INDUSTRIJA 2011

Pesimizem kljub rasti industrijske proizvodnje 6–7 Intervju z Bogdanom Romihom, Delovo Tiskarsko središče 8–10 Papirna industrija je letos laže zadihala 14–15 Kako poteka proizvodnja dacij – obisk tovarne 19

www.finance.si

w

P&P

panoge in posel

Industrija

Oktober 2011, št. 7

Tiskarski stroji tečejo vse hitreje

12–13

DVIGALA DIZALICE KRANOVI

Delujemo, da bi postali eden od vodilnih distributerjev v Sloveniji in trgih nekdanje Jugoslavije na področju dvižne in transportne tehnike.

Da bi uspeli pri tem smo odprli podružnice v Zagrebu, Beogradu, Gračanici in Skopju ter organizirali svojo lastno servisno službo.

Letos smo izvedli eden izmed največjih projektov na področju dvižne tehnike in sicer projektiranje, dobava ter montaža 7 dvigal na objektu Kolektor Etra med njimi tudi dvigala nosilnosti 320 t ter 220 t.

pukluuh¾k}pnhshê ­ ­ ­ v êW ꡨ±ê¡ªªªês

Telefon: +386 (1) 542 14 13 Faks: +386 (1) 542 37 10 E-pošta: info@indenna.si indennadvig@siol.net Direktor: Borislav Đuranović univ.dipl.ing Vodja prodaje: Levičnik Srečko dipl.ing.

www.indenna.com 8 glavnih prednosti našega podjetja 1. Specializacija na področju industrijskih dvigal.

2. Reference – dobavljeno preko 1500 dvigal.

3. Optimalno razmerje med kakovostjo in ceno. Vgrajujemo samo komponente zahodno-evropske kakovosti naših poslovnih partnerjev in principala.

4. Delujemo internacionalno – prisotni smo na tržišču Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Romunije, Rusije, Makedonije, Belorusije itd.

5. Izkušena in strokovno podkovana kadrovska struktura omogoča izvedbo kompleksnih projektov.

6. Dobro finančno stanje omogoča uspešno realizacijo projektov z ustreznim zavarovanjem posla.

7. Fleksibilnost – razvita mreža poslovnih partnerjev in poddobaviteljev omogoča prilagajanje postavljenim nalogam.

8. Inovativni pristop do kupca – svetujemo izbor ter nabavo primerne opreme, ki je najugodnejša za kupca.

Dvižne komponente za katere smo zastopniki: r 48' ,SBOUFDIOJL (NC) (dvižna tehnika; verižniki, vrvna vitla, mostna dvigala) r "LBQQ CW (napajanje mostnih dvigal) r 5FMFDSBOF (radijsko upravljanje) r (*4 "( (verižniki za težje pogoje dela) r '03+"4 *3*;"3 (kavlji)

Letos podjetje Indenna dvigala d.o.o. praznuje obletnico 10 let uspešnega poslovanja

Svetloba na cesti že več kot 100 let

2011:

LED ulična razsvetljava LED razsvetljava letališč Ambientalna razsvetljava

1899 Acetilenski žaromet

1963

Bi-Lux reflector žaromet. Še vedno v uporabi.

2010

LED žaromet

Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Letališka cesta 17, 1000 Ljubljana Tel: 01 520 33 33 Mail: info@saturnus.hella.com www.hella-saturnus.si

KAZALO

AleĹĄ Beno

Rast proizvodnje ĹĄe ne prinaĹĄa optimizma

ÂťÄŒeprav smo letos opazili nihanje navzgor, so priÄ?akovanja niĹžja. V prihodnjem letu pa lahko hitro doĹživimo nihanje navzdol,ÂŤ pravi Marko JakliÄ? z ljubljanske ekonomske fakultete. Slovenski industrijski proizvodnji gre kljub vsemu v primerjavi s prvimi osmimi meseci lani bolje, saj je bila v istem Ä?asu letos za 4,6 odstotka veÄ?ja. 6–7

Lani so jih pestile cene surovin, letos so ob pocenitvi surovin laŞe zadihale in zrasle po prihodkih. 14–15

P&P Priloga Industrija je brezplaÄ?na priloga Ä?asnika Finance IZDAL IN ZALOĹ˝IL: ÄŒASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednik: MiloĹĄ MilaÄ?

Tel.: 01 30 91 535 Faks: 01 30 91 545 E-poĹĄta: milos.milac@finance.si Urednik fotografije: AleĹĄ Beno Naslovnica: Sandi Baumkirher TehniÄ?na urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trĹženje: Marko Macun Tel.: 01 30 91 534 E-poĹĄta: marko.macun@finance.si Oglasno trĹženje: Klemen KoĹĄtrun Tel.: 01 513 08 26 E-poĹĄta: klemen.kostrun@finance.si NaroÄ?nine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor ÄŒasnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko srediĹĄÄ?e, Ljubljana

! &" $ %

Obiskali smo Dacijino tovarno Kako deluje ena najcenejĹĄih tovarn v Evropi, tovarna Dacia v romunskem Pitestiju.

19

Slovenski tiskarji so se v zadnjih letih znaĹĄli pod pritiskom niĹžanja prodajnih cen, viĹĄanja stroĹĄkov surovin in plaÄ?ilne nediscipline.

12–13

Kako poslujejo papirnice

P&P November 2010, ĹĄt. 1

" " $ ! " ' # # "

# !

panoge in posel

m uprave Bisola Intervju z UroĹĄem Mercem, predsedniko slovenskega gospodinjstva Mala elektrarna zadoĹĄÄ?a za potrebe sodimo v evropsko povpreÄ?je Pri uporabi robotov v industriji in avtomatizacijo robotizacijo v Podjetja poveÄ?ujejo vlaganja

Viharni Ä?asi slovenskih tiskarjev

xx

"

Novinarji panoĹžne priloge Industrija upoĹĄtevajo Kodeks ÄŒasnika Finance in interna pravila finanÄ?nega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks).

Portfelji Ä?lanov redakcije ÄŒasnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

Natisnili smo: 15.050 izvodov

P&P panoge in posel Industrija 1

Uvodnik

N Miloš Milač milos.milac@finance.si

Tiskarje so zadele enake težave kot druga slovenska podjetja.

Dodatna grožnja je digitalizacija medijev.

ajstniki menda poznajo le še internet, pametne telefone in seveda Applove izdelke. Prek njih spoznavajo svet, berejo časopise, brskajo po spletu. Ali to pomeni, da se slovenskemu tiskarstvu bliža konec? Nikakor ne – a za to ni kriv le tisti seksi občutek papirja med prsti, s katerim se sprehajanje po zaslonu pač ne more meriti.

Razmere v slovenskem tiskarstvu ob tem še zdaleč niso ugodne, vseeno pa tiskarji živijo kar dobro. To dokazujejo njihove bilance, tudi napovedi za letošnje in prihodnje leto. Dobro živijo predvsem tisti, ki so v preteklosti vlagali v stroje in opremo – in ta vlaganja so velikanska, saj stroj lahko stane tudi 12 milijonov evrov. Dobro živijo tisti, ki se jim je uspelo prilagoditi trgu s cenami in si izbojevati tudi kakšen posel v tujini, kjer, če ne drugega, je precej boljša plačilna disciplina. Ko gre za velike tiskarje, predvsem Delovo Tiskarsko središče, Set, Delo TČR, Leykam in Gorenjski tisk, so ti uspešni, ker njihovi rotacijski in drugi stroji večinoma tečejo brez predaha

P&P panoge in posel Industrija

Sandi Baumkirher

Še poznate seksi občutek papirja med prsti?

Kljub vse večji digitalizaciji medijev časopisom dnevi niso šteti. Vsak dan časopise prebere 1,8 milijarde ljudi.

in ker znajo slediti smernicam kakovosti.

Ko gre za nekdaj tipično tiskarno Tiskarsko središče, pa je treba uspeh pripisati tudi vizionarskemu pogledu vodstva, da morda domači naročnik ne bo dovolj za preživetje in se je za obstoj, tudi rast, treba bojevati na trgu z drugimi tiskarji. Res je, recesija je pometla z nekaterimi tiskarnami, ki so šle s ceno prenizko, ki so se zainvestirale in naredile še kakšno drugo podjetniško napako. To je dobro vplivalo na posel drugih tiskarjev, a zaslužki so se zaradi dumpinga zdaj že ugaslih tiskarn skrčili za vselej, povedo nekateri. In prihodnost? Le redki tiskarji se bojijo digitalizacije medijev, saj se opirajo tudi na komercialni tisk, ki raste.

Prihodnost sicer zato še ni svetla, a ni niti povsem mračna. Zelo svetlo prihodnost pa imajo pred seboj tisti, ki znajo narediti vse pod isto streho, in to za razumen denar in dobro kakovost. Seveda se v takšnih podjetjih stroji ne ustavijo nikoli, delavci pa nimajo povsem jasno določenega urnika.

Tudi v tiskarstvu, morda tu še toliko bolj, namreč velja, da je odzivni čas od naročila do izvedbe pogosto pomembnejši od cene.

)-!

& )'4&!#'- & 4 *&!# !& &

- % * , '#+' ), () "% # -&! -+'% +

21 1 ! '$'

!& & !& 21 1 ! '$' % $! ( # +

- $!#! ) /* 3&'*+!

*Ponudba velja ob sklenitvi letne naroÄ?nine na Ä?asnik Finance in do razprodaje zalog.

VeÄ? o NESCAFɎ DOLCE GUSTOÂŽ Piccolo si preberite na www.dolce-gusto.si.

4 !& ')% !" )'4!$ ... 0& & *! '$ ,*+'

NA KRATKO

Adria po finančni injekciji opušča polete

A

dria Airways je konec septembra izpolnila vse zahteve po sporazumu o finančnem in poslovnem prestrukturiranju ter s tem pridobila 50 milijonov evrov državne pomoči in konverzijo 19,5 milijona evrov terjatev bank upnic v lastniški delež. Novo podjetniško kolektivno pogodbo, ki je bila pogoj za uspešno dokapitalizacijo, so podpisali vsi sindikati, razen Združenja kabinskega osebja letalskih posadk Slovenije. Nadaljevanje finančne sanacije podjetja naj bi prineslo zmanjšanje števila zaposlenih približno za petino. S 30. oktobrom prevoznik prehaja na zimski vozni red. Ta predvideva 163 rednih tedenskih poletov v 15 krajev, večinoma po Evropi. Povečalo se bo število tedenskih poletov v Beograd, kamor bo po novem Adria letela osemkrat na teden. V okviru zimskega voznega reda odpravljajo polete v London, Pariz, Varšavo, Banjaluko in Toulon, medtem ko bodo letalske povezave za poletno sezono razkrili do konca leta.

Podražitve energije oklestile dobiček IGM Zagorja

I

ndustrija gradbenega materiala IGM Zagorje je v prvi polovici leta s prodajo 140 tisoč ton izdelkov in storitev ustvarila šest milijonov evrov prihodkov. Zaradi podražitve energije, ki je družba ne more v celoti preliti v prodajne cene, pa je bil polletni dobiček IGM, ki je v začetku meseca praznoval 207-letnico obstoja, minimalen.

Glede na zdajšnje poslovanje uprava IGM, ki jo vodi Emil Šabanovič, ocenjuje, da bodo do konca leta prodali 300 tisoč ton izdelkov in tako ustvarili 12 milijonov evrov prihodkov. Menijo, da bodo glede na letošnje podražitve energije ob rahlem povečanju obsega poslovanja tudi konec leta 2011 imeli vsaj minimalni dobiček.

Goričani v naftne posle

C

estno podjetje Nova Gorica (CPG), ki je v 97-odstotni lasti ajdovskega Primorja, vstopa v dejavnost proizvodnje naftnih derivatov in trgovine na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Dodatno dejavnost so s spremembo statuta družbe na skupščini delničarjev v začetku oktobra omogočili lastniki družbe na čelu z ajdovskim gradbincem. CPG želi v prihodnje pridobiti licenco za opravljanje energetske dejavnosti proizvodnje, trgovanja in distribucije tekočih goriv. Družba je lani ustvarila 26 milijonov evrov prihodkov in 305 tisoč evrov dobička.

Pipistrelu Nasina lovorika

P

roizvajalec ultra lahkih letal Pipistrel je zmagal na tekmovanju za najbolj energetsko učinkovito letalo Nasa Green Flight Challenge in osvojil prestižno nagrado, vredno 1,35 milijona dolarjev. Tekmoval je s še dvema ekipama, ki so ju Nasini sodniki izbrali iz sprva 13 prijavljenih ekip. Taurus G4, s katerim je ajdovsko podjetje zmagalo na tekmovanju, je prvo električno letalo za štiri potnike. »Srečni smo, da je letalstvo na električni pogon lahko enako učinkovito kot tisto na fosilna goriva. Napredek, ki je bil narejen v zadnjih treh letih, lahko v prihodnjih letih še premika meje, tako da bo električno letalstvo kmalu uporabno tudi v komercialne namene. Za Pipistrel Nasina nagrada poleg največje mogoče promocije pomeni tudi povrnitev vsaj dela razvojnih stroškov ter stroškov logistike in bivanja v ZDA. To je tudi naša moralna zmaga nad vsemi dvomljivci in še ena možnost več, da preživimo v svetovnem boju s tekmeci za kupce,« je po razglasitvi zmagovalca povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol. V domači Ajdovščini so predstavnikom podjetja ob vrnitvi v Slovenijo pripravili tudi poseben sprejem.

Petrol peti največji

N

ajvečja slovenska energetska družba Petrol je na lestvici največjih podjetij v jugovzhodni (JV) Evropi glede na celotne prihodke zasedla peto mesto. Lani je imel naftni trgovec 2,48 milijarde evrov prihodkov, kar je skoraj petino več kot predlanskim. Lestvico že četrto leto zapored pripravlja SeeNews v strateškem partnerstvu z družbama A. T. Kearney in Euromonitor International. Vrh lestvice je tretje leto zapored osvojil romunski ponudnik naftnih derivatov OMV Petrom, ki vodi s 3,63 milijarde evrov letnih prihodkov. Sledita mu hrvaška energetska družba Ina s 3,29 milijarde in bolgarska rafinerija Lukoil Neftochim z 2,79 milijarde evrov prihodkov. Na lestvici, ki prikazuje največja podjetja po prihodkih na prebivalca, so tradicionalno v vodstvu slovenska podjetja. Na prvem mestu je Petrol, sledi pa mu Mercator. Tretje mesto zaseda hrvaška Ina.

Velenjski premogovnik bo k črtanju subvencij rudarsko znanje izvažal v Azijo Poziv ednarodna agencija za energijo (IEA) vlade poziva k odpravi

P

remogovnik Velenje, indijska skupina Fairwood ter podjetji Cigler & Partners in Chescor Capital so ustanovili Fairwood PV. Podjetje s sedežem v Singapurju bo izvajalo rudarske storitve in projekte za podzemne premogovnike predvsem na ciljnih trgih Indije, jugovzhodne Azije in Pacifika. »S tem je rudarsko znanje postalo slovenski izvozni artikel,« je ob podpisu dogovora v Velenju dejal direktor premogovnika Milan Medved. Prispevek premogovnika bo predvsem v strokovnem znanju, in – vsaj za zdaj – ne v naložbah, povezanih s posodabljanjem.

Tuji partnerji pa bodo k projektu prispevali svoje znanje o finančnih in trženjskih dejavnostih v tem delu sveta, je pojasnil Medved.

4 P&P panoge in posel Industrija

M

subvencij za fosilna goriva. Lani je bilo po ocenah agencije izplačanih več kot 409 milijard dolarjev (približno 306 milijard evrov) državnih subvencij, kar je 33 odstotkov več kot predlanskim. »Odprava subvencij ni lahka naloga,« pravi direktorica IEA Maria van der Hoeven, »tako zaradi političnega nasprotovanja kakor tudi kratkoročnih negativnih učinkov na upravičence. V številnih državah se bojijo, da bi se opustitev subvencij poznala na računu končnih uporabnikov. A subvencije, ki umetno znižujejo ceno energije, prinašajo negativne učinke, kot so pretirana poraba, nihanje cen in zaviranje razvoja tehnologije, s katero bi izkoristili obnovljive vire energije.«

Nižje marže in cene zdravil

M

inister za zdravje Dorjan Marušič, ki zdaj opravlja le še tekoče posle, namerava s skupnim razpisom bolnišnic za nabavo zdravil in s spremembami pravilnika o cenah zdravil privarčevati 30 milijonov evrov na leto. Ministrstvo želi marže veledrogeristov znižati v povprečju z osmih na 6,5 odstotka, je povedal ekonomist Aleš Živkovič, svetovalec ministra za področje zdravil. »Cenejša bodo tudi originalna in generična zdravila, saj se niža njihova primerjalna cena – osnova za določanje prodajne cene pri nas. Vrednosti primerjalne cene se za generike nižajo z zdajšnjih 78 na 70 odstotkov,« pravi Živkovič. Za originalna zdravila se bo cena oblikovala na podlagi 92, in ne več sto odstotkov primerjalne cene zdravil. »Umik nekaterih zdravil s trga bo morda neizogiben, saj so njihove cene v Sloveniji že na dnu,« je ob tem dejal Marjan Ritonja, direktor Plive Ljubljana. Direktor Medisa Tone Strnad pa pravi, da »ob vsakem pravilniku obljubljajo prihranke, a nikoli ne povedo, da gredo ti v škodo bolnika«. Prihod novih, originalnih zdravil na trg bo otežen, saj je »le redkokateri proizvajalec pripravljen toliko znižati ceno«. Ker je Slovenija referenčna država za Hrvaško, farmacevte skrbi nižanje cen zdravil tudi na sosednjem, veliko večjem trgu.

Rast industrijske proizvodnje na evrskem območju

V Nemška inflacija avgusta višja za 0,4 odstotne točke

S

topnja inflacije v Nemčiji se je avgusta z 2,5 zvišala na 2,9 odstotka, poroča nemški zvezni statistični urad iz Wiesbadna. Da bo rast cen potrošniških dobrin na evrskem območju v prihajajočih mesecih ostala precej nad dvema odstotkoma, ki sta po mnenju Evropske centralne banke (ECB) še sprejemljiva, je krovna evropska finančna institucija sporočila že pred dnevi, ko so ključno obrestno mero ohranili pri 1,5 odstotka. Nemški strokovnjaki za statistiko višjo inflacijo pripisujejo tudi višjim cenam energetskih stroškov. Nemška gospodinjstva plačujejo za 9,8 odstotka dražjo električno energijo kot lani. Bencin se je prav tako podražil za 5,4 odstotka, je pokazalo statistično poročilo.

Cene kurilnega olja so poskočile za 23,8 odstotka, dizelsko gorivo pa se je podražilo za 16,7 odstotka.

Uroš Korže v šempetrskem SIP

V

upravni odbor podjetja SIP Šempeter so bili v začetku oktobra za dve leti imenovani Uroš Korže, ki je bil doslej predsednik nadzornega sveta družbe, Damir Popovič in Miran Gombač. Delničarji proizvajalca kmetijske mehanizacije so na skupščini sprejeli tudi sklep, po katerem predsedniku upravnega odbora Koržetu pripada 4.800 evrov bruto letnega nadomestila za opravljanje funkcije, preostalim članom upravnega odbora pa 3.600 evrov. Nadomestilo se bo izplačevalo po četrtinah, kar pomeni konec vsakega četrtletja za minulo četrtletje.

Lastniki šempetrske družbe, katere generalni direktor je Janez Širovnik, so podprli tudi statutarne spremembe, po katerih upravni odbor sestavljajo najmanj trije in največ pet članov.

17 državah evrskega območja se je avgusta v primerjavi z julijem industrijska proizvodnja okrepila za 1,2 odstotka, kažejo podatki Eurostata. Rast proizvodnje je največja od novembra lani, čeprav so ekonomisti napovedovali 0,8-odstotni upad. Razlog za povečanje je predvsem večji izvoz, ki se je letos okrepil za 5,3 odstotka. Čeprav podatki kažejo znamenja okrevanja evropskega gospodarstva, strokovnjaki opozarjajo na zmanjšanje naročil in vplive evrske dolžniške krize na industrijo. V državah Evropske unije (EU-27) se je od julija proizvodnja povečala za 0,9 odstotka.

Največji mesečni prirast je imela Portugalska, in sicer 8,2-odstotni. Pri nas je industrijska proizvodnja avgusta doživela 1,3odstotno rast glede na julij. V Nemčiji, gospodarsko najmočnejši državi evrskega območja, se je mesečna rast od julija, ko se je povečala za 3,9 odstotka, zmanjšala za odstotno točko.

Lafarge se bojuje za odpravo okoljske odločbe

T

rboveljskemu Lafarge Cementu odločba okoljskega inšpektorja, ki temu podjetju prepoveduje proizvodnjo cementa z uporabo alternativnih goriv, povzroča visoke dodatne stroške.

Ob upadu prodaje za polovico je to glavni razlog za zmanjšanje proizvodnje za 30 do 40 odstotkov od leta 2008. »Poleg tega se bojujemo z nelojalno konkurenco iz držav, kjer nimajo tako stroge okoljske zakonodaje,« pravijo v podjetju. Predstavniki Lafargea so se v začetku oktobra sešli s predstavnikom okoljskega ministrstva mu predstavili razloge za umik odločbe ter pokazali rezultate več meritev in raziskav. Te kažejo, da cementarna deluje pod zahtevanimi zakonskimi omejitvami za izpuste. Hkrati so v podjetju ob svoji 135-letnici napovedali odprtje nove industrijske poti.

Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

P&P panoge in posel Industrija

SLOVENSKA INDUSTRIJA

Napovedi ne dovoljujejo pretiranega optimizma Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

P

o dveh mesecih upadanja se je slovenska industrijska proizvodnja avgusta v primerjavi z julijem povečala za 1,3 odstotka. A po mnenju ekonomistov Marka Jakliča in Davorina Kračuna gre zgolj za nihanje, in ne za rast, ki bi zbujala optimizem. Napovedi in pričakovanja, predvsem za prihodnje leto, so namreč še vedno slabi. »Čeprav smo letos opazili nihanje navzgor, so pričakovanja nižja. V prihodnjem letu pa lahko hitro doživimo nihanje navzdol,« pravi Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Slovenski industrijski proizvodnji gre kljub vsemu v primerjavi s prvimi osmimi meseci lani bolje, saj je bila po podatkih statističnega urada v istem času letos za 4,6 odstotka večja. V primerjavi z lansko avgustovsko pa je letošnja avgustovska proizvodnja upadla za 1,5 odstotka.

Vse to kaže na pogosta nihanja v slovenski proizvodnji. Ekonomist Davorin Kračun meni, da so vzrok zanje predvsem izvozno usmerjena podjetja, ki so odvisna od razmer na tujih trgih. »Slovenija je zelo odvisna od izvoznih trgov in celo posameznih poslov, kar se kaže pri Revozu. Zato lahko pri nas industrijska proizvodnja zelo skače in se spreminja iz meseca v mesec.«

Položaj je negotov, zato bi bile kakršnekoli napovedi tvegane

Napovedi za proizvodnjo do konca leta in za prihodnje leto niso preveč optimistične.

Poleg na slovenskem trgu je zaznati ohlajanje tudi na tujih trgih, kar je pomembno za slovensko industrijsko proizvodnjo, predvsem podjetja, ki izvažajo v Nemčijo. Nemška industrija sicer ostaja močna, nadaljuje se gospodarska rast, vendar se utegnejo tudi v Nemčiji kmalu poznati posledice evropske dolžniške krize. Tako je že za prihodnje leto za Nemčijo napovedana občutno manjša 6 P&P panoge in posel Industrija

»Dejavnosti, ki so odvisne od domačega trga, ostajajo šibke. Izvoznim podjetjem kaže bolje, vendar morajo ostati konkurenčna,« meni ekonomist Davorin Kračun.

gospodarska rast, kar bi lahko vplivalo na slovenske izvoznike v Nemčijo. »Ohlajanja na zunanjih trgih letos še ne bo preveč čutiti, se pa lahko zelo pozna prihodnje leto. Če je Nemčija doživela upad že v prejšnjem obdobju in tako kaže tudi za prihodnje, se bo to pri nas vsekakor poznalo,« meni Jaklič.

Kračun pa opozarja, da so si napovedi do konca leta zelo različne oziroma si informacije o položaju celo nasprotujejo. »Poročilo OECD je na eni strani precej pesimistično, na drugi pa imamo nekatere podatke, ki kažejo, da le ni vse tako slabo. Zato menim, da je položaj precej negotov in se zadeve lahko obrnejo v eno ali drugo smer.«

Izvozniki morajo ostati konkurenčni

Izvozniki morajo po Kračunovem mnenju paziti predvsem na to, da kljub krizi in zmanjšanju naročil na tujih trgih ostanejo konkurenčni. Kriza se na nekaterih izvoznih sektorjih že pozna, predvsem pri upadu naročil. »Sam slišim, da so naročila v avtomobilski industriji že začela upadati, najverjetneje se podobno dogaja še kje,« meni Kračun.

Kriza v tej panogi se bo poznala z zamikom, predvsem zaradi vpliva Nemčije in v primeru Revoza tudi Francije.

Pravi izziv bo prihodnje leto

Pred največji izziv bodo v prihodnjih mesecih postavljena podjetja, ki so vezana predvsem na domači trg. »Zaradi varčevalnih ukrepov, posojilnega krča in propada pomembnih na-

»V nekaterih dejavnostih je v Sloveniji dokaj malo podjetij. To pomeni, da se hitro pozna, če neko podjetje zelo zraste,« pravi Marko Jaklič, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

ročnikov podjetja ne smejo preveč računati na domače povpraševanje,« meni Kračun.

Jaklič pa pravi, da pri teh podjetjih ne bo opaziti pretiranega upada, saj so bila tudi letos še v krizi, predvsem ker se nekateri sektorji iz nje niso znali izviti. Gradbeništvo tako ostaja v krizi, kar pa vpliva na velik del proizvodnje. »Povečanja v domačem povpraševanju ni videti, zato je za ta podjetja pomembno, kako uspešno se bodo lahko preusmerila na zunanje trge. To pa se prihodnje leto v bilancah še ne bo poznalo.«

Večina sektorjev je upadla

Nihanja so opazna tudi v sektorjih v industrijski proizvodnji. Večina jih je avgusta v primerjavi z julijem doživela upad. Med petimi najmočnejšimi proizvodnjami se je tako minimalno povečala le proizvodnja električnih naprav, ki pa ji gre slabše kot na začetku leta. V primerjavi z julijem je velik upad doživela proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, a se po podatkih statističnega urada še vedno drži najbolje med vsemi industrijskimi proizvodnjami.

Marko Jaklič ta nihanja v posameznih sektorjih pripisuje njihovi majhnosti. Tako po njegovem mnenju rast enega večjega podjetja v posameznem sektorju vpliva na rast celotnega sektorja – zato se proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov drži dobro predvsem zaradi močnih posameznih podjetij, in ne celotnega sektorja.

O

G

L

A

S

| ê ê{ v¢ê ê O ê ê { ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê : ê ê O ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê êO ê : ­ j ê j ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê ¾ ê ê O ê ê ê ê O ê : ê ê ê ê êl ­ê}ê ê : ê ê ê j ê j ê ê ê ê : ê ê ê ê ê ê ê W ê ê ê ê ­ê }ê

s ê O ê O: ê ê ­ê w ê ê O: ê ê W ê ê êÀê ±ê ê ê ¾ ê ê ê ­

j ê j ê ±ê ê ê ê ê : ê ê ê ê ê ê ¾ ê : ê ­ | ê ê ê ê ¾ ±ê ê ê ê O ê ê ­ê w ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ¾ : ê ê ê ê ¾ ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê |}¾ ­ê y ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê O: ê ê ê ±ê ê ¾ ê |}ê ­ê v ê ê ±ê ê ê ê ¾ ê êj êj ê ê

ê ê ê ê ¾ ê ê ­ê m : ê ê ¾ ê ê ê ê W ê O ê : ±ê ê ê ê ê : ê O ê ê ê ê ê : ­ê v ¾ ê ê ê ê ê ê :ê ê ±ê ê ê : ê O ±ê W ê : ¾ ê O ê  ­ê l ê ê ê ñê ê O ê ±ê ê ê ¾ : :±ê: O: ê ±ê : ê ê ­êi ñê : O: ê ê ê ­ u ê O: ê ê ¾ê ê ê ê ê ¾ ê ê : ê ­ê{ ê ê : ±ê ê

ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê : ê ±ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ¾ ê ê : ê ê ê ê : ê O: ê ±ê ê W ê ê ¾ O: ê ê ±ê ê ê ±ê ê ê ê ê ¾ O êW ê ê ê ê ±ê ê êO: ­

m : ê ê: ê ±ê ê ê ê ê : : ê ê ê O ­

P&P panoge in posel Industrija

INTERVJU

Bogdan Romih, direktor Delovega Tiskarskega središča

Kako s hišno tiskarn rasti na slabotnem T Miloš Milač

milos.milac@finance.si

Še pred tremi leti je bil delež tiska za zunanje naročnike 18-odstoten, zdaj pa že več kot tretjino prihodkov ustvarimo na zunanjem trgu, kar pomeni, da se je delež podvojil. Je tudi precej večji kot pri primerljivih evropskih tiskarnah, seveda tistih, ki delujejo v okviru posameznega založnika.

Tako pravi direktor Tiskarskega središča Bogdan Romih.

iskarsko središče je največja slovenska tiskarna časopisov in revij, ki se proti odvisnosti od hišnih tiskovin (časnika Delo in Slovenske novice) ter poslabšanim razmeram na trgu bojuje s tiskom zunanjih naročnikov, tudi Financ. Letos je tiskarna povečala prodajo za petino, enako rast direktor Bogdan Romih napoveduje tudi za prihodnje leto.

Zdi se, da ste kot hišna tiskarna dokaj na varnem pred zunanjimi vplivi, vsaj ko gre za varnost naročil.

Je res tako? Kako ste kompenzirali rast cen surovin in energije?

Tiskarsko središče deluje v okviru podjetja Delo, d. d., in je zato delno »hišna« tiskarna, kar je tudi zelo pogost strateški koncept večjih evropskih založnikov. Časopisni tisk je namreč v svojem nosilnem delu povezan s tiskom dnevnih časopisov, tako da postavitev časopisnih rotacij ni smiselna brez lastniških povezav z založniki ali na podlagi dolgoročnih pogodb o tisku izdaje. To pomeni za nas odlično izhodišče in neko stabilnost v delovanju, ni pa zadostni pogoj za uspešno in konkurenčno poslovanje. Zdaj se vse časopisne tiskarne v svetu srečujejo z upadanjem naklad, zmanjševanjem števila strani posameznih izdaj ali prilog ter s tem z zmanjševanjem poslovanja. To poskušamo kompenzirati s povečevanjem deleža tiska za kupce na prostem trgu. V Delovem Tiskarskem središču smo pri tem dokaj uspešni. Še pred tremi leti je bil delež tiska za zunanje naročnike 18-odstoten, zdaj pa že več kot tretjino prihodkov ustvarimo na zunanjem trgu, kar pomeni, da se je delež podvojil. Je tudi precej večji kot pri primerljivih evropskih tiskarnah, seveda tistih, ki delujejo v okviru posameznega založnika.

Kakšen je položaj tiskarstva v Sloveniji? Kaj je panogi prinesla recesija, kako nanjo in na vas vplivajo stečaji nekaterih velikih tiskarn?

Položaj tiskarstva – in to ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Evropi – je izredno težak. Priče smo zmanjševanju poslovanja in številnim stečajem. Še zlasti je položaj kritičen v knjižnem in reklamnem tisku, kjer je vpliv recesije najbolj čutiti. Položaj v časopisnem rotacijskem tisku in tisku prilog za različne medijske hiše, kjer nastopajo že nekaj let skupaj z nami tri tiskarne, se glede na strojne zmogljivosti v zadnjih nekaj letih ni spremenil.

Kako merite uspešnost in kako oblikujete cene za domačega naročnika? Kakšni so dejanska prodaja in

P&P panoge in posel Industrija

poslovni rezultat Tiskarskega središča v zadnjih petih letih ter napovedi za leti 2011 in 2012?

Ker Tiskarsko središče, kot rečeno, deluje v okviru družbe Delo, se interne cene oblikujejo po zakonodaji na podlagi polne lastne cene. Seveda pa se s povečevanjem prodaje na zunanjem trgu povečuje prispevek k pokritju fiksnih stroškov, ki vpliva na rezultat družbe. Na zunanjem trgu smo kljub recesiji povečali prihodke na letni ravni za 20 odstotkov, enako povečanje načrtujemo tudi za prihodnje leto.

Kakšna je vaša cena za hišnega naročnika v primerjavi s tekmeci, tudi v primerjavi s ceno tiska Financ?

Tiskarsko središče je vsekakor konkurenčno za zunanje kupce, na kar vplivajo tehnološka in kadrovska opremljenost in obseg poslovanja, ki dolgoročno pozitivno vpliva na konkurenčnost tiska, tako za lastnega založnika kakor tudi za zunanje kupce.

Za koliko pa so nihala naročila domačih tiskovin v zadnjih petih letih, ko gre za vrednost? Katere ste opustili in za koliko je upadla naklada Dela od leta 2006 do 2011?

To je vsekakor vprašanje za upravo Dela in posamezna uredništva. Tiskarsko središče je v tem pogledu samo izvajalec tiska s pripravo na distribucijo, ki jo opravlja naše hčerinsko podjetje. Za Tiskarsko središče so podatki o tiskanih in distribuiranih nakladah poslovna skrivnost.

Verjemite mi, da od nas ne more pridobiti podatkov o tiskani nakladi Financ niti uredništvo Dela. Gre preprosto za profesionalne poslovne in pogodbene odnose na področju tiska, ki natančno opredeljujejo to problematiko.

Čeprav so podatki o nakladi javni?

Tako je!

Ali je lanski prevzem tiska Financ napoved, da se na trgu bojujete tudi za druge tiskovine? Lahko katere napoveste? Ali boste z njimi lahko nadomestili upade, morda zagotovili rast, se širili?

To je seveda rezultat naše strateške usmeritve na trg, ki je bolj očitna v nekaj zadnjih letih. Imamo možnosti, da kupcem ponudimo prvovrstno storitev. Postajamo logistično središče za časopisne hiše, kjer ponujamo integrirano storitev tiska, priprave za odpremo in same distribucije v našem hčerinskem podjetju Izberi, d. o. o.

Seveda smo zelo zadovoljni, da nam je uspelo pridobiti tisk in distribucijo tako uglednega založnika, kot so Finance.

no trgu

Imamo pa v našem portfelju kupcev veliko odličnih založnikov. Letos smo pridobili tudi tisk uspešnega regionalnega časopisa, ki se je prej tiskal v tujini.

Po opremljenosti, tudi kadrih, menda sodite med boljše tiskarne na trgu. Kako ste lahko v slabih časih, ko je matična hiša potrebovala denar, zadržali opremo in kadre?

Tiskarsko središče ima dve rotaciji. Prva je iz leta 1998, druga iz 2004. Gre za vrhunski rotaciji nemškega proizvajalca MAN Roland.

Glede na življenjsko dobo takšnih strojev je novejša rotacija v prvi polovici, starejša pa v zadnji tretjini obratovanja in zahteva že nekatera dodatna vlaganja, kar tudi izvajamo.

Najstarejši del odpreme je v ekspeditu, kjer so v prihodnjih letih potrebna vlaganja. Dosežki na področju kakovosti pa so mednarodno primerljivi, ker poteka v rotacijskem tisku tekmovanje z dveletnim ciklusom, ki teče v svetovnem merilu in kjer nastopajo najboljše rotacijske tiskarne na svetu. Delovo Tiskarsko središče je v klubu najbolje natisnjenih časopisov na svetu, kamor se je nazadnje uvrstilo že šestič. Samo tri časopisne rotacijske tiskarne na svetu so bile večkrat v članstvu IFRA Quality Club. Prav tako zelo tesno sodelujemo z enim izmed vodilnih proizvajalcev časopisnih rotacijskih strojev. Tako so naši strokovnjaki v minulih letih vodili zagone večjih naložb v tiskarske rotacije po svetu: Guardian – zagon dveh tiskarskih rotacij (London, Manchester), Polskapresse – zagon tiskarske rotacije (Katovice), Le Journal de Montreal – zagon treh tiskarskih rotacij (Montreal). To je seveda priložnost za seznanjanje z novostmi in izziv, ki pozitivno vpliva na vsakdanje delo, saj se pridobi veliko dodatnega znanja.

Kakšna so bila vlaganja v stroje in posodobitev v zadnjih treh letih, denimo v primerjavi z obdobjem do leta 2009? Kako si v okviru podjetja izbojujete denar za vlaganja?

Večja vlaganja smo imeli leta 1998 in 2004, ko smo nabavili nove tiskarske stroje.

20% 40

45

skarskega središča v tem in prihodnjem letu, napoveduje direktor družbe Bogdan Romih.

la hitrejši od dveh tiskarskih strojev Tiskarskega središča.

naj bi zrasla prodaja Ti-

minut se tiska dnevna naklada Financ, dodaten čas je potreben za pripravo tiskarskega stroja in izdelavo tiskovnih form.

tisoč tiskovin na uro izde-

P&P panoge in posel Industrija 9

Vsak dan natisnemo pol milijona izdelkov, odpremimo pa jih od 750 tisoč do milijon, pravi Bogdan Romih.

Po nakupu so potrebna vsakoletna vlaganja v posodobitev opreme, znesek za navadno posodobitev hitro doseže pol milijona evrov. Kot sem že povedal, nas čaka v prihodnjem obdobju nekoliko večja naložba v oddelek za pripravo odpreme, na časopisnih rotacijah pa izvajamo potrebne posodobitve za ohranjanje in izboljšanje funkcionalnosti v življenjski dobi tiskarskih strojev. Naložbe Tiskarskega središča so seveda predmet uvrstitev v letne investicijske načrte. Tiskarsko središče vsako leto pripravi predloge in obrazložitve, nazadnje pa zadevo potrjujeta uprava družbe in nadzorni svet.

Razvoj medijev je brez dvoma odločilen za vašo dejavnost.

Kakšen bo denimo leta 2015 in kako se bo v tem položaju znašla tiskarna?

Na svetu naj bi bilo po podatkih časopisnega združenja WAN-IFRA 1,8 milijarde bralcev časopisov. Bralci tiskanim izdajam še vedno bolj zaupajo kot drugim medijem. V zahodnem delu sveta smo priče upadanju naklad, na vzhodu še rastejo. Seveda pa se tiskani mediji spreminjajo in poleg tiskanih odpirajo dodatne platforme. Na to računamo, odgovor pa je seveda vstopanje v dodatne tržne segmente, kot je oglaševalski trg, in prodor na sosednje trge.

Kakšen je razvoj tiska in papirja? Mu sledite?

V proizvodnji papirja sta opazni globalizacija in koncentracija proizvajalcev. V Evropi je ostalo le še nekaj velikih ponudnikov z letnimi prihodki okoli 10 milijard evrov in ti krojijo trg. So pa v tej dejavnosti potrebna velikanska vlaganja – zadnji papirni stroj, postavljen v Evropi, ki je začel delovati pred dvema letoma, je bila naložba, vredna 750 milijonov evrov z letno zmogljivostjo 400 tisoč ton časopisnega papirja, kar je 20-krat več, kot v letu dni porabi Slovenija. Tiskarsko središče sodeluje s temi koncerni, kakor tudi z Vipapom iz Krškega, ki je manjši proizvajalec na področju časopisnega papirja, dosega pa primerljivo kakovost z največjimi koncerni.

O

G

L

A

S

Ljubljana bi lahko postala tiskarsko središče za srednjo in vzhodno Evropo, pravijo poznavalci, a zdi se, da to uspeva Zagrebu. Kje ste tiskarji grešili? Kje je prednost hrvaških tiskarn pred slovenskimi, zakaj denimo Adria Media tiska v Radinu?

Ne gre toliko za to, katero mesto naj bi bilo bolj razvito, povsod imate odlične tiskarje, ki prodirajo na sosednje trge, iz Ljubljane ali Zagreba. In v obeh mestih imate tudi tiskarne, ki so propadle.

Seveda je tisk časopisov, kjer smo mi najmočnejši, bolj pogojen z lokacijo – dnevni časopis pač natisnete v poznem večernem času, da je čim bolj aktualen. Prevozi iz bolj oddaljenih krajev tiska so v tem primeru tako rekoč nemogoči. Pri reklamnem in revijalnem tisku pa je lokacija manj pomembna. Kje bo podjetje izvajalo tisk, pa je poslovna odločitev tega podjetja.

Kaj se lahko zgodi s tiskarno ob morebitnem tujem prevzemu? Ali imate izdelan rezervni načrt?

V Sloveniji se bodo tudi v prihodnjih letih tiskali in distribuirali časopisi, kar pomeni, da potreba po naši storitvi ostaja.

Seveda se bomo trudili, da bi bili tudi v prihodnje kakovosten partner za časopisne založnike in druge kupce v tem prostoru, kar je gotovo glavni pogoj in dober obet za našo prihodnost in razvoj.

Če se vrneva k tisku: koliko tiskovin natisnete in koliko papirja porabite na dan?

Vsak dan natisnemo pol milijona izdelkov, odpremimo pa jih od 750 tisoč do milijon. Odprema pomeni količino izdelkov, ki jih dodamo tiskovinam, denimo vloženke. Potiskamo pa okoli 50 ton papirja na dan oziroma 15 tisoč ton na leto.

Kakšen je običajni delovnik v tiskarni?

Elitni delovni čas je med šesto uro popoldne in tretjo zjutraj, ko tiskamo dnevne časopise. Zunaj tega časa pa tiskamo časopise, ki ne izhajajo vsak dan, priloge, komercialne tiskovine, nekaj časa gre tudi za preventivno vzdrževanje strojev. Dejansko pa proizvodni ciklus poteka 24 ur. Stroj, ki tiska priloge, dela v treh izmenah, »cold set« (rotacijski tisk s hladnim sušenjem) za časopisni del pa poteka v dveh, nekje od dvanajstih do treh ponoči.

Kako rešujete okvare strojev?

Veliko časa in energije posvečamo rednemu preventivnemu vzdrževanju strojev. Če vseeno pride do okvar, imamo ves čas na voljo dežurno ekipo elektronika in mehanika, poleg tega pa možnost 24-urne pomoči proizvajalca stroja, ki lahko prek spleta poseže v elektroniko.

Doživeli smo že krajše izpade, navadno zaradi elektronike, in jih uspešno odpravili. Ob tem lahko vse časopisne izdaje tiskamo na obeh strojih, ob morebitnem izpadu enega od strojev.

10 P&P panoge in posel Industrija

Ofsetna tiskarska guma Advantage

OFSETNA GUMA ZA TISKARSTVO

Edinstvena ofsetna tiskarska guma Advantage iz Savatecha je plod lastnega znanja Savatech, d. o. o., ki ima bogato 90-letno tradicijo na podroÄ?ju gumarstva, proizvaja ĹĄirok spekter visokokakovostnih gumenotehniÄ?nih izdelkov in pnevmatik za razliÄ?ne industrijske panoge.

S svojim inovativnim pristopom in izdelÄ?nim spletom Advantage ponuja celovite reĹĄitve tudi za razliÄ?ne aplikacije tiskarske industrije.

Z razvojem ofsetne gume Advantage je Sava prehitela vse priznane svetovne proizvajalce. ÂťAdvantage pomeni revolucijo na podroÄ?ju razvoja tiskarskih ofsetnih gum. Edinstvena konstrukcija na podlagi kordne karkase s svojimi znaÄ?ilnostmi prinaĹĄa uporabnikom izjemno prednost: manjĹĄo porabo v procesu tiska oziroma 30-odstotni prihranek v primerjavi s standardnimi ofsetnimi gumami konkurenÄ?nih proizvajalcev,ÂŤ pravi direktor programa Print TomaĹž PerÄ?iÄ?. ÂťPredstavili smo jo distributerjem grafiÄ?nih materialov in konÄ?-

Ofsetna guma ADVANTAGE uporabnikom zagotavlja: izjemno dimezionalno stabilnost, minimalno posedanje, odpornost proti udarcem, daljĹĄo Ĺživljenjsko dobo, izjemno visoko kakovost tiska.

ÂťADVANTAGE pomeni revolucijo na podroÄ?ju razvoja tiskarskih ofsetnih gum,ÂŤ pravi TomaĹž PerÄ?iÄ?, direktor programa Print v podjetju Savatech.

nim uporabnikom v veÄ? kot 70 drĹžavah na vseh celinah. Danes so to naĹĄi lojalni kupci in poslovni partnerji.ÂŤ Prihodnost ofsetnega tiska, ki navkljub vzponu digitalnega tiska in elektronskih medijev ĹĄe vedno obvladuje veÄ? kot polovico svetovnega tiskarskega trga, je v inovativnih pristopih, stalnem prilagajanju potrebam kupcev in reĹĄevanju njihovih problemov. ÂťDel te zgodbe so Savini strokovnjaki, ki bodo tudi v prihodnjih letih prispevali svoje reĹĄitve,ÂŤ ĹĄe pravi PerÄ?iÄ?.

Savatech, d.o.o.

'UXĂ‹ED ]D SURL]YRGQMR LQ WUĂ‹HQMH JXPHQRWHKQLĆ°QLK SURL]YRGRY LQ SQHYPDWLNH

Program Print ÇNRIMHORĂˆND FHVWD .UDQM 6ORYHQLMD 7HO www.savatech.si

tiskarstvo

Slabi časi, a vseeno rast pro

Veliki tiskarji Set, Delo TČR, Leykam in Cetis ter manjši nišni tis razmeram dosegajo rast prodaje Miloš Milač milos.milac@finance.si

Hoška tiskarna Leykam, ki je v tuji lasti in tiska predvsem časnik Večer in reklamne priloge, je bila lani s 54 milijoni evrov prihodkov ena največjih v Sloveniji. Tiskarna velike prihodke – ti so bili lani za desetino večji kot predlanskim – dosega zaradi velikih vlaganj (med letoma 2005 in 2010 je za nakup strojev in opreme namenila približno 40 milijonov evrov), s čimer je delno ublažila cenovne pritiske s trga.

Set

Š

tirje veliki slovenski tiskarji – Set, Delo TČR, Leykam in Cetis – ter manjši Premier zaradi vlaganj v stroje in opremo letos kljub vse slabšim razmeram, predvsem cenovnim pritiskom in rasti stroškov, povečujejo prodajo, dobiček pa le v nekaterih primerih.

»Naročila so se v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala, pri nekaterih tudi do 30 odstotkov, po drugi strani je lani cena surovin, predvsem papirja, zrasla tudi za četrtino,« razmere v tiskarstvu opisuje direktor tiskarn Set in Delo TČR Ivo Gulič.

»Letos bomo presegli lansko prodajo 54 milijonov evrov, a bo zaradi cenovnih pritiskov, povišanja cen papirja in energije poslovni izid nekaj slabši kot lani,« napoveduje direktor tiskarne Leykam Tomaž Alegro.

»Letos je Cetis pretrgal niz negativnih rezultatov iz rednega poslovanja in dosegel dokaj velik čisti dobiček na polletni ravni,« pravi predsednik uprave Cetisa Roman Žnidarič.

»Naša prednost je v tem, ker za kupca vse naredimo pod isto streho,« pojasnjuje direktor manjše tiskarne Premiere Sebastjan Linke, ki bo letos povečal prodajo z 1,73 na 2,5 milijona evrov.

Veliko naročil v tiskarstvu je zdaj povezanih s trženjem in prodajo blaga, in ko to upada, je tudi število naročil manjše. Z zmanjševanjem kupne moči so neposredno povezana tudi naročila tako imenovane periodike, dnevnih časopisov, tednikov, revij.

Založniki so v zadnjih dveh letih zmanjšali obseg, predvsem pa naklado, ohranili pa frekvenco izdaj v letu. Naročila so se v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšala, pri nekaterih tudi do 30 odstotkov, hkrati pa je lani cena surovin, predvsem papirja, zrasla tudi za četrtino.

Slabša plačilna disciplina, stečaj tiskarjev

»Letos bodo ti prihodki še večji kot lani, vendar ocenjujemo, da bo zaradi cenovnih pritiskov ter povišanja cen papirja in energije poslovni izid nekaj slabši kot lani – lani je Leykam dosegel 103 tisoč evrov dobička.

Se bo tisk dražil?

Celotna tiskarska panoga bo prej ali slej prisiljena prenesti te podražitve na končnega kupca,« napoveduje letošnje poslovanje direktor družbe Tomaž Alegro. »V tiskarstvu je krizo še čutiti, saj se je zmanjšalo povpraševanje, skrajšali so se roki za izdelavo, po drugi strani so se podaljšali roki za dobavo papirja.«

Upad naklad časopisov in revij

Težke čase v tiskarstvu še vedno opaža tudi direktor tiskarne Set in prokurist Dela TČR Ivo Gulič. Pravi, da je tiskarstvo tudi pri nas neločljivo povezano s trenutnimi razmerami v gospodarstvu. »V času gospodarske konjunkture gre odlično tiskarjem, v času recesije pa gre tudi tiskarstvu slabše.

12 P&P panoge in posel Industrija

Miloš Milač

V Leykamu rast prodaje, zmanjšanje dobička

Opaziti je tudi precejšnje poslabšanje plačilne discipline in likvidnostne težave naročnikov, s tem seveda tudi tiskarjev,« pojasnjuje Gulič. Dodaja, da je za upad naročil kriva tudi rast interneta, ki je prevzel velik del predvsem pri oglaševanju in aktualnih informacijah, ki so vsak trenutek dosegljive na klik. Cenovni pritiski kupcev so po Guličevih besedah zaradi prostih zmogljivosti tiskarn vse večji, dobiček vse manjši. »Težave so tiskarji reševali

odaje tiskarjev

skar Premier letos kljub slabim

O

G

L

A

S

Anicolor: do 40 % krajši čas priprave tiska.

predvsem z optimiziranjem proizvodnje in, žal, tudi odpuščanjem. Nekatera podjetja so zamudila vlak in se znašla v brezizhodnem položaju. Zaprtje in stečaji podjetij so tudi v tiskarstvu vse pogostejši, ne samo v Sloveniji, tudi v tujini, razlog pa so predvsem izgubljene bitke s cenami in stroški.

Po nekaterih statističnih podatkih napovedi v tiskarstvu do konca leta kažejo povečano povpraševanje in obseg proizvodnje v zadnjem letošnjem četrtletju, še nižje prodajne cene in manjše zaposlovanje,« dodaja Gulič, ki napoveduje na splošno v rotacijskem tisku oziroma samem razvoju tega tiska še izboljšave pri tehniki tiska časopisov z lakiranjem, lepljenjem in šivanjem, kar pomeni, da bodo imele nerazvite tiskarne še več težav.

Rototisk v skupini Krater letos z enakimi prihodki kot lani

Za rototisk v skupini Krater (tiskarni Set in Delo TČR) Ivo Gulič kljub težkim razmeram letos napoveduje podobne prihodke kot lani, torej okoli 36 milijonov evrov. Rezultat bosta tiskarni dosegli s tiskom časnikov, revij, predvsem pa komercialnih tiskovin. Založnike oziroma izdelke, ki bodo ovirali rast, pa bodo izločili iz redne proizvodnje. »Ta hip je glavna težava pri nekaterih naročnikih precejšnja plačilna nedisciplina,« še pravi sogovornik.

Majhna tiskarna raste, ker vse naredi sama

Z njo se spopada tudi manjša tiskarna Premiere iz Pirnič, ki je lani zaradi rasti tečaja švicarskega franka in selitve tiskarne s treh lokacij v večji objekt imela 116 tisoč evrov izgube. »Letos nam gre bolje, saj bomo dosegli dobiček, prodajo pa povečali z lanskih 1,73 na 2,5 milijona evrov,« pravi direktor tiskarne Sebastjan Linke. »Za dodatno rast bi potrebovali vsaj dva milijona evrov, menim pa, da so časi preveč nepredvidljivi za take naložbe,« dodaja Linke. »Naša prednost je v tem, da vse naredimo pod isto streho – od letakov, prospektov, katalogov, časopisov in revij, s tehnične plati izdelamo tudi tiskarske plošče do dodelave, to je razreza ali zgibanja.« Premiere sodeluje tudi s tiskarnami kot dobavitelj, denimo s tiskom platnic, vloženk in podobno. Vsako leto za naložbe nameni od 400 do 500 tisoč evrov.

Prihranite čas, prihranite denar. Z Anicolor, novo in učinkovito tehnologijo barvnega člena podjetja Heidelberg, čas priprave tiska skrajšate za do 40 odstotkov.

Več informacij dobite na www.heidelberg.com/hd/anicolor.

Heidelberg je vodilno svetovno podjetje na področju tiskarskih rešitev in storitev.

Osnovna dejavnost podjetja zajema celoten proces offsetnega tiska iz pole, digitalnega tiska in priprave ter dodelave tiska.

Velika rast Cetisa

Veliko rast prodaje pa letos doživlja celjski Cetis s podjetji v skupini Cetis, ki tiskajo etikete, dokumente, sisteme za poslovno komuniciranje in igre na srečo. V prvem polletju letos glede na isto obdobje lani je po besedah predsednika uprave Cetisa Romana Žnidariča skupina Cetis (vanjo poleg slovenskih podjetij sodijo še podjetja v Srbiji, Makedoniji in na Hrvaškem) povečala prihodke za 27 odstotkov, na 19,42 milijona evrov, predvsem zaradi rasti tiska dokumentov, ki postajajo tehnološko vse bolj zahtevni za izdelavo in tako še zahtevnejši za morebitne ponarejevalce. Ob tem je Žnidariču ob rasti prihodkov uspelo dodatno znižati stroške in s tem potrojiti dobiček v prvem letošnjem polletju.

Heidelberg d.o.o. Ljubljana poleg strojev znamke Heidelberg zastopa tudi znamki Gallus in Polar. Prodajamo originalne rezervne dele za vse omenjene znamke, nudimo Systemservice in potrošni material za grafično industrijo.

Heidelberg tiskarski stroji d.o.o. Ljubljana Tržaška cesta 282, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: 01 422 8516, e-pošta: info@heidelberg.si.com, www.heidelberg.com

P&P panoge in posel Industrija 13

Papirna industrija

Proizvodnja banknotnega papirja v celoti prodana

Državna SID banka je v začetku septembra podjetju Radeče papir odobrila 2,16 milijona evrov poroštva za posojilo za pripravo snovi za proizvodnjo banknotnega papirja. Vrednost celotne naložbe, ki jo bo izpeljala družba Radeče papir, je 4,4 milijona evrov. Podjetju so lani povzročale težave visoke cene surovin za proizvodnjo milijonov evrov bodo tovrstnega papirja, saj so se letošnji prihodki Radeskoraj potrojile. V podjetju so če papirja. minulo leto namestili nov stroj za proizvodnjo banknotnega papirja, kar jih je stalo približno 20 milijonov evrov. Poslovne obveznosti so se jim lani povečale za kar tri četrtine, na 16,6 milijona evrov, finančni dolg pa se je skoraj podvojil, na 22,7 milijona evrov. »Razmere se zdaj izboljšujejo, cene surovin namreč upadajo, kljub temu pa ostaja vprašanje likvidnosti. Lani so bile cene surovin zelo visoke, zato smo letos kapitalsko izčrpani in nam primanjkuje kapitala. Prihodki bodo letos okrog 44 milijonov evrov, prihodnje leto pa pričakujemo od 10- do 15-odstotno rast na področju banknotnega papirja,« pravi prokurist podjetja Peter Tevž.

44

Količevo Karton letos povečuje prihodke

Družba Količevo Karton izdeluje premazni karton za komercialno embalažo. Imajo 350 zaposlenih, ki so lani prihodek s predlanskih 86 milijonov povečali na 115 milijonov evrov in ustvarili 5,9 milijona evrov čistega dobička. Njihovi trgi so po vsem svetu, izvažajo v 60 držav, večino v Evropo, Azijo in arabske države. Njihovi kupci so proizvajalci kartonske embalamilijonov evrov priže. Bruto dodana vrednost na zahodkov bodo letos poslenega je bila lani približno 63 imeli v Količevem. tisoč evrov. Branko Rožič, direktor Količevo Kartona, pravi, da je bilo poslovanje v prvi polovici leta finančno zelo ugodno, saj so imeli izkoriščene vse zmogljivosti. V drugem delu leta pa se je pojavila kriza na trgu, ki je vplivala tudi na poslovanje v papirništvu. Njene posledice so se kazale v zmanjšanem povpraševanju, kar je vplivalo na proizvodnjo Količevo Kartona, ki zdaj ne dela s polnimi zmogljivostmi, to pomeni štiri izmene, 24 ur na dan, sedem dni v tednu. »Za letos načrtujemo okrog 120 milijonov evrov prihodkov, za prihodnje leto pa še ne moremo napovedati, saj smo šele v fazi načrtovanja. Poleg tega načrtujemo veliko naložbo, zaradi katere bodo tako stopnje rasti kakor tudi sama proizvodnja povsem drugačne od zdajšnjih,« pravi Rožič.

120

Rast zaradi cenejših surovin Polona Štrancar

polona.strancar@finance.si

S

lovensko papirno industrijo so lani prizadele visoke cene surovin, a so se te letos že pocenile. Kljub temu pa slovenski papirničarji niso najbolj optimistični, saj tožijo predvsem zaradi pomanjkanja kapitala.

Slovenska papirna industrija je v svetovnem merilu zelo nišno usmerjena, izdeluje specialne vrste papirja in je večinoma v tuji lasti. Po podatkih združenja za papirno in papirnopredelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je bilo lani v tej panogi 110 podjetij, ki so zaposlovala 4.277 delavcev. Skupni prihodek papirne in papirnopredelovalne industrije je bil lani nekaj več kot 700 milijonov, dodana vrednost pa 146,5 milijona evrov.

Kriza papirničarje prizadela šele lani

Minulo leto ni bilo ugodno za papirničarje, saj je bilo poslovanje celotne panoge kljub povečani proizvodnji precej slabše kot predlanskim. Razlogi za to tičijo v povišanju cen energije in surovin, trdijo na združenju. Tudi v podjetju Radeče papir pravijo, da je papirnice kriza udarila šele leta 2010, saj so se surovine (posamezni materiali, celuloza in papirni odpadki) rekordno podražile tudi za več kot sto odstotkov. Zaradi zmanjšane ponudbe, pa tudi naravnih katastrof (potres v Čilu) je količina svetovnih zalog surovin upadla na zgodovinsko najnižjo raven, zaradi česar so se cene surovin močno zvišale. Po vnovičnem 14 P&P panoge in posel Industrija

zagonu proizvodnje v Čilu in odprtju novih zmogljivosti na Kitajskem se je trg postopno uravnotežil, a ga je kljub temu do konca leta zaznamovalo razmeroma malo zalog, zato se tudi ni uresničila napoved o občutnejši pocenitvi surovin.

Glavna težava dostop do denarja

Da so razmere v papirni industriji skrb zbujajoče, trdijo tudi v podjetju Vipap Videm Krško. »Posojilni krč v bankah ter dostopnost in cena denarja, ki je v Sloveniji skoraj dvakrat višja od evropskega povprečja, po eni strani dušijo naložbeno dejavnost, po drugi pa zmanjšujejo konkurenčnost izvoznikov, med katere sodi tudi papirna industrija. Poleg tega na slabšanje konkurenčne sposobnosti slovenske papirne industrije vplivajo dajatve in takse za onesnaženo in porabljeno vodo, trošarine za električno energijo in plin, izredni zakoni, ki ponavadi dajejo prednost samo nekaterim dejavnostim, druge pa postavljajo v neenak položaj, in ta hip še vedno visoke cene surovin – starega papirja, celuloze …« naštevajo v podjetju Vipap Videm Krško.

Količevo Karton prihodnje leto z velikansko naložbo

Papirnica Količevo Karton v lasti avstrijske družbe Mayr-Meln­ hof vlaga v nove proizvodne zmogljivosti. »Rekordna naložba v vrednosti 40 milijonov evrov nam bo prinesla karton z višjo dodano vrednostjo. Prihodke bomo povečali predvidoma za petino, naš cilj pa je sto tisoč evrov bruto dodane vrednostni na zaposlenega. Zaradi naložbe bomo na novo zaposlili približno deset delavcev,« je maja za Finance povedal Branko Rožič, direktor Količevo Kartona.

Papirnica Vevče z enakimi prihodki kot lani

Vipap Videm Krško bo zrasel za 15 odstotkov

Papirnica Vevče se je specializirala predvsem za proizvodnjo etiketnega papirja in papirja za gibko embalažo. Svoj proizvodno-prodajni program zaokrožuje tudi s ponudbo premazanega grafičnega papirja. Etiketni papir in papir za gibko embalažo dobavljajo tehnološko dobro opremljenim tiskarjem za znane multinacionalke, kot so Unilever, Nestlé, Masterfoods milijonov evrov priin P & G. »Slovenske papirnice hodkov bo letos dosegla Papirnica Vevče. smo velik izvoznik, saj več kot 80 odstotkov naših izdelkov izvozimo po svetu. Na mednarodnem trgu izdelki slovenskih papirnic niso v konkurenčnem položaju zaradi omejitev pri nakupu energentov, ki je pri nas kljub teoretično odprtemu trgu še vedno ščiten prek velikih monopolov.

Poleg tega je okoljska obremenitev slovenske papirne industrije v primerjavi z evropsko večja,« pravi direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič. Podjetje za letos načrtuje prihodke enake lanskim, to je približno 90 milijonov evrov. Vsako leto samo v posodabljanje opreme vložijo več kot 2,5 milijona evrov, za večje naložbe vsakih nekaj let pa od pet do deset milijonov evrov. Pri tem je pozornost usmerjena v avtomatizacijo in robotizacijo procesov, zmanjševanje specifične porabe električne energije in vode ter v spletni nadzor kakovosti.

Povečanje deleža specialnih vrst papirja (voluminozni, tehnični …), zmanjšanje deleža časopisnega papirja, posodobitev energetike in povečevanje produktivnosti dela zaradi novih naložb in racionalizacije dela so cilji podjetja Vipap Videm Krško. »Za letos načrtujemo 15-odstotno rast prihodkov glede lani, kar pomeni okrog 105 milijonov evrov primilijonov evrov, za prihodnje hodkov bodo letos leto pa ne predvidevamo večje ustvarili v Vipapu. rasti prihodkov od prodaje,« pravi Jožica Stegne, namestnica direktorja. Podjetje zdaj proizvaja standardni in izboljšan časopisni papir ter grafični papir, vsi pa so večinoma iz recikliranih vlaknin, ki jih pridobijo s predelavo starega papirja. Ker je njihov reciklirani grafični papir namenjen tisku periodičnih tiskovin, revij, katalogov, navodil za uporabo, pa tudi za izdelavo zvezkov, blokov, formularjev in knjig, je tudi paleta uporabnikov zelo raznolika. Tako papirje Vipapa uporabljajo domači in tuji izdajatelji časopisov in revij, oglaševalci, pa tudi manjši in večji tiskarji, ki tiskajo brošure, kataloge, periodične časopise, knjige in drugo. Večino prodaje še vedno sestavljata časopisni in izboljšani časopisni papir.

105

O

G

abljamo Xeikon upor karske stroje tis eni nad e ln uš ita vd ig »D o na še vedno sm in tje vanjem tle že se že de tavnim vzdr ologijo, enos lošno. sp na v ite njihovo tehn or st stjo servisnih ivo slj šo ne na za r te bomo za irali odločili, da etiket invest Zato smo se vnost tiska ja de šo ej najpomembn 00.« v Xeikon 33 ensson, —Bjarne Sv anska ,D AS nje, Flexiket

od

vodja proizv

90

L

THINK THINK BEFORE BEFORE YOU YOU INK INK

A

S

Zaupajte v svojo odločitev za digitalni tiskarski stroj XEIKON. Izbor pravega digitalnega tiskarskega stroja je zahteven proces. Kateri najbolj ustreza vaši dejavnosti danes in bo najboljši jutri? Lahko se zanesete na naše izkušnje, znanje in vrhunsko kakovost opreme Xeikon. Xeikon preprosto izpolnjuje vse vaše zahteve: ✔ visoko donosnost ✔ vrhunsko kakovost tiska ✔ edinstveno prilagodljivost ✔ vzdržljivo tehnologijo brez konkurence Xeikon International BV

Predstavništvo za Slovenijo:

Duwijckstraat 17

Andrej Štrus

2500 Lier

Tel.: +386 41 628 601

Belgija

E-pošta: andrej.strus@xeikon.com www.xeikon.com

Razmišljajte o njem. Razmišljajte o Xeikonu. to read Use this QR case studies. other client

www.xeikon.com

CERTIFIKATI V PAPIRNI INDUSTRIJI

S certifikati dokazujejo okoljsko ozaveščenost polona.strancar@finance.si

P

odjetja iz papirne industrije s certifikati zagotavljajo, da surovine za papir prihajajo iz gozdov, ki so upravljani po strogih okoljskih zahtevah.

Dober kazalnik skrbi za okolje so tudi razni certifikati. V papirni industriji sta pogosta predvsem certifikata organizacij FSC (Forest Stewardship Council) o sledenju izvora lesa CoC (Chain of Custody) in PEFC (The Programme for the Endorsement of Forest Certification). Podjetja s certifikati izkazujejo svojo zavezanost in prispevek k varovanju okolja in trajnostnemu razvoju.

Evropska unija podeljuje znak, ki so ga poimenovali okoljska marjetica.

Sledljivost lesa do izvora

Podjetja, ki se odločijo za certifikat skrbniške verige CoC, zagotavljajo končnemu uporabniku, da so les in lesni izdelki sledljivi do izvora. S skrbniško verigo je namreč omogočena sledljivost surovin od gozda do končnega uporabnika, zagotovljeno pa je tudi, da les izvira iz gozdov, ki so upravljani po zahtevah FSC. Ta nevladna organizacija s sedežem v Nemčiji se zavzema za ohranitev gozdov in spodbuja odgovorno gospodarjenje z njimi, podpirajo pa jo tudi druge okoljevarstvene organizacije, med njimi Greenpeace.

Certifikat FSC imajo tudi v papirnici Radeče, kjer poudarjajo, da veliko vlogo igrajo uporabniki, saj z nakupom tako certificiranih izdelkov spodbuja-

16 P&P panoge in posel Industrija

jo proizvajalce, da nabavljajo vlaknine s kontroliranim poreklom.

Les iz trajnostno upravljanih gozdov

Tako kot FSC je tudi PEFC neodvisna, neprofitna, nevladna organizacija. Ustanovljena je bila leta 1999 in podpira trajnostno gospodarjenje z gozdovi po vsem svetu. Tako skrbi za ohranjanje gozdov in zagotavlja trg za izdelke iz lesa, ki prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov. Eno izmed zagotovil PEFC je tudi, da se ne poseka več lesa, kot ga vnovič zraste. Podjetja lahko certifikat PEFC pridobijo pri Zavodu za certifikacijo gozdov, ki je bil ustanovljen leta 2004. Prvi certifikat v Sloveniji je pred

dvema letoma pridobil distributer grafičnih in pisarniških papirjev Alpe papir. V podjetju razlagajo, da so s tem certifikatom želeli svojim kupcem ponuditi papir, katerega surovine dokazano izvirajo iz gozdov, ki so trajnostno upravljani. Alpe papir ima tudi certifikat FSC.

Okoljska marjetica za zelene izdelke

Malo znan je tudi poseben znak za okolje, ki ga je Evropska unija vpeljala že leta 1992. Imenuje se okoljska marjetica in se podeljuje izdelkom oziroma storitvam, ki izpolnjujejo visoke okoljske standarde in visoka merila o uporabnosti. Okoljsko marjetico lahko pridobijo različne skupine izdelkov, med vrstami papirja pa le vpojni papir za higienske namene ter kopirni in grafični papir. Ta znak so za svojih šest izdelkov pridobili v družbi Vipap Videm Krško. »Certifikacijo smo izpeljali leta 2005, ker pa so se od takrat pojavila nova okoljska merila, bomo morali postopek ponoviti prihodnje leto. Za pridobitev znaka mora podjetje zadostiti določenim merilom v zvezi z izpusti v vodah, porabo električne in toplotne energije, izpusti toplogrednih plinov in rabo vlaknin za svojo proizvodnjo, prepovedana je tudi raba nevarnih snovi, ki škodijo zdravju,« razlaga Justina Šepetavc, vodja sektorja ekologije in kakovosti v podjetju Vipap Videm Krško.

Podjetja iz papirne industrije se vse bolj odločajo za pridobitev certifikatov organizacij FSC in PEFC, s katerimi kupcem sporočajo, da surovine za papir izvirajo iz trajnostno upravljanih gozdov.

Bogdan Perko

Polona Štrancar

Med papirnicami sta čedalje bolj priljubljena certifikata FSC in PEFC; okoljsko marjetico za papir ima le Vipap Videm Krško

RAZVOJ PAPIRNE INDUSTRIJE

Papir tudi kot nadomestek za plastiko in alufolijo polona.strancar@finance.si

P

apirna industrija šteje za energetsko zelo potratno, zato se usmerja v razvoj tehnologij, ki bi ji zagotovile prihranke energije in so prijazne do okolja. Prihodnost papirne industrije sogovornica vidi v razvoju specialnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Papirna industrija je v zadnjem času močno napredovala tako tehnološko kakor tudi okoljsko, zato lahko govorimo o pozitivnem vplivu te panoge na trajnostni razvoj. Raziskave in razvoj so usmerjeni v pripravo vlaknin, ki bi potrebovale čim manjši vložek energije ter omogočile optimalno kakovost procesov in izdelkov pa minimalne izgube in obremenitve okolja, razlaga Vera Rutar, namestnica direktorja Inštituta za celulozo in papir.

Papir kot nadomestek za plastiko

Sogovornica ne vidi možnosti, da bi se pojavili novi revolucionarni izdelki, ampak si papirničarji želijo narediti nadomestek za plastiko.

Glavni nosilec je še vedno papir, izboljšave so povezane le s površino papirja, saj naj bi ta čim bolj izpolnjevala zahteve novih tehnik tiska – da ne prepušča vode, maščob in plinov.

Prav tako se proizvajalci trudijo površinske premaze, ki temeljijo na sintetičnih vezivih, zamenjati z do okolja prijaznejšimi in obnovljivimi, pravi Rutarjeva. Vse več raziskav je tudi na področju biokompozitov iz celuloznih vlaken in modificiranih naravnih, tudi škrobnih derivatov. Prednost teh izdelkov je v njihovi razgradljivosti.

Nanotehnologija za izboljšavo papirja

V zadnjem času se v papirni industriji vse več govori o nanotehnologiji in njeni uporabi v proizvodnji papirja. »Nanostrukture celuloze v papirništvu, kjer tehnološki postopek poteka v več stopnjah priprave komponent, mokrega mletja, formiranja, stiskanja in sušenja, se spreminjajo v mikro- in makrostrukture.

Nanodelci v proizvodnji papirja kot polnilo zamenjujejo vlakna ter omogočajo nižjo gramaturo in boljše lastnosti papirja, hkrati pa znižanje stroškov. Spremembe v strukturi por na nanostopnji se bodo v prihodnosti kazale v velikih spremembah optičnih lastnosti in izboljšanju tiskovnih lastnosti. Zadnje

Ker so naše tovarne majhne, brez množične proizvodnje, lahko hitro spremenijo proizvodne programe in se usmerijo na specialne izdelke.

Dodaten razlog je tudi cena papirja, ki včasih komaj dosega ceno celuloze. Grafični papirji pa bodo morali dobiti neko nišo.

Tako pravi Vera Rutar, namestnica direktorja Inštituta za celulozo in papir. raziskave so pokazale možnosti povečanja nateznih jakosti papirja z dodatki nanoceluloznih delcev ali nanofibrilirane celuloze v papirjevino, ki vpliva na povečanje gostote papirja,« pojasnjuje Rutarjeva.

Papirju grozi IKT

Grožnja papirni industriji je razvoj novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki izrivajo papir in vse informacije selijo na internet. Tudi Rutarjeva priznava, da bo razvoj IKT močno vplival na papirno industrijo; najverjetneje se bodo umikali časopisi, prospektna gradiva in grafični papir. Na drugi strani bodo določena področja, kjer je v ospredju denimo dokumentno ali dokumentarno gradivo, še vedno potrebovala papir in papirne izdelke. Prav tako ne gre brez higienskega papirja ali embalaže, saj se papir kot embalažni material odlikuje predvsem po trdnosti in zmožnosti recikliranja, poleg tega pomeni več kot polovico vseh embalažnih materialov, razlaga sogovornica.

Prihodnost je v specialnem papirju in nišah

Rutarjeva meni, da je prihodnost papirne industrije v specialnem papirju, ki prinaša visoko dodano vrednost in majhno proizvodnjo. Pri embalaži bo tako razvoj šel v smeri

Aleš Beno

Polona Štrancar

delnega nadomeščanja alufolije in plastike.

Poleg tega se bodo papirnice osredotočile na izdelke višje kakovosti, reciklirana vlakna bodo ostala kot vir vlakninske surovine v papirjih in kartonih, ki pač dopuščajo tako izbiro vlaknin. »Ker so naše tovarne majhne in v primerjavi z drugimi, tujimi papirnicami nimajo množične proizvodnje, lahko hitro spremenijo proizvodne programe in poudarijo specialnost. Grafični papirji pa bodo morali, če želijo preživeti, dobiti neko nišo, se usmeriti v digitalni tisk in novejše tehnike,« pravi Rutarjeva.

Vse več visoko izobraženega kadra

Zaradi razvoja novih tehnologij papirna industrija zaposluje čedalje več visoko izobraženega kadra. Pred več kot 25 leti je bilo papirništvo bolj na ravni rokodelcev, potem pa je tehnika močno napredovala, proizvodnja je postala visoko avtomatizirana, vse manj delavcev dela za stroji, saj je vse vodeno računalniško, razlaga Rutarjeva. Po njenem mnenju je bila in ostaja ta panoga zelo interdisciplinarna, saj zaposluje strojne in kemijske inženirje, računalničarje, pa tudi za matematike, fizike in biologe bi se našlo delo.

Pohvalno je tudi to, da v zadnjih nekaj letih papirna industrija zaposluje tudi doktorande in s pridom izkorišča njihovo znanje, dodaja Rutarjeva.

P&P panoge in posel Industrija 17

Tiskarstvo in papirna industrija – ekološki vidik

Trudijo se za trajnostno in ekološko ravnanje

S čistilnimi napravami za vodo, z reciklažo starega papirja in uporabo biorazgradljivih barv skrbijo za okolje Polona Štrancar polona.strancar@finance.si

P

Po podatkih združenja za papirno in papirnopredelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) papirna industrija porabi samo četrtino letnega prirasta gozda, reciklira pa okrog 60 odstotkov papirja.

Skrb za okolje glavna naloga

Podjetja iz papirne in predelovalne industrije se zavedajo svojega vpliva na okolje, zato imajo vpeljanih več zaščitnih mehanizmov. Tako skrbijo za biološko čiščenje odpadnih voda, zagotavljajo optimalno ravnanje z odpadki in obvladujejo izpuste. Poraba vode in energije je v papirni industriji velika težava, tudi finančno, zato je skrb za okolje glavna naloga, razlaga Šepetavčeva.

Recikliran papir za časopise

Pomemben vidik papirne industrije je tudi reciklaža starega papirja. V podjetju časopisni papir proizvajajo iz odpadnega. Šepetavčeva še pojasnjuje, da je papir zelo uporaben, saj se lahko reciklira in je mogoče isto celulozno vlakno kar šestkrat uporabiti. Vipap Videm Krško za svoje potrebe v Sloveniji nima dovolj starega papirja, zato ga okrog 60 odstotkov uvozi. Razlog za to je tudi, da pri proizvodnji potrebujejo prebran odpadni papir. »Tisti, ki delajo papir iz celuloze, pa bolj ali manj uporabljajo tako celulozo, ki ima certifikat trajnostnega ravnanja z gozdovi. Tudi papirnice tako uvajajo standarde sledenja in ustreznega ravnanja z lesom,« pravi Šepetavčeva.

18 P&P panoge in posel Industrija

Barbara Reya

ogosto smo prepričani, da je papirna industrija velik onesnaževalec okolja, predvsem zato, ker porabi veliko vode, energije in za svojo proizvodnjo seka gozdove. Justina Šepetavc iz podjetja Vipap Videm Krško pravi, da je tako mnenje napačno, saj je prav papirna industrija primer trajnostnega razvoja v industriji.

Recikliran ali ekološki papir?

Vera Rutar z Inštituta za celulozo in papir Ljubljana pravi, da izraz ekopapir ni natančno opredeljen, zato se poraja vprašanje, kaj je ekološko: obnovljiva surovina, postopek pridobivanja, možnost recikliranja, biorazgradljivost ... Po njenem mnenju je ekološki vsak papir, saj je izdelan iz obnovljivih surovin po sprejemljivem in za okolje manj škodljivem, na primer belilnem, postopku. »Tudi papir iz primarnih vlaken je lahko ekološki, saj je osnovna surovina – celulozno vlakno – povsem naravna. Zakaj bi torej samo papir iz recikliranih vlaken bil ekološki, saj je tudi ta vlakna pred uporabo treba nekako obdelati. Ekopapir je namreč lahko tudi iz nebeljene celuloze, če pri pripravi vlaknin ni bil uporabljen postopek beljenja. Dokler v terminološkem slovarju ni natančne definicije ekološkega papirja, je o tem težko govoriti, saj si lahko vsak razlaga izraz po svoje,« še pravi Rutarjeva.

Voda se v procesu večkrat uporabi

Ker podjetja v proizvodnji uporabljajo veliko kemikalij, se trudijo, da so te snovi organske in čim manj nevarne. Na očitek o veliki porabi vode pa Šepetavčeva odgovarja, da je ta transportno sredstvo v papirni industriji, v procesu proizvodnje pa se večkrat uporabi, reciklira, zbira in samo presežki gredo v čistilno napravo. »Vodo vzameš, jo večkrat uporabiš, očistiš in vrneš v reko,« poudarja.

Vprašanja odpadnih voda se zavedajo tudi v papirnici Goričane, kjer so lani začeli izvajati Eurekin projekt ZEROEF za zmanjšanje onesnaženosti odpadnih voda z alternativnimi tehnikami čiščenja.

Projekt bo trajal štiri leta, predvidena sredstva zanj pa so 600 tisoč evrov. Lani so končali prvo fazo, v kateri so opravi-

li poskusni test mikrofiltracije tehnološke odpadne vode, opredelili najbolj obremenilne vire tehnoloških odpadnih vod in izpeljali pilotni poskus ATREX za vnovično uporabo papirnega mulja v proizvodnem procesu.

Do okolja prijazne ekološke barve

Tako kot proizvajalci papirja morajo okoljskim standardom zadostiti tudi tiskarji. »Da bi čim manj onesnaževali okolje, kupujemo predvsem barve, ki so prestale ekološke teste in so biorazgradljive. Prizadevamo si za uporabo čim več recikliranega papirja, vendar pa je to še vedno najbolj odvisno od naročnika, in ne od tiskarja,« razlaga Milan Grad, pomočnik direktorja pri Tiskarni Pleško. Poleg tega imajo urejen odvoz odpadkov, za katere morajo oddajati letna poročila.

POGLAVJE

Kako nastajajo nizkocenovne dacie

Proizvodnja vozil poteka večinoma ročno, plače skoraj še enkrat višje od romunskega povprečja

341.408 15.250 290 880

Anže Jamnik

avtomobilov je Dacia izdelala lani, poleg teh pa še 247.761 motorjev in 560.342 menjalnikov.

zaposlenih je v tovarni Dacia.

hektarjev je velika tovarna.

bilo 36.719 prodanih na domačem, romunskem trgu, kar pomeni 31,6-odstotni tržni delež. Največji izvozni trgi so Francija, Nemčija in Italija, v Sloveniji pa je bilo lani prodanih 747 vozil, s čimer je Dacia pri nas zavzela 1,25 odstotka trga.

Anže Jamnik anze.jamnik@finance.si

O

biskali smo Dacijino tovarno v romunskem mestu Movieni blizu Pitestija, kjer izdelujejo modele logan, sandero in duster. Ti so nastali pod Renaultovim vodstvom, ki je v zadnjem desetletju v Dacio vložil več kot 1,5 milijarde evrov.

Dacia, ki številne Romune spomni na komunistične čase in licenčne renaulte 8 in 12 pod značko Dacia, je v tej državi med avtomobilskimi znamkami še vedno številka ena po prodaji, pa tudi drugje po Evropi si lasti pomemben tržni delež, zlasti med vozili nižjega cenovnega razreda.

Izmed 341.408 lani izdelanih vozil jih je

Večinoma ročna izdelava

Na prvi pogled je tovarna enaka vsaki drugi avtomobilski tovarni, a montaža vozil še vedno poteka večinoma ročno – večina izmed 80 robotov je namreč nameščena v lakirnici. Eden izmed razlogov je v poceni romunski delovni sili, saj je povprečna plača v Dacii 3.768 levov (približno 880 evrov) bruto, a to je še precej nad romunskim povprečjem 2.027 levov (okoli 470 evrov). Za primerjavo, povprečna plača v novomeškem Revozu je 1.435 evrov (podatek za avgust).

V Pitestiju nižje plače kot v Novem mestu

Natančnejših stroškov dela bodisi za tovarno v Romuniji bodisi za tovarne v Sloveniji (tu se po podatkih Revoza plače proizvodnih delavcev gibljejo med 800 in

evrov približno je povprečna bruto plača v tovarni Dacia.

1.600 evri bruto, odvisno od delovne dobe, dodatka za izmensko ali nočno delo ter od ravni doseženih kompetenc) ali Franciji pri Renaultu niso želeli razkriti, prav tako ne stroškov izdelave avtomobila oziroma koliko bi ti znašali v posamezni tovarni.

Le za primer naj omenimo, da je strošek izdelave clia v Turčiji za desetino nižji kot v Franciji, ob tem da je v strošek že vštet prevoz clia do Francije. Stroškovna učinkovitost tovarne v Romuniji pa naj bi bila še boljša kot v Turčiji.

Največji romunski izvoznik

Dacia je po zaprtju Nokijine tovarne največji romunski izvoznik in pomeni 2,7 odstotka romunskega BDP. Sicer pa je v tovarni 15.250 zaposlenih (od teh 31 odstotkov žensk), 8.500 jih dela neposredno v proizvodnji avtomobilov (tu je žensk 28 odstotkov). Dacijina tovarna z letno proizvodno zmogljivostjo 350 tisoč vozil, 350 tisoč motorjev, 600 tisoč menjalnikov in 13 tisoč ton aluminija se od leta 2004 ponaša tudi s certifikatom ISO 14001; v zadnjem desetletju so v varovanje okolja vložili 22 milijonov evrov.

P&P panoge in posel Industrija 19

INDUSTRIJSKA OPREMA

Proizvajalci industrijske opreme, usmerite se v vzdrževanje Špela Špiler spela.spiler@finance.si

Razvoj slovenskih proizvajalcev industrijske opreme caplja za tujino, pravijo v pohištvenem podjetju Krasoprema

S

lovenski trgovci z industrijsko opremo so na mnogih področjih, na katerih bi lahko pridobivali stranke, še vedno premalo razviti. Priložnosti so tudi v zagotavljanju storitev vzdrževanja strojne opreme, ki jo slovenska podjetja kupijo v tujini, in ne samo v razvoju strojne opreme. »Slovenski izdelovalci in prodajalci industrijske opreme niso konkurenčni, tako z vidika ponudbe izdelkov kakor tudi industrijskih cen,« meni David Ravbar, vodja proizvodnje v pohištveni družbi Krasoprema. Podjetje pri svojem delu potrebuje opremo, kot so poravnalke, stroji za lakiranje, vnašalniki lakov … Kar 90 odstotkov te opreme kupuje pri tujih proizvajalcih, deset odstotkov pa pri slovenskih, ker potrebnih izdelkov v Sloveniji ni ali pa so dražji. »Razvoj slovenskih proizvajalcev industrijske opreme caplja za tujino. Morda ga bodo lahko ujeli čez nekaj let,« meni Ravbar.

Iščejo se vzdrževalci strojev

V tovarni kovinske opreme Primat za svojo proizvodnjo potrebujejo stroje za razrez, laserske stroje, varilne aparate in opremo za lakirnice. In tudi v tem podjetju kar 80 odstotkov opreme kupijo pri tujih proizvajalcih, predvsem v Nemčiji in Italiji, ker v Sloveniji ni ponudbe takih strojev. Približno 20 P&P panoge in posel Industrija

dvakrat na leto stroji potrebujejo vzdrževanje, za kar se v Primatu obračajo k slovenskim dobaviteljem tujih proizvajalcev, kjer so stroj kupili. »Gotovo bi nam bilo lažje, če bi opremo lahko kupili pri slovenskih proizvajalcih, kjer bi lahko stroje tudi vzdrževali,« trdi Slavko Mlinarič, ki v podjetju skrbi za naložbe. Servisiranje laserskega stroja stane približno 1.500 evrov na leto, upogibnega pa okoli 500 evrov na leto.

Slovenske vzdrževalce strojev, kupljenih v tujini, išče tudi družba Armatura, ki proizvaja armaturne mreže, predvsem za potrebe gradbeništva. »Stroji, ki jih kupimo v tujini – Avstriji, Švici ali Italiji –, vsako leto potrebujejo vzdrževanje, vendar zaradi pomanjkanja teh storitev v Sloveniji oziroma njihove visoke cene proizvodnja raje zaposli dodatnega človeka, ki se ukvarja z vzdrževanjem opreme. To je za podjetje ceneje,« pojasnjuje Aleksander Knez, vodja proizvodnje v Armaturi. Glavna proizvodna oprema podjetja so posebni stroji za izdelavo armaturnih mrež, ki jih kupujejo vsakih nekaj let in stanejo od 3,5 do štiri milijone evrov. Pri končni izbiri strojev igra glavno vlogo kakovost.

Priložnost na domačem trgu: končni deli ključavnic

Podjetje Titan, ki izdeluje ključavnice,

Za slovenske proizvajalce industrijske opreme je morebitna priložnost proizvodnja delov za ključavnice. glavne materiale, kot sta medenina in jeklo, nabavlja v Italiji, dele ključavnic – jedra in kline – ter plastične dele pa večinoma v Sloveniji (80 odstotkov). Večino te opreme dobavljajo pri več manjših slovenskih proizvajalcih, na tujih trgih pa kupujejo predvsem zato, ker je doma dražje. V tujini nabavljajo tudi vse stroje, ki jih menjavajo vsakih nekaj let, ker jih v Sloveniji ni. »Razlog za nabavo na tujih trgih je tudi to, da smo del francoske skupine, zato nekaj plastičnih delov in že narejenih delov ključavnic nabavljamo tudi v Franciji in Italiji,« pojasnjuje Dušica Jesenik iz nabavnega oddelka Titana.

Če lahko, znižajte cene odlitkov in gumijastih izdelkov

»Materiale, ki jih potrebujemo za izdelavo kmetijskih strojev, nabavljamo v tujini.

Tam kupimo 90 odstotkov različnih materialov – teh je šest tisoč,« pravi Urška Jordan iz nabavnega oddelka SIP Strojne industrije. Za tujino se odločajo, ker v Sloveniji določenih izdelkov ni ali pa so predragi, denimo odlitki, plašči, gumijasti izdelki, barve, laki in jermeni. »Slovenski proizvajalci industrijske opreme tujim proizvajalcem ne morejo konkurirati pri ceni zaradi dražje delovne sile in višjih cen zaradi manjše proizvodnje,« meni Jordanova.

POGLAVJE

Bloomberg

O

G

L

A

S

P&P panoge in posel Industrija 21

industrijska oprema

Dele za opr izdelke prod

»Naročila imamo za pri ta hip veliko vprašanje,« Špela Špiler spela.spiler@finance.si

V

času krize se proizvajalci in prodajalci industrijske opreme lahko oprejo predvsem na tuje trge, ki večini prinesejo večje prihodke kot doma. Prednost tujih kupcev je tudi dobra plačilna disciplina, pravijo sogovorniki. »Zadnji trije meseci v Sloveniji so bili za nas, kar zadeva plačila, katastrofalni.

Predvsem manjši kupci – manjši gostinski lokali – so močno zamujali s plačili,« je povedala Ana Muhič, vodja komercialnega oddelka v podjetju Fines, ki proizvaja peči in opremo za gostinstvo, pekarstvo in slaščičarstvo. Veliki in dolgoletni slovenski kupci, kot je Mercator, jim plačujejo redno. V tujini načeloma ni večjih težav s plačili, čeprav v podjetju opažajo vse pogostejše zamude v Makedoniji.

Glavni trgi so države nekdanje Jugoslavije

Podjetju Fines pokrivanje tekočih obveznosti zagotavljajo večinoma tuji kupci.

22 P&P panoge in posel Industrija

Urban Štebljaj

Večino, to je 70 odstotkov, delov za proizvodnjo naročajo v Sloveniji, prodajajo pa predvsem (70 odstotkov) v tujini, zlasti na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori in Makedoniji, tudi v Belgiji, Bolgariji in na Nizozemskem. To jim zagotavlja, da tekoče pokrivajo svoje obveznosti, doslej pa so obdržali vse svoje stranke. Iz tujine je približno 30 odstotkov vseh naročenih izdelkov za proizvodnjo. Tam naročajo zaradi večje ponudbe kot v Sloveniji, iz tujine pa so tudi posebni izdelki po naročilu.

Podjetju z industrijsko opremo Ispem, ki je zastopnik italijanskega proizvajalca v Sloveniji, gre z naročili letos bolje kot lani. »Dobavljamo večinoma slovenskim podjetjem, opažamo pa, da imajo slovenska podjetja, ki prodajajo doma, veliko večje težave kot slovenska podjetja, ki prodajajo v tujini,« je povedal Gregor Perič iz Ispema.

remo kupujte doma, odajte v tujino

ihodnja dva meseca, kako bo pozneje, pa je « pravi Ivanka Grašič iz podjetja Himont Neplačila slovenskih kupcev ovirajo razvoj

»Pri slovenskih podjetjih imamo predvsem težave z zamujanjem s plačili oziroma predolgimi plačilnimi roki, kar ovira naš razvoj,« pravi Ivanka Grašič iz podjetja Himont, kjer izdelujejo hidravlične cilindre. Slovenski kupci pomenijo 70 odstotkov njihovih strank, kljub težavam s plačili pa se za zdaj še ne usmerjajo bolj k tujim kupcem, ki jih imajo sicer v Italiji, na Hrvaškem in v Avstriji. Zdaj ima podjetje naročila za prihodnja dva meseca, kako bo pozneje, pa je za sogovornico še neznanka.

O

G

Plačilno disciplino zagotavljajo z zadržanjem blaga

S plačilno nedisciplino slovenskih strank se spopadajo tudi v podjetju Marus, kjer prodajajo in servisirajo digitalno strojno opremo za tiskanje in razrez ter opremo za nevtralizacijo statične elektrike za različne industrijske panoge. Plačilno disciplino poskušajo zagotoviti z zadržanjem blaga, dokler ni plačano. Stranke, ki zamujajo s plačili, so vedno iste. Podjetje na slovenskem trgu ustvari 80 odstotkov prodaje, preostalo pa v tujini – v Srbiji in na Hrvaškem, kjer ima dve poslovni enoti. Nove stranke iščejo s trženjem prek elektronske pošte in na sejmih, predvsem v tujini.

L

Učinki žitnega dogovora že vidni »

Letos sprejeti dogovor med pridelovalci in odkupovalci žita že kaže prve pozitivne učinke,« pravijo v ljubljanskem Žitu. Cilj dogovora je zagotavljanje večje samooskrbe s hrano.

Letos je bilo v Sloveniji po besedah podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije Franca Küčana odkupljenih 60 tisoč ton slovenskega žita najvišje kakovosti. »Tretjino tega je odkupilo Žito,« pravi predsednik uprave živilskega podjetja Toni Balažič in obljublja, da bo do konca leta 2011 ves njihov najbolj prodajani kruh iz slovenske moke.

Oktobra na prodajne police pošiljajo nov pšenični mešani kruh z imenom Slovenc, v celoti izdelan iz slovenske moke. Balažič poudarja, da so se cene surovin v zadnjem letu povišale, vendar sami tega niso prenesli na porabnike. »To bo gotovo vplivalo na letošnji poslovni rezultat, pričakujemo predvsem manjši dobiček,« pravi. A. L. A

S

P&P panoge in posel Industrija 23

NAPREDNE TEHNOLOGIJE IN MATERIALI

Urban Štebljaj

Za raziskave in razvoj avtoindustrija nameni štiri odstotke prihodkov Andreja Lončar

andreja.loncar@finance.si

V

razvoju je tradicionalno močna predvsem slovenska avtomobilska dobaviteljska industrija, ki v raziskave in razvoj vlaga v povprečju štiri odstotke prihodkov.

Hella Saturnus to številko presega s sedmimi odstotki.

V slovenski industriji veliko podjetij z vlaganji v raziskave in razvoj povišuje dodano vrednost starih izdelkov in uvaja nove. Za raziskave in razvoj je bilo v slovenski poslovni sektor predlanskim namenjenih 424 milijonov evrov, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Večino sredstev, 356 milijonov, so zagotovila podjetja, preostalo pa so prispevali država in tuji viri kapitala.

Predstavljamo nekaj razvojno naravnanih podjetij, katerih skupna značilnost je priza24 P&P panoge in posel Industrija

devanje za izboljšave izdelkov in ustvarjanje novih z namenom zadovoljevanja potreb kupcev, rasti poslovanja in zagotavljanja optimalne zasedenosti zmogljivosti.

Iskra Avtoelektrika za zeleno mobilnost

Podjetje Iskra Avtoelektrika z več kot 1.400 zaposlenimi proizvaja električno in elektronsko opremo za motorna vozila. Po besedah izvršnega direktorja za strateški razvoj Roberta Žerjala v zadnjih letih zaradi vse večjega deleža elektronike v zelenem prevozu največ vlagajo v avtoelektroniko. Jedrni program je proizvodnja krmilnih enot za pogonske in mehatronske sisteme.

V Iskri Avtoelektriki lani za šest milijonov evrov vlaganj

Za razvoj so v matičnem podjetju Iskra Avtoelektrika lani namenili šest milijonov evrov oziroma štiri odstotke prihodkov od prodaje, medtem ko so na konsolidirani ravni v ta namen porabili osem milijonov evrov. Žerjal opozarja, da je to povprečje panoge in

da bi za uvajanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo morali ta sredstva okrepiti.

Zamisli za nove izdelke v Iskri Avtoelektriki črpajo iz raziskovanja, proučevanja tržnih in tehnoloških smeri razvoja na področju zelenih tehnologij ter zahtev kupcev. To so večinoma visokotehnološka tuja podjetja (Bosch, Renault, Deutz, Mitsubishi).

Delež novih izdelkov kaže na učinkovitost

Učinkovitost razvoja podjetje meri z deležem novih izdelkov, denimo mlajših od treh let, v prihodkih od prodaje. Lani je ta znašal 28 odstotkov, do leta 2013 pa ga nameravajo povečati na 30 odstotkov. »Pri zadnjem končanem razvojnem projektu smo se usmerili v razvoj elektromotorja za električni servovolan. V razvojni proces smo vložili deset milijonov evrov, od prodaje izdelka z življenjskim ciklom 14 let pa pričakujemo 240 milijonov evrov prihodkov,« je povedal Žerjal. Dodal je, da bo imel izdelek največji vpliv na av-

tomobilsko industrijo, saj omogoÄ?a prihranek pri porabi goriva do 0,4 litra na sto kilometrov.

Do prihrankov z raÄ?unalniĹĄkimi simulacijami

V proizvajalcu orodja Gorenju Orodjarni najveÄ? pozornosti pri razvoju posveÄ?ajo orodjem za preoblikovanje ploÄ?evine. Razvijajo jih v skladu s potrebami naroÄ?nikov, to so veÄ?inoma evropski proizvajalci avtomobilov (Audi, Mercedes, Renault) ali njihovi dobavitelji (Magna).

Velenjsko podjetje reĹĄitve za potrebe kupcev iĹĄÄ?e s sodelovanjem pri razliÄ?nih projektih na evropski in nacionalni ravni. Glavno vodilo pri razvoju orodij je ob kakovosti tudi optimizacija stroĹĄkov za izdelke, ki jih bo Gorenjev naroÄ?nik na orodjih proizvajal. ÂťS kakovostnim orodjem lahko naroÄ?nik precej zmanjĹĄa ĹĄtevilo operacij v proizvodnem procesu in koliÄ?ino odpadnega materiala,ÂŤ je poudaril Marko Klinc, tehniÄ?ni direktor Gorenja Orodjarne.

DeleĹž stroĹĄkov razvoja v konÄ?ni ceni orodja ocenjuje na povpreÄ?no 20 odstotkov. StroĹĄke poskuĹĄajo optimizirati z uporabo raÄ?unalniĹĄkih simulacij, ki jim omogoÄ?ajo, da Ĺže pri O

Vlaganja v raziskave in razvoj Podjetje

Absolutni znesek vlaganj v razvojno dejavnost v letu 2010 (v mio EUR)

DeleĹž vlaganj v razvojno dejavnost v prihodkih od prodaje izdelkov (v %)

Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)

6

4

27.079

18

7

Iskra Avtoelektrika Gorenje Orodjarna

29.000

Hella Saturnus

61.210

Eti Elektroelement

26.700

Metal Ravne

38.831 Viri: letna poroÄ?ila podjetij

naÄ?rtovanju predvidijo morebitne teĹžave v procesu izdelave orodja.

Hella Saturnus tudi na trge zunaj avtomobilske industrije

Avtomobilska industrija je glavni naroÄ?nik tudi pri ljubljanskem podjetju Hella Saturnus, ki proizvaja vse vrste prednjih avtomobilskih svetlobnih teles (Ĺžarometi, meglenke), v zadnjih letih pa se usmerja tudi na podroÄ?je uliÄ?ne LED-razsvetljave.

Razvoj novih izdelkov temelji na potrebah naroÄ?nikov. Posebno pozornost posveÄ?ajo tudi stalnemu uvajanju novih, boljĹĄih in Ä?istejĹĄih tehnologij v proizvodnjo ter ĹĄiritvi razvojnih dejavnosti s Ä?iste mehanske konstrukcije na inĹženirske simulacije.

G

424

milijonov evrov je bilo po podatkih Sursa predlanskim vloĹženih v poslovni sektor v Sloveniji.

83,9%

omenjenega zneska oziroma 356 milijonov evrov so si zagotovila podjetja, preostanek so prispevali drĹžava in tuji viri kapitala.

L

A

S

&GOCI OQUVPC FXKICNC \C TGwKVGX PCNQI XCwGIC VTCPURQTVC +\DGTKVG PCLDQNL \CPGUNLKXQ KP WĂŞKPMQXKVQ TGwKVGX 0G INGFG CNK RQVTG DWLGVG GPQPQUKNĂŞPQ OQUVPQ FXKICNQ FXQPQUKNĂŞPQ OQUVPQ FXKICNQ CNK XKUGĂŞG OQUVPQ FXKICNQ TQĂŞPQ WRTCXNLCPLG RQNCXVQOCVUMQ WRTCXNLCPLG CNK MQV FGN KPVGITKTCPG UKUVGOUMG CRNKMCEKLG s OK

RQPWLCOQ PCOGPUMG TGwKVXG \C XUCMTwGP PCOGP X XUCMK DTCPzK 1F KPFKXKFWCNPG \CĂŞGVPG QDTCXPCXG FQ \CĂŞGVMC QDTCVQXCPLC KP UGTXKUC Ć‚ NQ\QĆ‚ LC &GOCI OQUVPKJ FXKICN \CIQVCXNLC MXCNKVGVQ PC PCLXKwLGO PKXQLW \C \CPGUNLKXQ FGNQXCPLG OQUVPKJ FXKICN

&GOCI UVCPFCTFPC FXKICNC

8CNLCPK RTQHKN CNK TCĂŞWPCNPKwMQ QRVKOKTCP wMCVNCUVK PQUKNGE MQV INCXPK PQUKNGE OQUVPGIC FXKICNC 1RVKOCNPC RTKNCIQFKVGX PC IGQOGVTKLQ QDUVQLGĂŞG JCNG

'PQPQUKNĂŞPC OCĂŞMC X PKzLK K\XGFDK \ \GNQ WIQFPQ XKwKPQ FXKIC 0QUKNPQUVK FQ V

&GOCI %TCPGU %QORQPGPVU )OD* “|8KNPKWUUVTCUUG # 5CN\DWTI “ YYY FGOCIETCPGU UK “ 2TQFCLC /CTMQ|jOKF “ 6GN | (CZ

' OCKN OCTMQ UOKF"FGOCIETCPGU UK “ 5GTXKU -CTGN 6TwCT 6GN | |(CZ | ' OCKN MCTGN VTUCT"FGOCIETCPGU CV

P&P panoge in posel Industrija 25

NAPREDNE TEHNOLOGIJE IN MATERIALI V poslovnem letu, ki se je končalo 31. maja 2010, so sodelovali pri približno 30 projektih.

Skupno za razvoj namenijo okrog sedem odstotkov letnih prihodkov od prodaje.

Izlaški Eti cilja na evropske nišne trge

Eti Elektroelement, podjetje s 60-letno tradicijo iz Izlak, največ vlaga v razvoj zaščitnih in kontrolnih aparatov za električne instalacije in distribucijske sisteme (stikala, odklopniki in varovalke). Usmerjajo se tudi v razvoj tehnične keramike za varovalke in drugih keramičnih materialov za uporabo v različnih industrijskih panogah.

Zamisli za nove izdelke črpajo iz potreb naročnikov, predlogov zaposlenih in sodelovanja v mednarodnih standardizacijskih ustanovah. Usmerjajo se na globalne nišne trge električnih inštalacij.

V Acroniju večino razvijejo sami

Acroni Jesenice in Metal Ravne, jeklarski družbi v skupini Slovenska industrija jekla, proizvajata izdelke ploščatega in dolgega programa ter odkovke iz visokokakovostnih jekel. Acronijevi zaposleni, večinoma strokovnjaki tehničnih ved, se pri razvoju osredotočajo na razvoj novih vrst jekel. Pri tem poudarjajo pomen sodelovanja različO

G

Raziskave in razvoj

nih oddelkov v podjetju. Izdelki, ki so plod lastnega razvoja, pomenijo večinski delež Acronijeve proizvodnje.

Metal Ravne je kot jedrni program navedel orodna in hitrorezna jekla ter nekatere vrste specialnih jekel. Potrebe in smer razvoja podjetja določajo z neposrednim stikom s kupci na trgu. Večino izdelkov izvozijo na zahodne trge (Evropa, ZDA, Kanada). Na področju specialnih jekel so njihovi glavni odjemalci globalna energetska podjetja (Samsung, Alstom, General Motors).

Največ denar napredek zn

Sredstva za raziskave in tehnologiji so se povečal Lojze Javornik lojze.javornik@finance.si

Hidria za razvojne potrebe gradi nov inštitut

V okviru Hidrijinega inovativnega centra v Spodnji Idriji, kjer podjetje gradi inštitut za materiale in tehnologije, nastajajo tehnološko zahtevne rešitve za avtomobilsko industrijo in klimatizacijo stavb. Osredotočajo se na razvoj rešitev za električna in hibridna vozila ter vozila na fosilna goriva, ki bodo skladne z evropskimi predpisi o izpustih izpušnih plinov.

Smer razvoja narekuje trg, pravijo v podjetju, ki ideje črpa tudi iz sodelovanja s strateškimi partnerji in drugih industrijskih panog.

L

D

ržava je lani le za štiri odstotke povečala sredstva, namenjena za napredek v industrijski proizvodnji in tehnologiji. Večina denarja gre za splošni napredek znanja, kažejo pred kratkim objavljeni statistični podatki.

Za raziskave in razvoj je bilo lani porabljenih 217,9 milijona evrov proračunskih sredstev.

To je 11 odstotkov manj kot predlanskim, ko so raziskovalci prejeli 244,9 milijona evrov. Treba je omeniti, da statistika spremlja samo domače proračunske vire brez kohezijskih sredstev za raziskovalno in razvojno dejavnost.

A

S

Naložbe v okolje in energetiko so odlična poslovna priložnost!

Ekonomija, energetika in ekologija z roko v roki pomenijo zmagovito kombinacijo in odločilno konkurenčno prednost podjetij.

P&P panoge in posel

Okolje in energija – popoln pregled aktualnih okoljskih in energetskih tem.

Zeleno oglaševanje ali ekolaži? 10 Sežigalnice odpadkov kot nuja ali le kot potuha 18 Pasivno hlajenje je skoraj zastonj 38

Anketa: kako »zelena« so naša podjetja 6

Junij 2008, št. 4

26 P&P panoge in posel Industrija

de

Naslednja številka izi

21. novembra

Okolje in energija – redna priloga poslovnega dnevnika Finance Kontakt v oglasnem trženju: Marko Macun, tel. št.: 01 30 91 534, e-naslov: marko.macun@finance.si

arja za splošni nanja

Poraba proračunskih sredstev za raziskave IN razvoj (V MIO EUR) Družbenoekonomski cilji

n razvoj v industrijski proizvodnji in la le za štiri odstotke Za raziskave 0,62 odstotka BDP

Čeprav so se proračunska sredstva za raziskave in razvoj lani zmanjšala, jih je bilo še vedno za skoraj 20 milijonov evrov več kot leta 2008. Še večja je razlika pri deležu raziskovalno-razvojne dejavnosti v BDP – lani je dosegel 0,62 odstotka in bil za 1,1 odstotne točke večji kot leta 2008. Če gledamo po statistični razvrstitvi namenov, je bila lani kar dobra polovica proračunskega denarja porabljena za splošni napredek znanja, ki se ne financira iz sredstev univerz. Statistika še ni objavila podrobne delitve, kako je bil ta denar razdeljen med naravoslovne, tehnološke in medicinske ter družboslovne in humanistične vede.

O

G

Krepko zmanjšanje sredstev za vojaške raziskave

Razvidno pa je, da je država lani izrazito, za več kot 80 odstotkov, skrčila sredstva za vojaške raziskave ter raziskave družbenopolitičnih sistemov in procesov. Na drugi strani so se precej povečala sredstva za energetske in zdravstvene raziskave, pa tudi za raziskave na področjih kulture, rekreacije, religije in sredstev obveščanja. Statistika vse te dejavnosti spremlja na skupni postavki in ne more prikazati, koliko se povečajo sredstva na posameznem področju. Proračunska sredstva, ki so neposredno namenjena za razvoj industrijske proizvodnje in tehnologije, so zrasla za manj kot štiri odstotke.

2008

2010

Raziskovanje in izkoriščanje zemlje

2,2

4,0

Okolje

6,6

7,1

Raziskovanje in izkoriščanje vesolja

0,5

1,3

Prevoz, telekomunikacije in druga infrastruktura

5,6

8,0

Energija

2,1

4,3

Industrijska proizvodnja in tehnologija

34,2

35,5

Zdravje

7,0

11,8

Kmetijstvo

7,7

8,2

Izobraževanje

0,8

0,6

Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega obveščanja

8,6

13,9

Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi

6,9

1,3

Splošni napredek znanja, financiran iz splošnih univerzitetnih sredstev

2,0

1,9

Splošni napredek znanja, financiran iz drugih proračunskih sredstev

94,5

118,3

Obramba Skupaj

L

9,9

1,5

189,6

217,9 Vir: Surs

A

S

j ê : ê : ê êÀêjvêuv{ j ê : ê : ê ê ê ê ê r ê O ê ê ê ê ê ê ê l¾ ê ê z ±ê ê ê ê ê : ê ê: êO O ê ±ê ê ê O ±ê ê ê ê ê ê : ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê : ê ­ê }ê ê ê ê ê ê êt ê ê ê ±ê ê ê W ê ê ê O ê W ê ê ê : ê ê ê ê ê ¢§­ê ꢨ­ê ꢪ¡¡ê ês ­ w ê ê O ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ® ìê{ ê ê ê ê ê ê à ìêl : ê ê O ê ê : ê ìêp ê ±ê ê ê ê ìêw ê ê ê ê : ê ê ê ±ê W ê ê ê ê ­ } :ê ê ê ±ê ê ê ê ê ®ê ­ ­

P&P panoge in posel Industrija 27

industrijsko oblikovanje

Prihodnost vizualnih komunikacij je na tujih trgih Kriza se je poznala tudi na področju vidnih sporočil finance@finance.si

P

odjetja s področja vizualnih komunikacij oziroma vidnih sporočil so zelo raznolika: nekatera so ozko specializirana, druga delujejo na več ravneh.

Med zadnja sodi tudi Vizualis. »Težko opišem našo osnovno dejavnost, saj so vse povezane. Ukvarjamo se z videoprodukcijo, 2D- in 3D-animacijo, grafičnim oblikovanjem, programiranjem, spletnimi rešitvami, agencijskimi storitvami, trženjem ter posredništvom profesionalne snemalne opreme in 3D-tehnologij,« je pojasnila Mojca Smolič. Po njenih besedah Podjetja s področja vidnih sporočil se se lahko Vizualis naj- čedalje bolj ozirajo na tuje trge. bolj pohvali z dobro razvojno službo. »Smo edino podjetje v saj ne vem, kako se bodo razvijale zaSloveniji, ki se poklicno ukvarja s tridi- deve v Sloveniji. Za zdaj postprodukcija menzionalno avtostereoskopijo oziroma v oglaševanju pomeni približno 80 odgledanjem tridimenzionalnih vsebin brez stotkov našega dela,« je povedal Robert posebnih očal. Med uspehe našega podjetja Sedmak. štejemo tudi razvoj in nenehne nadgradnje zemljevida Najdi.si s prenovljenim iskal- Podjetje Parsek se ukvarja z digitalnim nikom, kartografijo in satelitskimi slikam trženjem in podporo ključnim poslovnim ter z iskalcem poti, ki ga še razvijamo,« je procesom. »V zadnjem času se sicer bolj dodala Smoličeva. osredotočamo na IT-rešitve, v okviru digitalnega trženja pa se med drugim Vprašljiv razvoj oglaševanja v ukvarjamo z načrtovanjem in izvedbo Sloveniji korporativnih spletnih mest, izvedNa drugi strani je podjetje Art Rebel 9, ki bo spletnih kampanj za pospeševanje se ukvarja zgolj s postprodukcijo v ogla- prodaje, razvojem mobilnih aplikacij, sih. »Delujemo predvsem v oglaševanju, optimizacijo za spletne iskalnike, ustvara se trudimo razširiti področje delovanja, janjem in upravljanjem skupnosti prek 28 P&P panoge in posel Industrija

družabnih omrežij ter razvojem aplikacij na Facebooku, s spletno analitiko in drugimi storitvami,« je pojasnil direktor podjetja Gašper Čehovin.

Pogled, usmerjen na tuje trge

V Art Rebelu 9 zaradi negotovosti na domačem trgu vse bolj pogledujejo na tuje. »Naš glavni trg je za zdaj Slovenija, vendar nas zaradi gospodarskih razmer skrbi, da tu čez nekaj let za nas ne bo več dela. Slovenski trg je tudi precej nenavaden, saj je za večino naročnikov najpomembnejša cena, nato rok izdelave oglasa, medtem ko je kakovost šele na zadnjem mestu,« opaža Sedmak. Svoje delovanje so tako usmerili na nemški, italijanski, avstrijski, ameriški in arabski trg. »Delujemo tudi na Hrvaškem, vendar so cene tam za nas nekonkurenčne,« še doda.

Shutterstock

Špela Mikuš

Tudi v Parseku in Vizualisu se čedalje bolj ozirajo na tuje trge. »Naš glavni trg je Slovenija, delujemo pa še v Nemčiji, Kanadi in državah nekdanje Jugoslavije,« je povedala Smoličeva. Čehovin iz Parseka je dodal, da na področju digitalnega trženja sledijo naročnikom, ki pokrivajo jadransko regijo, medtem ko jim pri IT-razvoju uspeva z nekaterimi nišnimi rešitvami prodirati tudi na bližnje zahodnoevropske trge.

Konkurenca je, ni pa velika

Vsi sogovorniki so se strinjali, da konkurenca v Sloveniji obstaja, vendar ni prehuda. »Zaradi široke palete dejavnosti tako rekoč nimamo ključnega tekmeca,« je dejala Smoličeva. »Konkurenco imamo na vsakem področju posebej, vendar je to le minimalni dejavnik prav zaradi našega učinkovitega delovanja v okviru vseh storitvenih dejavnosti.« Sedmak iz Art Rebela 9 pravi, da imajo v Sloveniji približno pet konkurenčnih podjetij: »Tako kot vsi drugi se tudi mi trudimo biti najboljši. Smo pa opazili, da O

G

je na trgu vse več novih, manjših družb z našega področja delovanja.«

Kriza vplivala na količino naročil

Kriza se je poznala tudi pri poslovanju podjetij, ki delujejo na področju vidnih sporočil. »Lani smo zaradi krize imeli manj prihodkov, vendar smo še vedno poslovali pozitivno. Kriza se je najbolj poznala pri upadu naročil, kar je bilo znamenje, da moramo takoj ukrepati. Res nam je odvzela nekaj posla, a ni kritično vplivala na naše poslovanje, saj smo si lani močno prizadevali prestrukturirati naše storitve in izdatke,« je povedala Smoličeva.

L

Tudi v družbi Art Rebel 9 so čutili krizo v obliki zmanjšanja prihodkov, zaradi česar je bilo poslovanje podjetja omejeno. Za letos napovedujejo podobno poslovanje kot lani.

Parsekove napovedi so enake. »To pomeni manj večjih naložb v nove, pomembnejše spletne projekte. Zaradi tega smo spremenili strategijo. Več poudarka je na odnosih s starimi naročniki, nove priložnosti pa iščemo na področjih, kjer imamo vidne konkurenčne prednosti in je konkurenca manjša,« je razložil Čehovin.

A

S

industrijsko oblikovanje

Izobraževanje iz oblikovanja tra

Vodilna izobraževalna ustanova na področju oblikovanja je še vedn Špela Mikuš finance@finance.si

I

zobrazbo iz vizualnih komunikacij, modeliranja ali oblikovanja lahko pridobite na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), srednjih šolah za oblikovanje, tečajih, ki jih ponujajo zasebne ustanove, in spletnih tečajih.

Katero izobrazbo si nekdo izbere, je odvisno predvsem od tega, kaj od izobrazbe želi, pričakuje in kaj misli z njo narediti. »Na področju izobraževanja iz vizualnih komunikacij ima v Sloveniji še vedno vodilni položaj ALUO,« pravi Mojca Gorjan, koordinatorka projektov Kreativne šole. »Vse več je tudi zasebnih šol, vendar nobena ne daje tako kakovostne izobrazbe in strokovnih kadrov kot ALUO.« Kreativna šola, projekt društva Atelje 2050 in zavoda Studio 2050, ponuja osnovne in nadaljevalne programe vizualnih komunikacij.

Izobraževanje pri njih je drugačno kot na fakulteti, saj je namenjeno bolj oglaševalcem oziroma tržnikom, ki se morajo zaradi svojega poklica seznaniti z oblikovanjem. »Tečajnikov, ki bi bili res radi samo oblikovalci, ni veliko. Več je takih, ki delujejo na področju promocije in jih podjetja pošljejo na izobraževanje, da prihranijo denar pri oblikovanju,« je povedala Gorjanova. Na njihove tečaje se lahko prijavi tako rekoč kdorkoli.

Najbolj priljubljeni so tečaji računalniške grafike in spletne produkcije, pravi Mojca Gorjan iz Kreativne šole.

O

G

Oblikovanje zahteva popolno predanost

S tem, da je ALUO vodilna izobraževalna ustanova na področju oblikovanja, se strinja tudi Petra Černe Oven z omenjene akademije. »Posameznik lahko formalno izobrazbo pridobi na ALUO in v drugih programih, toda če želi biti uspešen oblikovalec, mora nenehno spremljati smernice. Če želi ostati v stiku z dogajanjem, se mora izobraževati vse življenje. Oblikovanje ni toliko poklic, kolikor je življenjska filozofija. Zato, če ga vzamemo kot poklic, zahteva popolno predanost.« Poleg praktičnega izobraževanja je tudi pri vizualnih komunikacijah pomembna teoretična podlaga. »Tako kot pri arhitekturi in podobnih panogah je poznavanje teorije nujen in sestavni del oblikovanja.

Prakse in teorije ne moremo ločevati, ker druga drugo dopolnjujeta,« še dodaja Černe Ovnova.

Pri samoizobraževanju potrebno veliko discipline in potrpežljivosti

Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naših storitev:

svetovanje in izmere, montaža, servis in vzdrževanje In naslednjih izdelkov Hörmann: garažna vrata, industrijska vrata, motorni pogoni z daljinskim upravljanjem, notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata, hitrotekoca vrata, nakladalna tehnika.

Znanje iz oblikovanja je mogoče pridobiti tudi na spletnih tečajih, a ti po mnenju obeh sogovornic niso dovolj. »Slovenskih spletnih tečajev še ni veliko oziroma še niso tako priljubljeni,« pravi Gorjanova. Če se odločite za tako izobraževanje, boste potrebovali veliko potrpežljivosti in discipline. »Če se osnov vizualnih komunikacij ne naučite dobro, lahko zgrešite bistvo oblikovanja. Na spletnih tečajih ni nenehne komunikacije s predavateljem, zato ne dobite nikakršne povratne informacije in zaradi tega izgubite pri kakovosti izobrazbe.«

Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:

Po mnenju Gorjanove nastane težava, ko učenci spletnih tečajev menijo, da so usvojili osnove, in se prijavijo na nadaljevalni tečaj. »Problematično je, ko se na nadaljevalne tečaje v okviru Krea-

www.matjaz.si • info@matjaz.si

30 P&P panoge in posel Industrija

Matjaž d.o.o.

Petrovce 115b, 3301 Petrovce, T +386 (0)3 71 20 600, PE Ljubljana, Tržaška 286d, 1000 Ljubljana, T +386 (0)1 24 45 680

raja vse življenje

no akademija za likovno umetnost in oblikovanje tivne šole prijavijo posamezniki, ki so temeljno znanje pridobili prek spletnih tečajev ali so se iz knjig učili sami. Največkrat se prek spleta ali knjig naučijo le tisto, kar so v nekem trenutku potrebovali. Zaradi slabega poznavanja osnov nato taki zavirajo celotno skupino.« Zato so, kot trdi Gorjanova, za pridobivanje osnov najprimernejši tečaji in delavnice, ki jih opravite v živo. »Spletno izobraževanje je primerno za ljudi z osnovnim znanjem, ki tečaj izkoristijo za izpopolnjevanje znanja. Zato priporočamo, da se prijavite na začetni tečaj, da pridobite dovolj podlage, nato pa to nadgradite s spletnimi tečaji ali knjigami,« svetuje Gorjanova.

Spletno oblikovanje vse bolj priljubljeno

V Kreativni šoli so na področju oblikovanja najbolj priljubljeni tečaji računalniške grafike in spletne produkcije. »Ti dve smeri pomenita okoli 60 odstotkov vseh naših programov,« je povedala Gorjanova, »in zanju je največ zanimanja, ker s tem znanjem hitreje dobiš službo, tudi če je ne iščeš kot oblikovalec.« Mojca Gorjan je dodala še, da se je povečalo tudi zanimanje za spletno oblikovanje. »V predlanski sezoni smo samo enkrat izvajali tečaj iz računalniškega programa za spletni razvoj Dreamweaver, lani pa štirikrat.« L

A

S

Catia V6 – novi standard v industriji Funkcionalnosti nove generacije PLM-portfelja Catia V6 bodo posodobile poslovne procese v podjetjih po vsem svetu Catia se je kot programski paket CAD/CAM uveljavila kot številka ena pri večini vodilnih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev, najnovejša generacija V6 pa prinaša nove funkcionalnosti, ki lahko bistveno posodobijo poslovne procese v vseh industrijskih podjetjih. Čeprav ima od prvih dni velik pomen v letalstvu in vseh drugih industrijskih panogah, je Catia pojem, ki je v svetu in pri nas že polnih 25 let neločljivo povezan z avtomobilsko industrijo. Nekateri razlogi, zaradi katerih je postala programski paket CAD/CAM številka ena na trgu pri večini vodilnih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev in njihovi dobaviteljski mreži, so predvsem zelo dobra kombinacija modeliranja s pomočjo površin in trdnih teles, širina aplikacije ter dobra tehnična podpora proizvajalca programa, podjetja Dassault Systemes in njegovih partnerjev, odgovornih za prodajo in implementacijo programskih paketov na trgu.

Nadzor nad procesi in podatki …

V novem obdobju in v kontekstu on-line medmrežnega okolja prinaša Dassault Systemes na trg novo generacijo svojega PLM-portfelja, imenovano PLM 2.0 ali V6. Ključne značilnosti, ki odlikujejo platformo V6 in jo razlikujejo od konkurence, so integriranost vseh aplikacij v eno celoto, PLM-hrbtenico, ki omogoča kontrolo nad vsemi procesi in podatki, ki se pojavljajo

v njej, on-line dostop do podatkov ter komunikacija in realnočasovno sodelovanje med vsemi udeleženci v celotnem razvojnem procesu. … po vsem svetu V6 temelji na infrastrukturi, ki omogoča nadzorovano in varno shranjevanje podatkov v osrednji shrambi, v centralni podatkovni bazi, ter zagotavlja dostop do teh podatkov prek lokalne mreže ali prek internetne povezave iz katerekoli lokacije po svetu. Da bi to zadovoljivo delovalo, mora arhitektura V6 omogočati hitro in učinkovito obvladovanje tudi največjih produktov

ter sočasno delo pri projektih, kjer je udeleženih več uporabnikov, ki imajo možnost realnočasovnega medsebojnega sporazumevanja, pri čemer lahko skrbijo za pravice dostopa in statusa, tudi stopnje stanja za vsak izdelek v procesu posebej.

V praksi bi to pomenilo, da ko ste na potovanju na drugi celini, imate možnost, seveda vse dokler imate dostop do interneta, priključiti se s prenosnikom v svojo bazo podatkov in nadaljevati delo pri svojih projektih.

Ali pa si, medtem ko na letališču čakate na letalo, ogledujete projekte na svojem pametnem telefonu.

Platforma prihodnosti Te in podobne funkcionalnosti delajo iz programskega paketa V6 platformo prihodnosti, ki bo modernizirala poslovne procese v podjetjih po vsem svetu. Platformo V6 je možno implementirati v katerokoli panogo in razvojni proces. Najboljši primer prihaja iz velike nemške ladjedelnice Meyer Werft, ki je znana po načrtovanju in gradnji luksuznih ladij za križarjenja in se je po dolgem obdobju evaluacije odločila za vrhunsko tehnologijo V6, ki je nenadomestljiva pri razvoju zelo kompleksnih ladij, kakršne Meyer Werft izdeluje za svoje zahtevne kupce.

V6 je tu! Bodite on-line tudi vi!

P&P panoge in posel Industrija 31

INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE

Vidna sporočila nas spremljajo povsod Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

B O

esedno zvezo grafično oblikovanje je v zadnjem desetletju nadomestil izraz vizualne komunikacije oziroma vidna sporočila. Ta pojem tako zajema vse, od tiska do spletnega oblikovanja, videoprodukcije in tipografije.

G

L

A

<R\` U` _R[TV_V[¢V V_VcXZ[V+

`dg`[ZeV V_VcXVed\Z ecX

=[fS][R_R "! _`gV^SVc `U * U` "& fcV DV^Z_Rc S` a`UR] TV]`gZe acVX]VU Z_ R_R]Zk` V\`_`^Z\V V_VcXZ[V cRk^Vc[V ^VU a`_fUS` Z_ a`gacR¢VgR_[V^ eVc ga]Zg deR_[R _R ecXf V_VcXVeZ\V _R X`da`URcdeg` GdVSZ_R dV^Z_Rc[R+

" 8`da`URcd\R cRde Z_ a`gacR¢VgR_[V a` V_VcXZ[Z+ V]RdeZÎ_`de U`Y`U\`g Z_ TV_ a`gacR¢VgR_[V _R _`g` _RdeR[R[`ÎZY ecXZY # 2_R]ZkR X]`SR]_VXR V_VcXVed\VXR ecXR+ eVÎR[Z ac`^ae_Z Z_ eVc^Z_d\Z ecXZ \cRe\R Z_ U`]XR a`kZTZ[R $ 4V_R V_VcXZ[V+ `d_`gR _RcR¢ÎR[`ÎZY dec`¢\`g _VUV_Rc_Z dec`¢\Z % ?Ra`gVUZ V_VcXVed\ZY ^`UV]`g+ acZde`aZ \ _RÎce`gR_[f V_VcXVed\ZY dZdeV^`g _VX`e`g`deZ Z_ ¢aV\f]RTZ[V `Sg]RU`gR_[V egVXR_[

5` $" `\e`ScR #!"" gR^ acZk_R^` "! a`afdeR KR ÄkZÎ_V `dVSV d^` acZacRgZ]Z a`dVS_` TV_` DV^Z_Rc S` a`eV\R] g R_X]V¢\V^ [VkZ\f acVgR[R_[R _V S` GVÎ _R

Yeea+ hhh WZ_R_TV R\RUV^Z[R dZ V_VcXZ[R 32 P&P panoge in posel Industrija

DV^Z_Rc S` g`UZ] 9V]Z`d ARUZ]]R >RjVc dgVe`gR]VT _R a`Uc`Î[f facRg][R_[R egVXR_[R Z_ X`da`URcd\Z dgVe`gR]VT 6_aVec`cZd\ ^R_RXV^V_e =`_U`_ Z_ 3]``^SVcX ?Vh J`c\

S

Shutterstock

»Ko primemo v roke mobitel, ko beremo časnike, knjige, ko gledamo obcestne oglase, izpolnjujemo obrazce, iščemo pravi oddelek v bolnišnici … povsod nas spremljajo vidna sporočila,« pravi Petra Černe Oven, oblikovalka in profesorica na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).

Oblikovanje je pomembno

Čeprav se veliko ljudi tega ne zaveda, je vse, kar nas obdaja, povezano z oblikovanjem, zato ima to že od nekdaj pomemben položaj v družbi. Najsi gre za pisavo ali arhitekturo, oblikovanje je pripomoglo k razvoju kultur in družbe. »Vse, kar vidimo, je rezultat bolj ali manj premišljenih odločitev,« doda Černe Ovnova. Te odločitve pa so del procesa iskanja estetskih rešitev. »Oblikovalci so načrtovalci, ki s posebnim odnosom do estetike rešujejo zahteve naročnikov, zato jih ne smemo zamenjevati z umetniki, ki so naročniki sami sebi.«

Prihodnost je v informacijskem oblikovanju

V zadnjem času je najbolj zanimivo in po besedah Mojce Gorjan, koordinatorke projektov Kreativne šole, tudi najbolj priljubljeno spletno oblikovanje. Vse več je tudi tridimenzionalnega (3D) oblikovanja. »V Kreativni šoli smo v zadnjih dveh letih opazili precej več zanimanja za tečaje 3D-grafike in animacije. Čedalje več zanimanja je tudi za tečaje oblikovanja spletnih strani,« ugotavlja sogovornica.

Prihodnost prinaša nove smeri. »Nova področja vizualnih komunikacij so denimo informacijsko oblikovanje, oblikovanje storitev in oblikovanje večjezične, predvsem nelatinične, črkovne vrste,« pravi Černe Ovnova. Zaradi staranja družbe in izzivov na področju ekologije je po njenem treba moči usmeriti v trajnostno oblikovanje in reševanje težav skupin s posebnimi potrebami.

Napredek vidnih sporočil v Sloveniji

V Sloveniji se po mnenju Černe Ovnove premalo zavedamo vloge vidnih sporočil v družbi, zato tudi zaostanek na tem področju. Zdaj vendarle dohitevamo razvite države. »Lahko rečem, da imamo v Sloveniji kar nekaj vrhunskih oblikovalcev, ki dobivajo nagrade doma in v tujini, med drugim nagrade red dot ter nagrade združenja oblikovalcev in tipografov (TDC) in mednarodnega združenja za tipografijo (ATypl). Slovenski oblikovalci so bili nagrajeni tudi v okviru Bienala vidnih sporočil v organizaciji Fundacije Brumen in Bienala industrijskega oblikovanja, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje,« še dodaja Černe Ovnova.