlimi očmi. Med Slovenci jih je dva do tri odstotke.Večina Evropejcev sodi v skupini II in III, zato pri izpostavljanju soncu potrebuje precej visoke zaščitne faktorje, in sicer pred žarki UVA od 8 do 12, pred UVB pa od 20 do 30.

POSAMEZNIKOV FOTOTIP IN SONČENJE Fototip

I

II

III

IV

Barva las

Rdeča

Svetla

Rjava

Temno rjava do črna

Barva kože

Zelo svetla

Svetla

Temnejša

Temna

Pegice

Veliko

Malo ali nič

Nič

Nič

Podvrženost opeklinam

Sonce me vedno opeče

Sonce me ponavadi opeče

Sonce me redko opeče

Sonce me nikoli ne opeče

Porjavelost kože po sončenju

Ne porjavim

Malo porjavim

Precej porjavim

Močno porjavim

Stopnja zaščite

Najvišja

Zelo visoka

Visoka

Srednja

Zaščitni faktor

UVB: 60-40 UVA: 20-16

UVB: 30, 25 UVA: 12

UVB: 20 UVA: 10-8

UVB: 15, 10 UVA: 6-5

7

Zdravifit in

AKTUALNO

»Izbira zaščitnega faktorja je odvisna predvsem od tipa kože in od tega, koliko časa bomo izpostavljeni sončnim žarkom,« razlaga mag. Metka Adamič. Ob pravilni uporabi zagotavlja sredstvo z zaščitnim faktorjem 15 (SPF 15) 95-odstotno zaščito, sredstvo z SPF 30 pa 97-odstotno zaščito. Da bi se z zaščitnimi sredstvi zadovoljivo zaščitili pred ultravijoličnimi žarki, bi morali nanesti dva miligrama sredstva na kvadratni centimeter kože, kar za kožo vsega telesa pri odraslem človeku pomeni približno 30 mililitrov. Namazati se je treba približno 30 minut pred izpostavljanjem sončnim žarkom, če se znojimo in če se kopamo, pa moramo kremo nanesti po vsakem tuširanju ali prihodu iz vode.

Kljub primerni zaščiti z ustreznimi sredstvi pa ne smemo podaljševati časa izpostavljanja UV-žarkom. Poškodbe v koži povzročajo tako UVA- kot UVB-žarki, in sicer vsakokrat, ko smo jim izpostavljeni.

Omenjeni žarki pa zaradi tanjšanja ozonske plasti bolj kot nekoč dosegajo zemeljsko površje, še zlasti med 11. in 16. uro. Zato se v tem času, če je le možno, izogibamo soncu.

Sončenju v solariju ne daje zaščite

»Prepričanje, da obiski solarija pred poletjem pripravijo kožo na močno sončno svetlobo, je popolnoma napačno,« opozarja mag. Metka Adamič. »Pigment, ki pri tem nastaja v koži, ima zaščitni faktor od nič do

VEČ KOT 50 ODSTOTKOV ŽARČENJA PREJMEMO DO 18. LETA

Okvare zaradi sončenja se začenjajo že zgodaj v življenju – ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. Klinične študije omenjajo, da več kot 50 odstotkov žarčenja kože z ultravijoličnimi žarki dobimo že do 18. leta starosti. Te okvare, ki so posledice bodisi enkratnega obilnega ali večkratnega prekomernega sončenja, so imele in še imajo za posledico pravo eksplozijo kožnega raka, ki jo opažamo v zadnjih letih.

Zato je pomembno, da poskrbimo za izogibanje ultravijoličnim žarkom že od otroških dni.

8

Foto: Thinkstock

Zaščitni faktor naj bo SPF 15 ali več

štiri, kar pomeni, da ne daje skoraj nobene zaščite in ni nobena priprava za izpostavljanje pravemu soncu.« Če želimo narediti kaj dobrega za svojo kožo, poskrbimo, da jo prehranimo tudi od znotraj. Za sijočo in zdravo kožo ter dobro počutje se moramo pravilno in zmerno prehranjevati ter uživati čim več tekočine, zlasti vode, zelenega čaja in drugih negaziranih pijač. Uživati je treba pestro hrano, bogato z vlakninami in vitamini, zlasti antioksidanti (vitamini C, E, A), ki bodo nekoliko preprečili delovanje škodljivih prostih radikalov, nastalih v naši koži pod vplivom UV-žarkov. Priporočljiva je predvsem prehrana, bogata z esencialnimi maščobnimi kislinami, zlasti omega 3, ki pripomorejo k ohranjanju čvrste in napete kože.

Negujmo kožo

Ker je vzdrževanje normalnega zaščitnega pregradnega delovanja kože bistvenega pomena, si poleti pri tem pomagajmo z redno uporabo negovalnih krem ali losjonov, zlasti takšnih, ki vsebujejo ceramide in nenasičene maščobne kisline (linolenska kislina, linolna kislina) ter pantotensko kislino (vitamin B5), ki dodatno pripomore k hitrejši regeneraciji kože. »S tem poskušamo na površini kože ustvariti zaščitno lipidno plast, ki zmanjša izgubo vode skozi kožno površino, hkrati pa pomaga ustvariti zaščito pred vplivi iz okolja. Okvara takšne lipidne plasti lahko vodi v številne težave – od navidez nedolžnega srbenja do pretirane dovzetnosti za glivične, bakterijske ali virusne okužbe. Negovalna sredstva naj po možnosti vsebujejo tudi antioksidante,

denimo vitamin E in retinoide, ki deloma popravijo škodljive učinke UV-žarkov.

Pravilni nanos kreme

Negovalna sredstva je treba na kožo nanašati v smeri rasti dlačic in ne proti njihovi rasti.

Tako preprečujemo mašenje mešičkov in posledično njihovo vnetje, ki je lahko neprijetno in pušča moteče madeže. Mag. Adamičeva pravi tudi, da nege obraza med poletjem načeloma ne spreminjamo, ampak jo le prilagodimo tipu kože in svoji starosti. Čiščenje kože obraza in vratu je zelo pomemben temeljni korak, s katerim odstranjujemo nečistočo, odvečno maščobo in ličila ter s tem kožo pripravljamo na enakomerno in učinkovitejše delovanje negovalnih losjonov ali krem, tudi krem za sončenje.

KAKŠNE KREME ZA SONČENJE NAJ UPORABLJAMO?

Edina merila za kakovost kreme za sončenje so podatki o kremi, ki so navedeni na embalaži oziroma na ovitku. Načeloma mora imeti kakovostna krema za sončenje zaščito pred UVB-žarki s faktorjem (SPF) najmanj 30, vsebovati pa mora tudi UVA-blok, ki ščiti pred žarki daljše valovne dolžine – UVAžarki. Biti mora tudi vodoodporna.

Proizvajalec običajno na embalaži označi, kako dolgo deluje krema na koži pod določenimi pogoji.

Uporabljamo svoji koži primerno kombinacijo čistilnega mleka in tonika. Če pa imamo suho in občutljivo kožo, naša sogovornica svetuje, da jo očistimo kar z oljčnim oljem, ki ga kupimo v lekarni. V toplem in vlažnem poletnem času lahko jutranje čiščenje tudi izpustimo in dvakrat ali trikrat na teden uporabimo čistilna sredstva za luščenje kože (recimo s sadnimi kislinami ali drobnimi delci). Če je koža zrela, nadaljujemo redno nego z negovalnimi sredstvi, ki zavirajo staranje kože; vsebujejo naj antioksidante in retinoide ali rastne faktorje.

NASVETI DERMATOLOGA

V zvezi z vsemi reakcijami kože, ki so posledica delovanja ultravijoličnih žarkov, dermatologi svetujejo: Izogibajte se UV-žarkom.

Na soncu ne uporabljajte kozmetičnih sredstev, še zlasti ne odišavljenih krem ali toaletnih vodic in dezodorantov.

Ob prvih znamenjih pojavljanja vnetnih žarišč na koži se umaknite s sonca.

Kadar ugotovite, da težave povzroča neko zdravilo, ga prenehajte jemati ali ga v sodelovanju s svojim zdravnikom zamenjate za drugo ustrezno zdravilo.

Blage sončne opekline prekrijte s hladnimi obkladki.

Pri hujših in obsežnejših vnetnih reakcijah, srbenju, rdečini in otekanju se obrnite na zdravnika, ki vam bo za nekaj dni predpisal lokalno protivnetno sredstvo, ob akutnih težavah največkrat kortikosteroidno snov v obliki losjona ali kreme.

V osebni lekarni, ki vas spremlja na dopust, imejte nekatera sredstva, ki vam bodo olajšala morebitne težave.

To so antihistaminske tablete, losjon ali krema, ki vsebujejo protivnetne snovi in vam jih bo na recept predpisal vaš zdravnik ter obenem svetoval, kako z njimi ravnati. Uporabljate jih namreč lahko le omejeno časovno obdobje, nekaj dni.

Zdravifit Zaščitimo oči pred UV-žarki in

Izpostavljanje oči ultravijolični svetlobi lahko povzroči poškodbe na roženici, veznici, v leči in tudi na očesni mrežnici.

N

eža Čokl, dr. med., specializantka oftalmologije na očesni kliniki v Ljubljani, nam je predstavila nekaj posledic pretiranega izpostavljanja oči UV-svetlobi. Ena izmed njih je fotokeratitis. To je akutno vnetje roženice, ki se pojavi šest do 12 ur po izpostavljanju oči UV-sevanju. Občutimo ga kot bolečino in pordelost obeh oči ter močno preobčutljivost za svetlobo, ki onemogoča, da bi odprli oči. Večinoma se pozdravi samo od sebe po dnevu ali dveh.

Pterigij je zadebelitev očesne veznice, ki prerašča na roženico. Nastane postopoma kot posledica kronične izpostavljenosti zunanjim vplivom. Če prekrije optično os,

lahko povzroča motnje vida. Možna je operativna odstranitev.

Tudi siva mrena je lahko posledica sonca

Posledici pretirane izpostavljenosti soncu sta tudi siva mrena in starostna degeneracija makule. Pri prvi gre za zamotnitev očesne leče, zaradi česar svetloba ne more prodreti do mrežnice, pri drugi pa pride do propadanja neobnovljivih receptorskih celic v središču mrežnice. Poleg genetskih in prehranskih dejavnikov tveganja je za njen nastanek pomembna tudi kronična izpostavljenost oči UV-svetlobi. Zdravljenje te bolezni je močno omejeno, zato je preventiva najpomembnejša. »Poleg zaščite pred son-

»Na plaži in pri športnih dejavnostih je priporočljivo nositi čim bolj zaprta sončna očala, da je dostop sončnim žarkom preprečen z vseh strani,« svetuje Neža Čokl, dr. med.

cem svetujemo tudi povečan vnos vitaminov in uživanje borovnic,« pravi Neža Čokl.

Obvezna tudi pri vožnji

Zaradi možnosti nastanka vseh omenjenih bolezni in morebitnih poškodb je nujno, da še posebno poleti oči redno zaščitimo s sončnimi očali. Vsa, tudi že najcenejša, imajo UV-zaščito, vendar oftalmologi posebej opozarjajo, da imajo sončna očala rok trajanja, saj stopnja UV-zaščite z vsakim letom upada. »Pri vožnji je priporočljivo uporabljati sončna očala s plastičnimi stekli, ki so lažja, tanjša in teže lomljiva. Primeren je tudi polarizacijski filter, ki prepušča svetlobo samo v vertikalni ravnini in s tem zmanjša bleščanje predvsem z mokrih površin, recimo mokre ceste,« razlaga sogovornica. Če imamo polarizacijski filter, se oči manj naprezajo, zato smo po vožnji manj utrujeni. Namesto očal je možna tudi uporaba fotosenzibilnih leč, ki so namenjene posebej za vožnjo.

Čim bolj zaprta sončna očala za proti čas

Na plaži in pri športnih dejavnostih je priporočljivo nositi čim bolj zaprta sončna očala, da je dostop sončnim žarkom preprečen z vseh strani. Hkrati s tem oči ščitimo tudi pred škodljivimi vplivi vetra in zmanjšamo možnost vnosa tujka, denimo cvetnega prahu ali mušice.

Foto: Thinkstock

Sončna očala z dioptrijo

10

Za vse, ki nosijo korekcijska očala, pa je najbolj enostavno, da uporabljajo sončna očala z dioptrijo. »Ta ne smejo biti preveč zakrivljena, sploh pri višjem astigmatizmu, saj pride do popačenja slike. Najbolje je, da so sončna očala v tem primeru spredaj čim bolj ravna,« svetuje Neža Čokl.

Foto: Thinkstock

AKTUALNO

Najlepši pogled je skozi rjavo steklo Če je včasih veljalo, da so plastična stekla na očalih slabša od tistih iz pravega stekla, danes ni več tako.

N

a kaj moramo biti pozorni oziroma kaj je dobro vedeti, ko kupujemo sončna očala?

Predvsem je pomembno, pravijo zdravniki in strokovnjaki, da očala ne ščitijo samo pred močno svetlobo, ampak predvsem pred ultravijoličnimi žarki spektra A in B, ki so nevarni za zdravje oči.

Funkcionalnost pred modo

Najzanesljiveje je, da si sončna očala kupimo pri optiku, saj ti prodajajo le preverjeno kakovost. »Le še nekatere uveljavljene znamke prodajajo očala z mineralnimi stekli, sicer pa so že vsa iz plastike. Razvoj je že tako daleč, da plastična stekla omogočajo celo boljšo zaščito od klasičnih steklenih. Ta so težja in lahko tudi nevarna za oko, če se razbijejo, res pa je, da se teže opraskajo kot plastična,« razlaga Damjan Mulej iz Optike Pirc in dodaja, da se kakovostna očala dobijo za ceno od približno 70 evrov naprej.

Očala višjega cenovnega razreda poleg kakovostnega okvirja, ki ne izgubi zlahka oblike, ponujajo tudi bolj premišljen barvni spekter stekel, ki v različnih svetlobnih razmerah omogočajo optimalen pogled.

Kakovostno steklo od slabše-

ga na hitrico ločimo po tem, da pogledamo skozenj na sončni svetlobi. Slabše naredi sliko megleno, večkrat jo tudi popači, dobro jo izboljša. Ali očala dajejo zaščito pred UV-žarki, sicer ne moremo preveriti, tista, ki jo vključujejo, pa imajo običajno kratico evropskega certifikata CE in/ali nalepko UV 400 oziroma oznako 100% UV-zaščita. Čeprav različnim ljudem ustrezajo različne barve stekel, velja, da so rjava najboljša. Rdeči in oranžni toni v rjavi namreč izboljšajo kontrast slike, raziskave pa sicer kažejo, da so najbolj univerzalna stekla sivozelene barve.

Običajno imajo očala 80- do 90-odstotno zatemnitev, če pa jih kupujemo za višinsko sonce, izberemo taka, ki imajo 95-odstotno zatemnitev. Dobro je še, da so stekla polarizirana, saj tako nevtralizirajo odboj svetlobe od ravnih površin, kar je zlasti priporočljivo pri vožnji po mokri cesti, smučanju ali jadranju, še svetuje optik Mulej.

Poudarja, da se morajo očala dobro prilegati očem, zlasti ob zgornjem robu pri obrveh, saj v nasprotnem primeru do oči pride še več škodljivih UV-žarkov.

Po športnih ali (ob)morskih dejavnostih je očala dobro umiti s sladko vodo, da zrna soli ne opraskajo stekel oziroma povzročijo morebitne oksidacije na kovinskih delih.

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

AKTUALNO

S klobukom in vodo nad visoke poletne temperature V vročih poletnih dneh, ki prihajajo, moramo biti zelo pozorni na znamenja dehidracije. Če se pojavijo, moramo ukrepati takoj. Večinoma si lahko pomagamo sami, in sicer tako, da pijemo dovolj tekočine.

V

isoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje. Še zlasti to velja za kronične bolnike in tiste z oslabelim srcem. »Vsi procesi v telesu potekajo normalno le v ozkem temperaturnem območju. Da bi ob povišani temperaturi okolja telo obdržalo normalno temperaturo, se vključijo številni mehanizmi, katerih cilj je telo hladiti in vzdrževati normalno notranjo temperaturo. Ti mehanizmi precej obremenijo krvni obtok in povzročajo izgubo tekočine skozi kožo. Zato moramo telesu pomagati tako, da pijemo dovolj tekočine in se po potrebi umaknemo v hladnejše okolje,« svetuje mag. Hugon Možina, dr. med., vodja internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana.

SONČARICA IN TOPLOTNI UDAR

Foto: Thinkstock

Zaradi visokih temperatur in pretiranega izpostavljanja soncu na potovanju, med sprehodom ali poležavanjem na plaži nas kaj hitro lahko doletita sončarica ali toplotni udar.

Sončarico spremljajo izrazita bledica, slabost, povečano znojenje, krči v trebuhu in omedlevica. Posledice toplotnega udara pa so glavobol, težko dihanje, vrtoglavica, bruhanje, visoka telesna temperatura in povečan srčni utrip.

Da se boste izognili omenjenim težavam, potovanje, izpostavljanje soncu in vse druge dejavnosti na prostem načrtujte

12

v jutranjih in večernih urah. Preostanek časa prebijte v zaprtem prostoru ali globoki senci ter pijte veliko tekočine, najbolje negazirano mineralno vodo ali mlačen čaj. Izogibajte se mastni hrani, pazite na zadosten vnos soli ter jejte veliko svežega sadja in zelenjave, zlasti tistega, ki vsebuje vitamin C in kalij. Poskrbite, da boste oblečeni v udobna, lahna oblačila iz naravnih materialov, ter ne pozabite na sončna očala in pokrivalo. Če pa vas doletita sončarica ali toplotni udar, pijte veliko tekočine ter se zadržujte v hladnem in prezračenem prostoru.

Pri sončarici gre za težave, ki so posledica pregretja možganskih ovojnic. Temu se izognemo tako, da se ne izpostavljamo soncu in nosimo primerna pokrivala, najbolje takšna s širokim krajcem.

Pijmo veliko tekočine

Dehidracija je v vročih poletnih dneh pogosta težava, zato je pomembno, da smo na njena znamenja pozorni in da takoj ukrepamo. Večinoma si lahko pomagamo sami – tako da pijemo dovolj tekočine. Piti je treba toliko, da zagotovimo redno izločanje urina, ki mora biti bister in svetle barve. »Začetek dehidracije najlaže zaznamo, če opazujemo urin,« pravi sogovornik. Kadar je urina manj in postaja temnejši, pomeni, da je telo zaradi premajhnega vnosa vode začelo z njo varčevati. Nadaljevanje zmanjšanega vnosa vode vodi v takem primeru v dehidracijo. Gre predvsem za zmanjšanje prostornine telesnih tekočin in s tem tudi krvi, kar povzroči splošno oslabelost, znižanje arterijskega tlaka, vrtoglavico in zmedenost. »Ukrepamo tako, da dajamo tekočine, pri hudo prizadetih tudi v infuzijah,« razlaga mag. Možina.

Hladen tuš deluje stresno na telo

Ljudje se poleti radi prhamo s hladno vodo.

To je lahko zaradi temperaturne razlike precej stresno za telo. »Takšen način hlajenja zato odsvetujemo bolnikom in tistim, ki imajo kakršnekoli težave z zdravjem. Hlajenje s hladno vodo in ledom se pri pregretju uporablja le pri zdravljenju. Pri dehidraciji je pomembno nadomeščanje tekočine, ne pa temperatura samega napitka,« poudarja sogovornik.

Slabo srce ne mara vročine

Vroči poletni dnevi so še posebno nevarni za vse kronične bolnike, najbolj pa za tiste z oslabelim srcem. Zanje je še toliko pomembneje, da se v tem času zadržujejo v hladnih prostorih hiše ali stanovanja. Po opravkih naj se odpravijo ali zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Mag. Možina pravi, da bolnikov s sončarico v njihovem centru ne sprejmejo veliko, saj običajno poiščejo pomoč pri svojem osebnem zdravniku in urgentnega oddelka ne potrebujejo. »Na leto sprejmemo le nekaj oseb zaradi pregretja.

Največkrat so to športniki, ki tekmujejo kljub zelo visokim zunanjim temperaturam. Večkrat pa zdravimo bolnike zaradi poslabšanj kronične bolezni, pri katerih bi vzrok lahko bila vročina, je pa to težko dokazati,« pojasnjuje sogovornik.

Pazljivo s »klimo« v avtomobilu

Čedalje več ljudi se čez vroče poletje hladi s klimatskimi napravami, ki jih imamo nameščene tako doma, v službi kot v avtomobilu. Nemalokrat pa pri tem radi pretiravamo in tako ogrožamo svoje zdravje. »Prevelika razlika med hlajenimi prostori in zunanjostjo je večkrat vzrok za bolečine v sklepih in mišicah, ki so najbolj izpostavljeni. Težave so najhujše pri šoferjih,« opozarja mag. Hugon Možina, dr. med. Zaradi tega je temperaturo v avtomobilu najbolje nastaviti le nekaj stopinj pod zunanjo.

13

Zdravifit Kaj naj bo v potovalni lekarni in

AKTUALNO

Poskrbite, da boste na potovanju resnično uživali in da vas ne bo presenetila kakšna nepotrebna zdravstvena težava.

P

otovalna lekarna popotniku ne sme biti v breme, ampak izhod v sili, kadar ni možno pravočasno dobiti ustrezne zdravstvene oskrbe, pravi Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine in vodja osnovne zdravstvene dejavnosti v zdravstvenem domu v Celju. Pridobil je tudi certifikat za potovalno zdravje CTH™ (Certificate in travel health), ki ga podeljuje Mednarodno združenje za potovalno medicino.

Bolje več kot premalo

»Sestava potovalne lekarne in opreme na potovanju je odvisna od starosti popotnika, destinacije, načina in trajanja potovanja, trenutnega zdravstvenega stanja, razvitosti zdravstvene službe na območju potovanja in dostopnosti medicinske pomo-

či,« pravi sogovornik, ki na podlagi lastnih potovalnih izkušenj ugotavlja, da je vedno bolje imeti več zdravil in opreme kot premalo. »Zdravnik mora popotnikom dati ustrezna ustna in pisna navodila o uporabi in odmerku zdravil, določiti mora čas, v katerem je ob večjih zdravstvenih težavah treba poiskati zdravniško pomoč, popotnik mora imeti informacijo o stranskih učinkih zdravil, prednost dajemo zdravilom, ki jih je popotnik že jemal, in se izogibamo zdravil, ki jih popotnik ne bi uporabil skladno z našimi navodili,« razlaga Rajtmajer. Poudarja, da se je treba pred uporabo zdravil proti malariji posvetovati z zdravnikom v ambulanti za popotnike na regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo ali pa pri svojem osebnem zdravniku. »Žgane pijače za 'dezinfekcijo'

POTOVALNA LEKARNA ZA ZAHTEVNEJŠA POTOVANJA V EKSOTIČNE KRAJE

Zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature, zdravilo proti alergiji, zdravilo proti krčem, zdravilo za blaženje bolečin in vnetja želodčne sluznice, zdravilo za ustavitev driske, odvajalo pri težavah z zaprtjem, zdravilo proti potovalni slabosti, antibiotična krema proti vnetju oči in kože, krema za blaženje alergičnih kožnih reakcij, oralno rehidracijsko sredstvo, po potrebi zdravilo za preprečevanje malarije, vsa zdravila, ki jih popotnik redno jemlje.

V nobeni potovalni lekarni pa ne smejo manjkati obliži različnih velikosti, sterilna gaza, navadni in elastični povoji, lepilni trakovi, razkužilo, pinceta za odstranjevanje manjših tujkov, sterilne rokavice, termometer (ne živosrebrni), škarje ter sterilne igle in brizgalke (v revnih deželah, kjer nimajo igel in brizgalk za enkratno uporabo).

14

Bodimo iskreni: splača se slediti le tistim trendom, ki jih izberemo sami.

Vedno znova se pojavljajo trendi, ki nas želijo prepričati, kaj je dobro za nas. Kot, da sami tega ne bi vedeli. Zato sledimo trendom, ki res izboljšajo naše življenje in počutje. Ne trendom, ki nam jih vsilijo drugi. Čeprav vas Jasmin odslej s polic nagovarja v novi embalaži, vas želi prepričati s kakovostjo.

Zato boste v različnih linijah Jasmin, namenjeni različnim željam in potrebam, našli izdelke, ki so jih v Tosami razvili in izdelali z iskreno mislijo na vaše zdravje in počutje.

Trendi pridejo in gredo, kakovost izboljšanih izdelkov Jasmin pa vas lahko prepriča za vedno.

Milan Rajtmajer, dr. med., je tudi sam strasten popotnik in se vsako leto odpravi na pot v kakšen še neodkrit košček sveta. in medicinsko oglje za lajšanje morebitnih zastrupitev s hrano pa v potovalni medicini nimajo nobene koristi,« dodaja.

Pravilo 4F in 4S

Po sogovornikovih besedah lahko na potovanjih marsikatero nevšečnost preprečimo sami, če se le držimo pravila 4F in 4S. Štirje F izhajajo iz angleščine in pomenijo Food, Fluid (uživamo neoporečno hrano in tekočino), Flirt (izogibamo se nezaščitenim spolnim odnosom z neznanci), Flies (zaščita pred piki insektov), štirje S pa Sun (zaščita pred močnimi sončnimi žarki), Swimming (pozornost pri plavanju), Safety belts (uporaba varnostnih pasov pri vožnji motornih vozil) in Stress (izogibanje stresnim dejavnostim).

Na poti z otrokom

Najpogostejše zdravstvene težave otrok na potovanju so poškodbe in nesreče, driske, vnetja dihal, alergije in potovalna slabost. V potovalno lekarno za otroke sodijo zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, zdravila proti alergiji, oralno rehidracijsko sredstvo, obliži, termometer in vsa zdravila, ki jih otrok re-

dno jemlje. Otroci morajo biti pred potovanjem tudi cepljeni z rednimi rutinskimi cepljenji, o dodatnih pa se odločimo odvisno od cilja potovanja.

Nobeno cepivo ni popolnoma varno in učinkovito. Posebna previdnost je potrebna pri otrocih z alergijami in zmanjšano imunsko odpornostjo.

Velika nevarnost je tudi dehidracija, zato moramo še posebno skrbeti, da otrok uživa dovolj tekočine.

JASMIN NATURE- še več narave Mehke, a kompaktne in prefinjene ovalne blazinice Jasmin Nature za uporabnice, ki so zavezane naravi. Prešit rob in lahek flis omogočata temeljito nego obraza, telesa in nohtov.

JASMIN GIRL- razigrana, mladostna, sproščena in trendi Temeljita in varna osebna nega. Blazinice vate, dnevni in nočni higienski vložki, digitalni in aplikatorski tamponi ter vlažni intimni robčki za mlada dekleta, ki se s tovrstnimi pripomočki šele srečujejo.

Preventiva ne škodi

Zdravniki svetujejo, da se vsakega potovanja – zasebnega, turističnega ali poslovnega – lotimo načrtno. »Na zahtevnejša potovanja se začnemo pripravljati dva do tri mesece pred odhodom. Posvetujemo se z osebnim zdravnikom o smiselnosti potovanja glede na naše zdravstveno stanje, opravimo vsa priporočljiva cepljenja (včasih to pomeni več odmerkov cepiva), odločimo se za morebitno jemanje zdravila proti malariji, se psihofizično pripravimo na potovanje in se z zdravnikom posvetujemo tudi o tem, kaj vse naj vključuje naša potovalna lekarna,« priporoča Milan Rajtmajer.

JASMIN- zanesljiva osebna nega in dobro počutje.

Klasični, tanki in dnevni higienski vložki, tamponi ter tamponi z aplikatorjem so izdelani z mislijo na vaše dobro počutje in zdravje.

JASMIN - nežna, udobna in umirjena nega za telo Blazinice, zarezana vata in kroglice vate za občutljivo kožo, vatirane palčke ter kozmetični vlažni robčki poskrbijo za koži prijazno vsakodnevno nego občutljive kože.

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

AKTUALNO

Poleti so glivice nadležnejše

Možnost za okužbo z glivičnim obolenjem se poleti precej poveča. Z glivicami se lahko sreča vsakdo, v glavnem pa so zanje dovzetnejši ljudje z okvarami imunskega sistema, sladkorni bolniki in starejši.

V

ročina in potenje ustvarjata idealne razmere za razvoj glivičnih obolenj. Možnost okužbe se da zmanjšati z ustrezno higieno, ki v poletnem času vključuje predvsem skrb za zmanjšanje potenja, preprečevanje trenja kožnih površin v večjih pregibih ter izogibanje javnim kopališčem oziroma nošnja ustrezne obutve. »Glivice imajo rade višje temperature in vlago, zato je temeljni preventivni ukrep, da se temu izogibamo,« pravi prof. dr. Miloš Pavlović, dr. med., specialist dermatovenerolog iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani. Da bi se izognili okužbam nohtov in stopal, je ob obisku javnega kopališča, bazena ali savne priporočljivo nositi plastične natikače. Po uporabi prhe oziroma ko pridemo iz bazena ali savne, noge temeljito obrišemo in osušimo. Nogavice in čevlji naj bodo iz naravnih in zračnih materialov, tako da bo koža vedno suha. Če veliko močimo roke, je smiselno uporabljati kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo.

Nohte strižemo na kratko

Previdnost velja tudi za vse, ki imajo težave s sladkorjem v krvi, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic na koži in nohtih. Te strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice ob nohtih.

Sprožilni dejavniki za glivično vnetje nožnice so stres in ne dovolj zračno ali nebombažno perilo. Zato prof. Pavlović svetuje, da si po kopanju ali savnanju preoblečemo mokre kopalke, po vsakem umivanju pa se je treba dobro obrisati, tako da telo ni več mokro ali vlažno. Odsvetuje tudi uporabo dražečih mil, izpiranje nožnice z vodo in uporabo dezodorantov.

Najprimernejša so mila z nizko vrednostjo pH in brez dodanih parfumov. Prav tako tudi nezračna oblačila lahko povzročijo, da so nekateri predeli kože bolj vlažni, kar je zelo ugodno za razvoj glivic. Zato so takrat, ko se več potimo, denimo med športno dejavnostjo ali na potovanju, vsekakor priporočljiva zračna oblačila, razlaga prof.

Pavlović.

16

»Glivice imajo rade višje temperature in vlago, zato je temeljni preventivni ukrep, da ne ustvarjamo takih razmer,« pravi prof. dr. Miloš Pavlović, dr. med., specialist dermatovenerolog iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani.

Vrste glivičnih obolenj

V naših krajih so najpogostejše povrhnje glivične okužbe, ki jih povzročajo kvasovke (kandida in malasezija) in dermatofiti (plesni, kot sta microsporum ali trichophyton). »Okužbe kože, povzročene s kvasovkami, so v poletnem času pogostejše denimo na predelu pazduh, v koraku, pri ženskah pod dojkama. Na nohtih so najpogostejše okužbe s kandido, na koži pa z malasezijo (pityriasis versicolor). Na koži se pojavijo rdeče in belkaste drobno luščeče se lise, in sicer na trupu, največkrat na zgornjem delu hrbta in po vratu. Okužbe z dermatofiti pa so predvsem tiste, ki zajamejo stopala – nohte in podplate. Do okužbe najpogosteje pride, če hodimo bosi ali pri kopanju.

Samozdravljenje ni priporočljivo

Zdravljenje glivičnih obolenj je odvisno od povzročitelja in lokalizacije okužbe. »Pri večini zadostujejo šamponi ali kre-

me s protiglivičnimi zdravili, ko pa gre za obsežnejšo okužbo ali trdovratno okužbo nohtov, je poleg lokalne terapije neredko treba predpisati tudi zdravljenje s protiglivičnimi tabletami,« pravi prof. Pavlović, ki odsvetuje samozdravljenje glivičnih okužb pri trdovratnih okužbah. »Nekatera zdravila proti glivičnim okužbam lahko v lekarnah dobimo v prosti prodaji brez recepta. Svetujem, da se pred uporabo kateregakoli zdravila s svojim zdravnikom ali farmacevtom pogovorite o razlogih za zdravljenje ter da natančno upoštevate navodila za zdravljenje in podatke o morebitnih stranskih učinkih,« opozarja prof. Pavlović. Dodaja, da lahko posledice nezdravljenih ali napačno zdravljenih glivičnih obolenj povzročijo precej težav. Poleg estetskih nevšečnosti lahko take okužbe povzročajo srbečico, pekoč občutek, vnetje, možnost sekundarne okužbe z bakterijami ali celo trajno izgubo nohta. »Neprimerno in napačno zdravljenje glivičnih okužb z drugimi zdravili, recimo lokalnimi kortikosteroidi, praviloma prehodno umiri znamenja obolenja, žal pa se dolgoročno s tem zdravljenje precej zaplete,« pravi sogovornik in svetuje, da pri spremembah na koži ali nohtih, čeprav ste nekaj tednov dosledno uporabljali kremo, za katero ste mislili, da vam bo pomagala, raje obiščete dermatologa, ki bo postavil diagnozo in predpisal ciljano zdravljenje.

Ne skrivajte, uživajte!

Vsi se veselimo prvih poletnih dni in s tem tudi lažjih oblačil in odprtih obuval. Kaj pa, če imamo glivice na nohtih? Zadrega je velika, in namesto da bi uživali v toplih sončnih žarkih, stopala skrivamo.

O

boleli z glivicami so pogosto zaskrbljeni zaradi svojega videza in manj samozavestni. Ni pa samo socialna zadrega tista, ki povzroča težave. Predvsem v poletnih mesecih se okužbe stopal navadno poslabšajo, glivični okužbi pa se lahko pridruži še bakterijska, zato je izrednega pomena tudi preventiva. Kaj lahko sami storimo za preventivo pred glivičnimi okužbami?

Svetujemo redno, vsakodnevno umivanje stopal s primernim tekočim milom in pod tekočo vodo. Sredstva za umivanje nog naj bodo kisla, s pH pod 7. S tem ustvarimo kislo okolje, ki za razvoj glivic ni ugodno.

Po umivanju ali kopanju kožo osušite z mehko brisačo, še zlasti med prsti.

Nohtov ne prirezujte prekratko, režite jih naravnost.

Ne prirezujte obnohtne kožice. Če vas srbi, se ne praskajte, ker si s tem dodatno poškodujete kožo. Glivice se takrat še bolj razširijo in povzročijo nastanek novih okužb, to pa podaljšuje in otežuje zdravljenje.

V lekarnah je zdaj na voljo tudi promocijsko pakiranje, v katerem ob nakupu filmogela Urgo dobite še profesionalno pilico za nohte LCN.

Izogibajte se tesnim obuvalom, zlasti v poletnem obdobju. Obuvala naj bodo čim bolj zračna.

Redno nosite bombažne nogavice, ki vpijajo znoj, menjajte jih vsakodnevno ali še pogosteje, če postanejo vlažne. Bombažne nogavice je priporočljivo prati strojno pri visokih temperaturah.

Ne hodite bosi po garderobah, telovadiščih, hotelskih sobah in kopalnicah, na kopališču, savni in v okolici bazenov.

Če preventiva ni delovala in je glivična okužba nohtov že nastopila, jo lahko zdaj učinkovito odpravite s filmogelom Urgo proti glivičnim okužbam nohtov, ki ga enostavno nanesete na poškodovani noht kot prozoren in brezbarven lak. Pomembno je, da ukrepate pravočasno, že ob prvih znamenjih poškodbe nohta. Filmogel Urgo prodre v središče nohta, kjer zanesljivo odpravi glivično okužbo nohta.

PRAVILNO ZDRAVLJENJE GLIVIČNIH OKUŽB

Zdravnik lahko navzočnost glivic dokaže le z laboratorijsko preiskavo, tako da s topim instrumentom popraska po površini prizadetega nohta ali kože ali odlušči z nje nekaj celic, v laboratoriju pa ugotovijo navzočnost glivic. Glivične okužbe nohtov zdravijo na tri načine: sistemsko, lokalno ali kombinirano. Zdravnik najprej uvede sistemsko zdravilo, razen če pri bolniku obstajajo kontraindikacije. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav. Vendar tudi če okužbo zdravimo, obstaja možnost, da se bo ponovila. Okužba se lahko ponovi, če glivice niso bile popolnoma odstranjene oziroma uničene, lahko pa se pojavi vnovična okužba že pozdravljenega nohta. Če terapijo do konca izpeljemo popolnoma po zdravnikovih navodilih in okužbo v celoti pozdravimo, smo veliko naredili za to, da zmanjšamo možnost ponovitve. Če okužba traja več let, uspešnost zdravljenja pada.

DARILO ob nakupu*

17

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

AKTUALNO

Poletje na krožniku

Poleti se odlično priležejo zmerno ohlajene zelenjavne juhe. So bogatega okusa, vsebujejo veliko rudninskih snovi in nujno potrebno tekočino.

Poleti je prehranjevanje lahko tudi v breme, če jemo težko prebavljivo in preveč bogato hrano, ki za vroče dni ni primerna. Poleti na naši mizi ne sme manjkati sveže zelenjave, rib in sadja. od pridelovalca do potrošnika krajša in s tem hitrejša. Kakovostne ogljikove hidrate izbiramo med polnovrednimi žiti in žitnimi izdelki, kot so temne vrste kruha, riž, testenine ter različne vrste kaš, saj so bogatejši z vitamini, minerali in prehranskimi vlakninami.

Malo kalorij

Zelenjava je veliko več kot zakladnica barv – je odličen vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in številnih učinkovin, ki na različne načine ugodno delujejo na ohranjanje zdravja. Najprimerneje je, da jo zaužijemo v kombinaciji z

Najprimerneje je, da zelenjavo zaužijemo v kombinaciji z zmerno količino pustih beljakovin in kakovostnih maščob. zmerno količino pustih beljakovin in kakovostnih maščob. Takšen izbor zagotavlja dobro počutje, kar s pridom izkoristimo tudi, ko želimo zgubiti kakšen kilogram.

Sadje je bolj sladko od zelenjave, a je poleti tudi dobra izbira. Privoščite si citruse, češnje, jagode, slive, jabolka, hruške, maline, robidnice in zmerno količino manga, marelic, breskev, melone, belega grozdja.

Beljakovine za obnovo organizma

Kakovostne beljakovine najdemo v mesu, ribah, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, žitih in stročnicah. Meso naj bo pusto.

Najprimerneje je, da posežemo po beli vrsti mesa (piščančje, puranje), teletini ali po zajčjem in konjskem mesu. Občasno si privoščimo pusto govedino. Vedno obrežite vidno maščobo in pri perutnini odstranite kožico.

Odličen izbor so modra in bela riba ter morski sadeži.

Jajca omejite na tri do štiri rumenjake na teden, medtem ko lahko beljake uživate neomejeno. Priporočamo okusno lahko večerjo z zelenjavno omleto (eno jajce in dva beljaka). Poleg

18

se odlično prileže lahka poletna solata. Kupujte manj mastno mleko in mlečne izdelke. Priporočamo uživanje stročnic, kot so beli fižol, čičerika, soja, leča, suha grahova zrna.

Zelenjavne juhe kot vir tekočine

Poleti se odlično priležejo zmerno ohlajene zelenjavne ju he. So bogatega okusa, vsebujejo veliko rudninskih snovi in nujno potrebno tekočino. Pri visokih temperaturah je odličen osvežilen obrok sestavljena solata, ki ji za večjo hranilno vrednost dodamo belo meso, tunino, sir, polnovredni riž, testenine ali stročnice. Najprimernejša zabela je oljčno olje. Svetujemo zmerno uporabo soli, jedi raje obogatite z različnimi začimbami ali zelišči. Poleti ne pozabimo na vnos tekočine.

Spiti moramo vsaj liter in pol pa tudi do tri litre tekočine na dan.

Piti začnite, še preden začutite žejo. Najboljša pijača je voda.

Izogibajte se uživanju alkoholnih pijač, sladkanih sadnih sokov, gaziranih pijač in kofeinu. Torej za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj. Preveč ohlajene pijače lahko povzročijo želodčne težave in drisko.

Kakovostne beljakovine najdemo v mesu, ribah, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih, žitih in stročnicah.

Žar poletja

Foto: Thinkstock

P

rehranske razvade, ki niso v prid našemu zdravju, je čez poletje pametno postopoma opustiti. V vročih poletnih dneh težko prebavljive jedi oziroma kalorično bogati obroki niso najboljša izbira. To je čas, ko je treba poskrbeti za pravilen izbor hrane. Od tega je odvisno, kako se bomo počutili in kako bomo prenašali visoke temperature.

V poletnem času naj na naših krožnikih kraljujeta raznolika sezonska in lokalno pridelana zelenjava in sadje. Njuna prednost je v lažji dostopnosti in mnogo višji kakovosti, saj je pot

Poleti je najbolj priljubljena priprava hrane na žaru. Ne le ob morju, tudi na domačem vrtu in ob bližnjem izviru si lahko pripravimo zdrav in okusen obed. Tradicionalne jedi z žara lahko nadomestimo z veliko bolj zdravimi kosi pustega mesa. Okuse lahko obogatimo ter izboljšamo z mariniranjem in začinjanjem. To pripomore k zmanjšanju vsebnosti strupenih snovi v mesu in posledično našem telesu. Osnova marinade so oljčno olje, limonin sok in vinski kis, ki omehčajo vlakna mesa. Začimbe in zelišča dodatno obogatijo okus. K ribam se najbolje podajo rožmarin, česen, bazilika, peteršilj in lovor. Pri svinjini in teletini poleg soli uporabljamo beli poper, koriander, česen in tabasco.

Perutnino najprej pokapljamo

z limoninim sokom, nato potresemo z rdečo papriko (sladko ali pekočo), soljo, poprom in ingverjem. Kosi mesa za žar naj bodo debeli vsaj en centimeter (dva do tri centimetre za biftek), sicer se bodo hitro izsušili. Občutljive kose zelenjave, rib ali sadja pred peko položimo v aluminijasto folijo.

Pripravimo lahko tudi različna zelenjavna ali mesna mešana nabodala. Ne pozabite dodati jabolka na nabodalo, s tem pridobi hrana dodaten prijeten okus.

Priloge, omake, pomake ...

K pečenemu mesu dodamo domišljijske omake ali pomake. V manj masten tekoči jogurt vmešamo različno zelenjavo, zelišča in začimbe: nasekljano mlado čebulo, česen, kapre, narezano rukolo, drobnjak, redkvico ...,

dajmo prosto pot svoji domišljiji. Kot prilogo lahko uporabimo različno pripravljene polnozrnate testenine, ajdovo kašo, kuskus, krompir, stročnice. Vsem lahko dodamo različne vrste zelenjave in začimb.

Posladkamo se s sadjem, pečenim na žaru (breskve, nektarine, jabolka, slive, hruške ...), ki ga ponudimo z domišljijsko omako iz pasiranih malin ali drugega jagodičja z limono in po želji dodamo malo likerja. Pripravimo lahko tudi sadna nabodala in jih prelijemo z vročo čokolado ali, če je možno, kot prilogo tako pečenemu sadju postrežemo sladoled. Predlagamo sadni sladoled, ki ima manj maščob in je manj kaloričen.

Mateja Lenič Hren, univ. dipl. inž., Naturhouse center

19

Zdravifit in

STRES

Največkrat je prav stres največji krivec našega slabega zdravja, počutja in vedenja.

Stresne so tudi priprave na počitnice

da ne trošijo energije, izključi manj pomembne organe.

Pravilna komunikacija med procesi v sami celici in med celicami je zato slabša in posledično organi ne opravljajo dobro svojih nalog. Posledice se kot slabo počutje pokažejo vsakemu posamezniku drugače, odvisno od njegovih slabosti posameznih organov oziroma šibkih genov.

Stres se izraža tudi na koži

Pri posameznikih, ki imajo izredno občutljivo, krhko, tenko, slabše pigmentirano kožo in so tudi čustveno bolj dojemljivi, se posledice stresa na koži pokažejo v obliki rdečice, srbečice, ekcemov, aken, lahko pa tudi v prekomernem izpadanju las. Koža je manj odporna za sončne žarke, opekline se pojavijo hitreje kot običajno. Zgodba se lahko seli tudi na prebavila, kjer se izrazijo skozi vneto želodčno sluznico, razdražljiv želodec, čemur sledita driska in bruhanje.

Občutite strah, negotovost in težo v želodcu? Je dihanje postalo plitkejše, naraste občutek tesnobe v prsih in se pojavi panika, naenkrat ste popolnoma premočeni? Če so odgovori da, potem ste gotovo pod večjim stresom.

V

našem telesu so najpomembnejši trije sistemi: možgani, hormonske žleze in imunski sistem. Prvi sprejemajo dražljaje stresa ter hormonom in imunskemu sistemu sporočajo, kaj mora kakšen organ ob posameznem dražljaju narediti.

Hormonske žleze posredujejo naloge vsem preostalim organom našega telesa, funkcija imunskega sistema pa je naše telo pripraviti za obrambo in napad.

Stres po temeljnih zakonitostih biofizike vedno vpliva na vse organe. Glede na svojo gensko zasnovo pa posameznik občuti posledice najbolj na tistih, ki so pri njem bolj »šibki«. Največ-

20

Kako se bojujemo proti stresu

krat je prav stres največji krivec za naše slabo zdravje, počutje in vedenje.

Pomlad je čas večje ogroženosti

Za naše telo in um je vremensko razgibano obdobje pomladi, ki ga spremlja tako imenovana spomladna utrujenost, čas, ko ga intenzivno drug za drugim napadajo virusi. To je obdobje večje stresne ogroženosti. Poleg tega so stres za naš organizem lahko tudi daljša napetost v službi ali šoli in neurejene razmere doma. Vse te napetosti se še potencirajo, ker se običajno dogajajo v zaprtih in slabše prezračevanih prostorih, svoje pa doda še premajhna gibalna dejavnost. Ne nazadnje so stresne

ŠTEVILKA1 V SVETU!

tudi priprave na tako želene počitnice, ki jim po morebitni daljši poti z letalom sledi še stres v obliki »jet lega«, ki je posledica menjave časovnih pasov. Glavobol, nespečnost, zmanjšana produktivnost so opozorilna znamenja hujših stresnih obremenitev za organizem.

Sonce in žarčenja izčrpavajo organizem

V poletnem času, ko poleg drugih stresnih dejavnikov učinkujeta še sonce in vročina, trpijo najprej tisti, ki imajo slabotnej-

še gene za dobro delovanje možganov, kože, pa tudi prebavil in dihal. Sončna in druga kozmična žarčenja neposredno vplivajo na delovanje možganov ter rušijo red običajnih biokemičnih procesov naših sivih celic. Možganske celice morajo ta rušenja popravljati, za kar pa potrebujejo ogromno energije.

Ko možgani, skupaj s hormoni, izčrpajo svoje zaloge celične energije, začne naše telo racionalno izločati vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne, oziroma,

Glavobol, nespečnost, zmanjšana produktivnost so opozorilna znamenja hujših stresnih obremenitev za organizem.

Simptomi stresa vedno vplivajo na naše zdravje, počutje in vedenje, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Ko znamo njegove simptome prepoznati, se jih lahko tudi naučimo uspešno nadzorovati. V svoj bioritem uvedemo redno rekreativno fizično dejavnost in razne tehnike sprostitve, kot so globoko in umirjeno dihanje, meditacija, joga oziroma druge podobne tehnike. Tem dejavnostim dodamo še pravo količino rednega spanja in počitka. In seveda zdravo raznovrstno prehrano, ki jo v majhnih količinah zaužijemo večkrat na dan.

Vendar pozor, ko niste popolnoma prepričani, da je vzrok vašega slabega počutja stres, obiščite svojega zdravnika. Še posebno, če občutite bolečine v prsih, ki se praviloma pojavijo med fizično dejavnostjo, spremljajo pa jih dodatne težave z dihanjem, potenje, vrtoglavica, slabost ali bolečina v ramenskem in vratnem predelu. To morda niso simptomi stresa, ampak so lahko tudi opozorila za srčni napad.

OBIČA JNI UČINKI STRESA ... ... na naše telo

... na naše počutje

... na naše obnašanje

Glavobol

Tesnoba

Prenajedanje ali anoreksija

Mišični krči, bolečine

Nemir, strah

Izbruhi jeze

Bolečina v prsih

Slabša motivacija, zbranost

Odvisnost od drog, alkohola in nikotina

Utrujenost

Jeza, razdražljivost

Odsotnost, apatija, malodušje

Manjši libido

Žalost, depresija

Arne Hodalič, univ. dipl. biol., fotograf revije National Geographic:

“Ne morem verjeti! Zjutraj vstanem in sem takoj ‘sestavljen’!

Ampak zdaj redno uživam po 12 kapljic Cellfooda zjutraj in zvečer.”

Kapljice za: • ve~jo MO^ in VZDRŽLJIVOST, • bolj{o KONCENTRACIJO, • hitrej{o REGENERACIJO, • ve~jo ODPORNOST.

VREDEN ZAUPANJA

• Cellfood izdelki imajo certifikat Agencije za zdravila in hrano, ZDA (FDA, Food and Drug Administration).

• V več kot 90 državah že več kot 42 let. Na voljo je v ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Afriki, Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji, ter državah EU in Švici.

• Cellfood izdelki so izdelani iz naravnih substanc, ne vsebujejo alkohola, glutena, glukoze, kvasa, niti katerekoli substance, ki je prepovedana na profesionalnih ali amaterskih športnih tekmovanjih.

• Študije (klinične dvojno slepe, marketinške, in vitro) izvajane na CELLFOOD® formulaciji družbe NuScience.

• 1997, nagrada HITECH, ZDA kot najboljše prehransko dopolnilo.

Slabost Nespečnost Prekomerno potenje

L. 2010 NAGRADA RAKAVIH BOLNIKOV v ZDA in Kanadi kot NAJBOLJ VARNO in UČINKOVITO prehransko dopolnilo !

Vir: American Psychological Association's »Stress in America« report, 2010

V lekarnah, ki vedo, SANOLABORJU in spec. trgovinah!

INFO: 031 278 381, www.cellfood.si

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

ZDRAVI SKLEPI

Gibanje je najboljša usluga sklepom

Kako spremenjen način življenja vpliva na naše sklepe, kakšne bolezni sklepov poznamo ter kako jih zdravimo in preprečujemo, smo se pogovarjali s specialistom ortopedom prof. dr. Jankom Popovičem, dr. med.

Drži, da so ljudje, ko še ni bilo avtomobilov in dvigal, imeli manj težav s sklepi? Človeško telo je zgrajeno tako, da se mora gibati. Hrustanec, ki je najpomembnejši element sklepa, nima krvnih žil in se zato prehranjuje predvsem s sinovijsko tekočino.

Pravilno oskrbo hrustanca pa zagotovimo le s pravilnim gibanjem. Zato menim, da je gibanje izjemnega pomena, tako v doraščajoči, odrasli kot tudi starostni dobi.

Zadnje čase nas ponudniki bombardirajo z oglasi, ki ponujajo različne pripravke za pomoč pri težavah s sklepi. Je to zdaj postala nova modna muha farmacevtske industrije ali imamo ljudje res toliko težav s sklepi?

Brez dvoma se razširjenost težav s sklepi povečuje. Sklepnih obolenj, zlasti hrbteničnih, je čedalje več, kar lahko pripišemo tako daljši življenjski dobi kot temu, da smo manj telesno dejavni. Več časa presedimo, več se vozimo z dvigali, bolj smo obremenjeni v službi. Mnenje o tem, koliko pomagajo različni pripravki, ki jih ponuja farmacevtska industrija, je med zdravniki zelo različno.

Nekateri jih hvalijo, drugi jih popolnoma odklanjajo. Moje mnenje je, da če ti pripravki ne delajo škode – in največkrat je ne –, potem se jih nemara splača preizkusiti. Najboljši so tisti, ki vsebujejo glukozamin sulfat, hondrotin sulfat in hialuronsko kislino.

Ne glede na vse te pripravke pa je čedalje več bolnikov, pri katerih je potrebno operativno zdravljenje. Operacij je čedalje več.

Artroza je ena najpogostejših ortopedskih bolezni in je stara toliko, kolikor je star človeški rod.

22

Noge v obliki X ali O pri otrocih in mladini niso samo lepotna napaka, ampak lahko pozneje povzročajo artrozo.

Katere skupine ljudi so še posebno dovzetne za težave s sklepi? Če pogledamo konstitucijske tipe, je za težave s sklepi najbolj dovzeten atletski tip človeka. Sicer pa ljudje z leti brez dvoma postajamo dovzetnejši za težave s sklepi.

Vendar imajo tudi mladi ljudje nekatera obolenja z okvaro hrustanca. Dokaj pogosta so zlasti obolenja kolena na pogačici. Skoraj ni človeka, ki že pri 30 letih ne bi imel sprememb na hrustancu pogačice. S staranjem je več poškodb sklepov, te poškodbe lahko povzročajo dodatne okvare, pa tudi vnetja sklepov najrazličnejših etiologij. Vse to lahko na koncu pripelje do okvare sklepov.

starih nad 70 let, lahko z rentgenskimi slikami ugotovimo degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici, a le polovica od teh ima tudi težave. Poleg artroze, ki jo imenujejo tudi degenerativni revmatizem, so najpogostejše bolezni sklepov vnetja in artritisi, zlasti revmatoidni artritis.

Kaj je artroza sklepov?

Artroza sklepov je izraz za degenerativno bolezen zgornjih in spodnjih udov, ki se pojavlja v sklepih. Značilnosti so izginevanje sklepnega hrustanca, osteoskleroza in tvorba koščenih izrastkov na robovih sklepnih teles. Pojavi se deformacija sklepa. Artroza je ena najpogostejših ortopedskih bolezni in je stara toliko, kolikor je star človeški rod. Bolezen se pojavlja enako pri ženskah in moških vseh ras. Najpogosteje je prizadeto koleno, nato kolk, stopalo in skočni sklep.

Koliko ljudi v Sloveniji naj bi imelo težave s sklepi in koliko se jih zdravi?

Natančnega podatka nimamo. Statistike invalidskih komisij pa denimo kažejo, da ima skoraj največji delež ljudi, ki so v obravnavi pri njih, prav težave s sklepi, zlasti s hrbtenico. Skoraj ni človeka, ki ga kdaj ne bi zabolelo v križu ali drugih delih hrbtenice. Zaradi teh bolečin prej ali slej išče zdravniško pomoč 65 odstotkov ljudi.

Kakšna je razlika med primarno in sekundarno artrozo?

Pri primarni artrozi je vzrok neznan in se razvije na več sklepih. Pri sekundarni artrozi pa je vzrok običajno znan in se razvije na enem sklepu. Tri četrtine artroz je primarnih. Na njihov nastanek vpliva več dejavnikov, denimo spol, starost, hormonske motnje, klimatski pogoji, prehrana, debelost, predvsem pa dednost. Najpogosteje so prizadeti sklepi spodnjih udov, na katere deluje tudi največja teža. Artroza je pogostejša v hladnejših predelih. Topla in suha klima namreč povzroča manj izrazite težave, vlažna pa jih povečuje.

Katere so najpogostejše bolezni sklepov?

Najpogostejše bolezni gibal so artroza sklepa, degenerativne spremembe medvretenčne ploščice hrbtenice in njihove posledice, bolečine v komolcu in deformantne spremembe stopala. Kar pri 70 odstotkih ljudi,

Kaj pa povzroči sekundarno artrozo?

Vzroki za sekundarno artrozo so mehanični dejavniki, recimo anomalija sklepov, manjše ponavljajoče se poškodbe ali enkratna večja poškodba, čezmerna obremenitev sklepov pri intenzivnejši telesni dejavnosti, vnetja ali ohlapnost mehkih tkiv okoli

Sklepnih obolenj, zlasti hrbteničnih, je čedalje več, kar lahko pripišemo tako daljši življenjski dobi kot temu, da smo manj telesno dejavni.

Tako pravi specialist ortoped prof. dr. Janko Popovič, dr. med.

Foto: Irena Herak

sklepov. Pogosti vzroki sekundarne artroze v kolenu so noge v obliki X ali O, okvare meniskusov, odstranitev meniskusa, dolgotrajna imobilizacija, ki poslabša prehrano sklepnega hrustanca, prevelika telesna teža, različna kronična vnetja ter okvare sklepov po poškodbah.

Je artroza hitro napredujoča bolezen?

Klinična slika in potek artroze sta odvisna od vzroka. Primarna artroza napreduje počasi. Na začetku so otrdelost in bolečine komaj opazne, bolnik se mora po mirovanju, zlasti takoj ko vstane, nekoliko uteči, da težave izginejo. Najpogostejša pritožba bolnikov na začetku bolezni je: »Sklep ni več tisto, kar je bil nekoč.« Bolečine pa nastopijo

Prevelika telesna teža je eden izmed pomembnih dejavnikov razvoja artroze, zlasti v sklepih spodnjih okončin.

precej pozneje. Pri gibanju čutimo škripanje v kolenu, predvsem pod pogačico. Bolečine postanejo postopoma močnejše, bolnik ima občutek, kot da so kite prekratke. Pri artrozi kolena tega ne more več popolnoma iztegniti, boli ga zlasti pri hoji navzdol, občasno po vsem kolenu. Postopoma se prikrita artroza spremeni v očitno.

krčnih žil z elastičnimi povoji poslabšuje artrozo in zvečuje bolečine v kolenih. Paziti moramo, da čim prej ozdravimo kakršnokoli obolenje v sklepih, zlasti vnetna dogajanja, ter da odpravimo kakršnekoli nepravilnosti sklepnih osi. Pri poškodbah je treba čim prej uravnati sklepne površine, bodisi konzervativno bodisi operativno.

Kako naj ravnamo, da bodo sklepi čim dlje služili svojemu namenu?

V medicini velja pravilo, da je boljša preventiva kot kurativa. Tudi pri artrozi je najboljše preprečevanje njenega nastanka. Noge v obliki X ali O pri otrocih in mladini niso samo lepotna napaka, ampak lahko pozneje povzročajo artrozo. Zato moramo vse deformacije spodnjih udov, kjer je artroza najpogostejša, nadzorovati, in če je treba, operativno zdraviti. Prav tako moramo pravočasno zdraviti vse bolezni, ki smo jih našteli med vzroki sekundarne artroze. Bolnika moramo spodbuditi, da sam pripomore k zmanjšanju prevelike telesne teže. Nastanek krčnih žil moramo preprečevati predvsem v nosečnosti. Dolgotrajno zdravljenje

Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo in ki negativno vplivajo na sklepe?

Brez dvoma je prevelika telesna teža eden izmed pomembnih dejavnikov razvoja artroze zlasti v sklepih spodnjih okončin. Tudi bolečine v hrbtenici so pogoste pri preveliki telesni teži. Paziti moramo na vnetna dogajanja v sklepih – ko se pojavijo, je potreben takojšen posvet z zdravnikom. Prekomerno sedenje v službi za računalnikom prav tako negativno vpliva na prehrano hrustanca.

Kakšni so pristopi k zdravljenju sklepnih obolenj?

Pristopi so odvisni od obolenja. Pri vnetnih obolenjih je potreben takojšen pre-

23

Zdravifit in

ZDRAVI SKLEPI

Skoraj ni človeka, ki že pri 30 letih ne bi imel sprememb na hrustancu pogačice. gled pri specialistu revmatologu, saj vsako zavlačevanje povzroča degenerativne spremembe na hrustancu in okoliških tkivih. Sodobna zdravila pri vnetnih obolenjih, zlasti pri revmatoidnem artritisu, ki je najpogostejši vzrok vnetja sklepov, so učinkovita. Med ortopedskimi obolenji je najpogostejša artroza, ki jo v začetku vedno zdravimo konzervativno, torej brez operativnega posega. Ker je artroza najpogostejša v spodnjih okončinah, je treba zmanjšati telesno dejavnost. Priporočajo se razgibavanje v razbremenjenem položaju, plavanje ali zmerna vožnja s kolesom z visokim sedežem. Pri artrozi navadno zdravimo prizadeti sklep tudi s segrevanjem na različne načine, kot so sončenje, blato, parafin, žvepleni obkladki, vroč pesek, pepel, masaža, infrardeča ali kratkovalovna obsevanja.

Kaj pa, če konzervativno zdravljenje ne pomaga? Če s konzervativnimi metodami ne dosežemo uspeha, je potrebno operativno zdravljenje. Pri operativnem zdravljenju vnetih sklepov se odstrani notranja ovojnica sklepa – sinovija. Pri hujši napredovali artrozi kolena pride v poštev operativno popravilo osi kolena. Pri hudo napredovali artrozi pa je treba nadomestiti sklep z umetnim sklepom oziroma endoprotezo. Endoproteze dajejo zelo dobre rezultate pri operativnem zdravljenju kolka in kolena, manj pa so uspešne pri operativnem zdravljenju gležnja, kjer pride velikokrat v poštev zatrditev gležnja. Tudi na zgornjih okončinah endoproteze niso tako pogoste, lahko pa se delajo tako endoproteze komolca kot ramena, v zapestju pa pride bolj v poštev zatrdi-

Foto: Irena Herak

tev. Tudi v skočnem sklepu je zatrditev bolj pogosta kot vstavitev endoproteze. Enako velja za preostale sklepe na stopalu.

Ali v Sloveniji sledimo najnovejšim smernicam zdravljenja sklepov?

Menim, da imamo v Sloveniji popolnoma vse metode zdravljenja, kot jih imajo na voljo v tujini. Tudi operativno zdravljenje v Sloveniji je na visoki ravni, nič slabše kot

Kar pri 70 odstotkih ljudi, starih nad 70 let, lahko z rentgenskimi slikami ugotovimo degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici, a le polovica od teh ima tudi težave.

24

v drugih razvitih državah. Naši zdravniki imajo stike z najboljšimi svetovnimi središči, zato je zdravljenje pri nas enako dobro, če ne celo boljše, kot v tujini.

Si pri bolečih sklepih lahko pomagamo sami, ne da bi obiskali zdravnika?

Obstaja vrsta zdravil brez recepta za preprečevanje bolečin v sklepih. To so predvsem tako imenovani analgoantirevmatiki, ki jih je veliko vrst, vendar menim, da jih brez posveta z zdravnikom ni primerno jemati. Zdravila proti bolečinam lahko bolečino sicer omilijo in jih bolnik lahko jemlje, vendar poudarjam, da je pri kakršnikoli oteklini potreben takojšen pregled pri zdravniku. Ta potem po potrebi napoti bolnika k specialistu.

Znanstvenica bom. »Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente.

Takšne, ki jih še nikoli nisem videla.

Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.«

Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija l www.lek.si

Zdravifit Z endoprotezo kolena učinkovito ukrotimo artrozo sklepa

Naravni vir beljakovin

in

ZDRAVI SKLEPI

Ena od učinkovitih rešitev, kako odpraviti bolečino v kolenu zaradi obrabe (artroze) sklepa, je endoproteza kolena, ki dokončno in trajno reši težave. Endoproteza kolena je umetni sklep, s katerim kirurg med operacijo nadomesti prizadete dele kolena. Obstaja več vrst endoprotez, o tem, katera je najprimernejša, se odloči pred operacijo.

A

rtrozo, to je obrabo kolenskega sklepa oziroma hrustanca, zdravimo na več načinov – kirurško in nekirurško, pravi prim. Rasto Stok, dr. med., specialist ortoped. »Med kirurškimi možnostmi je ena izmed dobrih rešitev tudi endoproteza kolena, ki dokončno in trajno odpravi problem obrabljenega, slabo gibljivega in bolečega kolena.« Z uspešno in natančno vgraditvijo kolenske endoproteze se bolečina hitro in močno zmanjša, z malo truda pa bo koleno doseglo skoraj popolno gibljivost, kot pred obrabo sklepa, pravi naš sogovornik.

Koleno sestavljajo tri kosti: stegnenica, golenica in pogačica. Medsebojne kontaktne površine teh treh kosti prekriva sklepni hrustanec. Obraba sklepnega hrustanca (artroza) se praviloma pojavi v zrelih letih in je posledica več dejavnikov. »Krivci« zanjo so lahko genetika, prevelika telesna teža, prekomerna dolgoletna obremenitev kolenskih sklepov. Obraba lahko nastane tudi zaradi prirojene napake kolena, to je nepravilno razvite komponente kolena s premajhnimi nosilnimi površinami, napačnih obremenitev sklepa zaradi osnih deformacij kolena – v obliki »x-a« ali »o-ja« in tudi zaradi slabo zdravljenih različnih poškodb kolena, kot so raztrganine meniskusov in vezi ter zlomi.

Ključ do rešitve

»Prav takšne obrabe kolena lahko učinkovito pozdravimo z operacijo in vstavitvijo kolenske proteze,« pravi primarij Stok. Trenutno se vgrajujejo po bolnikovih merah narejene endoproteze My knee, ki

26

»Pri vsaditvi endoproteze ne vstopamo v kostni kanal, kar bistveno zmanjša pooperativno krvavitev in praviloma ni potrebno dajanje krvne transfuzije. Neodpiranje kostnega kanala tudi zmanjša verjetnost nastanka pljučne embolije,« pravi prim. Rasto Stok, dr. med., specialist ortoped. popolnoma ustrezajo obliki kolena ter sodijo v novo generacijo kolenskih protez. »Med številnimi endoprotezami, ki se vgrajujejo, je morda My knee ključ do rešitve težav. Po meri bolnika se pripravi šablona za vstavitev endoproteze kolena. Na podlagi računalniške tomografije (CT) oziroma slike kolena, kolka in gležnja naredimo šablono za pravilno vstavitev proteze, ki ustreza stanju pred obrabo sklepa. Po meri predhodno narejena šablona omogoči hitrejšo in enostavnejšo izvedbo operacije,« razlaga primarij Stok in dodaja, da to zmanjša verjetnost zapletov med anestezijo in tudi možnost pojava okužbe sklepa.

Prednost po meri narejene endoproteze je tudi v tem, pravi primarij Stok, da se proteza popolnoma prilega obliki kolena. »Dokazano je, da pravilno pozicioniranje endoproteze močno podaljša življenjsko dobo vsadka v koleno.

Pri vsaditvi endoproteze ne odpremo oziroma ne vstopamo v medularni, to je kostni kanal, kar bistveno zmanjša poope-

rativno krvavitev in praviloma ni potrebno dajanje krvne transfuzije. Neodpiranje kostnega kanala tudi zmanjša verjetnost nastanka pljučne embolije.«

Krajša rehabilitacija

Prednost take operacije je tudi v tem, da je rehabilitacija po njej kratka. »Tako natančno narejena in vstavljena endoproteza omogoča boljšo in manj bolečo gibljivost ter po končani rehabilitaciji tudi zmerno športno dejavnost, denimo igranje golfa, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje, delo na vrtu in druge dejavnosti,« pojasnjuje sogovornik. Gibljivost operiranega kolena pa je odvisna tudi od gibljivosti pred operacijo. Na to, kakšna bo gibljivost po operaciji, vpliva tudi bolnik sam s svojim trudom med rehabilitacijo, razlaga naš sogovornik. Če želite, da koleno normalno funkcionira in da boste lahko opravljali svoje vsakodnevne naloge, je treba doseči polno iztegnitev in pokrčenje vsaj do pravega kota.

Praviloma pa lahko denimo spet začnete voziti avtomobil, ko vaša mišična moč dopušča varno upravljanje vozila.

VEČ INFORMACIJ O OPERACIJI KOLENA:

Kirurški sanatorij Rožna dolina, Ljubljana Prim. Rasto Stok, dr. med., specialist ortoped Prof. dr. Vinko Pavlovčič, dr. med., specialist ortoped www.kirurski-sanatorij.si www.medacta.com www.vivamed.at Kako poteka postopek vstavitve endoproteze kolena My knee, si lahko ogledate na videopredstavitvi na: www.youtube.com/watch?v=uKdC4EDtztc

Kolagenflex na povsem naraven način učinkovito pomaga pri težavah s sklepi. Je hkrati gradnik in aktivator obnove sklepnega hrustanca in sklepnega maziva ter tako pomaga odpraviti vzroke težav.

M

ed najpogostejšimi razlogi za bolečine v sklepih sta obraba in natrganost sklepnega hrustanca. To je čvrsto in prožno tkivo, ki v sklepih blaži udarce in obremenitve ter zadržuje sklepno tekočino. Z leti se njegovo obnavljanje upočasnjuje, njegova razgradnja pa je čedalje intenzivnejša. To je predvsem posledica pomanjkanja kolagena, ki je glavni katalizator rasti in regeneracije tkiv v telesu ter ima pomembno vlogo pri tvorbi hrustanca.

Najbolj zastopana beljakovina v telesu

Kolagen pomeni 30 odstotkov vseh beljakovin v človekovem organizmu in je tako najbolj zastopana beljakovina v našem telesu. Najdemo ga v hrustancu, kosteh, kitah in koži ter sodi v sklop nosilnih struktur in vezivnih tkiv.

A že po 20. letu se njegova količina v telesu začne zmanjševati, zato proces regeneracije ni več dovolj učinkovit, kar se kaže v oteženem gibanju. ®

Fortigel – patentirana oblika kolagena

Kolagenflex na naraven način učinkovito pomaga pri obnavljanju oziroma gradnji hrustanca. Vsebuje sestavino Fortigel ® , ki

stanje sklepnega hrustanca brez jemanja kolagena FORTIGEL®

je patentirana oblika kolagena z majhnimi molekulami (3,3 kDA). Molekule kolagena Fortigel ® imajo velik delež aminokislin, ki so hkrati tudi gradniki sklepnega hrustanca. To so glicin, prolin in hidroksiprolin. Z encimsko hidrolizo se molekule kolagena cepijo na manjše peptide, ki se v prebavnem traktu ne razgradijo. Te molekule imajo zaradi svoje majhnosti odlično sposobnost absorpcije v hrustančno tkivo, kjer delujejo neposredno na hrustančne celice (hondrocite) in tako pripomorejo k obnovi sklepnega hrustanca.

Varen in brez neželenih učinkov

Kolagenflex je popolnoma varen za uporabo in nima neželenih učinkov. Vsebuje beljakovine najvišje kakovosti, je brez glutena, maščob, purina in holesterola. Idealen je za rekreativne in vrhunske športnike, osebe s povečano telesno težo, fizično dejavne in vse, ki obremenjujejo svoje sklepe. Priporočeni dnevni odmerek je 10 gramov. Toliko ga je tudi v eni vrečki, katere vsebino lahko vmešate v vodo, sok, jogurt ali drugo pijačo. Uživati pa ga smete tudi ob terapiji z drugimi zdravili in prehranskimi dopolnili. Njegovi učinki so vidni že po prvem mesecu jemanja, za doseganje optimalnih rezultatov pa se priporoča najmanj trimesečno uživanje.

stanje sklepnega hrustanca po jemanju kolagena FORTIGEL®

Učinkovitost kolagena Fortigel® je bila potrjena s številnimi študijami. Dokazano je, da obnavlja sklepni hrustanec in povečuje gibljivost sklepov. Shema prikazuje spremembo hrustanca po treh mesecih jemanja kolagena Fortigel® . (Vir: Collagen Research Institute, Kiel, Nemčija)

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

ZDRAVI SKLEPI

Bolečine ni treba trpeti

D

anes ni več nobene potrebe, da bi vam bolečina zniževala kakovost življenja. Bolečina je koristna samo v toliko, da nas opozori, da se v telesu dogaja nekaj, kar ni dobro. Najbolje je, da poiščemo vzrok bolečine in ga odpravimo. Dokler to ni možno, pa je v lekarni na voljo dovolj zdravil in drugih izdelkov in pripomočkov, da si lahko bolečino olajšamo uspešno in z minimalnim tveganjem. »Za boleče sklepe so v lekarni na voljo zdravila in drugi izdelki v različnih farmacevtskih oblikah – tablete, praški, kapsule, mazila, kreme in geli,« našteva magistra farmacije Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj. »Farmacevti seveda najbolj zaupamo zdravilom, saj so zanje narejene klinične študije, ki potrjujejo njihovo učinkovitost, poleg tega so njihova kakovost, varnost in učinkovitost ves čas pod nadzorom. Razen zdravil so na voljo tudi številni drugi

28

izdelki. To so prehranska dopolnila, živila za posebne zdravstvene namene in medicinski pripomočki.«

Proti bolečim sklepom

Potočnik Benčičeva pri bolečih sklepih svetuje uporabo zdravil za lajšanje bolečin, ki imajo tudi protivnetno delovanje – to so nesteroidni antirevmatiki. Ob tem opozarja, da morajo biti pri jemanju teh zdravilih pazljivi tisti, ki imajo želodčne težave ali so preobčutljivi zanje.

Prav tako lahko z geli, kremami in mazili, ki vsebujejo isto učinkovino, lokalno lajšamo bolečine v manjših sklepih. A pozor, ker se bliža poletje, pazimo, da predel, ki smo ga namazali s takšnim zdravilom, ne bo izpostavljen soncu.

Pri bolečih sklepih se zelo dobro izkažejo zdravila, ki vsebujejo glukozamin. Pri tem učinek ne nastopi takoj, zdravilo je treba jemati najmanj štiri tedne. Če je zdravilo učinkovito, ga lahko uporabljamo dalj časa brez premora.

Učinkovit je tudi šipek

Če je vzrok bolečine vnetje, so zelo učinkoviti pripravki z izvlečkom šipka, ki jih za boleče sklepe lahko dobimo v lekarni brez recepta, našteva Potočnik Benčičeva. »Tudi te pripravke, ki so lahko v obliki kapsule ali praška, je treba jemati nekaj tednov, da se pokaže učinek.

Dokazano protivnetno delovanje imajo tudi nenasičene maščobne kisline omega-3, ki so na voljo v obliki mehkih kapsul,« razlaga naša sogovornica. Prav tako so učinkoviti pripravki, ki vsebujejo hialuronsko kislino.

Pri njih je učinek boljši, če jih kombiniramo z antioksidanti.

Pri bolečinah v sklepih si ljudje radi pomagajo tudi z različnimi oblogami, protibolečinskimi obliži in lokalnimi pripravki, ki vsebujejo izvlečke zdravilnih rastlin ali mentol in kafro.

Razlike med pripravki

Pripravki za blažitev sklepnih bolečin se razlikujejo po več dejavnikih. Najprej so lahko v njih različne aktivne učinkovine –

izvlečki iz zdravilnih rastlin, hialuronska kislina, mentol, kafra in drugi. Razlikujejo se tudi po tem, ali so za oralno uživanje ali se uporabljajo lokalno. Najpomembnejša razlika pa je pri dokazani klinični učinkovitosti in varnosti. Tista sredstva, ki to zagotavljajo, so zdravila. Hkrati so pri zdravilu navedeni tudi vsi neželeni učinki in previdnostni ukrepi. Naša sogovornica pravi, da tudi korektni proizvajalci prehranskih dopolnil vsaj delno zagotavljajo te informacije, opozarja pa tudi na nevarnosti. »Največja težava so nakupi prek spleta in od prodajalcev, ki trkajo na vrata.

Ljudje tako velikokrat kupijo izdelek vprašljive kakovosti po zelo visoki ceni.«

Največ povpraševanja po protibolečinskih zdravilih

»V lekarnah je največje povpraševanje po protibolečinskih zdravilih, zlasti ko gre za aku-

tno bolečino,« pravi Potočnik Benčičeva. Protibolečinska zdravila oziroma pripravki običajno vsebujejo učinkovine, kot so paracetamol, acetilsalicilna kislina in nesteroidni antirevma-

Obvezen posvet z zdravnikom ali farmacevtom

Samozdravljenje je primerno le, če se pojavi znana bolečina, ki

KAKO NAŠIM SKLEPOM POMAGAJO GLUKOZAMIN, HONDROITIN IN HIALURONSKA KISLINA? Glukozamin je naravna snov, ki jo pridobivajo iz hitina (ogrodje) predvsem morskih nevretenčarjev in tudi iz gliv. Kot zdravilo je varno in ima malo neželenih učinkov.

Previdnost pri jemanju je potrebna pri ljudeh z astmo, alergijami na lupinarje, pri tistih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, imajo sladkorno bolezen, povišane vrednosti holesterola, bolezni jeter. Jemanje glukozamina se priporoča predvsem pri osteoartrozi kolena, o kateri je bilo narejenih največ študij. Jemanje se priporoča tudi športnikom, ki zaradi preobremenitev pogosto občutijo bolečine v sklepih.

Hondroitin sulfat je glukozaminu podobna snov, ki je prav tako naravno prisotna v našem hrustancu.

Pridobivajo ga iz hrustanca živalskega izvora, vendar je dokazov o njegovi učinkovitosti manj kot pri glukozaminu.

Hialuronska kislina v kombinaciji z antioksidanti in kolagenom je pri nas na voljo šele krajši čas. Kombinacija zagotavlja zaščito sklepov in regeneracijo hrustanca.

Zmanjšuje bolečino in vnetje.

Pripravkov je še več.

Prašek iz semen in plodov navadnega šipka je učinkovit, ko gre za vnetne procese.

Obstajajo tudi pripravki, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline omega-3 ali izvlečke zdravilnih rastlin, kot so vrba, arnika, gabez, divji kostanj.

Na voljo pa so tudi homeopatska zdravila. A pri teh je potreben posvet z dodatno usposobljenim magistrom farmacije, saj je izbira zdravila odvisna tako od lokalnih znamenj kot tudi od splošnega počutja in spremljajočih znamenj.

Za lajšanje bolečin se uporabljajo Arnica montana, Rhus toxicodendron in drugo.

smo jo že uspešno obvladovali, in če je bolečina blaga do srednje močna. Vsaka močnejša bolečina pa zahteva obisk pri zdravniku. Enako velja tudi za kronično bolečino, opozarja Potočnik Benčičeva. »Vsako zdravilo, ki ima dober učinek, ima tudi neželene učinke. Zato se je treba o pravilni uporabi posvetovati s farmacevtom.« Poudarja tudi, da nam bo farmacevt v lekarni laže svetoval, če mu bomo povedali, ali uporabljamo še kakšna druga zdravila, ali imamo kakšno kronično bolezen, kot sta diabetes in astma, ali imamo kakšne posebne zdravstvene težave, denimo gastritis, visok krvni tlak in podobno.

Ko iščemo zdravilo proti bolečini, farmacevtu prav tako ve-

Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

tiki. Manjše bolečine si lahko uspešno lajšamo z lokalnimi protibolečinskimi zdravili in drugimi pripravki ter se s tem izognemo tudi možnim težavam z želodcem. Za dolgotrajno lajšanje bolečine pa ljudje največkrat uporabljajo glukozamin. Ta obstaja kot glukozamin sulfat in glukozamin klorid.

Ponudba izdelkov in zdravil proti bolečim sklepom je v lekarni kar obsežna. Ljudje smo si različni, zato različna zdravila in pripravki na nas različno učinkujejo.

dno povejmo, kaj že imamo v domači lekarni, da ne bomo uporabljali več enakih zdravil hkrati in tako prekoračili priporočenega odmerka, svetuje sogovornica. »Farmacevti zagotovo dajemo prednost izdelkom, ki so registrirani kot zdravila, saj so njihova varnost, kakovost in učinkovitost ves čas pod nadzorom. To ne pomeni, da zavračamo uporabo prehranskih dopolnil. Nasprotno. Tudi te vam kdaj svetujemo. Vendar le takrat, ko vemo, da vam koristijo. Če vam nismo dali dovolj natančnih informacij, vedno vprašajte tudi, kdaj, kako in koliko časa se priporoča uporaba, bodisi zdravila bodisi prehranskega dopolnila.«

ZDRAVILO

POMAGALI SMO ŽE MNOGIM, LAHKO TUDI VAM. 29

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

ZDRAVE OČI

V desetih minutah se znebimo očal

Je laserska operacija dioptrije resnično primerna za vse – otroke, odrasle in starejše? Je pri tem pomembno, ali smo kratko- ali daljnovidni? So vse laserske operacije uspešne? O tem smo se pogovarjali z mag. Kristino Mikek, dr. med., specialistko oftalmologije iz Centra za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti.

Se z lasersko operacijo oči lahko za vedno znebimo očal?

To drži v primerih, ko je dioptrija pred operacijo stabilna, in v primerih, ko kandidat za operacijo nima kakšnih drugih očesnih bolezni. Pomembno je, da je oko zdravo. To pa ugotovimo na podrobnem pregledu pred operacijo.

Kakšne vrste laserskih operacij so primerne za odpravo dioptrije?

Obstajata dve vrsti laserskih korekcij, ki se razlikujeta po pripravi roženice na delovanje laserja excimer. Pri tehniki površinske ablacije, ki jo imenujemo LASEK (angl. laser subepithelial keratomileusis), s površine roženice s posebno alkoholno raztopino odstranimo povrhnjico in nato z laserskim žarkom odpravimo dioptrijo. Na koncu operacije zaradi hitrejšega celjenja vstavimo terapevtsko kontaktno lečo, pod katero se povrhnjica v treh dneh po operaciji zaceli.

Pri tehniki LASIK (ang. laser in situ keratomileusis) ali novejši SBK (ang. sub Bowman keratomileusis) pa s posebnim nožem naredimo tanek reženj velikosti 90 do 100 mikrometrov, nato delujemo z laserjem, ki odpravi dioptrijo, in na koncu reženj namestimo na prvotno mesto. Razlika med tehnikama LASIK in SBK je v tem, da so bili pri tehniki LASIK režnji, ki smo jih delali včasih, debelejši –

30

merili so 150 do 180 mikrometrov, medtem ko so pri metodi SBK tanjši in zaradi tega manj agresivni do mehanske stabilnosti roženice.

Katere operacije izvajate v vašem centru?

V našem centru izvajamo obe omenjeni tehniki. Za katero se odločimo, je odvisno od starosti pacienta in izvidov preiskav, ki jih naredimo pred operacijo. Pacienti, ki imajo tanjšo roženico ali roženico asimetričnih površin, so bolj primerni za tehniko površinske ablacije L ASEK. Velika razlika med obema tehnikama, ki jo opazijo pacienti, je bolečina po operaciji, ki je pri tehniki SBK praktično ni, pri tehniki L ASEK pa se mora povrhnjica zaceliti in to traja nekaj dni. V tem času pacient občuti bolečine in je zanj neprijetno. Seveda pa laserska korekcija dioptrije ni primerna za vse, še posebno je tu skupina ljudi, ki ima zelo visoko dioptrijo (nad -9,0 dioptrije) in pretanko roženico za katerokoli od laserskih korekcij. V teh primerih delamo operacijo z vstavitvijo fakične leče, s katero uspešno korigiramo dioptrijio. Tudi pri tem gre za ambulantno operacijo, ki traja nekaj minut, in že isti dan pacient vidi brez očal. Take operacije z vstavitvijo fakične leče so primerne za ljudi do 40. leta starosti.

Je laserska operacija primerna za vse, tako za otroke kot starejše?

Praviloma operiramo po 21. letu starosti, če je dioptrija stabilna.

V literaturi je objavljenih nekaj primerov, ko so operirali otroke, še posebno tiste, ki so imeli veliko razliko v dioptriji med enim in drugim očesom. V teh primerih je primernejša tehnika površinske ablacije. Poudarjam, da so to izjeme in da to ponavadi ni pravilo. Res se je dobro držati tega, da je dioptrija stabilna, vemo pa, da se dioptrija včasih lahko spreminja vse tja do 25. leta starosti. Če se tega držimo, potem je tudi sprememba dioptrije po operaciji manj verjetna.

Je pri laserski operaciji dioptrije pomembno, ali smo kratko- ali daljnovidni?

Da, to je pomembno. Pri kratkovidnih lahko lasersko operacijo naredimo pri dioptrijah vse do -9,0, če imajo dovolj debelo roženico. Tudi astigmatizem ni ovira. Pri daljnovidnih pa je laserska operacija možna le do dioptrije +3,50 ali +4,0. Vemo, da nad to dioptrijo rezultati niso tako predvidljivi in da se plus dioptrija ponavadi vrne. Pri daljnovidnih, starih okrog 40 let ali starejših, je primernejša operacija zamenjave naravne očesne leče z novo multifokalno lečo, s katero je možno odpraviti dioptrijo za daljavo in bližino. Vsi, ki imajo visoko plus dioptrijo, dobro vedo, da zelo slabo vidijo na bližino, s to operacijo pa ču-

dežno spregledajo. Gre za operacijo, ki je povsem enaka kot operacija sive mrene, le da je leča, ki jo vstavimo, drugačna. In že smo pri ljudeh s sivo mreno in dioptrijo, ki jih z operacijo sive mrene lahko rešimo optičnih pripomočkov za gledanje na daleč in na blizu. Tu je treba dodati, da je za uspeh operacije pomembno, da je sicer oko zdravo in da kandidat za operacijo razen sive mrene nima pridruženih očesnih bolezni.

Kako pacienta pripravite na lasersko operacijo?

V našem centru pacient pred operacijo opravi najmanj dva pregleda. Na prvem, informativnem pregledu, ki je brezplačen in povsem neobvezujoč, se pogovorimo in predstavimo možnosti, ki pridejo v poštev glede na starost in dioptrijo. Pacientom so na voljo vse informacije o operaciji. Hkrati dobijo v podpis soglasje, ki ga podpišejo pred operacijo, da se lahko na podrobnem pregledu po opravljenih preiskavah natančno pogovorimo in odločimo, katera vrsta operacije je zanj najprimernejša. Čakalne vrste za omenjene laserske operacije skoraj ni, po navadi so na vrsti v enem do treh tednih. Le

Za površinsko ablacijo in tehniko SBK je dokazano, da sta tri do šest mesecev po operaciji v smislu vidne ostrine obe enako dobri in primerljivi.

Pri kratkovidnih lahko lasersko operacijo naredimo pri dioptrijah vse do -9,0, če imajo dovolj debelo roženico.

Tudi astigmatizem ni ovira. Pri daljnovidnih pa je laserska operacija možna le do dioptrije +3,50 ali +4,0.

Mag. Kristina Mikek, dr. med., specialistka oftalmologije iz Centra za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti.

Foto: Lenart Zore

pri znotrajočesnih lečah, kjer je po navadi na lečo treba čakati do mesec ali dva, so čakalne dobe na operacijo malce daljše.

Kako poteka pregled pred operacijo?

Na podrobnem pregledu naredimo vse preiskave, s katerimi večkrat preverimo dioptrijo in ugotovimo, ali je oko zdravo.

Pomembno je, da se glede na izvide preiskav in funkcije vida s pacientom pogovorimo o realnih pričakovanjih po operaciji. Velikokrat obravnavamo primere, ko recimo pacient na eno oko slabše vidi, ker se oko od rojstva ni razvilo zaradi nenošenja očal ali zaradi razlike v dioptriji. V takih primerih je treba kandidata seznaniti, kakšen bo vid po operaciji. Pri operaciji z multifokalno lečo je treba paciente seznanti, da bodo potrebovali čas, da se bodo po operaciji naučili gledati na bližino, da bodo morda za kakšne izjemne priložnosti potrebovali očala ali da se lahko opazijo ob-

robe okrog luči nasproti vozečih vozil pri vožnji ponoči.

Kako dolgo traja poseg?

Ne več kot deset minut, odvisno od primera, lahko tudi manj.

In okrevanje po operaciji?

Priporočamo, da pacient nima kakšnih nujnih obveznosti vsaj teden dni. Pri tehniki SBK lahko sicer že naslednji dan praktično normalno delajo, pri metodi LASEK pa pacientom svetujemo, da vsaj tri dni mirujejo.

So vse laserske operacije oči uspešne? Lahko pri takšnem posegu tudi oslepimo?

Za površinsko ablacijo in tehniko SBK je dokazano, da sta tri do šest mesecev po operaciji v smislu vidne ostrine obe enako dobri in primerljivi. Sta pa rehabilitacija in stabilizacija vidne ostrine pri tehniki SBK hitrejši kot pri metodi LASEK. Pri vsakem operativnem posegu, tudi na očeh, je zelo pomembno,

da se na podrobnem pregledu pogovorimo o vseh možnostih in zapletih med operacijo in po njej. Menim, da je strah pred izgubo vida povsem neutemeljen.

Je ena laserska operacija dovolj, da nikoli več ne bomo potrebovali očal ali leč?

Je v primeru, da je dioptrija pred operacijo stabilna in da se tudi

zaradi drugačnega celjenja ne spreminja. Včasih je dioptrijo, ki ostane po operaciji ali se pojavi v letih po operaciji, možno korigitrati z dodatno lasersko korekcijo, ki je vključena v ceno prve operacije. Preden se odločimo za to, je spet pomembno, da je dioptrija stabilna in da je z medicinskega stališča vnovična operacija varna.

INFORMACIJE

Center za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti Tehnološki park 21, stavba D, 3. nadstropje, 1000 Ljubljana Brdo Delovni čas: vsak delavnik med 8. in 19. uro Tel.: (01) 510 23 40, 510 23 41 E-naslov: info@morelaokulisti.si Podrobne informacije o laserski operaciji dioptrije dobite na spletni strani www.morelaokulisti.si.

31

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

ZDRAVE OČI

Ne pozabite mežikati

Suho oko ni nedolžno stanje. Bolezensko spremenjen solzni film povzroča površinske okvare na očeh, simptome neugodja na očeh in motnje vida.

O

ftalmologi opozarjajo, da je treba biti na zmanjšano tvorbo solz v solznih žlezah, povečano izhlapevanje solz ali nepravilno sestavo solz zelo pozoren. Vse to največkrat občutimo kot draženje ali celo slabši vid. Alenka Gril, dr. med., specialistka oftalmologije, pravi, da tvorba solz z leti slabi.

Težave imajo pogosteje ženske, posebno v menopavzi zaradi spremenjenega hormonskega stanja. Pogosteje imajo težave tudi ljudje z revmatskimi obolenji in boleznimi ščitnice. Suho oko povzročajo še zdravila, kot so antihistaminiki (zdravila

proti alergiji), antidepresivi, zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Začasno se lahko pojavi po operativnih posegih na očeh.

Povečano izhlapevanje solz nastaja pri blefaritisu, vnetju žlez v vekah, ki izločajo maščobni del solznega filma. »Ljudem, ki imajo rdeče robove vek ali suhe obloge na robovih vek, priporočam, da obiščejo oftalmologa,« pravi in opozarja na pomebnost mežikanja.

Pekoč občutek in solzenje

»Normalna frekvenca mežikanja je 15-krat na minuto. Opravila, ki zahtevajo intenziven očesni napor (delo za računal-

nikom, delo za mikroskopom, vožnja avtomobila, branje), lahko zaradi preredkega mežikanja povzročijo suho oko,« razlaga Grilova. Kot pravi na podlagi prakse, imajo ljudje s suhimi očmi nelagoden, pekoč občutek v očeh, občutek peska ali tujka v očeh, pa tudi občutek zbadanja. »Zelo zanimiv znak suhega očesa je povečano solzenje in bolniki v ambulanti pogosto podvomijo o moji diagnozi suhega očesa. Povečano solzenje nastane zaradi suhih otočkov na površini očesa, ki jih solzna žleza razume kot tujek v očesu in sproži refleks solzenja. Pri napredovanju bolezni lahko nastane moten vid, ki se pokaže ob koncu dneva.

Oči so bolj rdeče in brez sijaja.

V ambulanti opravimo poleg pregleda očesne površine pod biomikroskopom še posebne teste – barvanje očesne površine z različnimi barvili in meritve stabilnosti solznega filma, s Schirmerjevim testom pa merimo količino solz.«

Umetne solze

Pri suhih očeh si lahko deloma pomagamo tudi sami. Dva učinkovita ukrepa sta nošenje

zaščitnih očal ob vetru in zavestno mežikanje. »Pri intenzivnem očesnem naporu zavestno pogosto mežikamo oziroma vsakih 10 minut zapremo oči za pol minute. Zaslon računalnika postavimo niže, saj so pri pogledu navzdol oči bolj pokrite z vekami,« svetuje sogovornica. Oftalmologi pri suhem očesu svetujejo tudi uporabo umetnih solz, pri tem pa Alenka Gril poudarja, da je dajanje umetnih solz le simptomatsko zdravljenje, torej lajšanje težav in preprečevanje zapletov. »Pri bolnikih opažam razočaranje, ko se bolezen in težave ob prenehanju dajanja umetnih solz znova poslabšajo.« Suhe oči je vsekakor treba zdraviti. Posledice nezdravljenja so odvisne od vzroka nastanka suhega očesa. Pri lažjih oblikah bodo bolniki nezadovoljni zaradi pretiranega solzenja, občutka peska, zbadanja in pečenja v očeh. Pri hujših oblikah bolezni pa lahko pride do vnetja očesnih površin, predrtja roženice in globljega vnetja v očesu. Posledica vsakega vnetja pa je nastanek brazgotine na roženici, kar povzroča bleščanje ter slabši ali celo dvojni vid.

PRAKTIČNI NASVETI LJUDEM S SUHIMI OČMI

Ne izpostavljajte oči neposrednemu pihanju zraka, ki ga ustvarjajo sušilnik za lase, grelec v avtu, klimatska naprava.

Nosite zaščitna očala v vetrovnem vremenu in v bazenu.

Doma poskrbite za dovolj veliko vlažnost zraka, ki naj bo 30do 50-odstotna.

Ne mencajte si oči, ker jih to dodatno vzdraži.

Uporabite umetne solze, še preden začnete opravila, ki oči dodatno sušijo (vožnja avta, branje, gledanje TV, računalnik).

Pri opravilih, ki zahtevajo intenzivno vidno koncentracijo, zavestno mežikajte in vsakih 10 minut zamižite za nekaj sekund.

32

Hit so leče za enkratno uporabo Kontaktne leče so med ljudmi, ki imajo težave z vidom, zelo priljubljene. So manj opazne kot očala in narejene iz sodobnih silikonsko hidrogelnih in očem prijaznih materialov. Primerne so za vse – otroke, mladostnike in odrasle.

K

ontaktne leče so neviden pripomoček za gledanje, saj so nameščene neposredno na roženico. V svetu se za leče odloča vedno več ljudi. Nosi jih že približno 120 milijonov Zemljanov. Glede na material in obliko jih delimo na mehke in poltrde. Izbira je odvisna od vrste napake vida, zdravstvenega stanja oči in želje uporabnika oziroma pacienta. Kontaktne leče morajo biti prilagojene vsakemu posamezniku. Vrsto leče naj izbere specialist na podlagi pregleda in preiskave oči. »Med uporabniki so najbolj priljubljene mehke leče, narejene iz novejših silikonsko hidrogelnih materialov, kot sta skupini air optix ali dailies. Še vedno pa so pomembne tudi za pline prepustne poltrde (RGP) kontaktne leče, in sicer pri sestavljeni dioptriji, keratokonusu, visokem astigmatizmu ali pri posebnih oblikah roženice,« razlaga Marjan Irman, dr. med., specialist oftalmolog. Poltrde leče so izdelane iz slikonskih kopolimerov in so razmeroma trpežne, zato se običajno menjajo na eno leto. Zahtevajo pa več prilagajanja na začetku. So varnejše, a manj udobne.

Mehke kontaktne leče

Najnovejše dnevne leče Total so izredno udobne, kot da jih ni v očeh, pravi naš sogovornik.

Se pa na mehke kontaktne leče bolj lepijo snovi, ki se pojavljajo v solzah. Ker so leče različno odporne proti lepljenju teh snovi oziroma depozitov, se, odvisno od materiala, menjajo dnevno, na en mesec in zelo redko na osem do 12 mesecev.

Razlika je, poleg različne življenjske dobe leče, tudi v obliki in v tem, kako dolgo jih lahko nosimo čez dan. »Dandanes so najbolj priljubljen pripomoček za korekcijo vida dnevne leče za enkratno uporabo, recimo leče Total. Najpogosteje pa se nosijo mesečne mehke leče. Že 12 let predpisujem tudi posebne mesečne leče Night & day, ki se nosijo nepretrgano mesec dni,« pravi sogovornik. Ob tem opozarja, da pri običajnih mehkih lečah nepretrgano nošenje noč in dan ni priporočljivo, saj je oskrba očesa s kisikom med spanjem ovirana, kar lahko privede do resnih očesnih obolenj. Oko se mora spočiti, zato je priporočljivo, da zvečer leče odstranimo iz oči, jih dezinficiramo in shranimo v posebni tekočini za shranjevanje leč Aosept. Pri dnevnih mehkih lečah skoraj ni nevarnosti, da bi se okužile z bakterijami ali nečistočo. Slaba stran teh leč je samo cena, saj so povprečno dvakrat dražje.

Kdo lahko nosi leče

Kontaktne leče so primerne tako za otroke kot odrasle.

Otroci jih običajno laže prenašajo in zanje bolje skrbijo.

Danes so materiali, iz katerih so narejene, tako kakovostni, da so leče primerne tudi že za dojenčke. »Dojenček, ki je bil operiran zaradi katarakte, lahko že po nekaj tednih nosi kontaktno lečo, ki mu pomaga pri razvoju vida. Prav tako so kontaktne leče primerna oblika zdravljenja vida pri otrocih z visoko dioptrijo, pri veliki razliki v dioptriji med očesoma in kadar ne marajo očal. Kontaktne leče so varna oblika tudi pri

mladostnikih, saj je recimo pri poltrdnih lečah zelo zmanjšana možnost okužbe. Prav tako lahko z ustreznimi lečami bolje uravnavamo kratkovidnost pri otrocih,« razlaga dr. Irman. Kot poudarja, so študije pokazale, da otroci raje nosijo kontaktne leče kot očala. Ovira so zgolj predsodki in v kriznih časih, v katerih živimo, tudi finančna sposobnost staršev.

Motnje vida

Kontakne leče lahko normalizirajo različne motnje vida. Če imate zamegljen vid na daljavo, potem imate verjetno najpogostejšo motnjo vida, miopijo ali kratkovidnost. Če so težave z vidom na blizu, gre verjetno za hiperopijo ali daljnovidnost. V več kot polovici primerov pa sta ti dve motnji kombinirani z astigmatizmom. »Kontaktne leče za kratkovidnost so tanjše proti sredini leče in debelejše proti robovom. Svetlobni val razpršijo oziroma pomaknejo nazaj, da doseže mrežnico, in tako izostrijo sliko. Pri daljnovidnosti pa so leče debelejše v sredini in tanjše proti robu leče. Svetlobni val premaknejo naprej, tako da se slika projicira na mrežnico in iz-

ostri,« razlaga dr. Irman in dodaja, da se za korekcijo astigmatizma uporabljajo posebne torične ali cilindrične kontaktne leče, za starejše, ki imajo težave pri branju, pa posebne multifokalne kontaktne leče.

Očesna ordinacija Irman Žalec Savinjska cesta 2, Žalec Podrobne informacije o kontaktnih lečah dobite na spletni strani www.irman.si.

Za pregled se lahko naročite: - s spletnim obrazcem na www.irman.si, - po elektronski pošti okulistika@irman.si, - po telefonu: (03) 713 35 12 od ponedeljka do petka med 8.00 in 11.30, - osebno v ordinaciji v Žalcu od ponedeljka do petka med 8.00 in 11.30.

33

Zdravifit »Kravžljanje možganov« dokazano ohranja spomin in

SPOMIN

Ali obisk psihiatra pri nas res še vedno pomeni, da si nor, in zakaj smo Slovenci pripravljeni dati toliko denarja za nakup avtomobila, za utrjevanje spomina pa nič, sta le dve temi, o katerih smo se pogovarjali z doc. dr.

Gorazdom B. Stokinom, dr. med., nevrologom z nevrološke in psihiatrične klinike v Ljubljani.

Kaj sploh je spomin in kako deluje?

Poznamo dva izraza, učenje in spomin. Učenje je raziskovanje novega v svetu ali v nas samih, spomin pa je shranjevanje pridobljenih informacij. Spomin delimo na zavestni in podzavestni. Slednjega uporabljamo, ko se denimo naučimo voziti kolo ali smučati. Zavestni spomin pa ima dve pomembni podskupini. Prva je epizodični spomin. Gre za spomin o nas, o času in kraju, od takrat, ko smo rojeni, ko se začnejo spomini, podatki shranjevati. To je spomin, ki ga uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Druga podskupina je semantični spomin, to so podatki. Recimo imamo novo vlado, skakalci so zmagali na svetovnem tekmovanju in podobno. To se nas osebno sicer ne tiče, a brez tega znanja ne moremo normalno živeti.

Kako pa spomin nastane?

Vsaka vrsta spomina ima svoj mehanizem nastajanja. Nastanek epizodičnega spomina, denimo, delimo na štiri obdobja.

Prvo je obdobje vkodiranja, ko pride informacija v osrednje živčevje. Drugo obdobje je utrjevanje spomina, tretje pa shranjevanje – gre za to, da se informacija preseli v druge dele možganov. Ko je spomin shranjen, preidemo v četrto obdobje. Pravimo mu priklic. Gre za to, da nekaj, kar smo shranili, lahko tudi prikličemo.

34

Zaradi čedalje več podatkov računalniški strokovnjaki snujejo zmogljivejše spominske module. Včasih smo računalniški spomin merili v kilobajtih, zdaj že terabajti skoraj ne zadoščajo več. Kaj se ob tej gori podatkov dogaja s človekovim spominom?

To je odlično vprašanje iz več razlogov. Prvi je zagotovo ta, da tega ne vemo. Dejansko se, če gledamo možgane, od leta 1500 do leta 1900 ni veliko zgodilo.

Nastajala so imena, nato priimki, kasneje berila, knjige, časopisi – prišli smo v obdobje, ko beremo, si moramo zapomniti imena, a ta razvoj je šel zelo počasi.

Večina ljudi je živela razmeroma umirjeno življenje. V zadnjih 50 letih pa količina podatkov, ki bombardira naše možgane, doživlja presenetljivo rast. Kaj to pomeni, še ne vemo. Vse bolj kaže, da so dele možganov, stoletja uporabljane za bolj osnovne možganske funkcije, kot je vidno zaznavanje okolja, ukradle novejše funkcije, kot sta branje in pisanje. Tako imamo ljudje v možganih specifične centre za prepoznavo obrazov, črk, številk, česar druge vrste pretežno nimajo. Ti centri pri ljudeh niso nastali na novo, ampak so nove funkcije prevzele del možganov, ki pri drugih živih bitjih služijo drugemu namenu.

Kolikšen del možganov uporabljamo za svoj spomin?

Na to nimam jasnega odgovora.

Uporabljajo se možgani v celoti.

Gre zlasti za tako imenovane nevronske mreže. Obstajajo kilometri nitja, ki povezuje razne dele možganov, da lahko izvajamo posamezne funkcije. Med kognitivnimi sposobnostmi je taka najbolj krovna izvršilna sposobnost, ki nam omogoča tri stvari. Daje nam delovni spomin, torej nam na neki način omogoča, da shranjujemo določeno količino podatkov online. V računalništvu bi temu rekli pufr ali buffer po angleško. Recimo vtipkate telefonsko številko, dobite iskano osebo na zvezo in v istem trenutku pozabite na številko, je ne potrebujete več. Ta delovni spomin je ključen za učinkovitost. Drugi vidik izvršilne sposobnosti je sposobnost uporabe strategije, da lahko načrtujemo, organiziramo neki načrt, ga izpeljemo, smo pravočasni in ga uspešno končamo. Tretji vidik pa je teorija uma. To zanima ekonomiste, državnike. Gre za del izvršilnih sposobnosti, ki nas loči od živali in nam daje možnost, da beremo med vrsticami. Na primer, če vas pogledam, lahko razberem, ali ste žalostni, ali vas zanima, kar vam govorim, ali se dolgočasite.

Ali so računalniki olajšanje za spomin, potuha ali morda spominu celo škodijo?

Mislim, da računalniki spominu ne škodijo. Je pa res, da tega dolgoročno ne vemo. Če je nekdo naučen, da pravilno prečisti veliko informacij, lahko v enem

dnevu pregleda tisočkrat več informacij kot denimo pred sto leti. In to je enkratno. Težava je le, da se mora človek naučiti pravilno uporabljati izvršilne sposobnosti spomina, da si zna vzpostaviti strategijo, da bo najbolj učinkovit glede na količino informacij, ki so mu na voljo. Če želiš narediti preveč stvari naenkrat, ponavadi na koncu ne narediš nič, če nisi dobro organiziran. V ZDA, na Japonskem, v Angliji, na Škotskem in na Irskem to dobro vedo, saj je ta način razmišljanja zelo razvit.

Kaj pa pri nas?

Mi zelo capljamo za najbolj naprednimi državami. In to ne preseneča. Do leta 1850 smo bili nekakšni hlapci v avstrijskem cesarstvu, čeprav smo bili več stoletij, in tega se ne zavedamo, skupaj z drugimi v cesarstvu ena najmočnejših držav na svetu. Od leta 1900 smo bili v nekakšnem brezvetrju, nato smo imeli 50 let nekakšnega režima, ki nas je ločil od zahoda, na neki način tudi od vzhoda.

Zdaj imamo mlado državo, v svojih začetkih, ko se učimo hoditi, padamo in se spet pobiramo, in to je absolutno pričakovano. Tudi nismo država, ki bi bila zelo bogata, kot so denimo Liechtenstein, Luksemburg, Švica, Norveška, Bahrajn, tako da je ozaveščenost ljudi glede spomina, glede izvršilnih sposobnosti in učinkovitosti na nižji ravni.

Pri nas bodo ljudje z lahkoto dali denar za avto. Da bi pa nekdo dal 50 tisoč evrov za to, da bi imel boljši spomin, da bi znal pravilno čustvovati, se še dolgo ne bo zgodilo.

Tako pravi doc. dr. Gorazd B. Stokin, dr. med., nevrolog z nevrološke in psihiatrične klinike v Ljubljani.

Foto: Irena Herak

Kako treniramo spomin?

Podatke, kolikor jih že je, je najbrž le treba nekako selekcionirati, da sploh vemo, kaj si je dobro zapomniti in kaj ne.

Obstajajo tehnike, da lahko zelo hitro beremo, obstajajo načini in strategije, kako se lahko učimo in zapomnimo snov za izpite. Spet smo pri tem, da smo mlada država, ki teh tehnik nima tako razvitih. Poleg tega se psihiatrija stigmatizira. Na zahodu je normalno, da imajo ljudje svojega psihiatra, ki jim pomaga izkristalizirati njihova dejanja in postaviti temelje za naprej. Če nimaš osebnega psihiatra, malodane pomeni, da sploh nisi uspešen. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi naši uspešneži, poslovneži, umetniki, politiki, vsi strastno iskali osebnega psihiatra? Seveda je selekcioniranje podatkov potrebno. Postopek pa je preprost: vsak naj najprej preveri spletne strani, da ugotovi, kaj na tem področju sploh obstaja. Če želi kaj več, naj kontaktira strokov-

njaka. Je pa res, da je strokovnjakov za spomin pri nas izredno malo.

Pri nas obisk ali redno obiskovanje psihiatra pomeni, da si, milo rečeno, nor.

Tako je. Pri nas bodo ljudje z lahkoto dali denar za avto. Da bi pa nekdo dal 50 tisoč evrov za to, da bi imel boljši spomin, da bi znal pravilno čustvovati, se še dolgo ne bo zgodilo.

delu. Druga motnja, ki je prav tako dokaj pogosta v aktivnem življenju, je depresija, pogosto anksiozno depresivna motnja, ko ljudje nimajo več prave motivacije. Ne znajo se imeti več fajn, vse je negativno, vse je slabo, nič jih več ne motivira, da bi živeli normalno življenje. In kar naenkrat, ko se znajdejo v tej depresiji, v nekakšnem začaranem krogu, vse skupaj postane nesmiselno.

Katere so danes najpogostejše motnje spomina in zakaj se pojavljajo?

Prva je razstresenost. Ljudje so zelo uspešni, a se jim naenkrat vse podre. Zlasti gre za motnje pozornosti. Ljudje so preveč bombardirani z vseh strani, ne znajo uporabljati strategije pomnenja, upravljanja svojega časa. Kar naenkrat imajo občutek, da si ne zapomnijo več, pozabljajo, kaj morajo narediti, ne vedo, kaj je pomembno, kaj ne. To pomeni, da pomembnih stvari ne naredijo. Zaradi tega pride velikokrat do konflikta na

Obstajajo tudi prirojene bolezni, ki povzročajo motnje spomina?

Tudi. Prirojene bolezni, raznolike genetske okvare, kdaj pa tudi presnovne motnje, lahko sčasoma povzročajo motnje spomina. Motnje so pri ljudeh z Downovim sindromom, ki se z leti razvijejo v Alzheimerjevo bolezen. Lahko imamo prirojene motnje razvoja posameznih delov možganov, ki lahko povzročajo motnje spomina.

Pri avtistih ali Aspergerjevem sindromu se pojavljajo nekatere motnje vedenja oziroma

kognitivnih sposobnosti. Nekateri taki ljudje si lahko veliko zapomnijo, a tega ne znajo uporabiti. Še več, družba jih ne zna uporabiti za tisto, česar imajo več, ampak v njih vidi predvsem tisto, česar imajo manj.

Kaj pa izguba spomina?

Poznamo posebne bolezni, ki vodijo v izgubo spomina. Najbolj znana je Alzheimerjeva, kjer gre večinoma predvsem za zgodnjo izgubo epizodičnega spomina. Začne se s tem, da človek pozablja vsakodnevne informacije, se ne spomni imen, koga je srečal zjutraj in podobno. Druge bolezni so frontotemporalne demence, ki se pojavljajo pri mlajših ljudeh. Tukaj gre predvsem za vedenjsko spremenjenost – neustrezno vedenje vodi v izgubo občutka za medosebni stik, družabnost, osebno higieno. Ni uvida v lastno vedenje, ni empatije do soljudi.

Obstajajo oblike, kjer gre za motnjo semantičnega spomina, ko ljudje na začetku ne prepoznajo več predmetov, kdaj tudi

35

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

obrazov. Na primer, mož pride domov, vidi ženo, jo pogleda in ne ve, da je to njegova žena.

So to hude motnje?

To so neozdravljive bolezni, lahko pa z zdravljenjem v zgodnjem obdobju veliko naredimo. Zato je dobro, da ljudje, ki zaznajo te motnje, čim prej poiščejo pomoč zdravnika, saj jim le tako lahko najbolje pomagamo, da bodo imeli čim kakovostnejše življenje. Na žalost je pri nas področje spomina zanemarjeno in zaradi tega dostikrat zdravimo ljudi, ki so že v zadnjem stadiju demence – ne govorijo več, ne nadzirajo odvajanja vode in blata, ne hodijo.

Kako se sodobna medicina loteva spoznavanja delovanja spomina in odpravljanja motenj?

Ključen odgovor na to je, da vlaga veliko denarja v raziskave. Brez raziskav ne bomo mogli ugotoviti, kakšen je vpliv računalnikov, ipodov, ipadov in podobnih naprav današnjega sveta na možgane.

Brez raziskav ne bo novih zdravil.

Tudi tukaj Slovenija šepa, saj dajemo zelo malo denarja za znanost, še manj za nevroznanost. Lahko rečem, da se Slovenija ne zaveda pomena nevroznanosti. Treba je poudariti, da je to tisto področje raziskav, ki je dejansko vezano na vsak narod posebej. Vsak narod ima svoje navade, svojo tradicijo, svoje vedenje, svoje šege, svoj jezik. Brez vlaganja v nevroznanost v Sloveniji ne bomo nikoli vedeli, kaj in kakšni sploh smo.

Vlaganje v raziskave se torej obrestuje?

V zadnjih 20 letih je bil razvoj na tem področju bliskovit.

Prej je bila le ena Alzheimerjeva bolezen, zdaj jih je veliko, ki jih lahko natančno definiramo. Lahko vidimo stvari, ki se zgodijo po poškodbi glave, ki jih prej nismo mogli. Danes

36

lahko prikažemo slike, s katerimi lahko prepričamo ljudi, da je poškodba glave povzročila morfološke spremembe v možganovini. Danes lahko ločimo možgane enojajčnega dvojčka, ki igra violino, od drugega, ki je ne. Pričakujem, da bo ta razvoj v naslednjih sto letih še hitrejši. Med sto najpomembnejšimi vprašanji vseh znanstvenikov za prihodnje tisočletje jih je večina povezana z možgani.

koristna preventiva. Angleški kolega Snowdown je delal raziskavo pri nunah. Po smrti je proučil njihove možgane in ugotovil, da so bile tiste, ki so bile manj dovzetne za branje ali kognitivne sposobnosti, druženje, igre, pisanje, bolj podvržene razvoju Alzheimerjeve bolezni.

Tudi če bo nekdo jutri zbolel zaradi Alzheimerjeve bolezni, bo veliko dlje kompenziral bolezen in imel bolj kakovostno življenje, če bo kognitivno močan.

So se zaradi sodobnega načina življenja pojavile nove motnje oziroma bolezni, povezane s spominom?

Tako daleč, da bi govorili o boleznih novega časa, še nismo, smo pa blizu, ker spomin vedno bolje poznamo. Prepričan sem, da bomo sčasoma imeli nove motnje, ki bodo razvrstile ljudi na podlagi dovzetnosti za raztresenost. Poleg tega šele v zadnjih 50 letih študiramo spomin pri mlajših in starejših in ugotavljamo, kakšne so razlike. Na voljo imamo že več molekul, ki imajo ključno vlogo pri nastajanju spomina v možganih, in na podlagi nadaljnje analize bomo vsekakor ugotovili razne vzorce ljudi.

Izgorelost je denimo ena taka moderna bolezen, ko je človek najprej kot superman, potem pa kar naenkrat ni sposoben za nič.

Prav tako imamo prve primere ljudi, ki so nezadostni pri uporabi računalnika, čeprav so mu bili izpostavljeni od majhnega.

Veliko stvari je še nedorečenih.

Začenjamo pridobivati podatke, da bomo lahko opredelili nove bolezni, ki so dejansko zrcalo današnjega časa.

Kaj narediti?

Skozi vsa življenjska obdobja je treba čim bolj uporabljati spomin, kognitivne sposobnosti, pozornost, govor, vidno-prostorske in izvršilne sposobnosti. Čim več je treba uporabljati računalnik, brati knjige, se pogovarjati. Dejstvo je, da po 40. letu veliko tega ne želimo več. Tako imenovana mentalna fluidnost začenja izzvenevati, vedno manj hrepenimo po novem, vedno bolj želimo rutino. Ne želimo si kupiti novega telefona, ne želimo se naučiti nečesa novega.

Pri generaciji, trenutno stari 60 let, se nekateri sploh niso naučili uporabljati računalnika, so ga zavrnili. Drugo kritično obdobje je, ko gremo v pokoj. Tudi na tem področju je Slovenija specifična.

V zahodnih državah se nekomu, ki gre v pokoj, položaj v družbi bistveno ne spremeni. Je zaželen, spoštovan, obdrži veliko prestižnih, kdaj tudi lukrativnih funkcij, finančno je povsem preskrbljen. Pri nas pa je velikokrat tako, da si danes glavni, jutri pa odžagan. To je zelo kritično za dobro človeka. Prehod ob odhodu v pokoj mora nujno biti pravilno načrtovan, organiziran, predviden, da človek še vedno ostane dejaven.

Kaj lahko sami storimo, da nam bo spomnin čim dlje služil? Lahko tudi pri motnjah spomina govorimo o preventivi? Študije so pokazale, da je kravžljanje možganov najbolj

Ali spomin s starostjo peša?

Ne, spomin se zaradi staranja ne izgubi. Čeprav so spremem-

be spomina s staranjem znane in v literaturi obsežno opisane, to ni enako izgubi spomina. Človek ima lahko spomin tudi pri stotih letih. Vsaka izguba ali motnja spomina pomeni bolezen, s starostjo spomina ni nič manj.

Od nas je torej odvisno, kako spomin negujemo skozi leta?

Da, od tega, kako negujemo vse svoje intelektualne sposobnosti – da obiskujemo gledališče, gledamo televizijo, se ukvarjamo z računalnikom, smo telesno dejavni, igramo hokej na ledu, smučamo, plavamo, igramo tenis in podobno. Za dober spomin je pomembno tudi veliko druženja, da se veliko pogovarjamo.

Vendar prav zaradi računalnikov ni več druženja, ljudje se ne znajo več pogovarjati.

Res je, to je druga, negativna plat. Računalniki v nekem smislu spodbujajo, da so manj družabni ljudje še manj družabni, kot bi lahko bili. Ampak to je zgolj en del vseh ljudi. Pri večini računalnik verjetno vseeno spodbuja še več družabnosti, odpira novo okno za družabnost. Vprašam vas, ali je pred 20 leti lahko kdo v enem dnevu identificiral 100 ali več potencialnih partnerjev.

Pa na spomin negativno vplivajo tudi kakšne bolezni, recimo sladkorna ali povišana vrednost holesterola?

Zdravo življenje je pomembno tudi za možgane. Če imamo bolezni srca in ožilja, veliko holesterola, visok tlak, to vse negativno vpliva na možgane.

Navsezadnje so možgansko-žilne bolezni pogost in vse prej kot zanemarljiv vzrok spominskega ali na splošno kognitivnega upada. Zato je za dober

Foto: Irena Herak

SPOMIN

spomin pomemben zdrav način življenja, skrb za preventivo pri prej naštetih boleznih. Zelo pomembna je tudi telesna dejavnost. Zmerna redna fizična aktivnost je zelo priporočljiva, prav tako na dober spomin vpliva prehrana.

Za česen pravijo, da naj bi pozitivno vplival na spomin.

Kaj menite o tem oziroma ali se v znanstvenih krogih omenja še kakšno živilo, ki naj bi imelo podobne učinke kot česen?

O česnu je bilo že veliko povedano, prav tako o ginko bilobi.

Nekatere študije govorijo temu v prid, druge zavračajo to tezo. Škoduje ne. Tudi za indijsko začimbo kurkumin pravijo, da je dobra preventiva zoper Alzheimerjevo bolezen. Trenutno pa take študije, ki bi zagotovo pokazala, da neka hrana neposredno vpliva na spomin, še nimamo. Danes lahko zdrava prehrana vpliva predvsem na omilitev dejavnikov tveganja za možgansko-žilne bolezni in to je zadosten razlog, da se posvetimo temu, kaj jemo in kako kakovostno je tisto, kar jemo.

37

Zdravifit Od malih spalcev do velikih zaspancev in

SPANJE

Ljudje imamo različne potrebe, navade in razvade, povezane s spanjem, večina pa nas prespi od sedem do osem ur na dan.

R

edki potrebujejo manj kot šest ali celo pet ur spanja na dan.

Tako imenovanih malih spalcev, ki potrebujejo manj kot štiri ure spanja na dan, je Približno pet odstotkov prebivalcev. Na drugi strani pa je približno 10 do 15 odstotkov ljudi velikih zaspancev, saj potrebujejo devet in več ur spanja na dan. »Splošnega pravila, kolikšna je normalna količina spanja, ki jo potrebujemo za svoje normalno delovanje in dobro počutje, ni. Lahko sicer rečemo, da dobimo dovolj spanja takrat, ko se zjutraj zbudimo spočiti in naspani ter kasneje čez dan za svoje normalno delovanje in počutje spanja več ne potrebujemo,« pravi asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistka pediatrije in otroške nevrologije na KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Osemdeset različnih motenj spanja

Mednarodna klasifikacija opredeljuje več kot 80 motenj spanja. Vzroki zanje so najrazličnejši, lahko gre za prave, kronične nevrološke bolezni, motnje spanja zaradi drugih kroničnih obolenj, neustrezno higieno spanja in druge neugodne vplive iz okolja, zaradi uživanja nekaterih zdravil ali drugih snovi. Včasih pa pravega vzroka za nekatere sicer dobro opredeljene motnje spanja sploh ne poznamo. Kot pravi sogovornica, ima lahko nezadostno oziroma ne dovolj kakovostno spanje precej posledic.

Vedeti je treba, da je spanje biološka nuja in temeljni pogoj za normalno delovanje človeka. Pri otrocih je zadostno spanje eden izmed prvih pogojev za zdravo rast in razvoj. Pomanjkanje spanja povzroča čustvene in kognitivne motnje, utrujenost, lahko tudi različne somatske težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah in podobno. Posledica motenj spanja oziroma nezadostne količine spanja so lahko tudi bolj tvegane oblike vedenja, zloraba zdravil in drog, kot so denimo psihostimulansi.

Pomanjkanje spanja povzroča čustvene in kognitivne motnje, utrujenost, lahko tudi različne somatske težave, kot so glavoboli, bolečine v mišicah in podobno.

Nemirni spanec lahko vodi v bolezen

Danes je dobro znana tudi vzročna povezava med motnjami dihanja v spanju in kroničnimi boleznimi, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost ter posledične srčno-žilne in možgansko-žilne bolezni kot najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. »Ne smemo pozabiti, da so posledica čezmerne dnevne zaspanosti tudi pogostejše nesreče pri delu in predvsem pogoste prometne nesreče,« pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Na vprašanje, ali se različne motnje spanja tudi različno zdravijo, odgovarja pritrdilno, a hkrati opozarja, da so zdravila le eden od načinov zdravljenja.

Po njenem prepričanju v mnogih primerih pridejo v poštev tudi drugi ukrepi, kot so različne vedenjske spremembe, sprostitvene tehnike ali prilagoditve urnika spanja.

Zdrav način življenja pomaga

»Nespečnost je zgolj simptom, zato moramo pred zdravljenjem najti ustrezen vzrok

zanj. Le tako bo lahko zdravljenje usmerjeno k pravemu povzročitelju in s tem tudi uspešno. Različna uspavala so indicirana le za kratkotrajno nespečnost, nikakor pa niso namenjena kronični terapiji,« opozarja sogovornica. Kot dodaja, se temeljna načela zdravljenja motenj spanja pri otrocih ne razlikujejo bistveno od zdravljenja pri odraslih. Je pa v obeh primerih vse odvisno od primarnega vzroka motnje spanja, čeprav lahko precej naredimo tudi sami. »Zelo si lahko pomagamo z ustrezno higieno spanja, zdravim načinom življenja in vzdrževanjem primerne telesne teže. Ker smo cirkadiana bitja, kar pomeni, da ponoči spimo, čez dan pa smo budni, je prav, da ponoči spimo v zatemnjenem prostoru, čez dan pa smo čim bolj dejavni in izpostavljeni dnevni svetlobi. Temu prilagodimo tudi obroke hranjenja, uro večernega odhoda v posteljo in jutranjega vstajanja, ki ju vzdržujemo tako med delavnikom kot med prostimi dnevi konec tedna,« pojasnjuje asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Nepotreben luksuz ali udobje, ki varuje vaše zdravje?

Trendi izdelave ležišč gredo v smer uporabe naravnih materialov Za izdelavo visokokakovostnih ležišč pri Dollarju uporabljamo lateks. Tovrstna ležišča v jedru nimajo nobenih kovinskih vzmeti, saj zanje ni nikakršne potrebe, ker je predelani naravni kavčuk – lateks sam dovolj prožen in nudi hrbtenici in celemu telesu konstantno oporo po vsej dolžini. Zaradi svoje strukture je lateks zelo zračen, razen tega pa ga odlikujejo tudi njegove antibakterijske lastnosti, zaradi katerih je še posebej primeren tudi za alergike. Ker kar tretjino življenja preživimo v postelji, lahko hrbtenici odločilno pomagamo prav z ustrezno izbiro kakovostnega ležišča.

Lateks ležišče Silver DeLux 7-consko ležišče iz naravnega lateksa nudi kar največ udobja zaradi višine, kakršno imajo ležišča višjega kakovostnega razreda. Če ste tudi vi med tistimi, ki želite zdravo spalno okolje brez bakterij in pršic, je to ležišče pravo za vas.

Lateks ležišče Silver DeLux 90 x 200 cm

569,90 € 363,31 €

Prihranek: 206,59 €

-25% popust

+

-15%

dodatni popust

v vrednosti

20 €

ZLATA PRAVILA HIGIENE SPANJA

Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.

V spalnici imejte zmerno temperaturo in vlažnost.

Spalnica naj bo popolnoma temna.

Iz spalnice odstranite elektronske naprave in predmete, ki povzročajo hrup.

Izogibajte se telesnim naporom in vroči kopeli tik pred spanjem.

S telesno dejavnostjo se ukvarjajte v popoldanskih urah.

Izogibajte se težkemu ali prelahkemu večernemu obroku.

Zvečer ne pijte alkoholnih in poživljajočih pijač.

Postelja je namenjena le spanju. Ne uporabljajte je za druge namene. Če se ponoči ali zgodaj zjutraj prebudite, zapustite posteljo.

Kratek spanec si izjemoma privoščite le zgodaj popoldne.

Del dneva, predvsem dopoldne, preživite na sončni svetlobi.

Zvečer se zadržujte v tihem, sproščenem in ne presvetlem okolju.

BON

Zaščita prevleke s “silver’’ ioni.

Ročaji za lažje obračanje ležišča pri zračenju 3-dimenzionalna struktura, ki povečuje kroženje zraka

Veljavnost ponudbe do 31.8.2012. Različni popusti in akcije se med sabo ne seštevajo.

Prvim 150 naročnikom na katalog bomo podarili BON v vrednosti 20 €.

Bon za 20 € velja pri nakupu nad 300 €.

Želite o ležiščih in vzglavnikih Dollar izvedeti več?

Naročite brezplačni katalog.

Pokličite nas na telefonsko številko (01) 520 93 00 ali pošljite SMS na 030 661 334 s vsebino »Dollar-Finance, Zdravi in fit« in svojimi osebnimi podatki (ime, priimek, naslov). Brezplačni katalog vam bomo že naslednji dan poslali po pošti.

Prodajni saloni: Ljubljana – Citypark Domžale – Spar Center

38

Telefon za informacije in naročila: (01) 520 93 00 (od 8. do 18. ure, v soboto do 14. ure) info@dollar.si www.dollar.si

Zdravifit K estetskim kirurgom zahaja tudi vse več moških in

ESTETIKA

Čeprav je za mladosten videz ključna genetika, se lahko staranje upočasni tudi s pravilno prehrano in telesno dejavnostjo. Čedalje več ljudi pa za mladostno podobo brez gub posega po različnih pomlajevalnih metodah.

Bolj invazivne metode odpravljanja gubic

»Poznamo manj in bolj invazivne metode odpravljanja gubic in gub ter pomlajevanja.

Prve po navadi ne zahtevajo daljšega okrevanja in jih pacienti lahko opravijo tudi med službeno malico, druge pa terjajo kirurški poseg, ki je nekoliko zahtevnejši in mu sledi večdnevno okrevanje. Med manj invazivne metode sodijo pomlajevanje s strupom botulin, hialuronsko kislino in različnimi pilingi, lasersko pomlajevanje, mesoterapija, lastna plazma, med večje kirurške posega pa prištevamo lifting obraza in čela, korekcijo vek in obrvi, korekcijo nosu in drugi,« našteva sogovornik.

LASER V ESTETSKI KIRURGIJI

Laser se v estetski medicini uporablja predvsem pri odstranjevanju različnih madežev in nenevarnih kožnih sprememb ter tudi površinskih in globljih gub.

Po gladenju globljih gub je nujno okrevanje, ki traja 20 do 30 dni.

40

»Z nanašanjem krem sestavin ni mogoče spraviti pod kožo, strup botulin oziroma polnilo pa lahko fizično z injekcijsko iglo apliciramo pod kožo in tako dosežemo učinek, ki ga krema ne more,« pojasnjuje Matic Fabjan, dr. med.

Najučinkovitejši je botulin

Najučinkovitejša je metoda pomlajevanja s strupom botulin (najbolj je znan pod komercialnim imenom botox), saj prepreči, da guba sploh nastane. Primerna je predvsem za predele okrog oči, med očmi in na čelu.

Za gube v spodnjem delu obraza, se pravi od nosu navzdol, pa se večinoma uporablja hialuronska kislina, ki služi predvsem za polnjenje gub, kar zmanjša vidnost obstoječe gube. Hialuronska kislina se uporablja tudi za oblikovanje posameznih delov obraza. Tako se lahko poudarijo ustnice,

STRUP BOTULIN IN HIALURONSKA KISLINA

Strup botulin je naravno prečiščen protein, proizveden s pomočjo bakterije Clostridium botulinum. Hialuronska kislina pa je sestavina, ki jo imamo sicer v telesu in je sestavni del organizma. Oba sta nenevarna za telo. Organizem ju sprejme in čez nekaj čas razgradi.

Zato je treba apliciranje ponavljati na pet do 12 mesecev, odvisno od tega, kako hitro je pacientov organizem sposoben razgraditi omenjene preparate.

Pot do lepšega obraza in mlajše polti je treba začeti – na začetku.

Zagotovo je preventiva največ, kar lahko sami storimo za svojo kožo. ličnice, brada, obrvi, celo obliko nosu lahko spreminjamo. Primerna je tudi za korekcijo podočnjakov.

“

“

L

epota obraza ima danes pomembno vlogo. Na policah drogerij, lekarn in celo običajnih trgovin je zato mogoče kupiti marsikaj, kar je namenjeno negi obraza, a kot pravi Matic Fabjan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, to v realnosti ne pomaga veliko. Pot do lepšega obraza in mlajše polti je treba začeti – na začetku. Zagotovo je preventiva največ, kar lahko sami storimo za svojo kožo. Takšna preventiva je zaščita pred soncem, življenje brez nikotina, ustrezna prehrana, šele nato pride na vrsto pomoč zdravnika oziroma obisk pri specialistu.

Lepotna operacija je uspešna takrat, ko je pacient zadovoljen. To je osnovno merilo, ki je lahko zelo subjektivno, zlasti, ko je gledano skozi oči pacientovega pričakovanja.

Kreme so dobre le za nego

Marjan Fabjan, dr.med specialist plastične kirurgije

Za kreme, ki obljubljajo hitro in zanesljivo odpravo gub, sogovornik pravi, da so le preparat, ki omogoči, da je koža vlažna in bolj sijoča. »Z nanašanjem krem namreč sestavin ni mogoče spraviti pod kožo, botulin oziroma polnilo pa lahko fizično z injekcijsko iglo apliciramo pod kožo in tako dosežemo učinek, ki ga krema ne more,« pojasnjuje Matic Fabjan.

Zanimanja je čedalje več

Statistik, ki bi kazale, koliko ljudi redno obiskuje estetske kirurge, ni. Kot pravi Matic Fabjan, njihovo kliniko vsako leto obišče več kot tisoč pacientk in pacientov, ki želijo minimalno estetsko korekcijo obraza in se nato tudi redno vračajo. Po njegovem mnenju so navade Slovenk nekoliko drugačne kot pri ženskah v sosednjih državah ali denimo v ZDA, se pa v zadnjih letih metoda pomlajevanja z redno aplikacijo botulina in hialuronske kisline pogosteje pojavlja tudi pri nas in ne samo pri ženskah. Delež moških med pacienti estetske kirurgije namreč ni več zanemarljiv – ne v svetu ne v Sloveniji. Moški se po navadi odločajo za korekcijo z botulinom, različne pilinge obraza, korekcijo nosu ali lasersko odstranjevanje madežev.

ANKARAN, LJUBLJANA, KRANJ, CELJE +386 1 436 2123 +386 41 630 687 www.fabjan.si

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

Razmigajmo se v pisarni

Postavimo si mejo, da ne izgorimo

Razgibalne in raztezne vaje ter aktivni odmori med pisarniškim delom vzamejo le nekaj minut, imajo pa velik pozitiven učinek na naše telo. Po takšnih vajah smo bolj sproščeni, zbrani in učinkoviti.

Sindrom izgorelosti je stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge izpostavljenosti stresu.

P

oškodbe in težave, na katere moramo biti pri delu v pisarni še posebno pozorni, se kažejo kot napetost v mišicah, bolečine v predelu hrbtenice, okorelost sklepov, glavoboli, suhost oči, slab krvni obtok, napetost in stres. Kot pravi Dunja Gačnik, inštruktorica pilatesa in nordijske hoje ter predsednica Športnega društva Metulj, do teh poškodb ne pride naenkrat, ampak so posledica dlje časa trajajočega nabiranja drobnih

in za oko nevidnih sprememb v obremenjenih tkivih ter organih.

Tri najpogostejše poškodbe v pisarni so: sindrom zapestnega kanala (okvara živcev v zapestju): nastane zaradi ponavljajočih se gibov. Vzrok so lahko neprimerni gibi rok ali neprimeren položaj telesa na delovnem mestu; utrujenost mišic: ker nenehno sedenje ni naravna drža telesa in se mišice pri tem ne

uporabljajo, slednje za stalno »zaspijo«. Pogosto je posledica tega napačna drža – hrbet je upognjen ali pa je celotno težišče telesa preveč premaknjeno naprej, tako da pride do mišične napetosti v tilniku in ramenih; bolečine v predelu hrbta: slednje so eden najpogostejših vzrokov za delovno nesposobnost med zaposlenimi. Nastanejo zaradi nepravilnega sedenja in premalo gibanja. Hrbtenica se začne posedati, telo preide v slabo držo, medenica se

zvrne in povzroči izgubo naravnih krivin hrbtenice.

Da bi zmanjšali negativne posledice, ki jih prinaša pisarniško delo, naredimo med delom več premorov, med katerimi izvajamo raztezne in razgibalne vaje. Po teh premorih se bomo bolje počutili. Vaje so lahke, preproste in sproščujoče. Če jih izvajamo pravilno, lahko preprečimo marsikatero poškodbo, preden se pojavi.

Dunja Gačnik je na našo prošnjo izbrala dve vaji, ki ju predstavljamo v sliki in besedi.

P

ri večjih stalnih delovnih obremenitvah zaposlenega najprej prizadene delovna izčrpanost, ki vodi v nenehen občutek frustriranosti in stresne bolezni.

Po ustreznem počitku se stanje običajno izboljša, če pa se delo nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo, to vodi v sindrom izgorevanja. Ta običajno prizadene tiste, ki so dovzetnejši za stres in si pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti ne morejo postaviti meje. Gre za tako imenovane deloholike, ki so skrajno usmerjeni v delo in sebe vrednotijo le po priznanjih.

Ujetniki dela

»Izgorevanje se pokaže skozi tri stopnje razvoja: najprej gre za kronično utrujenost oziroma izčrpanost, nato se pojavi faza, ko se počutimo ujeti, v zadnji fazi pa pride psihofizični zlom oziroma izgorelost. Najpogostejša znamenja so telesna izčrpanost, motnje v koncentraciji, spanju in prebavi, občutimo pa tudi bolečine v mišicah in križu. Pogosto vsa ta znamenja spremljajo še panični napadi in pozabljivost. Če se prizadeti za motnje ne zmeni, si napetosti lahko začne lajšati tudi s prekomernim uživanjem alkohola, nato pa praviloma pade v stanje depresije,« nam je pojasnila dr. Ljiljana Lje-

»Izgorevanje se pokaže skozi tri stopnje razvoja: najprej gre za kronično utrujenost oziroma izčrpanost, nato se pojavi faza, ko se počutimo ujeti, v zadnji fazi pa pride psihofizični zlom oziroma izgorelost,« pojasnjuje dr. Ljiljana Ljepović, spec. internistka gastroenterologinja iz Diagnostičnega centra Bled. pović, spec. internistka gastroenterologinja iz Diagnostičnega centra Bled. Dodala je, da se opisana psihična stanja kažejo tudi v srčno-žilnih boleznih, visokem tlaku, lahko se pojavi akutni miokardni infarkt ali pride do možganske kapi. »Splošni imunski sistem je oslabljen, prizadeti ima pogoste prehlade in viroze. Spremembe se lahko pojavijo tudi na koži, običajni spremljevalci takega stanja so še gastroezofagealna bolezen oziroma pekoča zgaga, izpahovanje kisline in drugo.«

Pozitivno okolje za uspešno podjetje

Izgorelost preprečimo, če se umaknemo iz delovnega okolja v varno okolje družine in prijateljev. »Potrebujemo počitek, ustrezno prehrano, veliko gibanja oziroma spremem-

bo življenjskega sloga. Naučiti se je treba tudi pravilnega obvladovanja stresa, zato je pomembno, da se natančneje poučimo o sindromu izgorelosti. Vsekakor pa je za preprečitev omenjenih napetosti na delovnem mestu treba spodbujati pozitivno delovno ozračje in komunikacijo ter poskrbeti za ustrezno priznanje za delo, ki je lahko tudi nematerialno.

Pri polno razvitem sindromu izgorelosti je proces okrevanja dolg, zahteva resen medikamentozni in psihoterapevtski pristop, ki lahko traja tudi več let,« je poudarila dr. Ljiljana Ljepović iz Diagnostičnega centra Bled.

Na pregled vsakih pet let

Cilj preventivnih zdravstvenih programov, ki jih izvajajo v Diagnostičnem centru Bled (DC Bled), je odkriti morebitna začetna obolenja, ki jih sami ne moremo opaziti, ker nam v začetni fazi še ne povzročajo težav. S preventivnimi pregledi lahko bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, da jo lahko tudi pozdravimo. Preventivni pregledi so še posebno priporočljivi pri vseh, ki imajo morebitno družinsko obremenitev. Ker se zdravstveno stanje z leti spreminja, je take celostne preglede, kot jih s svojim specializiranim osebjem opravljajo v DC Bled na Bledu in v leta 2010 odprti podružnici v Ljubljani, dobro ponoviti vsakih pet let.

ŽIVITE STRESNO? Začnite delovni dan pomirjeni, saj skrb za vaše zdravje prevzamemo mi.

Vaja 1: Raztezanje križa, bokov ob strani in vratu

Sede prekrižajte levo nogo prek desne.

Desna roka naj počiva na zunanji strani levega stegna. Z desno roko nadzorovano vlecite proti desni strani.

Medtem ko to delate, obrnite glavo in poglejte čez ramo. Občutili boste raztezanje.

Zadržite pet do 10 sekund.

Ponovite na drugi strani in počasi dihajte.

Vajo delajte večkrat na dan, saj z njo aktivirate mišice v križu in pospešite krvni obtok. To je zelo dober način, da se izognete težavam v križu.

42

Vaja 2: Raztezanje ramen, hrbta, lakti in rok

Prekrižajte prste, nato dlani obrnite navzgor in raztegnite lakti nad glavo.

Zamišljajte si, da se vam lakti podaljšujejo, ko v njih in v zgornjem delu prsnega koša občutite raztezanje.

Zadržite 10 do 15 sekund.

Globoko dihajte.

Vaja je odlična za povešena ramena. Naredite jo kadarkoli med dnevom, ko boste začutili togost v ramenih ali vratu.

Enodnevni preventivni pregledi sedaj tudi v naši podružnici v Ljubljani.

Za več informacij pokličite (ga. Romana Lenarčič) na 04/579 84 08 ali pišite na romana.lenarcic@dc-bled.si.

www.dc-bled.si

43

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

PORTRET

Ko šport pomaga stroki in obratno

»Preden v javnost pošljemo opozorilo o prihajajočih poplavah ali podobnem dogodku, se pogosto počutim kot pred štartom pomembne tekme,« pravi Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na Agenciji RS za okolje.

J

aneza Polajnarja na njegovi športni poti že od nekdaj spremlja voda, naj bo v tekočem ali trdem agregatnem stanju. Že 40 let mu uspeva biti telesno dejaven petkrat na teden – naj bo na jadralni deski, v kajaku, na smučeh ali pa z bolj običajnimi in bazičnimi dejavnostmi, kot so tek, tek na smučeh, kolesarjenje ali fitnes.

Profesionalec že od nekdaj

Njegova športna pot se je začela v šestem razredu osnovne šole, ko se je začel ukvarjati s tekmovalnim smučanjem. Kariero tekmovalca je nadgradil še s strokovnim znanjem, pridobljenim na trenerski smeri takratne Visoke šole za telesno kulturo (današnja Fakulteta za šport). Poleg treninga smučanja pa je bil tudi zanesenjak v kajakaštvu na divjih vodah. In kot pravi, mu je prav ta disciplina omogočila pokazati svoje trenersko znanje v praksi. Od leta 1990 do 1995 je prevzel službo trenerja slovenskih kajakaških reprezentanc, s katerimi se je udeležil petih svetovnih prvenstev, bil pa je tudi član olimpijske ekipe na olimpijskih igrah v Barceloni. »To je bila velika šola življenja. Ko stopiš v kolesje vrhunskega športa, začneš življenje dojemati na višjem nivoju, kjer je vse prilagojeno uspehu, končnemu rezultatu, od prehrane, medicine, psihologije, tehničnih značilnosti športa in discipline,« je povedal Polajnar, ki je še danes član strokovnega sveta Kajakaške zveze Slovenije, s kolegi z Instituta Jožef Stefan ter UKC Ljubljana pa sodelujejo pri raziskavah in pisanju člankov o sodobnih tehnikah smučanja ter njihovem vplivu na smučarske poškodbe.

Športne izkušnje mu koristijo na strokovnem področju

Kot vodji službe za hidrologijo na Agenciji RS za okolje mu stroga disciplina in usmerjenost k cilju pomagata, ko je treba ukrepati v težkih razmerah. »Preden v javnost po-

44

šljemo opozorilo o prihajajočih poplavah ali podobnem dogodku, se pogosto počutim kot pred štartom pomembne tekme,« je razložil Polajnar. Na oddelku za hidrologijo imajo namreč pomembno odgovornost obveščanja javnosti in strokovnih služb o stanju hidroloških razmer v Sloveniji in predvsem obveščanja pred škodljivim delovanjem voda – pred poplavami ali sušo. Omenjene dogodke jim uspeva napovedati 36 do 48 ur pred njihovim nastopom, tako imajo strokovne službe še dovolj časa za ukrepanje. Za takšne napovedi pa so potrebne podrobne analize vremenskih razmer, kot je dejal Polajnar, k temu sodi tudi odlično poznavanje vetrovnih razmer v državi.

Polajnarjev kotiček je že legendaren

Stalen nadzor nad vremenom v državi Polajnarju ne služi le v strokovnem delu, temveč ga uspešno prenaša tudi v šport, predvsem jadranje na deski (windsurfing), ki je v zadnjem času Janezova glavna športna strast. Tako prav letos teče že petnajsto leto, odkar na slovenskih jadralskih portalih objavlja vetrovne napovedi za bližnjo okolico.

Njegove napovedi oziroma tako imenovani »Polajnarjev kotiček« so danes že na vseh glavnih spletnih straneh jadralnih deskarjev, s tem pa Janez poskuša pomagati širši windsurfaški javnosti, da se lažje odločijo, kje imajo več možnosti za močan veter. »Začelo se je s prvim jadralnodeskarskim portalom v Sloveniji, Slosurf. Ravno v času, ko sem nastopil službo na takratnem Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, so začeli delovati tudi računalniški meteorološki modeli, kot so Aladin in podobni. In eden od testnih primerov, ko smo poskušali na znanstveni ravni rešiti problem vetrovnih napovedi na manjšem območju, je bil jutranji termični veter v zalivu Preluk pri Opatiji,« se spominja Polajnar. O tej temi so leta 1997 objavili tudi članek. In to je bil začetek

računalniškega modela DADA, dinamične adaptacije vetra na manjšem območju, ki je danes podlaga za napovedovanje vetra med slovenskimi in tujimi športniki, ki za svoj šport potrebujejo veter. »Tako smo znanje iz zasebnega športnega življenja prinesli v poslovno življenje. S tem pa smo pripomogli še k razvoju omenjenih meteoroloških modelov,« je razložil sogovornik.

V iskanju močnega vetra

Kot smo že zapisali, je danes jadranje na deski Polajnarjeva prva športna strast, razvijala pa se je vzporedno s kajakaštvom in predvsem smučanjem. Leta 1979 je kupil svojo prvo jadralno desko, takrat je bila to v Sloveniji novost. A obenem je bil novi šport močno povezan s smučanjem. »Tako smo tudi v Smučarskem društvu Novinar imeli sekcijo za jadranje na deski. Takrat so morali vsi smučarski reprezentanti znati tudi jadrati na deski in mnogi surfači so prišli prav iz smučarskih vrst. Opravili smo tečaj za učitelja jadranja na deski, hodili smo na regate, prirejali smo celo smučarsko-surfaške duatlone,« je dejal Polajnar. Duatloni so običajno potekali na Kaninu s smučkami in na Mostu na Soči z jadralno desko, pa tudi na Voglu in Bohinjskem jezeru.

Kasneje je jadranje na deski močno napredovalo. »Z razvojem opreme smo osvajali nove veščine, deske so postajale vedno krajše in ožje, vse je postalo zelo hitro, adrenalinsko. Za tak šport pa smo potrebovali tudi vedno močnejši veter,« je razložil Polajnar.

To je tudi obdobje, ko jadranje na deski ni več le jadranje, temveč se razvije v »surfanje« z vetrom, tako danes športu pravimo »windsurfing«, saj pravega prevoda za ta izraz slovenski jezik (še) nima.

Z zahtevami po močnem vetru se je začelo tudi iskanje bolj prevetrenih delov naše in sosednje obale. In tu se je Polajnarju šport spet neločljivo povezal s stroko: »V mojem strokovnem delu je zjutraj, ko pridem v

službo, moja prva naloga pregled vremenske situacije, kjer so vetrovne razmere izredno pomembne, predvsem pri napovedovanju poplav na morju. Zato moramo zelo natančno poznati vetrovne razmere na Jadranu.

In imam to srečo, da lahko svoje védenje o vetru iz mladosti, ko smo iskali vetrovne lokacije na morju in jezerih, danes povežem z najsodobnejšimi tehnikami napovedovanja vetra,« je pojasnil Polajnar.

Gre dvakrat na teden

Na podlagi razvoja sodobnih metod napovedovanja vremenskih razmer sta s prija-

teljem Romanom Trobcem poskušala dokazati hipotezo, da je v Sloveniji in bližnji okolici možno z majhno opremo (ki zahteva veter nad štirimi bofori oziroma hitrosti nad 20 kilometrov na uro) deskati dvakrat na teden. »Ko pogledam surfaško statistiko za 15 let v preteklost, lahko vidim, da nama je v tistih letih, ko sva bila na tem področju zelo dejavno, to tudi uspevalo,« je dejal. Tako sta dokazala, da Slovenija nikakor ni zatišna dežela v objemu Alp. V teh 15 letih je oprema za jadranje na deski že močno napredovala, predvsem lahko danes krotimo precej večja jadra in deske, tako da je Polajnar prepričan,

da je danes možno dober veter ujeti tudi več kot le dvakrat na teden.

Slovenskemu »vetrovnemu guruju«, kot ga danes imenujejo windsurferji, uspeva na vodi in vetru ujeti med 60 in 80 dni na leto, a kot je pojasnil, to niso le celodnevni izleti.

Včasih se na vodo odpelje po službi, pa tudi pred službo, kadar lovi jutranji termični veter v zalivu Preluk. Svoje pa dodajo še vetrovni vikendi in vetrovne počitnice, ki jih največkrat preživi na Jadranskem morju, kjer z jadrnico išče območja, kjer naravna oblikovanost obale ustvarja šobo in pospeši veter do »uporabne« jakosti.

45

Zdravifit

petek • 1. junija 2012 • št. 03

in

REKREACIJA

Plavanje je rekreacija z najmanj poškodbami

Plavanja se je treba naučiti do te stopnje, da pri njem uživamo ter se počutimo udobno in zanesljivo.

P

Rekreacija v vodi razbremeni sklepe in krepi vse mišice ter srčno-žilni sistem.

Najprimernejši tehniki sta kravl in hrbtno plavanje.

o navadi šele v malce poznejših letih ugotovimo, da je plavanje tista rekreacija, ki nam bo omogočila nadaljevanje rekreativnih dejavnosti in zadovoljivo fizično kondicijo. Pri tem pa nam ne bo treba paziti na utrujene in izrabljene sklepe, že nekoliko krhke kosti in druge opešanosti organizma, ki jih prej ali slej v določenih letih začuti prav vsak človek.

Vpliv vode na dihalne organe

Gibanje v vodi enakomerno oblikuje mišice na vseh delih telesa in ugodno vpliva na razvoj organizma.

46

Seveda pa leta niso pogoj, da bi šele v starejši dobi začeli plavati. To je šport, ki v mladih letih pomaga lepo oblikovati telo, skozi vse življenje pa brez hudih obremenitev zagotavlja dobro fizično pripravljenost. Gibanje v vodi enakomerno oblikuje mišice na vseh delih telesa in ugodno vpliva na razvoj organizma.

Ne glede na to, v katerem obdobju življenja začnemo plavati, nam to gibanje intenzivno krepi dihalni sistem. Pri plavanju smo prisiljeni močneje dihati, kar krepi dihalno mišičevje, vitalna zmogljivost pljuč se poveča, dihanje pa je zato mirnejše. Ker smo med to rekreacijo v horizontalnem položaju, se nam dihalne poti laže sprostijo, zaradi česar laže dihamo. Kot so pokazale študije, naj bi bila ta vodna dejavnost primerna tudi za astmatike, saj spodbuja razvoj dihalnih in srčno-žilnih funkcio-

nalnih sposobnosti ter krepi moč glavnih in pomožnih dihalnih mišic. Bolje pa je, da astmatiki plavajo v morski ali naravni sladki vodi, kajti klor v bazenih lahko vzdraži dihalne poti in oteži dihanje.

V vodi je vse laže

Rekreacija v vodi pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem oziroma na delovanje srca, znižuje frekvenco srčnega utripa in povečuje zmogljivost srca. Razlika med telesno temperaturo in temperaturo vode tudi izboljšuje odpornost organizma. Pri večini pa nam bo najbolj hvaležen skelet, saj je telo v vodi lažje, torej so sklepi tako rekoč neobremenjeni. V vodi razbremenjena hrbtenica se lahko izdatno iztegne.

Med plavanjem krepimo mišice nog, ramenskega obroča in hrbta ter prsne mišice, aktivirajo pa se tudi druge mišice trupa – pri plavanju deluje več mišic v telesu kot pri kateremkoli drugem športu. Katera od mišičnih skupin bo bolj delala, je odvisno tudi od tega, katero tehniko plavanja bomo uporabili.

Voda zaradi vpliva vzgona in podpore omogoča lahkotnejše gibanje, a z več energije, ki je potrebna za premagovanje njenega upora. Že obstanek na gladini od nas terja dejavno sodelovanje, zato ne glede na resnost treninga trošimo več energije, pri intenzivnem plavanju približno 500 kalorij na uro.

V prid »udobni« rekreaciji v vodi je še poda-

tek, da potopljeni vanjo nosimo zgolj desetino svoje »kopenske« teže, upornost vode pa je v primerjavi z zrakom 12-krat večja.

Sladka, slana ali klorirana

Plavanje v sladki vodi v naravi ali pa v morju je večini ljubše kot plavanje v bazenu. Klor namreč ni najbolj prijazen koži, kar najbolj občutijo tisti z občutljivo kožo ali dovzetni za alergije. Tudi pri kopanju v slani vodi lahko sol neprijetno vpliva na kožo, zato je tuširanje za nekatere nujni sestavni del morske rekreacije. Paziti je treba tudi na oči, zato si je za pogostejše plavanje v klorirani ali slani vodi dobro nabaviti plavalna očala. Poleti je treba pri kopanju paziti tudi na sončne opekline, zato moramo kožo nujno zaščititi s kremo, ki je seveda vodoodporna. Za začetnike so morda prvi plavalni zamahi lažji v slanem morju, ker je gostota vode večja in telo bolj drži nad vodo. Slabe strani plavanja v morju pa so morebitni valovi, tokovi ali morske živalce.

Težave pri prsnem plavanju

»Razglabljanj in teorij, katere tehnike plavanja so najboljše za rekreacijo, je veliko.

Podobno kot mnogo plavalnih strokovnjakov tudi jaz kot najprimernejši zagovarjam kravl in hrbtno plavanje. Ti dve tehniki je dobro plavati kombinirano, saj vključujeta različne mišične skupine, predvsem trebušne in hrbtne, zato poleg splošnih prednosti

plavanje dobro vpliva tudi na telesno držo, ki je v teh računalniških časih večinoma nepravilna,« pripoveduje Tomi Martinjak, profesor športne vzgoje in vodja plavalne šole na ljubljanskem kopališču Ilirija.

Hkrati razkrije, da je žabica oziroma prsno plavanje najmanj primerno, saj je upor vode pri tej tehniki večji, večje so tudi obremenitve na kolena, ta način pa nas bolj utrudi in ima manj že omenjenih dobrih učinkov. Če je pri tem plavanju glava ves čas zunaj, se zaradi njenega nenaravnega položaja že po desetih minutah lahko pojavijo bolečine v vratu in prsnem delu hrbtenice. Manj je tega pri prsnem plavanju s potapljanjem glave in izdihavanjem pod vodo.

V hladno vodo gremo ogreti

»Plavanje je priporočljivo za vse, ki imajo težave s sklepi in prekomerno telesno težo.

Pri težavah s hrbtenico pa je pomembna izbira tehnike plavanja,« še pojasnjuje sogovornik. Opozarja tudi, da se je kljub temu, da je plavanje mehak šport, pred skokom v vodo treba ogreti. »Ogrevanje pri plavanju je prav tako pomembno kot pri vseh drugih oblikah športne vadbe. Dovolj bo, da se pred skokom v vodo deset minut razgibavate, krožite v ramenih, delate predklone in odklone oziroma druge primerne raztezno-ogrevalne vaje.« Napak pri plavanju je toliko kot plavalcev, zato je težko govoriti o najpogostejših, nam je razkril Martinjak. Zato svetuje, da si znanje nadgradimo s pomočjo usposobljenega učitelja in se tako znebimo nepotrebnih gibov. »Plavanja se je treba naučiti do te stopnje, da pri njem uživamo ter se počutimo udobno in zanesljivo. Torej bi lahko dejali, da je največja napaka pri plavanju, da si tehnike ne izpopolnimo do te mere, da bi pri premikanju v vodi uživali,« še pravi vodja plavalne šole Ilirija.

Da zanimanje za plavanje med Slovenci narašča, morda nakazuje podatek, da se vpis v poletno plavalno šolo na kopališču Ilirija vsako leto povečuje tako intenzivno, da ne morejo ustreči vsem. Torej je morda že čas, da se v Ljubljani in drugod po državi znova odprejo zdaj že dalj časa opuščeni bazeni.

47

Zdravifit Tableta za omilitev zagonov multiple skleroze in

ZA KONEC

Slovenskim bolnikom z multiplo sklerozo bo od 7. junija naprej na voljo prvo oralno zdravilo – fingolimod.

Z njim bodo zdravili bolnike z aktivnim potekom bolezni.

N

a svetovni dan multiple skleroze (30. maja) so opozorili, da pri nas primanjkuje zdravnikov, ki bi se poglobljeno ukvarjali s to še vedno neozdravljivo boleznijo. Zato so čakalne dobe dolge več kot leto in pol.

Vzrok ni znan

MS je kronično avtoimunsko obolenje centralnega živčnega sistema. Gre za vnetno bolezen, kjer pride do poškodb mielinske ovojnice nevronov (demielinizacija) in tako do motenj prevajanja živčnih impulzov. MS se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti. Ženske obolevajo navadno dvakrat pogosteje in približno pet let prej kot moški. Življenjska doba obolelih se v povprečju skrajša za 10 let. Evropa in tako tudi Slovenija sodi v območje z visoko stopnjo prevalence bolezni, s prek sto obolelimi na sto tisoč prebivalcev.

Vzrok za nastanek bolezni ni znan. Najverjetneje je sprožilni moment kombinacija

48

Foto: Thinkstock

V Sloveniji okrog tri tisoč bolnikov

Na svetu je približno tri milijone obolelih za multiplo sklerozo (MS). V Sloveniji popolnega nacionalnega registra bolnikov ni, a po nekaterih ocenah naj bi za MS obolelo do tri tisoč ljudi. Svetovni dan bolnikov z MS vsako leto zaznamujejo zadnjo sredo v maju.

Tudi letos je slovensko združenje multiple skleroze, ki povezuje 2.200 bolnikov, skupaj s svojimi 16 podružnicami po vsej državi pripravilo ozaveščevalne akcije o bolezni in težavah, ki jih MS povzroča obolelim in njihovim svojcem. »Problem je zelo kompleksen in premalo se zavedamo, da zbolevajo mladi ljudje v času načrtovanja družine ali življenjske kariere in da bolezen, ki ni dovolj zgodaj diagnosticirana in zdravljena, vodi v invalidnost,« je povedala asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., vodja centra za MS na nevrološki kliniki v Ljubljani.

vplivov okolja, genske predispozicije in virusnih dejavnikov. Za MS značilni nevrološki simptomi so motnje vida, oslabelost udov, motnje občutka, motnje mokrenja, motnje ravnotežja ali koordinacije in prekomerna utrujenost.

Pojavlja se v zagonih

Najpogostejša oblika bolezni je recidivno remitentna MS, ki se pojavi pri približno 80 odstotkih obolelih. Za to obliko so značilna obdobja poslabšanja bolezenskega stanja, kar imenujemo zagoni (recidivi). Zagon traja najmanj 24 ur, praviloma se razvije v nekaj dneh in lahko traja več dni ali tednov.

Zagonom sledijo obdobja izboljšanja (remisije), ki lahko trajajo od enega meseca do tudi več let. Pri večini obolelih preide opisana oblika bolezni v sekundarno napredujočo obliko, za katero je značilno stalno napredovanje nevrološke prizadetosti.

Trije pomembni koraki pri zdravljenju

»V zadnjih desetletjih so se na področju zdravljenja MS zgodili vsaj trije pomembni koraki,« pravi sogovornica. V zgodnjih 90. letih se je pojavilo prvo zdravilo, interferon beta, katerega glavni cilj je upočasniti bolezenski proces. Sledili so še drugi interferoni. Tudi

glatiramer acetat, ki je sestavljen iz štirih različnih aminokislin in se po načinu delovanja razlikuje od interferonov, učinkovito upočasni bolezenski potek. Boljše razumevanje imunoloških procesov je pripeljalo do razvoja prvega monoklonskega protitelesa, natalizumaba, ki je v primerjavi z interferoni beta in glatiramer acetatom mnogo bolj učinkovito zdravilo. Hkrati s svojo učinkovitostjo pa prinaša tudi tveganje za pojav resnih stranskih učinkov. Tretji pomembni korak je prvo zdravilo v obliki tablete – fingolimod. To zdravilo je pri nas že uvrščeno na pozitivno listo in bo slovenskim bolnikom z MS na voljo od 7. junija naprej.

Vsa našteta zdravila so uspešna pri tistih oblikah MS, ki imajo zagone bolezni.

Prvo oralno zdravilo

S prvim oralnim zdravilom vstopamo v novo obdobje zdravljenja MS. »Zdravila v obliki tablet so za bolnike mnogo bolj privlačna in enostavna,« razlaga naša sogovornica. »Moramo pa poudariti, da bomo s fingolimodom zdravili bolnike, ki imajo aktiven potek bolezni, kar se klinično kaže v zagonih bolezni, in pri katerih zdravljenje z interferoni beta ali glatiramer acetatom ni dovolj učinkovito. Žal še vedno ni zdravila za zdravljenje napredujoče oblike MS.«