INDUSTRIJA maj 2012

Optotek z novimi izdelki naskakuje 15-odstotni tržni delež 10–11 URE: Strošek energetskega pregleda se vam lahko hitro povrne 14–16 Podjetja vlagajo v informatizacijo, ko so v to prisiljena 18–22 Siemensovi scenariji prihodnosti 30–31

www.finance.si

Tomaž Žepič, LpKF: največ laserjev prodamo v azijske tovarne 6–9

P&P

panoge in posel

Industrija

Maj 2012, št. 5

Lasersko tehnologijo bi lahko uporabljali v skoraj vseh panogah

6–13

Pomlajevanje industrije z laserji in novimi tehnologijami

Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

V Sloveniji viličarji iz prejšnjega stoletja smo v svetovnem Prevladuje miselnost, da viličarjev ni treba zamenjati, vrhu po dokler delajo in stroški proizvodnji vzdrževanja niso previsoki 27 laserskih virov na Citigroupove napovedi gibanja prebivalca, cen surovin a jih v V oči bode visoka rast cen industriji premoga, niklja in cinka ter visoke cene bombaža, skoraj ne sladkorja in žita 28-29 uporabljamo

simensovi scenariji prihodnosti Prilagajanje štirim megatrendom, ki bodo vplivali na vse nas in tudi na slovensko industrijo 30-31

v

majski izdaji Industrije pišemo nekoliko podrobneje o laserskih tehnologijah. V Sloveniji imamo tri večja podjetja s tega področja: z medicinskimi in občasno vojaškimi aplikacijami laserskih sistemov se ukvarja Fotona, z laserji za oftalmologijo Optotek, z industrijskimi laserji pa kranjski LPKF. Najbolje gre zadnjima dvema, ki imata strateške lastnike iz tujine, hkrati pa si jima je v teh lastniških povezavah uspelo zagotoviti dober položaj.

V Fotoni so sicer lani povečali prihodke na 22 milijonov in dobiček na skoraj dva milijona evrov, vendar bodo še nekaj časa v lastniški praznini, dokler PDP zanje ne najde novih lastnikov. Prijave za zavezujoče ponudbe so sicer prispele že konec aprila, a naj doslej še ne bi naredili ožjega izbora kupcev za skrbni pregled in končna pogajanja. Po neuradnih podatkih je Fotona ocenjena na 15 milijonov evrov. Čeprav smo v Sloveniji v svetovnem vrhu po proizvodnji laserskih virov na prebivalca, pa jih v industriji uporabljamo precej manj, kot bi bilo smiselno.

Tomaž Žepič iz LPKF pravi (intervju z njim objavljamo na straneh 14–17), da

P&P Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika Finance IZDAL IN ZALOŽIL: ČASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednica: Nataša Koražija Tel.: 01 30 91 482 Faks: 01 30 91 545 E-pošta: natasa.korazija@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno Naslovnica: Shutterstock Tehnična urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trženje: Klemen Koštrun Tel.: 01 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Naročnine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor Časnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana Novinarji panožne priloge Industrija upoštevajo Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

Natisnili smo: 13.700 izvodov

panoge in posel Naslednja številka izide

26. junija 2012 Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26, klemen.kostrun@finance.si

se šele te dni dogovarjajo s prvimi slovenskimi proizvajalci iz avtomobilske industrije o dobavi laserjev za varjenje plastike. Obstaja sicer možnost, da je laserska tehnologija prišla v slovenske tovarne prek tujih lastnikov, praviloma pa naše tovarne uporabljajo dražje in do okolja manj prijazne tehnologije.

Laserske naprave sicer veliko uporabljamo v medicini, denimo pri fizioterapiji, kirurgiji, oftalmologiji, zobozdravstvu ali dermatologiji. Uporabne so celo za pomlajevanje, kar ni zanemarljiva tržna niša. Veliko neizkoriščenih priložnosti pa je v industriji, denimo pri proizvajalcih sestavnih delov za avtomobile, v elektroindustriji in proizvodnji na splošno: tudi to je lahko način pomlajevanja industrije.

Z uporabo naprednejših tehnologij, med katerimi so tudi laserske, bi se lahko premaknili z območja nizke dodane vrednosti na zaposlenega, ki je lani v povprečju dosegala 37.512 evrov. Dodajmo nekaj primerov: Gorenje je lani ustvarilo 29 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, Hidria Rotomatika je približno na slovenskem povprečju, Revoz je ustvaril dobrih 60 tisoč evrov, v LPKF pa so presegli 93 tisoč evrov na zaposlenega.

Industrija

P

V l

P

•

•

•

•

Z www.finance.si/dit

V razvitih industrijskih državah v dvižno tehniko vložijo približno dvakrat več kot pri nas 26

P&P

Industrija

panoge in posel November 2010, št. 1

om uprave Bisola Intervju z Urošem Mercem, predsednik slovenskega gospodinjstva Mala elektrarna zadošča za potrebe sodimo v evropsko povprečje Pri uporabi robotov v industriji v robotizacijo in avtomatizacijo Podjetja povečujejo vlaganja

Pet milijonov evrov naložb v industrijska dvigala

Sončne elektrarne prinašajo velike priložnosti xx

•

•

•

•

•

•

•

Partnerji priloge:

G G T s

w 2 P&P panoge in posel Industrija

POSTANITE PARTNER SONCA. Več kot 40 sončnih elektrarn. Več kot 5 MW moči. Več kot 1.650.000 € letnih prihodkov za naše stranke. Več kot 2.800.000 kg manj izpustov CO2.

PROGRAM ZANESLJIVIH IN DONOSNIH REŠITEV: • gradnja sončnih elektrarn »na ključ« • prodaja fotonapetostnih modulov, razsmernikov in ostalih komponent • prodaja sončnih elektrarn z urejeno dokumentacijo • najem strešnih površin

ZAGOTOVILO KAKOVOSTI NALOŽBE: • sončne elektrarne z najvišjo proizvodnjo električne energije • garancije na delovanje sončne elektrarne • garancije na proizvodnjo električne energije • vzdrževanje sončnih elektrarn • daljinski nadzor delovanja sistemov • vgradnjo komponent z najvišjimi garancijami • svetovanje in pomoč pri financiranju sončnih elektrarn

Gorenje Solar Gorenje, d. d.

T: +386 3 899 1324 solar@gorenje.com www.gorenje.com/solar

na kratko

Fotovoltaični sistem na strehi Knauf Insulationa

B

ISOL Group je na streho podjetja Knauf Insulation v Škofji Loki namestil sončne elektrarne s skupno močjo 886 kilovatov, ki se razprostirajo na več kot deset tisoč kvadratnih metrih strešnih površin. Proizvedeno električno energijo Knauf Insulation odkupuje od skupine BISOL in jo porablja za lastne potrebe. »Pri priklopu se je družba Knauf Insulation odločila za model lastnega odjema, kar pomeni, da se bo vsa proizvedena električna energija porabila neposredno na lokaciji v škofjeloškem podjetju. S tem bo podjetje v 15 letih prihranilo 8.700 ton izpustov ogljikovega dioksida, ki bi ga ob enaki proizvedeni količini električne energije v zrak izpustili konvencionalni energetski viri,« je ob tej priložnosti povedal direktor prodaje v BISOLU Marko Burnik. Proizvodnja treh nameščenih elektrarn bi sicer lahko izpolnila potrebe po električni energiji Tri BISOLOVE sončne elektrarne na strehi škofjeloškega podjetja Knauf Insulation bodo za 276 okoliških gospodinjstev. proizvedle 966 megavatnih ur električne energije na leto.

Renault-Nissan prek Avtovaza agresivneje na ruski trg

F

rancosko-japonski koncern Renault-Nissan je sredi maja podpisal nezavezujoči predhodni dogovor, po katerem bo prevzel kontrolni delež v največjem ruskem proizvajalcu avtomobilov Avtovazu. Glede na nezavezujoči dogovor bosta Renault-Nissan in ruska državna družba Russian Technologies ustanovila skupno podjetje, na katerega bosta prenesla svoja deleža v Avtovazu. Novo podjetje bo tako postalo večinski lastnik ruske avtomobilske družbe, ki med drugim proizvaja slavne avtomobile lada. Renault-Nissan namerava v novo podjetje vložiti 750 milijonov dolarjev, s čimer bo do sredine leta 2014 v njem pridobil 67,13-odstotni delež. S povezovanjem z Avtovazom želita francoska in japonska družba okrepiti poslovanje na ruskem avtomobilskem trgu. Ta naj bi, sodeč po napovedih družbe Ernst & Young, leta 2015 prehitel nemškega in tako postal najpomembnejši avtomobilski trg v Evropi. Prodajne količine novih vozil naj bi dosegle 3,4 milijona.

Metal Ravne končal stomilijonski naložbeni cikel

M

etal Ravne, ki je del skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, je sredi maja zagnal 15,6 milijona evrov vredno napravo za elektropretaljevanje pod žlindro (naprava EPŽ). S to naložbo podjetje končuje okoli sto milijonov evrov vreden petletni naložbeni cikel. Metal Ravne je lani ustvaril 168 milijonov evrov prihodkov in 9,1 milijona evrov dobička, ki je bil 2,5-krat večji od predlanskega. Proizvodnja gotovih izdelkov je lani znašala 77 tisoč ton, skupno pa je bila 13 odstotkov večja od predlanske.

Melamin lani za petino povečal prodajo v tujini Raziskava: slovenočevski Melamin je leta 2011 ustvaril 39,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot leto prej. Hkrati se je čisti dobiček K ska produktivnost povečal za 24 odstotkov, na 684 tisoč evrov. Rezultat so omejili visoki stroški amortizacije in obresti, ki so se zaradi novih posojil po manj ugodnih pogojih dosegla le dve skoraj podvojile. Kemična tovarna v večinski lasti NFD Holdinga štiri petine prihodkov ustvari na tujih trgih. Vrednost izvoza je lani znašala 33 milijonov tretjini evropske evrov, kar je 18 odstotkov več kot predlanskim. Največ kupcev imajo v državah Evropske unije (EU). V Kočevju letos načrtujejo triodstotno rast prodaje. To naj bi dosegli predvsem z nadaljnjim povečevanjem prodaje izdelkov na osnovi heksametilolmelamina kupcem iz industrije lakov in gumarske industrije.

4 P&P panoge in posel Industrija

P

ovprečna dodana vrednost na zaposlenega v nefinančnem sektorju je leta 2008 v 27 članicah EU znašala 47.080 evrov na zaposlenega, v Slo-

veniji pa samo 29.840 evrov, kar je 63 odstotkov evropskega povprečja.

Tako strokovnjaki Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru ugotavljajo v znanstveni monografiji Razvojni potenciali slovenskega podjetništva. Na področju podjetništva avtorji opažajo, da je Slovenija na splošno uspešnejša od povprečja EU. Kljub temu pa natančnejši pregled glavnih kazalnikov podjetništva kaže na precej skrb zbujajoče razmere, navajajo raziskovalci. Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so leto 2010 končali s slabimi poslovnimi rezultati. V primerjavi z letom 2008 se je število zaposlenih zmanjšalo za 53.944 (devet odstotkov), prihodki za 10 milijard evrov (12 odstotkov), dodana vrednost za 1,7 milijarde evrov (osem odstotkov) in čisti poslovni izid za 2,1 milijarde evrov (99 odstotkov). Število velikih gospodarskih družb se je zmanjšalo za 45 (16 odstotkov), njihovo število zaposlenih za 33.349 (17 odstotkov), prihodki iz poslovanja za štiri milijarde evrov (13 odstotkov) in dodana vrednost za 654 milijonov evrov (osem odstotkov).

uniorju razvojno posojilo sID banke

Z

reški Unior je s SID banko podpisal pogodbo o najemu desetletnega posojila v vrednosti 16,8 milijona evrov za financiranje razvojnih projektov. Pridobljena razvojna sredstva bodo v Zrečah porabili za razvoj na področju hladnega in vročega kovanja, sintranja in visoko produktivne mehanske obdelave. Za nujno potrebne razvojno usmerjene naložbe je zreški družbi predlanskim uspela tudi dokapitalizacija za deset milijonov evrov.

Podjetje Unior je kriza močno prizadela, a počasi že dosega predkrizne ravni, je povedal predsednik uprave Gorazd Korošec. Lani so ustvarili 155 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov več kot leto prej, in 1,3 milijona evrov dobička.

Pripravila: Andreja Lončar

Idrijski rudnik korak bliže vpisu na unescov seznam

Rudnik živega srebra v Idriji, ki je deloval pol tisočletja, je na dobri poti k uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine.

M

ednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) je objavil pozitivno poročilo o vlogi za vpis idrijskega rudnika živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine. To je pomemben korak naprej v dolgoletnih prizadevanjih za vpis rudnika na Unescov seznam. Odločitev bo sprejeta na sestanku Unesca v začetku poletja. Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na omenjeni seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden.

ICOMOS, neodvisni nevladni organ, je v poročilu poudaril izjemno univerzalno vrednost obeh rudnikov. Oba ustrezno predstavljata različne vidike kulture živega srebra. Hkrati pa ugotavljajo, da je rudnik pod pritiskom urbanega razvoja, in omenjajo vprašanje odlaganja žlindre, ki še vedno povzroča onesnaženost voda.

Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana, a kdaj bo Slovenija predložila vlogo, za zdaj še ni znano.

Prehransko dopolnilo iz skorje kočevske jelke

P

odjetje Ars Pharmae je iz skorje bele jelke iz kočevskega gozda z lastnim patentiranim postopkom pridobilo sestavino abigenol, iz katere so nato razvili prehransko dopolnilo za aktivno zaščito in regeneracijo organizma.

Projekt je sofinancirala javna agencija za tehnološki razvoj (TIA), delno tudi Evropska unija (EU). Pri razvoju so sodelovala podjetja Galex in Tanin Sevnica ter ljubljanska farmacevtska fakulteta. Učinkovine sestavine abigenol, naravni polifenoli, delujejo antioksidativno in protivnetno, zato med drugim ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi, aterosklerozo, revmatoidnim artritisom in sladkorno boleznijo. Prehransko dopolnilo je že v prodaji na slovenskem trgu, v družbi Ars Pharmae pa s finskim partnerjem načrtujejo tudi prodor v EU. Ciljni trgi so še države vzhodne in jugovzhodne Evrope.

letna inflacija v eu aprila 2,7-odstotna

N

a območju evra je bila aprila inflacija na letni ravni 2,6-odstotna, medtem ko je bila v Evropski uniji (EU) rast cen na letni ravni 2,7-odstotna, kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). V Sloveniji je bila letna inflacija aprila dvoodstotna. V primerjavi z marcem letos se je letna inflacija znižala v 16 državah, v desetih pa zvišala. Najnižjo stopnjo inflacije so aprila imele Švedska (odstotno), Grčija (1,5-odstotno) ter Irska in Romunija (po 1,9-odstotno).

Najhitreje pa so cene rasle na Madžarskem (5,6 odstotka), v Estoniji (4,3) ter na Češkem in Poljskem (po štiri odstotke). K letni inflaciji so minuli mesec največ prispevali višji stroški alkohola in tobačnih izdelkov, prevoza in nastanitev.

P&P panoge in posel Industrija 5

intervju

Vse antene mobilnih tel so narejene z laserji LPK

Laserske sisteme dobavljamo vsem trem največjim proizvaj mobilne telefone na svetu. Zgolj Samsung ima svojo proizvodn ta jih proizvaja z našo tehnologijo.« Tako pravi Tomaž Žepič, d Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

T

omažev oče Janez Žepič je pred 30 leti kupil prvo napravo nemškega podjetja LPKF za rezanje tiskanega vezja. Tomaž je imel napravo doma v sobi in z njo sestavljal vezja, ki jih je potem prodajal ljubiteljem elektronike. Leta 1989 je z očetom ustanovil podjetje Zeltra; ukvarjala sta se z razvojem elektronike in prodajala tiskalnike za tiskana vezja. Leta 1994 sta z nemškim LPKF ustanovila skupno družbo za proizvodnjo rezkalnikov tiskanih vezij protomat. Leta 2008 so v kranjskem LPKF razvili prvi protolaser, samostojno napravo za lasersko strukturiranje vezij, ki jo je oblikovala Nina Mihovec iz Wilsonica. Prvi protolaser so sicer izdelali že pred desetimi leti in prodali približno 50 takšnih naprav, cena pa se je gibala od 150 tisoč do 180 tisoč evrov.

Leto 2008 je bilo prelomno, ker so hkrati z razvojem nove naprave znižali ceno samostojnega laserja na 75 tisoč do 150 tisoč evrov. Zdaj imajo že celo družino takšnih naprav, ki jih uporabljajo v razvojnih oddelkih podjetij in na inštitutih po svetu pri razvoju prototipov in novih izdelkov. Kranjski LPKF je zdaj edino podjetje v skupini LPKF, ki ni v stoodstotni lasti matične družbe, čeprav je za skupino strateškega pomena, ker ji dobavlja laserske vire.

Zadnja tri leta so to laserski sistemi za razrez in strukturiranje vezij z laserskimi viri. Takšni sistemi se uporabljajo v elektronski industriji, hkrati pa narašča uporaba na področju fotovoltaičnih modulov. Z našimi laserskimi viri izdelujejo 6 P&P panoge in posel Industrija

Irena Herak

Kaj je vaš najbolje prodajani izdelek?

telefonov LPKF

roizvajalcem anten za izvodnjo anten, pa še Žepič, direktor LPKF.

Letos bodo naši prihodki zrasli na približno 12,5 milijona evrov, po optimističnem scenariju pa morda tudi na 15, pravi Tomaž Žepič, izvršni direktor in soustanovitelj kranjske družbe LPKF. Največ laserskih sistemov bodo prodali v Azijo. Sodelujejo z vsemi večjimi tovarnami elektronike, tudi z Foxconnom.

tankoslojne solarne module na velikih steklenih ploščah. Trg sončnih panelov v zadnjih dveh letih močno niha in je zdaj povsem sesut. Smo edini, ki imamo na tem področju veliko naročil.

V čem so vaši laserski sistemi boljši?

Naša prednost pred vsemi drugimi proizvajalci je, da sami proizvajamo laserske vire in optične delilnike žarkov. Že šest let denimo sodelujemo z enim največjih proizvajalcev fotovoltaičnih modulov in mu dobavljamo laserske sisteme. Razvili smo napravo, pri kateri en laserski vir razdelimo na štiri žarke, kar pomeni, da je strukturiranje solarnih modulov štirikrat hitrejše. Postopek poteka tako, da se na steklo nanaša tanka plast polprevodnika v debelini nekaj mikronov, nato z laserjem vrežemo izolirne kanale, postopek pa je treba trikrat ponoviti. Pri tej tehnologiji uporabljamo zeleni laserski žarek. Že 12 let se sicer ukvarjamo z UV-laserji. Do ultravijolične svetlobe pridemo z infrardečo svetlobo, ki ji potrojimo frekvenco. Veliko smo se ukvarjali s povečevanjem stabilnosti in trajnosti moči te svetlobe in kot stranski produkt je nastal zeleni laser. Materiali, ki jih obdelujemo z različnimi svetlobami laserjev, se odzovejo različno – lahko odbijejo žarek, lahko izparijo ali pa jih žarek prereže.

Do zdaj ste približno 80 odstotkov prihodkov ustvarili s prodajo v skupini LPKF, 20 odstotkov pa s prodajo neposrednim kupcem, kar ste hoteli povečati. Vam je uspelo?

Povečujemo obseg lastne prodaje, vendar prodaja skupini tako hitro narašča, da razmerje ostaja enako. Matični družbi prodajamo predvsem laserske vire, ki jih nato ta vgrajuje v svoje naprave, največ v laserske naprave za strukturiranje solarnih modulov in večje laserske sisteme za razrez vezij. Sami pa izdelujemo in prodajamo manjše sisteme, protolaserje. Leta 2008 smo razvili prvi protolaser na svetu, zdaj imamo že celotno družino teh naprav, ki jih prodajamo inštitutom in razvojnim oddelkom podjetij, kjer se ukvarjajo z razvojem prototipov. Poleg tega smo zadnja leta z linijami za izdelavo prototipnih vezij opremili veliko srednjih šol, kjer lahko učenci z njimi izdelujejo elektronsko vezje, ti centri pa lahko izdelke prodajajo tudi na trgu.

Predlanskim so vaši prihodki s 5,2 milijona evrov zrasli na več kot

11 milijonov. Kako?

Leta 2010 smo imeli večji posel za kupca iz Amerike, za katerega smo opremili tovarno elektronike na Kitajskem z našimi laserji.

Ali je bil to Foxconn?

Tega ne smemo razkrivati, lahko pa rečem, da gre za proizvajalca zabavne elektronike. Sicer pa smo že večkrat delali za Foxconn in tudi za druge velike proizvajalce elektronike po svetu.

Ali so tudi iphoni narejeni z vašimi laserskimi sistemi?

Skoraj vsi mobilni telefoni imajo antene strukturirane z našimi laserskimi sistemi. Laserje dobavljamo vsem trem največjim proizvajalcem anten na svetu: Molexu, Tycu in Lairdu. Med velikimi proizvajalci ima samo Samsung svojo proizvodnjo anten, pa še ta jih proizvaja z našo tehnologijo.

Kako boste rasli letos?

Lani je bila rast približno desetodstotna, ustvarili smo približno 12 milijonov evrov prihodkov. Letos jih bomo verjetno imeli 12,5 milijona evrov, po optimističnem scenariju morda celo 15 milijonov. Prav zdaj smo dobili novo veliko naročilo, ki je precej večje od prvotno načrtovanega. Letos bomo prodali največ izdelkov s področja razreza laserskih vezij, kupci pa so podjetja iz Azije.

Ali tudi vi opažate, da se industrija iz Kitajske seli v druge azijske države?

Imamo sicer kupce v Maleziji, Vietnamu in drugih azijskih državah, vendar je večina proizvajalcev še vedno na Kitajskem.

Kako shajate s posnemovalci iz Kitajske?

Na nekaterih področjih nas res kopirajo. Še najmanj možnosti za to je pri antenah, ker je v ozadju močan patent. Zdaj razvijamo protolaser za antene, s katerim bo mogoče v laboratorijih izdelovati nove poskusne izdelke. Pri protolaserjih je naša prednost, da sami izdelujemo laserske vire, zato je izhodiščna cena našega sistema na trgu zelo konkurenčna. Posnemovalci, ki bi ga hoteli sestaviti sami, bi zgolj za sestavne dele plačali več.

Na Kitajskem ima nemški LPKF pet pisarn, ki se ukvarjajo s prodajo.

Kako pogosto hodite tja in kaj se tam dogaja na vašem področju?

Na Kitajsko grem nekajkrat na leto, na obisk naših enot in stalnih strank, pa P&P panoge in posel Industrija 7

Poglavje

Koliko se sami še ukvarjate z razvojem?

Manj, kot bi si želel. Sicer poskušam, vendar je to ravno dovolj, da lahko sledim novostim. V razvoju imamo zdaj 20 ljudi, skupaj s serviserji 25. Sicer je tudi produktni marketing del razvoja, kar pomeni, da se približno tretjina zaposlenih ukvarja z razvojem. Skupaj s študenti in pogodbenimi sodelavci nas je zdaj skupaj sto, redno zaposlenih pa je več kot 80.

Imate težave z iskanjem pravih kadrov?

Ker širimo proizvodnjo, narašča tudi potreba po servisiranju izdelkov. Doslej je bil za nas dober vir kadrov sistem mladih raziskovalcev, s katerimi smo se seznanili med njihovim podiplomskim študijem in so praviloma ostali pri nas. To so večinoma strojniki, fiziki in elektrotehniki. Žal v Sloveniji ni katedre, kjer bi neposredno izobraževali o laserskih tehnikah ali laserskih virih, čeprav je Slovenija po številu proizvedenih laserskih virov na prvem mestu po številu prebivalcev. Prišli smo do točke, ko ni preprosto najti novih kadrov.

Predlanskim je dodana vrednost na zaposlenega pri vas zrasla na 93 tisoč evrov, kar je nekajkrat več od povprečja v slovenski industriji.

8 P&P panoge in posel Industrija

Kako vam je to uspelo?

Kljub večjemu številu zaposlenih smo tudi lani ohranili visoko dodano vrednost.

Morda bo letos nekaj nižja, ker moramo postopoma zniževati cene. To prinaša dvojno korist: je dobro zaradi našega odnosa do strank, hkrati pa s tem našim sledilcem zmanjšamo možnosti. Tekmeci nam sicer lahko hitro vskočijo na trg, ker zaradi posnemanja naših izdelkov ne bi imeli stroškov razvoja.

Zmogljivosti imate popolnoma izkoriščene, kdaj boste zgradili novo tovarno?

Leta 2007 smo se preselili v zdajšnjo stavbo, novo pa načrtujemo graditi v letih 2013 in 2014. Ker gre za širitev tovarne, pričakujem, da bodo postopki hitrejši. V tej stavbi imamo zdaj 2.400 kvadratnih metrov površin, od teh je približno 800 kvadratnih metrov proizvodnje, preostalo pa skladiščenje, razvoj in druge službe.

Zaradi hitrega naraščanja obsega dela zdaj ena ekipa že dela na novi lokaciji, kjer nameščamo manj zahtevne izdelke.

Ali je za vas aktualna selitev v cenejše države?

Tega ne načrtujemo. Lahko bi pogojno preselili montažo, vendar so različni procesi preveč povezani – denimo pri umerjanju preciznih mehanskih in optičnih sklopov.

Vaše podjetje ima zgolj 22 odstotkov dolga v financiranju. Je to vaš recept za uspešno preživetje krize?

Poslovanje financiramo iz tekočih prihodkov in nikoli nismo bili zelo zadolženi.

Manjše naložbe financiramo sproti, nov objekt pa bomo delno financirali s posojili.

Predvidevam, da bo nova stavba stala od dva do 2,5 milijona evrov.

Nemški LPKF, ki kotira na borzi, je vaš 75-odstotni lastnik. Ali obema takšna lastniška sestava ustreza?

Lani si je nemški LPKF zagotovil stoodstotno lastništvo v vseh družbah, kjer ima lastniške deleže. Mi smo edini v skupini, ki ohranjamo delno naše lastništvo. Naši laserski viri so strateško pomembni za koncern, vendar nimamo interesa izrabljati položaja. Želimo ostati inovativno razvojno podjetje in ohraniti določeno stopnjo avtonomije. Za zdaj bo lastništvo takšno, kakršno je.

Ste na razvojni stopnji, ko je treba vse procese bolj formalizirati.

Kaj je najbolj naporno?

Včasih se mi je zdelo, da je kritičen preskok, ko podjetje preraste 20 zaposlenih, zdaj se mi zdi, da je kritično, ko preraste 50 zaposlenih. Pred tremi leti smo se začeli pripravljati na prestrukturiranje in nadaljnji razvoj. Poleg mene so v vodstvu tudi tehnološki direktor (CTO) Boštjan Podobnik in dva prokurista, finančna direktorica Silvana Kikelj in Bojan Zalar.

Najteže pri rasti podjetja je hkrati slediti naročnikom in reorganizirati podjetje.

Napovedali ste, da je veliko priložnosti za rast na področju laserske nanolitografije, ki omogoča submikronsko natančne posege. Ali ste tu že napredovali?

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor

tudi na sestanke z dobavitelji. Tam kupujemo kristale, prizme in substrate za zrcala, sicer pa se oskrbujemo tudi v Veliki Britaniji, Franciji in Litvi. Kitajci že proizvajajo svoje laserje, naša prednost pa je v tehničnem znanju in izkušnjah.

Mateja Bertoncelj

»Pri protolaserjih je naša prednost, da sami izdelujemo laserske vire. Posnemovalci, ki bi tako napravo hoteli sestaviti sami, bi samo za sestavne dele plačali več,« razlaga Tomaž Žepič.

Razvili smo protolaser za nanolitografijo, s katerim lahko izdelamo strukture, manjše od mikrona. Te naprave smo prodali inštitutom na področju mikrofluidike in mikroelektronike. Pripravljamo tudi orodja, s katerimi je mogoče razvijati nove izdelke s tega področja.

Pričakujem, da bomo v prihodnjem letu tu povečevali prodajo.

Kje vse je mogoče uporabljati takšne protolaserje?

Ti omogočajo denimo strukturiranje zelo majhnih kanalov, velikosti od treh do petih mikronov. V praksi to pomeni, da so uporabni denimo za klinične teste krvi. Iz kaplje krvi lahko na eni ploščici naredimo 37 testov. Uporabni so tudi v živilski industriji za različna testiranja, pa tudi v elektroniki za izdelovanje senzorjev. Nanotehnologija se veliko uporablja v kombinaciji z materiali v telesu. S takšnim protolaserjem je mogoče izdelati mini črpalke, ki v telesu nadomestijo denimo srčni spodbujevalnik. Poleg v medicini je veliko možnosti za uporabo nanotehnologij tudi v prehrambni industriji in mikroelektroniki.

Ali se ukvarjate tudi z razvojem

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor

O

G

izdelkov, ki jih omogočajo vaše laserske naprave?

Ne, naš cilj je, da razvojnikom na inštitutih ali v podjetjih izdelamo orodje, s katerim lahko z lasersko tehnologijo nadomestijo tehnologije, ki so dražje, počasnejše in manj prijazne do okolja.

V nekaterih primerih prodamo naša orodja tudi proizvajalcem, denimo pri izdelovalcih anten za mobilne telefone.

Prodajate razvojnim oddelkom podjetij, kot so Bosch-Siemens, Panasonic, Mercedes in podobnim.

Kakšne posebne zahteve imajo ti kupci?

Zanimajo nas njihove potrebe in interesi, ker lahko tako bolje razvijemo orodja, ki lahko zadovoljijo potrebe več kupcev. Zelo redko razvijemo napravo, ki bi bila narejena izključno za enega kupca. Navadno pa s kupci sodelujemo pri razvoju tehnologij in novih aplikacij ter v ta namen ustrezno prilagodimo parametre naših laserjev.

Kje v slovenskem gospodarstvu bi lahko z uporabo laserjev povišali dodano vrednost?

Laserji so zanimivi prav zato, ker imajo široko področje uporabe. Uporabni so v dermatologiji, pri fizioterapiji, oftal-

L

mologiji in drugje v medicini, pa tudi v elektroniki in na splošno industriji. Z različnimi spektri, različno močjo, različno frekvenco in dolžino utripa lahko dosežemo različen vpliv na materiale ali tkiva. Raziskujemo, kako se materiali odzivajo in iščemo želen rezultat.

V Sloveniji je veliko proizvajalcev avtomobilskih sestavnih delov in zdaj se že dogovarjamo s prvimi kupci iz Slovenije, ki bodo laserje uporabljali za varjenje plastike. V avtomobilih je veliko elektronike in senzorjev, vsa ohišja teh elementov pa so zvarjena ali zlepljena. Prednost laserskega varjenja je, da je to edini postopek, ki je popolnoma čist in ne poškoduje materiala. Vsi proizvajalci sestavnih delov za avtomobile bi lahko uporabljali laserske tehnologije. Po mojih informacijah jih še ne, razen če je kakšna naprava prišla k njim prek tujih lastnikov.

Vas kdo pri protolaserjih že posnema?

Ne, nihče na svetu, niti Kitajci. Sprejeli smo pravo odločitev, da gremo na trg z razmeroma nizko ceno. Če bi kdo hotel sam sestaviti tak laser, bi že za sestavne dele potreboval toliko denarja.

A

S

www.posta.si

Opremljeni za hitrost!

Znotraj mest.

Po Sloveniji. V tujino.

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.

Hitra pošta po Sloveniji.

Dostava pošiljk v istem dnevu.

Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

laserske tehnologije

Optotek z novimi izdelki naskakuje 15-odstotni tržni delež Zaradi naložb v razvoj izdelkov in nove trge so imeli pri Optoteku v letih 2009 in 2010 izgubo, zdaj pa prodaja hitro narašča; širijo se na Bližnji in Srednji vzhod stotkov, na 5,5 milijona evrov, in ustvarili približno 400 tisoč evrov dobička. Prvo letošnje četrtletje se je zanje začelo odličjubljanski Optotek, proizvajalec no, saj so že v prvih treh mesecih ustvarili laserjev in drugih optičnih naprav skoraj dva milijona prihodkov, v prvem za oftalmologijo, je od leta 2008 četrtletju lani pa 1,15 milijona. v 73-odstotni lasti poljske skupine Optopol, ki sodi pod okrilje Deset odstotkov prihodkov japonskega Canona. »Canon načrtuje, da za razvoj in nove trge bo medicinska oprema postala eden no- V razvoj izdelkov in novih trgov zdaj vlagajo silnih stebrov, in Optotek se prilagaja tej deset odstotkov vseh prihodkov; s pospestrategiji,« pravi Boris Vedlin, direktor šenimi naložbami v razvoj pa jim je lani Optoteka. Optotek svoj laserski program povezovanje trži pod svojo blagovno znamko in razvija svoje distribucijsko omrežje, prilagojeno zahtevam laserske oftalmologije. Letos bodo sodelovanje med Optotekom in Cano- Tehnološka platforma Fotonika 21 se nanom na področju strateškega načrtovanja vezuje na evropsko tehnološko platformo razvoja in trženja še okrepili, pravi Vedlin. za fotoniko Photonics 21, kjer so predlagali, da bi za vsake štiri evre, ki jih zasebDober začetek tega leta na podjetja vlagajo v inovacijski proces, V letih 2009 in 2010 so v Optoteku vlagali EU dodala evro – v obliki javno-zasebnega kar 20 odstotkov prihodkov v razvoj in partnerstva, ki bi ga v imenu evropske trženje in v obeh letih poslovali z izgubo. industrije fotonike podpisala platforma Lani pa so prihodke povečali za 23 od- Photonics 21. Predlog je na marčni konNataša Koražija

natasa.korazija@finance.si

L

uspelo doseči, da je vsak deseti laserski sistem za zdravljenje glavkoma in odprtega zakotja ter sistem za posege sekundarne katarakte iz Optoteka.

Krepijo dodano vrednost in tržni delež

Predlanskim so načrtovali v treh letih doseči 15-odstotni tržni delež in dodano vrednost na zaposlenega povišati na 60 tisoč evrov. »Dodana vrednost zdaj presega 50 tisoč evrov, težko pa napovem, ali bomo že letos dosegli 60 tisoč evrov

Platforma Fotonika 21

O

G

L

NAPOVEDUJEMO NEPOVRATNA SREDSTVA Za industrijo, komercialni in javni sektor, ki želijo zmanjšati stroške z učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov.

10 P&P panoge in posel Industrija

www.petrol.si.

ferenci podprla podpredsednica evropske komisije Neelie Kroes. Če bo evropska komisija tak pristop podprla, bo nova shema financiranja del procesov v okviru projekta Obzorje 2020. »Predlagana oblika javno-zasebnega partnerstva pomeni zavezo, da zasebni sektor vloži v sedmih letih 5,6 milijarde evrov, javni sektor pa 1,4 milijarde,« je pojasnil Vedlin.

A

S

Družba PETROL d.d., Ljubljana je v okviru dolgoročne poslovne strategije ter izpolnjevanja zahtev Energetskega zakona pripravila Program zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

Skozi izvajanje programa bomo v letu 2012 podelili 8,2 mio € nepovratnih sredstev.

do 50 %

Posamezen upravičenec lahko pridobi največ subvencije pri izvedbi ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe energije.

Javni razpisi bodo objavljeni tekom meseca maja in junija v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.petrol.si/subvencije V okviru programa vam v Petrolu ponujamo tudi rešitve na ključ – od načrtovnja, izvedbe do financiranja posameznega ukrepa.

100_SE

Canon načrtuje, da bo medicinska oprema postala eden njegovih nosilnih stebrov.

Tej strategiji se prilagaja tudi Optotek, ki bo letos sodelovanje s Canonom na področju razvoja in trženja še okrepil.

Tako pravi Boris Vedlin, direktor Optoteka. dodane vrednosti na zaposlenega, ker je to odvisno predvsem od stroškov podjetja in razvoja svetovne gospodarske krize,« pravi Vedlin. Petnajstodstotni tržni delež pa bodo dosegli z uvajanjem izdelkov nove generacije in širitvijo na nove trge. Letos načrtujejo naložbo v proizvodne zmogljivosti in nove tehnologije. Če jim bo uspelo zagotoviti vire financiranja za to naložbo, bodo povečali tudi število zaposlenih.

Irena Herak

Širitev na Bližnji in Srednji vzhod

O

G

L

Letos februarja so se na svetovnem kongresu oftalmologije v Abu Dabiju prvič predstavili bližnje- in srednjevzhodnemu trgu. »Zanimanje za naše izdelke nas je prijetno presenetilo, saj smo prve pogodbe z novimi kupci sklenili že mesec dni po kongresu. Predvidevamo, da bomo letos podpisali tri nove distributerske pogodbe s kupci s tega območja,« dodaja Vedlin. Letos so tudi končali opremljanje očesne klinike v Iraku (Swedish Eye Hospital), ki jo je delno financirala švedska vlada, delno pa zasebni kapital. Na evropskem trgu v drugem četrtletju nova naročila rahlo upadajo, zato je zanje širitev na nove, hitro razvijajoče se trge zelo pomembna.

A

S

očne kega nkov

mio €

%

ovite

ni

P&P panoge in posel Industrija 11 100_SEEVIL_203x90.indd 1

25. 05. 12 13:53

LASERSKE TEHNOLOGIJE Anamarija Urbanija industrija@finance.si

Izdelava materialov za lahko gradnjo je z laserjem cenejša

S

estavljeni lahki materiali za gradnjo še nimajo velikega tržnega deleža, saj so stroški njihove proizvodnje še visoki.

Kljub temu se povpraševanje po njih v zadnjih letih povečuje. Zato je nemški Fraunhoferjev inštitut za lasersko tehniko (ILT) skupaj s partnerji razvil cenejši postopek. Klasični lahki materiali so poleg aluminija, jekel visoke trdnosti, magnezija in titana predvsem z vlakni

12 P&P panoge in posel Industrija

Aleš Beno

Lasersko varjenje in rezanje bosta precej poenostavili in avtomatizirali izdelavo kombiniranih materialov.

Postopke so že preizkusili pri izdelavi naslonjal za avtomobilske sedeže

okrepljene umetne mase. Za njihovo izdelavo so potrebni dolgotrajni proizvodni cikli, poleg tega je njihova proizvodnja še razmeroma malo avtomatizirana, kar ovira njihovo množično uporabo.

Cilj: rešitve za izdelavo okrepljenih plastičnih mas

Fibrechain, projekt EU, in Inprolight, projekt nemškega ministrstva za izobraževanje in znanost, sta si za cilj postavila razvoj

posebnih rešitev za izdelavo termoplastičnih, z vlakni okrepljenih plastičnih mas za serijsko proizvodnjo. V okviru teh projektov je ILT prevzel nalogo optimiziranja sestavljanja in rezanja lahkih materialov.

Doslej so te materiale izdelovali z lepljenjem ali kovičenjem. Ker sta oba postopka draga in zamudna, so na inštitutu za povezovanje komponent uporabili laser.

Gre za postopek, pri katerem energijo usmerijo neposredno v materiale, ki jih

hočejo povezati. S tem dosežejo, da je čas obdelave čim krajši.

Sestavljanje umetnih snovi in kovina z laserskim obsevanjem

S tem postopkom je mogoče izdelati kompleksne materiale iz posameznih sestavin, s selektivnim utrjevanjem pa izdelati tudi obremenitvam prilagojene strukture. Ena izmed možnosti je sestavljanje umetnih snovi s kovinami, kar je mogoče doseči v dvostopenjskem postopku z laserskim obsevanjem.

Z laserskimi žarki strukturirajo kovinski element, nato pa ga z diodnim laserjem obsevajo. Toplota se prenese na umetno maso, ki se zmehča in prodre v te strukture.

Tako se mehanično trdno zasidra v kovino.

Obrezovanje z laserjem ne poškoduje materiala

V proizvodnji poleg sestavljenih materialov, na primer iz umetnih mas in kovin, potrebujejo tudi obdelovalne postopke, denimo rezanje. Material je treba pogosto prirezati, posamezne dele obrezati ali pa jim narediti odprtine oziroma en del odrezati. Pri tem je pomembno, da se robovi materiala čim manj poškodujejo, kar je bilo pri dozdajšnjih metodah laserskega rezanja zaradi prevelike toplote skoraj nemogoče. Zato so na ILT razvili nov postopek rezanja s tako imenovanim kratkopulznim ogljikovdioksidnim laserjem. Termičnih poškodb materiala je tako zaradi manjše toplote precej manj. Če pa uporabijo visokozmogljiv ultrakrat-

kopulzni laser, termičnih poškodb sploh ni. Takšne laserje lahko uporabijo celo na zelo občutljivih kombinacijah materialov v letalski in vesoljski industriji.

Center za lasersko izdelavo lahkih materialov

Uporaba postopkov laserskega varjenja in rezanja bo izdelavo kombiniranih materialov precej poenostavila in avtomatizirala, zato bo stroškovno učinkovita in hitra.

V praksi so te postopke preizkusili za izdelavo naslonjal za avtomobilske sedeže.

Na ILT nastaja poseben center za lasersko izdelavo lahkih materialov, ki so ga pred kratkim predstavili na mednarodnem kongresu laserske tehnologije v Aachnu.

Laser bi lahko nadomestil herbicide

Obstaja možnost uporabe majhnih robotov, ki bi v jatah leteli nad polji in uničevali plevel. To bi bilo idealno na vodovarstvenih območjih, kjer je uporaba herbicidov prepovedana Anamarija Urbanija industrija@finance.si

Z

nanstveniki inštituta za biološke proizvodne sisteme univerze v Hannovru in laserskega centra v tem mestu preskušajo laserske žarke kot do okolja prijazno možnost za zatiranje plevela. Tako bi lahko zmanjšali uporabo strupenih herbicidov. Izdelali so napravo, ki se lahko samodejno premika po gredicah.

Kamera zazna poganjajoč plevel in ga z laserskimi žarki uniči. S prvo napravo, ki so jo razvili v laboratoriju in je temu ustrezno majhna, so za zdaj plevela očistili kvadratni meter veliko gredo v rastlinjaku.

Znanstveniki v Hannovru so izdelali napravo, ki se samodejno premika po gredicah in z laserskim žarki uničuje plevel.

Sistem bo uporaben v rastlinjakih in drevesnicah

Zanimanje industrije je veliko. Sistem bo mogoče uporabiti povsod, kjer se bo naprava lahko razmeroma zlahka, torej brez ovir, premikala po gredicah. Primeren teren bodo rastlinjaki ali drevesnice.

Do takrat pa morajo znanstveniki rešiti še nekaj zoprnih težav. Natančno bodo morali naravnati moč obsevanja z laserjem. Laserski žarki z manjšo količino energije namreč rast pospešujejo. Druga težava je prepoznavanje plevela. Kamera snema rastline, programska oprema pa

meri njihove obrise. Znanstveniki so razvili algoritme za številne vrste plevelov.

Treba pa bo vse preskusiti, da ne bi žarki uničili koristnih rastlin.

Uporabnost na velikih njivah je še neznanka

Poleg tega še ni jasno, ali bo mogoče to lasersko tehnologijo uporabiti tudi na velikih njivah. Laser ne bo mogoče namestiti na traktor, saj bi žarki zaradi

tresljajev zgrešili cilj. Znanstveniki zato proučujejo možnost uporabe majhnih robotov, ki bi v jatah leteli nad polji. Če bodo to metodo zatiranja plevela izpopolnili tako, da bo uporabna, bo prišla v poštev predvsem na vodovarstvenih območjih, kjer je uporaba herbicidov prepovedana. Na teh območjih puljenje plevela poteka ročno, plevel pa nato zažgejo.

P&P panoge in posel Industrija 13

Strošek energetskega pregleda se vam lahko povrne v letu dni

V energetsko intenzivnih panogah, kamor sodijo tudi kemična, jeklarska in papirna industrija, je največ skritih možnosti za prihranke v tehnoloških procesih. Pogosto to pomeni velika vlaganja v zamenjavo opreme, včasih pa je dovolj tudi odlično poznavanje tehnologij Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

E

den glavnih ciljev evropske energetske politike do leta 2020 je zmanjšati rabo primarne energije za 20 odstotkov. Inštitut za energetsko svetovanje Enekom je pri 120 energetskih pregledih ugotovil povprečen 16,7-odstotni možni prihranek pri stroških za energijo.

14 P&P panoge in posel Industrija

Industrijska podjetja, ki so med večjimi porabniki primarne energije (voda, veter, fosilna goriva), se za energetsko optimizacijo odločajo iz več razlogov. Ta omogoča predvsem prihranke stroškov in s tem večjo konkurenčnost. Z zamenjavo tehnologij s sodobnejšimi podjetja manj onesnažujejo okolje, kar v določenih primerih zahteva tudi okoljska zakonodaja.

Navsezadnje ekološka naravnanost pomeni reklamo za podjetje, menita sogo-

vornika Bogomil Kandus iz Enekoma in Luka Komazec, direktor družbe za izvajanje energetskih storitev GGE. Kandus pravi, da predvsem v organizacijah brez lastnega energetskega menedžmenta k naložbam pripomorejo tudi ponudniki opreme z dejavno promocijo.

Prihranite lahko v povprečju 16,7 odstotka

V Enekomu so na podlagi podatkov o 120

Shutterstock

UČINKOVITA RABA ENERGIJE

UČINKOVITA RABA ENERGIJE

energetskih pregledih v industrijskih podjetjih in stavbah ugotovili, da je mogoče v povprečju prihraniti 16,7 odstotka pri stroških za energijo. Morebitni prihranki podjetij se razlikujejo po dejavnostih, pomembna pa je raven že vpeljanega sistema za upravljanje energije. Pri energetsko intenzivnih panogah, kamor med drugim sodijo kemična, jeklarska in papirna industrija, je največ skritih možnosti za prihranek v tehnoloških procesih. »Za to pa so potrebna ali velika vlaganja v zamenjavo opreme ali odlično poznavanje tehnologij v povezavi z energetsko učinkovitostjo,« pojasnjuje Kandus.

in možnosti za financiranje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.

Celostni energetski pregled kmalu tudi obvezen?

Celostni energetski pregledi so po Kandusovih besedah zelo aktualni, saj organizacije v Evropi in drugje po svetu pospešeno prilagajajo sisteme upravljanja energije zahtevam mednarodnega standarda ISO 50001, ki je začel veljati lani. Gre za prvi globalni standard s področja sistemov upravljanja energije, ki organizacijam pomaga znižati stroške za energijo in povečati učinkovito rabo energije. Celostni energetski pregled je odločilen element.

Evropska unija v okviru nove direktive na področju energetske učinkovitosti – direktivo naj bi potrdili letos junija – uvaja obvezno obliko energetskega pregleda.

Pri energetsko manj intenzivnih panogah pa Enekom ugotavlja, da je največ možnosti za prihranke pri sekundarnih energetskih sistemih. To so sistemi stisnjenega zraka, hladilni sistemi, sistemi za odpraševanje, vakuumske naprave, hidravlični sistemi, ogrevanje in razsvetljava. »Tu je še zlasti pomembno, da jih optimiziramo celostno. Najprej moramo optimizirati končne porabnike energije.

Pri sistemih ogrevanja je na primer treba najprej optimizirati porabo toplote, šele nato kotlovni sistem. Pri prenovi sistema moramo analizirati in izkoristiti vse smiselne možnosti izrabe odpadne toplote in obnovljivih virov energije,« pravi Kandus.

GGE: Pri elektriki največ manevrskega prostora

»Največ prostora za znižanje stroškov je vsekakor pri električni energiji, torej razsvetljavi, prezračevalnih sistemih, stisnjenem zraku in tako naprej,« našteva

Irena Herak

Odpadne toplote ne gre zanemarjati

Največ možnosti za znižanje stroškov je vsekakor pri električni energiji, torej razsvetljavi, prezračevalnih sistemih, stisnjenem zraku in podobnem.

Tako meni Luka Komazec, direktor podjetja GGE. Komazec iz GGE. Podjetje so lani skupaj ustanovili Gorenje, Geoplin in Energetika Ljubljana. Komazec poudarja pomen celostnih energetskih pregledov, kjer se natančno izmerijo možni prihranki, hkrati pa predlagajo ustrezne energetske rešitve

Strošek takega pregleda pri Enekomu je odvisen od številnih dejavnikov, predvsem pa od obsega programa del, giblje pa se v vrednosti nekaj odstotkov letnega stroška za energijo. Pravijo, da med krizo po takih pregledih povprašujejo predvsem podjetja, ki so že prej vodila dobro energetsko politiko. V prihodnje, ko bodo veliki porabniki dobili možnost pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo energetskega pregleda, pa bo zanimanje verjetno večje.

Do občutnih prihrankov že z ukrepi med pregledom

Enekom je v zadnjih petih letih opravil 59 celostnih energetskih pregledov, od teh 39 v industriji in 20 na področju stavb. V okviru projektov so naročnikom predlagali 934 ukrepov za energet-

Odprti razpisi za učinkovito rabo energije Izdajatelj

Ime razpisa

Veljavnost

Višina sredstev

Višina sofinanciranja

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011–2013 (UREE1)

6. marec 2013

6,5 milijona evrov, od tega dva milijona letos in 2,5 milijona leta 2013

30–40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe

Elektro Maribor (Energija plus)

Nepovratne finančne spodbude za ukrepe za večjo energijsko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih (PUREE1)

30. junij 2012 do 12. ure oz. do porabe sredstev

225.483 evrov

30–40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe oz. 46,5 evra na megavatno uro letnega prihranka energije

Petrol

Nepovratne finančne spodbude za izvedbe energetskih pregledov ter programov informiranja in ozaveščanja za podjetja

30. junij 2012 oz. do porabe sredstev

127.200 evrov (od tega 50.880 evrov za izvedbe energetskih pregledov ter 76.320 evrov za programe informiranja in ozaveščanja)

do 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta za velika podjetja, do 40 odstotkov upravičenih stroškov projekta za srednja podjetja, do 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta za mala in mikro podjetja

Elektro Ljubljana (Elektro energija)

Nepovratne finančne spodbude za ukrepe za večjo energijsko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih

roka za oddajo vlog: 6. junij 2012 in 21. september 2012

865.877 evrov

do 30 odstotkov upravičenih stroškov projekta za velika podjetja, do 40 odstotkov upravičenih stroškov projekta za srednja podjetja, do 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta za mala in mikro podjetja Viri: spletne strani izvajalcev

P&P panoge in posel Industrija 15

UČINKOVITA RABA ENERGIJE Zdaj opažajo zanimanje za sisteme soproizvodnje toplote in električne energije ter za fotovoltaiko. Razlog je v visokih obratovalnih podporah, ki zagotavljajo kratke dobe vračanja, hkrati pa gre za privlačne »ekološke naložbe«. Postopoma se povečuje tudi število projektov na področju izrabe industrijske odpadne toplote, ki pa je po Kandusovem mnenju še vedno podcenjena kot obnovljivi vir energije.

Lastna proizvodnja energije

Pojasnjuje Bogomil Kandus iz Enekoma. sko učinkovitost s skupnim ocenjenim letnim potencialom 165 gigavatnih ur.

Pri tem so upoštevani zgolj ukrepi, ki imajo enostavno vračilno dobo krajšo od pet let v industriji in deset let v stavbah.

V okviru posameznih projektov so že bili izpeljani številni ukrepi za učinkovito oskrbo in rabo energije, s katerimi so organizacije na letni ravni prihranile 12 gigavatnih ur končne energije ali 921 tisoč evrov. Ti ukrepi so v povprečju že zadostovali, da so organizacije v letu dni pokrile stroške energetskega pregleda.

Fotovoltaika in soproizvodnja na vrhu seznama naložb

Uporaba obnovljivih virov energije v industrijskih procesih ni glavna naloga, saj ima prednost zagotavljanje nemotenega in stabilnega proizvodnega procesa z ustrezno kakovostjo, meni Kandus. »Podjetja se lotijo take naložbe, če je ekonomsko aktualna, ne zahteva preveč notranjih virov in je promocijsko zanimiva,« pravi.

16 P&P panoge in posel Industrija

Domelove sesalne enote so man izdelki prihranijo toliko električ Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

Š

kofjeloški proizvajalec elektromotorjev je soustanovitelj toplarne na lesno biomaso v Železnikih, ki ogreva večino tamkajšnjih gospodarskih objektov.

V proizvodnji vsako leto prihranijo za 62 gigavatnih ur električne energije in za 34 tisoč ton izpustov toplogrednih plinov. »Od leta 2000 smo z ukrepi za zmanjšanje energetske porabe in z vlaganji

Državne podporne sheme

V GGE opažajo, da se ozaveščenost in potreba po obnovljivih virih energije postopoma krepita. »K temu so izdatno pripomogle ugodne podporne sheme države Slovenije,« pravi Komazec. V slovenskih podjetjih je namreč še vedno največja ovira za prehod na obnovljive vire energije pomanjkanje lastnih sredstev za naložbe. Zato so še zlasti aktualne različne možnosti financiranja vlaganj v obnovljive vire energije, ki omogočajo soudeležbo pri ustvarjenih prihodkih.

Cene energentov bodo naraščale

Pri industriji je pojem »skoraj ničenergijski« težko uresničljiv, je pa treba omogočiti izvajanje procesov, ki ponujajo celostno optimizacijo rabe energije, meni Kandus. V prihodnosti se kaže omejenost energetskih virov, kar pomeni, da se bodo cene energentov še dvigovale. Zato bo potrebna sprememba miselnosti.

Poleg tega je odlično vodilo slovenski industriji standard ISO 50001, meni Kandus. To pomeni uvajanje sistemov, ki zadoščajo certifikacijski presoji, in predvsem vključevanje čim več najboljših razpoložljivih tehnologij. Pri teh Kandus poudarja energetske informacijske sisteme, katerih uvedba z namenom spremljanja kazalnikov porabe energije je smiselna že pri srednje velikih porabnikih.

Barbara Reya

Pri energetsko intenzivnih panogah je največ skritega potenciala v samih tehnoloških procesih, medtem ko pri energetsko manj intenzivnih prihranke iščemo v sekundarnih energetskih sistemih.

Komazec prihodnost slovenske industrije vidi v nadaljnjem iskanju možnosti za lastno proizvodnjo energije in za zmanjšanje porabe energije. »Razlog je v želji po povečanju neodvisnosti in v izkoriščanju možnosti, ki jih ponujajo sodobne tehnologije.« Največje možnosti po njegovem ponuja kombinacija ukrepov za lastno proizvodnjo energije in ukrepov, ki omogočajo neposredno znižanje stroškov za energijo. Pri tem prvi zajemajo sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije, sončne elektrarne ter ogrevanje na lesno biomaso.

V Domelu so zma

o zmanjšali porabo energije do osemkrat

e so manjše in energetsko učinkovitejše, zaradi inovacij in izboljšav pa Domelovi o električne energije, kolikor je vsako leto proizvede hidroelektrarna Mavčiče zmanjšali porabo toplotne energije za 30 odstotkov, po letu 2007 pa še za prav toliko tudi porabo vode in količino nevarnih odplak,« nam je povedal Štefan Bertoncelj, direktor Domela Holdinga.

Za raziskave in razvoj ter druge naložbe namenjajo 11 odstotkov letnih prihodkov. Škofjeloški proizvajalec elektromotorjev je med drugim soustanovitelj toplarne v Železnikih, ki zagotavlja toplotno energijo iz lesne biomase, presežke toplote pa spreminja v električno energijo. Toplotna energija ogreva večino gospodarskih objektov v Železnikih, pojasnjuje Bertoncelj.

Prihranijo toliko, kolikor letno proizvede HE Mavčiče

Tudi v proizvodnem procesu je Domel povečeval energetsko učinkovitost in zmanjševal porabo energije na enoto proizvoda. »Z lastno tehnologijo in inovacijami smo izdelkom zmanjšali ogljični odtis, do osemkrat zmanjšali porabo energije in do desetkrat obrabo orodij ter dosegli manj tehnoloških odpadkov,« našteva Bertoncelj.

Z večjimi izkoristki in manjšo porabo materiala zaradi zmanjšanja mase sesalnih enot vsako leto prihranijo za 62

Z razvojem novih tehnologij in inovacijami smo našim izdelkom zmanjšali ogljični odtis, do osemkrat zmanjšali porabo energije in do desetkrat obrabo orodij ter ustvarili manj tehnoloških odpadkov.

gigavatnih ur električne energije in za 34 tisoč ton izpustov toplogrednih plinov. »To je skoraj toliko električne energije, kolikor je letno proizvede hidroelektrarna (HE) Mavčiče,« pravi Bertoncelj. V prihodnjih letih v Domelu pričakujejo še strožje zahteve okoljske zakonodaje, katere spremembe evropska komisija napoveduje za leto 2015.

Vodikove tehnologije

Na področju alternativnih virov energije se Domel usmerja v vodikove tehnologije z razvojnimi projekti gorivnih celic. »V sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana smo namestili stacionarno gorivno celico moči 30 kilovatov, kot pomožni napajalni sistem za Slovensko vojsko,« dodaja Bertoncelj. Lani pa so na svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu javnosti predstavili avtobus s pogonom na gorivne celice.

Tako pravi prvi človek Domela Holdinga Štefan Bertoncelj.

O

G

L

A

S

Prvi 3D cevni laser v Sloveniji

Cevni laser je sodobna tehnološka rešitev za obdelavo cevi in profilov, ki omogoča izredno hitro in natančno izdelavo izdelkov z izjemno ponovljivostjo. Podjetje Kovinc je eno prvih, ki je novo tehnologijo vpeljalo v svoje delovne procese, in sicer z najsodobnejšim strojem za 3D razrez cevi in profilov do 220 mm na trgu.

Jaka Mrak, vodja prodaje in laserskega razreza v podjetju Kovinc, je pojasnil, da je njegova prednost v kombinaciji moči agregata in hitrosti. 3D-tehnologija, ki jo omogoča naprava, ima širok spekter uporabnosti, saj lahko obdelujejo tako odprte profile, ploščata jekla kot tudi profile različnih oblik. Z njo lahko obdelujejo jeklene in aluminijaste materiale, nerjavne pločevine in cevi do premera 220 milimetrov.

Pomembna prednost novega stroja je tudi zmožnost hkratnega opravljanja obdelav, ki so v preteklosti zahtevale več proizvodnih procesov. Tako zdaj s krajšimi postopki izdelave in kakovostnejšimi izdelki prihranijo čas in denar, saj stroj nadomešča tračno žago, vrtalni stroj, omogoča rezkanje ali posnemanje robov, poleg tega pa zagotavlja še natančnost, ki je posamezni postopki obdelave ne dosegajo.

Prednosti cevnega laserja Kovinc Za cevni laser LT8 s 3D-tehnologijo so značilni izredna fleksibilnost, natančno in kakovostno lasersko rezanje ter široko področje uporabe. Z njim lahko obdelujejo cevi od premera 12 do 220 milimetrov in do teže 35 kilogramov na tekoči meter.

Stroj je opremljen s 3D-glavo, ki omogoča tudi razrez odprtih in specialnih profilov, posnemanje robov in

pripravo zlomnih spojev ter posebno spajanje enega obdelovanca z drugim.

S pravilno pripravo izdelka na varjenje se skrajšata čas priprave in varjenja. Po zaslugi avtomatiziranega nakladanja in razkladanja cevi se stroj uvršča v sam vrh tehnoloških rešitev, saj je na področju laserske tehnologije brez primerjave.

Tehnologija priprave dela in način programiranja ponujata avtomatsko gnezdenje elementov. To občutno zmanjša odpad in optimizira čas izdelave. Cevni laser LT8 je na eni strani opremljen z avtomatskim zalogovnikom, ki lahko sprejme pet tisoč kilogramov cevi, na drugi strani pa s sistemom za ročno nakladanje cevi.

Avtomatski zalogovnik že med rezanjem pripravlja cevi tako, da skrajša izdelavni čas. Za programiranje uporabljajo programsko opremo Artube CAD-CAM, ki omogoča hitro programiranje kompleksih izdelkov. Kot je dejal Mrak, s tehnologijo

laserskega rezanja cevi prihranijo do 70 odstotkov izdelavnega časa in tudi do 50 odstotkov stroškov izdelave.

Zakaj laserski razrez cevi Kovinc?

Podjetje Kovinc se ponaša z najsodobnejšo tehnologijo ter strokovno usposobljenimi in izkušenimi operaterji in programerji. Vedno imajo na zalogi približno sto ton različnih profilov in cevi, kar jim omogoča hitro izdelavo naročenih izdelkov. Mrak je dodal, da imajo v svoji ekipi zadosti usposobljenih delavcev, da lahko stroj deluje v treh izmenah, tako da so naročila zagotovo opravljena v želenem roku. Tehnologi in programerji v podjetju Kovinc lahko izdelajo tudi 3D-načrt skladno z željami in zahtevami naročnika. Več si lahko preberete na spletnih straneh www.cevni-laser.si in www.kovinc.si, svoje povpraševanje pa pošljite na e-pošto: info@kovinc.si.

P&P panoge in posel Industrija 17

INfORmATIzAcIJA pROIzVOdNJE

Podjetja vlagajo v ko so v to prisiljen Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

O

G

L

A

S

Čas? Ga spremljate?

www.trace.si Prostor? Kdo gre lahko kam?

www.trace.si 18 P&P panoge in posel Industrija

Pred leti so proizvodna podjetja vlagala v info to priljubljeno; zdaj se za naložbe v informacij uvedba nujna ali če res zagotavlja hitre učinke

pOGLAVJE

Irena Herak

v informatiko, ena

O

G

L

A

S

Delo? Beležite in spremljate delo v proizvodnji?

www.trace.si Trace Work omogoča:

Podjetja uvajajo IT-rešitve v proizvodnjo, da bi bolje nadzorovala porabo materialov, kakovost izdelkov in se hitro odzivala na spremembe.

a v informacijske rešitve samo zato, ker je bilo ormacijsko tehnologijo (IT) odločajo le, če je učinke

- delavci sami vnašajo opravljeno delo; - ažurne informacije o opravljenem delu; - nadzor nad operacijami, ki jih delavec trenutno opravlja; - natančno spremljanje trajanja posamezne operacije; - natančen nadzor nad dosegom norme in izkoriščenostjo delavcev; - pridobitev kakovostnih podatkov za obračun delovnih nalogov in stroškov proizvodnje; - ažurne informacije o izvajanju delovnega naloga; - evidentiranje izdaje materiala in polizdelkov ter prejem polizdelkov in izdelkov iz delovnih nalogov

www.trace.si P&P panoge in posel Industrija 19

Informatizacija proizvodnje

»P

odjetja zadnja leta vlagajo v IT-rešitve, ki jih nujno potrebujejo za obvladovanje proizvodnih procesov, in v rešitve, katerih vložek se razmeroma hitro povrne,« ugotavlja Saša Sokolić, direktor trženja in prodaje v podjetju Metronik. Pravi, da so pred leti podjetja veliko vlagala v analitska orodja, ker so bila »zaželena«, zdaj pa se za to odločajo le, če je uvedba res smiselna.

Donosnost naložbe je glavni pogoj

Glavna cilja čedalje več podjetij sta povečanje produktivnosti in nižanje stroškov, meni Aleš Habič iz ljubljanskega podjetja Špica International, ki med drugim ponuja rešitve za informatizacijo in optimizacijo skladišč in oskrbovalnih verig.

Tudi Habič opaža, da so podjetja previdnejša, saj se odločajo dlje časa. »Poleg funkcionalnega dela moramo dobro predstaviti tudi poslovnega. Nekatera podjetja imajo v pogojih za izbor dobavitelja IT-rešitev zapisan donos naložbe, ki se mora povrniti v določenem številu mesecev ali let,« pojasnjuje.

Farmacevti standardizirajo rešitve na področju IT

Med podjetji je največ povpraševanja po IT-rešitvah za zmanjšanje porabe energije, izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti ter povečanje kakovosti izelkov. V nekaterih panogah podjetja vlagajo tudi v IT-rešitve za obvladovanje sledljivosti izdelkov. »Pri farmacevtski industriji, ki je naš največji naročnik, veliko stvari določajo strogi predpisi. Podjetja še vedno veliko vlagajo, saj se pozna, da jih je kriza manj prizadela. Poznajo

O

G

L

A

S

pa se tudi svetovne usmeritve – tudi farmacevti si prizadevajo za standardizacijo rešitev in čim manjše število uveljavljenih dobaviteljev, zato je čedalje manj prostora za male igralce,« pravi Sokolić..

Živilska industrija nekoliko popustila

Na drugi strani je kriza precej prizadela slovensko živilsko industrijo. Med kupci Metronikovih storitev je ta industrija sicer še vedno močno zastopana, vendar je povpraševanja manj. »Podjetja v živilski industriji namreč lahko preživijo brez naložb v informacijsko tehnologijo. Če je treba, si lahko vse zapišejo na papir,« razlaga Sokolić.

Metronik v prihodnosti cilja na visokotehnološka podjetja v Sloveniji, hkrati pa želi okrepiti izvoz na 30 odstotkov prodaje.

Sokolić pravi, da je avtomatizacija v Sloveniji na podobni ravni kot na zahodu. Naša podjetja se dobro zavedajo, kako jim lahko avtomatizacija pomaga v proizvodnem procesu. »Opažamo pa, da je teh naložb skupno manj, saj se gradi razmeroma malo novih proizvodnih obratov, ki bi potrebovali nove sisteme avtomatizacije,« še pove.

Zagotavljanje sledljivosti

Špica International poslovanje s proizvodnimi podjetji usmerja predvsem v proizvodno logistiko ter obvladovanje in optimizacijo zalog in materialnih tokov. »V farmacevtski, živilski, deloma tudi elektro- in kovinski industriji je sistem zagotavljanja sledljivosti nuja, da lahko sploh posluješ,« pravi Habič.

Sicer pa so za različne panoge primerne različne rešitve. »Zelo intenzivno delamo pri rešitvah, ki podjetju prinesejo hiter donos in boljšo likvidnost. Naložbe se povrnejo večinoma v letu dni ali prej,« dodaja Habič.

Hitri pretok informacij poveča odzivnost Prihranite čas in prihranite denar.

Izdelajte pravočasno in prihranite denar.

Dostavite pravočasno in prihranite denar.

Paleta rešitev načrtovanja proizvodnje in razporejanja časa podjetja Preactor proizvajalcem, kot ste vi, dokazano pomaga pri varčevanju s časom, pravočasni izdelavi in dostavi.

Preactor se hitro namesti, se ga hitro uči in vam hitro zagotovi vračilo naložbe.

Tipično povečanje učinkovitosti vključuje: - 50 % zmanjšanje skladiščnih zalog surovin, - 25 % povečanje operativne učinkovitosti, - 50 % zmanjšanje nedokončane proizvodnje.

Preactor uporablja več kot 2.200 podjetij v 64 državah in ima podporo svetovne mreže več kot 1.000 pooblaščenih lokalnih strokovnjakov.

Kaj še čakate?

Obiščite spletno stran

www.inea.si

in spoznajte, kako hitro in koliko lahko prihranite.

Prednostne naloge informacijske podpore v proizvodnji so zagotavljanje dovolj in pravih podatkov, optimizacija procesov ter vzpostavitev ključnih kazalnikov učinkovitosti (KPI) za nadzor rezultatov in njihove popravke.

O

G

L

Celovita rešitev za podporo specifičnih poslovnih procesov v livarnah.

Perftech.Largo – modul za livarstvo

Perftech.Largo

Ključne funkcionalnosti: - enostavno, hitro in učinkovito vnašanje tehnološko – tehničnih podatkov - planiranje livarne - planiranje jedrarne - enostavno beleženje in spremljanje kemijskih, tehnoloških in ostalih parametrov izdelave - podpora saržam in serijskim številkam - avtomatska izdelave atestov proizvodov - spremljanje vzdržnosti jedrovnikov in modelov

Modul za livarstvo so razvili v podjetju Kvint d.o.o., ki je partner podjetja Perftech d.o.o..

www.kvint.si 20 P&P panoge in posel Industrija

A

S

A

Oglaševanje v prvem slovenskem poslovnem dnevniku: oglasi@finance.si

Zaleže!

IT je tudi ena glavnih podpornih funkcij, ki vodstvu omogoča pregled poslovanja v realnem času, s tem pa pregled oziroma pomoč pri obvladovanju finančnih in materialnih tokov, pravi Habič. Pridobivanje podatkov tako poteka hitro, vodstvo pa ima možnost hitrega odziva na morebitne spremembe.

Obvladovanje energije z IT

Naročniki Metronika veliko povprašujejo denimo po aplikaciji za obvladovanje porabe energije. »Zadnja leta povpraševanje narašča. Razlog je v vse višjih stroških in vse strožjih predpisih, hkrati pa so na voljo različne subvencije,« pojasnjuje Sokolić.

Aplikacija stane od 30 tisoč do 100 tisoč evrov. Primerna je za vsa podjetja, saj meri učinkovitost porabe virov energije in odkriva vzroke za neučinkovitost. S tem si podjetja znižajo stroške ter skrajšajo čas in kakovost dela. Uvajanje traja od tri do devet mesecev.

Urban Štebljaj

Večji vložek, boljši izkupiček

Informatizacija proizvodnje v železniškem Niku

V podjetju Niko iz Železnikov so informatizacijo v proizvodnji začeli že pred več kot desetimi leti, pojasnjuje tehnični direktor Miran Pokorn. Najprej so vpeljali alfanumerične terminale, prek katerih so delavci vnašali čas prihoda in odhoda, številko delavca, delovni nalog, število dobrih in slabih izdelkov ter čas in vzrok zastoja. Dve leti zatem so v sistem priključili še glavne stroje v kosovni proizvodnji mehanizmov za registratorje. »Krmilniki na strojih v časovnih presledkih pošiljajo podatke o stanju stroja v sistem, kjer se podatki obdelajo in jih je mogoče spremljati v realnem času. Pozneje smo sistem dogradili še z avtomatskim izračunom stopnje učinkovitosti strojev tako, da je mogoče med sabo primerjati tudi različne stroje,« pojasnjuje Pokorn. Pred tremi leti so alfanumerične terminale zamenjali z grafičnimi, v terminalskem delu pa začeli spremljati tudi izmet polizdelkov in materialov.

Naložbe so se povrnile prej kot v dveh letih

Na proizvodne procese je po Pokornovih besedah najbolj vplival priklop strojev v informacijski sistem, saj »so nenehno na voljo vsi podatki in analize, ki smo jih včasih dobili s snemanjem procesa, ko je tehnolog več ur opazoval dogajanja na stroju in šele potem začel izdelavo analize«. Ti podatki so bili zbrani le za nekaj ur, zdaj pa jih imajo za ves čas delovanja stroja, s čimer so izboljšali produktivnost strojev in celotne proizvodnje. Pokorn pravi, da so bile začetne naložbe velike, sicer pa sistem že leta le obnavljajo in dopolnjujejo. »Po analizah, ki smo jih opravili po fazah naložb, lahko rečemo, da so se prav vse povrnile prej kot v dveh letih,« še pove Pokorn.

»Podjetja z višjo ali visoko dodano vrednostjo so ponavadi tudi dobro IT-podprta in avtomatizirana, kar gre verjetno z roko v roki – več pametno vložiš, boljši je izkupiček,« pravi Habič o razmerah na podro čju informatizacije v slovenski industriji.

Dodaja pa, da so nekatere rešitve zaradi

ekonomije obsega laže dostopne večjim kot manjšim podjetjem. V prihodnosti se bo informacijska tehnologija pocenila,

rešitve pa specializirale glede na potrebe naročnikov. Poleg tega Habič napoveduje,

da bo mogoč tudi najem tehnologij.

O

G

L

A

S

Izboljšajte produktivnost proizvodne z uvedbo

Celovita rešitev za izračunIzboljšajte OEE (Overall Equipment Effectiveness) produktivnost proizvodne z uvedbo Datafox MDE

Celovita rešitev za izračun OEE (Overall Equipment Effectiven

Razlogov za uvedbo OEE : 1. S prstom pokaže na skrite izgube – le te postanejo vidne.

2. Prioritete postanejo jasne – rešujemo najprej največje izgube.

3. Sposobni smo izbrati pravilne odločitve za izboljšave.

4. Imamo merilo in referenčno točko, zato si lahko preprosto postavimo merljive cilje za nenehne izboljšave.

5. Je preprosto in razumljivo orodje za vse zaposlene.

Razlogov za uvedbo OEE : 1. S prstom pokaže na skrite izgube – le te postanejo vidne.

2. Prioritete postanejo jasne – rešujemo najprej največje izgube.

3. Sposobni smo izbrati pravilne odločitve za izboljšave.

4. Imamo merilo in referenčno točko, zato si lahko preprosto postavimo merljive cilje za nenehne izboljšave.

5. Je preprosto in razumljivo orodje za vse zaposlene.

www.kvint.si

www.kvint.si P&P panoge in posel Industrija 21

optimizacija proizvodnje

Inea je informatizirala proizvodnjo v tovarnah v Rusiji in Makedoniji V Inei zdaj s proizvodno informatiko ustvarijo četrtino prihodkov, vsako leto pa na tem področju zrastejo za 20 odstotkov Informatizacije ali izboljšanja informatizacije proizvodnje se v kriznih časih lotevata dve skupini podjetij, pravi Klemen Sajevic, komercialni direktor Inee: tista, ki so v to prisiljena zaradi zahtev naročnikov, in tista, ki so zaradi krize prisiljena v optimizacijo procesov, iskanje notranjih rezerv in izboljšave v proizvodnji. V prvo skupino sodijo podjetja, ki morajo nadzorovati celotno proizvodnjo zaradi potreb naročnikov, spremljati tekoče podatke in zgodovino zaradi spremljanja kakovosti. Zgodovina dobav je zlasti pomembna ob odpoklicu izdelkov, kar velja še posebno za slovenske proizvajalce avtomobilskih in elektronskih delov, pravi Sajevic. V drugo skupino pa sodijo podjetja, ki jih je kriza prisilila v optimizacijo procesov in iskanje rezerv. »Žal so ti drugi nekakšni zamudniki, saj so dobra podjetja že pred krizo poskrbela za avtomatizacijo in informatizacijo v proizvodnji in ju zdaj zgolj prilagajajo novim kupcem in novim zahtevam trga,« pravijo v Inei.

O

22 P&P panoge in posel Industrija

G

Načrtovanje zasedenosti proizvodnih linij

Poleg spremljanja proizvodnje oziroma monitoringa je med krizo vse bolj aktualno načrtovanje proizvodnih operacij z upoštevanjem dejanske zasedenosti proizvodnih zmogljivosti. Cilj takšnega spremljanja je vitka proizvodnja, kar pomeni manj zalog in zagotavljanje krajših dobavnih rokov za kupce. »Takšne IT-rešitve pomagajo optimizirati proizvodne procese oziroma določati, kaj bodo proizvajali na določenih linijah in strojih ter koliko ljudi in zalog potrebujejo. Glavni cilj je narediti izdelek čim hitreje s čim manj zalogami in linije čim bolje izkoristiti,« razlaga Sajevic. Velikosti serij na splošno v industriji upadajo, zato morajo biti proizvajalci zelo prilagodljivi, da izpolnijo nova ali nenačrtovana naročila največjih naročnikov.

Načrtovanje proizvodnje v Brinoxu Inea ima v Sloveniji več kot 30 naročnikov s področja informatizacije proizvo-

L

Spremljanje zgodovine nabav je pomembno ob odpoklicu izdelkov, kar je še zlasti aktualno za proizvajalce avtomobilskih in elektronskih delov, pravi Klemen Sajevic iz Inee. dnje, v tujini pa več kot 15. Te dni so končali večji projekt informatizacije dveh avtomobilskih tovarn v Rusiji in Makedoniji, ki sta sicer v lasti mednarodne korporacije. Končujejo tudi informatizacijo načrtovanja proizvodnje v Brinoxu, ki je pomemben dobavitelj za farmacevtske proizvajalce. Pomemben kupec Inejinega programskega orodja za načrtovanje proizvodnje je tudi Trimo Trebnje. V Inei zdaj ustvarijo približno 25 odstotkov prihodkov s proizvodno informatiko, na tem področju pa vsako leto zrastejo za 20 odstotkov ali več.

N. K.

A

S

VSE NA ENEM MESTU – PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM TUDI ZA MALA PODJETJA

Mali potrebujejo preprosto rešitev INFORMACIJSKA REŠITEV MIT ORKESTER PONUJA PREPROSTO IN UČINKOVITO PODPORO PRI DELU

M

anjša proizvodna podjetja potrebujejo vse, kar potre­ bujejo velika. Kljub manj­ šemu številu zaposlenih namreč malo podjetje izvaja skoraj toliko poslovnih procesov kot veliko in si jih prav tako želi informatizirati. Pri­ čakuje enostavno in pregledno program­ sko orodje, pri uporabi katerega je majhna možnost nastanka napak. Pričakuje pomoč in vodilo pri izvedbi postopkov, da bo čas vpeljave pri zaposlenih kratek in procesne napake minimalne.

MIT Orkester to zagotavlja z orodjem Vodnik postopkov, ki uporabnike natančno vodi skozi delovni proces ter jim s tem preprečuje, da bi katerega od postopkov izpustili. Zato se lahko v celoti posvetijo svojemu strokovnemu delu.

Veliki sistemi za male prezahtevni

Veliki informacijski sistemi so za mala podjetja okorni in zahtevajo od uporabni­ kov dodatna znanja o poslovnih procesih.

Uporabniki tako namesto o vsakodnevnem strokovnem delu razmišljajo o postopkih dela s programsko rešitvijo. Sprašujejo se, kaj morajo še narediti in ali so posamezen postopek že izvedli. Takšno nepotrebno razmišljanje odvrača posameznika od stro­ kovnega dela in pogosto izzove odpor do uporabe takega orodja.

Podpora na enem mestu

Zapletenosti dela s programsko rešitvijo se lahko izognemo. Uporabniku delo olajša­ mo tako, da bo svoje redne delovne procese izvajal preprosto in na enem mestu ter da bodo postopki vodeni in nadzorovani skozi

Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informacijske rešitve: »Ni dovolj, da programsko orodje omogoča izvedbo širokega nabora postopkov, biti mora uporabniku prijazno, tako da mu je v pomoč pri delu in ne v dodatno breme. MIT Orkester to zagotavlja. Poleg tega vsebuje še popolno integracijo mobilnih naprav, funkcijo, ki jo potrebuje čedalje večje število naročnikov.«

programsko orodje. Z vodnikom postop­ kov MIT IS hitro in natančno zagotavljamo informacijsko podporo standardnim pro­ cesom v proizvodnji.

Vodenje skozi proces

Vodnik olajša delo predvsem v manjših podjetjih, kjer posameznik sam izvaja več postopkov, recimo proces od prejetja prodajnega naročila, razpisa proizvodnje, evidentiranja porabe materiala, prejema (pol)izdelkov iz proizvodnje do izstavitve dobavnice in računa. Na ta način uporab­ nik izvaja podporo vsem procesom na enem samem mestu. Vodnik postopkov ga vodi, nadzira pogoje za izvedbo in ob­ vešča o stopnji dokončanosti posameznih procesov. V pregledu delovnih nalogov vodnik postopkov za vsako pozicijo pri­ kaže grafično stanje celotnega poslovnega procesa – dokončanost vseh predvidenih postopkov od prejetja naročila do dobave končnih izdelkov in izstavitve računa.

Delo brez papirjev

Poleg tega je vodnik postopkov zelo prila­ godljiv in omogoča uporabniku pomoč tudi pri izvajanju informacijske podpore po­ sebnim postopkom v podjetju. Uporabnik v ta namen v sistem doda nove postopke v ustreznem zaporedju s kontrolami za izvedbo postopka in napredovanjem na naslednjo stopnjo. Tako vodnik postopkov tudi pri nestandardnih postopkih omogoča enostavno delo uporabniku, ki lahko sam izvede celoten poslovni proces.

Dodatna prednost takega načina dela je, da ni več treba izpisovati dokumentov, ki jih tako radi po nepotrebnem tiskamo le kot potrdila, da smo nekaj zares naredili. Po zaslugi vodnika postopkov smo torej korak bliže k proizvodnji brez papirja.

Tudi prek mobilnih naprav

Nekatere postopke v podjetju izvajamo zunaj stalnega delovnega mesta, denimo evidentiranje materialnega toka v skla­ diščih. MIT je zato v sistem vključil tudi programski modul mobile@MIT, ki podpira pripravo dokumentov na mobilnih napra­ vah. Vnos podatkov in pregled na mobilnih napravah sta še dodatno poenostavljena.

Vsi podatki iz sistema so uporabniku na voljo takoj, prav tako kot pri uporabi pro­ gramskih rešitev na osebnem računalniku.

Vodnik postopkov je oblikovan tako, da je možen pregled tudi s pametnim te­ lefonom. Na tabličnem računalniku pa lahko poleg pregledovanja tudi izvajamo posamezne postopke. Če imate skladno z varnostno politiko podjetja urejen dostop do strežnika, na katerem se izvaja MIT Or­ kester, lahko s temi napravami delate tudi z oddaljenih lokacij (od doma, od kupca …).

REŠITVE V UVELJAVLJENIH PODJETJIH Podjetje MIT s svojo izkušeno ekipo strokovnjakov uspešno razvija, vpeljuje in podpira zahtevne poslovne informacijske sisteme in sisteme poslovnega obveščanja v podjetjih Steklarna Hrastnik, Svea, Gorenje Surovina, Melamin, Belimed, Varstroj in drugih.

Vodnik postopkov nam z enostavnimi grafičnimi znaki ponuja hiter pregled dokončanosti posamezne naloge in nas opozarja na naloge, ki še čakajo na izvedbo.

indeksi proizvodnje

Prihodnost izvoza je zunaj Evrope Slovenska podjetja največ izvažajo v EU, na drugih trgih pa imajo pogosto težave z nerazumevanjem poslovnega okolja

71,8

Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

S

lovenska industrijska proizvodnja je marca v primerjavi s februarjem zrasla za 3,5 odstotka, evropska pa je kljub optimističnim napovedim upadla.

Povečal se je tudi slovenski izvoz, ki pa še vedno ostaja večinoma omejen na EU. A prihodnost je, kot pravi Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), zunaj Evropske unije.

odstotka vsega blagovnega izvoza Slovenije gre v države EU. 1,88 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za dobri dve milijardi evrov, ugotavlja statistični urad. Tudi uvoz se je povečal – v primerjavi z lanskim za 2,1 odstotka.

Podatki statističnega urada kažejo še, da največ blaga izvažamo v države EU, in sicer kar 71,8 odstotka vsega blagovnega izvoza, v skupni vrednosti 1,35 milijarde evrov. Iz držav EU tudi največ uvažamo – kar 79,4 odstotka uvoženega blaga prihaja iz držav Evropske unije. V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila precej manj – za 531,6 milijona evrov.

Kljub skoku na istem kot lani

Glede na mesec prej se je slovenska industrijska proizvodnja marca okrepila, v primerjavi z letom prej pa je zrasla le za 0,1 odstotka. Tudi glede na prvo lansko četrtletje proizvodnji letos kaže bolje, saj je večja za 0,2 odstotka kljub slabšim napovedim. Pred časom so namreč na uradu za makroekonomske analize in razvoj napovedali, da bo »proizvodnja medletno manjša v prvi polovici leta, v drugi polovici pa bo predvidoma nekoliko večja kot v istem obdobju 2011«.

Evropska proizvodnja dol, ameriška gor

Slabše kaže proizvodnji v Evropi. Marčevska je namreč kljub bolj optimističnim napovedim upadla za 0,3 odstotka.

Reuters je tako za marec napovedal 0,4-odstotno rast. Po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat) najslabše kaže grški proizvodnji, najvišji indeks pa ima Slovaška. Slabo kaže tudi španski proizvodnji, ki z izjemo lanske avgustovske in decembrske rasti upada že od junija.

Bolje kot evropski proizvodnji pa kaže industrijski proizvodnji v ZDA, kjer so bili objavljeni že aprilski podatki. Ti kažejo, da je bila proizvodnja večja za 1,1 odstotka, kar je več od napovedane 0,6-odstotne rasti, poroča Business Insider.

Še vedno največ izvažamo v EU …

Tudi podatki o slovenskem izvozu kažejo, da je bil ta v prvih treh mesecih letos boljši kot v istem času lani, in sicer za 1,9 odstotka. Slovenija je marca izvozila za 24 P&P panoge in posel Industrija

… a prihodnost je na trgih zunaj nje

Nove trge iščite v Indiji, Vietnamu ali Braziliji. Smetana na torti selitve proizvodnje na Kitajsko je že pobrana; stroški dela in davki naraščajo, zato gredo tuja podjetja v Indijo in druge države južne Azije.

Pojasnjuje Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje pri GZS.

»Prihodnost izvoza je tako na zahodu kakor tudi na vzhodu, vendar zunaj trgov EU,« pravi Nataša Turk iz Centra za mednarodno poslovanje pri GZS. Priložnosti 120 slovenskih izvoznikov so predvsem na trgih, kjer so »globalni odjemalci sloven110 industrijskih izdelkov, in na trgih z skih rastočo lastno porabo«.

100

Strategije za oddaljene trge smo 90 oblikovali prepočasi

Na čezmorskih trgih je še vedno raz80 meroma malo slovenskih podjetij. II.TurI. 2011 2012 kova za to vidi več razlogov: »Skromen obseg neposrednih slovenskih naložb

120 110 100 90 80 I. 2011

II. 2012

90 80 I. 2011

na čezmorskih trgih je zlasti posledica počasnega oblikovanja in izvedbe podjetniških strategij vstopa na tuje trge.

Potem je tu še vprašanje omejenega poznavanja investicijskega in poslovnega okolja ter ne nazadnje omejena razpoložljivost finančnih sredstev za krepitev globalne navzočnosti.« Ko pa slovenska podjetja le vstopijo na bolj oddaljene trge, se srečajo z novimi težavami. Te so, kot pravi Turkova, povezane predvsem z nerazumevanjem in nepoznavanjem pravne zakonodaje ter

II. 2012

s šoki, ki jih podjetniki doživijo zaradi drugačnega delovanja. Ta je posledica drugačne poslovne kulture oziroma drugačnih poslovnih modelov, organizacijskih kultur in tudi korupcije.

200

Izvoz nam lahko pomaga iz krize 175

Turkova opozarja, da se morajo oblikovalci in odločevalci institucionalne 150 podpore internacionalizaciji začeti za125 vedati, da lahko izvoz in ustrezne neposredne naložbe na tujih trgih zunaj EU 100 I. 2011 II. 2012 dolgoročno pripomorejo pri reševanju Slovenije iz finančne krize. »Banke bi

102 101 100 99 98 I. 2011

O

II. 2012

G

L

z ugodnim financiranjem omogočile uresničitev smelih poslovnih in naložbenih odločitev slovenskih podjetij na indijskem trgu, predvsem za izvoz visokotehnoloških izdelkov, izdelkov, ki so umeščeni v visoki in srednji cenovni razred, ter izdelkov, ki imajo največje možnosti za prodajo na svetovnem trgu,« pravi Turkova.

Možnosti v nišnih izdelkih in južni Aziji Turkova svetuje, da je pri neposrednih naložbah v tujini smiselno začasno financirati tiste posle, ki pripomorejo k preobrazbi gospodarske sestave in so bolj razvojno naravnani. Kdo pa pravzaprav ima možnosti za prodor na tuje trge? Potencial se skriva v tistih ponudnikih nišnih izdelkov in storitev, ki imajo že jasno oblikovano strategijo internacionalizacije. Morebitne trge pa naj slovenska podjetja iščejo na jugu Azije, v Indiji ali Vietnamu ter v Braziliji. »Smetana na torti selitve proizvodnje zahodnih podjetij na Kitajsko je že pobrana. To je predvsem zaradi čedalje višjih stroškov dela, vzpona sindikatov in rasti davkov. Tuja podjetja se zato že usmerjajo drugam, predvsem v Indijo in druge države južne Azije,« še pove Turkova.

A

S

Kraigherjeva 20, 2230 Lenart, Slovenija Tel.: 00386 2 729 01 30, faks: 00386 2 720 62 88 e-pošta: info@jekon.si, www.jekon.si

Letos smo sprojektirali , izdelali in zmontirali dvigala nosilnosti 100t, 50t in 25t na objektu v Hočah, vključno z žerjavno progo, kar spada med večje projekte na tem področju.

ABUS standardna dvigala - ABUS tekalna dvigala nosilnosti do 100t - ABUS stropna tekalna dvigala - ABUS konzolna tekalna dvigala - ABUS inteligentni HB sistemi - ABUS vrtljiva konzolna dvigala - ABUS vrtljiva stenska dvigala - ABUS električna vrvna dvigala - ABUS električna verižna dvigala - ABUS lahka portalna dvigala

- zastopanje, izdelava in servisiranje ABUS programa mostnih, konzolnih in portalnih dvigal - izdelava in montaža žerjavnih prog - izdelava in montaža jeklenih konstrukcij

DVIGALA ZA VSE REŠITVE NAŠE PREDNOSTI:

Sistem ABUS-ovih mostnih in konzolnih dvigal v Ljutomeru.

Konzolno tekalno dvigalo nosilnosti 3,2t z dolžino roke 10m, montirano v Ljutomeru.

- visoka kvaliteta in ekonomočnost - svetovanje pri izbiri standardnih in specialnih izvedb dvigal - lastna proizvodnja in projektiva (sodelovanje z nemškim podjetjem ABUS) - dolgoletne izkušnje in bogata referenčna lista

P&P panoge in posel Industrija 25

dviGaLa

V Indenni so lani za Kolektor Etro izdelali, dobavili in namestili 320-tonsko dvigalo.

To je bil največji projekt v Sloveniji na področju dvižne tehnike. »Delali smo skoraj leto dni, saj je bilo na objektu poleg 320-tonskega in 220-tonskega mostnega dvigala še pet tovrstnih dvigal.«

V naših podjet V industrijska dvigala iz sedemdeset Pri nas prevladuje miselnost, d vsako leto vložimo vzdrževanja niso visoki. A jih j pet milijonov evrov Kristina Koman

kristina.koman@finance.si

V razvitih industrijskih državah je naložb v dvižno tehniko dvakrat več kot pri nas, pravijo v slovenskem zastopniku finske družbe Konecranes Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

P

o evropski zakonodaji zaposleni ne smejo dvigovati več kot devet kilogramov v neprekinjenem delovnem procesu. Vsi delovni procesi, ki so sestavljeni iz ponavljajočega se dvigovanja teže nad devetimi kilogrami, so tako zanimivi za ponudnike dvižne tehnike. »Naša ponudba se začne z industrijskimi dvigali za devet kilogramov. Gre za osnovne manipulatorje, ki se uporabljajo na montažnem traku, denimo v avtomobilski industriji za sestavo koles ali vgradnjo armaturne plošče v avtomobil,« pojasni Andrej Kopušar iz slovenske podružnice finskega podjetja Konecranes, ki je vodilni svetovni proizvajalec industrijskih dvigal.

Oprema večinoma stara, novih naložb je malo

V družbi Demag Cranes pravijo, da se kriza na področju industrijskih dvigal sicer pozna, a projektov ne manjka: »Razmere so sicer slabše kot pred izbruhom krize, kljub temu pa delamo brez premora.« V Demag Cranesu, Konecranesu in Indenni ugotavljajo, da je v Sloveniji še vedno veliko stare dvižne opreme in zato manj naložb, »saj imajo dvigala dolgo dobo delovanja – tudi do 40 ali 50 let«. »Del podjetij ‘lovi’ ceno in izbere cenejšo opremo, včasih tudi sporne tehnične rešitve oziroma kupcu dostavi nepopolno dvigalo, sestavljeno iz rabljenih delov. Spet druga podjetja si izberejo boljšo opremo nemških, francoskih in predvsem finskih proizvajalcev,« pravijo v Indenni.

Kopušar iz Konecranesa pa opozarja, da je premalo novih naložb, ker ni prave strategije: »Po moji oceni je v Sloveniji le pet

Kriza ni povsem sesula trga z industrijskimi dvigali, je pa bilo že pred tem malo naložb. Tudi zato, ker imajo dvigala dolgo dobo delovanja – celo od 40 do 50 let. milijonov naložb na letni ravni za standardno industrijsko dvigovanje. To je vsaj pol manj, kolikor bi jih morali imeti in kolikor je značilno za industrijsko razvite države.«

Vlagajo orodjarji in plastičarji

Večina novih naložb je iz orodjarstva in plastičarstva, vlagajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije. Iz gradbeništva je malo naročil, kar je v zdajšnjih razmerah razumljivo. Demag Cranes med svojimi naročniki poudarja podjetje Količevo Karton, »kjer so delavci na nogah tudi do 14 ur in morajo zato dvigala nujno dobro delovati«. Med večjimi naročniki Konecranesa je Luka Koper, sodeloval pa je še z Acronijem in Revozom.

E

nergetsko varčni in ergonomični viličarji so v svetu vse bolj iskani, v naših podjetjih pa se zanje odločajo zelo omahljivo. Zaradi krize se praviloma najprej ustavijo vlaganja v opremo, poleg tega prevladuje miselnost, da viličarjev, dokler delajo in ne zahtevajo previsokih stroškov servisiranja, ni treba zamenjati.

Za zamenjavo se odločajo tudi zaradi možnosti najema

V slovenskih podjetjih primanjkuje denarja za zamenjavo starih viličarjev za nove, ugotavlja Brigita Gajšek, predavateljica na fakulteti za logistiko. V krizi podjetja najprej znižajo stroške za nakup nove opreme. Gajškova meni, da bi se odgovorni v podjetjih morali vprašati, kaj se v podjetju izgublja zaradi energetsko potratnega pogona, neergonomične kabine, zamudnega upravljanja, neokretnosti in neusklajene rabe sodobnih tehnologij.

Ne drži, da viličarja ni treba zamenjati, dokler se z njim še da solidno delati, dodaja. Opaža, da se podjetja za zamenjavo starih viličarjev odločajo zaradi dodatne opreme, večje učinkovitosti in možnosti najema s celotnim servisom. Preverili smo, kakšne strategije na področju transportne mehanizacije uporabljajo v treh slovenskih podjetjih: Metalu Ravne, Acroniju in Eti.

Indenna bo letos zaposlovala

V Indenni so lani končali gradnjo 320-tonskega mostnega dvigala za Kolektor Etro, letos pa na Hrvaškem že izdelali in dobavili 120-tonsko mostno dvigalo. Zdaj za istega naročnika pripravljajo 80-tonsko portalno dvigalo. »Polovico naročil imamo iz držav nekdanje Jugoslavije in Rusije,« pravijo v Indenni, kjer letos napovedujejo minimalno rast in zaposlovanje. Rast napovedujejo tudi v Konecranesu, kjer so bolj optimistični: »V Sloveniji smo dve leti. Lani smo prihodke podvojili in enako pričakujemo tudi letos. Predvidevamo, da jih bomo ustvarili za milijon ali dva milijona evrov.«

»Ne drži, da viličarja ni treba zamenjati, dokler se z njim še da solidno delati in stroški vzdrževanja še niso tako visoki,« meni Brigita Gajšek, predavateljica na fakulteti za logistiko.

26 P&P panoge in posel Industrija

Untitled

djetjih delajo nekateri viličarji esetih let prejšnjega stoletja

Aleš Beno

Vera Avšič

elnost, da zamenjava viličarjev ni potrebna, dokler delajo in dokler stroški i. A jih je kljub vsemu smiselno upokojiti nekoliko prej

»Naši viličarji so v povprečju stari deset let, večinoma delujejo na plinski ali električni pogon,« razlaga Stane Tomelj, komercialni direktor Ete.

»V jeseniškem Acroniju viličarji dosegajo povprečno starost 22 let, najstarejši še delujoči pa ima letnico 1974,« pove glavni direktor Acronija Slavko Kanalec.

»Povprečna starost viličarjev v podjetju Metal Ravne je od osem do deset let,« pravi glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik.

V jeseniškem Acroniju je povprečna starost viličarjev 22 let

strožjih evropskih normativov. Zdaj večinoma uporabljajo viličarje z dizelskimi motorji, imajo pa tudi že sodobnejše plinske in električne. Dizelski viličarji, ki imajo motor z notranjim izgorevanjem, so močnejši od električnih, pripoveduje Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, hkrati pa so zaradi izpušnega plina vse manj uporabni. »Zato se lahko v zaprtih prostorih uporabljajo le, če imajo dograjeno posebno filtrirno napravo za sežig izpustov,« še razloži.

viličarji v povprečju stari okoli deset let.

Večina jih je električnih in plinskih, letos in prihodnje leto bodo svojo mehanizacijo posodobili s čelnima plinskima in štirimi ročnimi električnimi viličarji. Pozorni bodo na njihovo dodatno opremo: pri plinskih bodo denimo izbrali motor na hidrostatični pogon, ki zmanjša porabo plina in količino izpušnih plinov. Pri elektroviličarjih pa bodo izbirali take, ki imajo že vgrajeno samodejno polnjenje baterije pri zaviranju in spuščanju teleskopa, kar pomeni prihranek energije, pojasni Stane Tomelj, komercialni direktor Ete Kamnik.

Viličarje v jeklarskih podjetjih Metal Ravne in Acroniju, ki delujeta v skupini SIJ, raje kupujejo, kakor najemajo, za njihovo vzdrževanje pa skrbijo štiri zunanja podjetja. Povprečna starost viličarjev v Metalu Ravne je od osem do deset let.

Precej starejše uporabljajo v jeseniškem Acroniju, in sicer ti dosegajo povprečno starost 22 let, najstarejši še delujoči pa ima letnico 1974. V obeh podjetjih se zavedajo, da si bodo morali v prihodnosti prizadevati za čim večjo učinkovitost in trajnostno naravnanost, tudi zaradi vse

O

Untitled-3 1

G

V Eti bodo kupovali varčne viličarje

V kamniškem živilskem podjetju Eta so

L

A

S

24. 05. 12 10:22

napovedi

Surovine še nekaj časa ne bodo cenejše

Thinkstock

Thinkstock

Thinkstock

Visoke cene surovin in energentov najedajo slovenske proizvajalce, ki zanje pogosto plačujejo več kot tuji tekmeci

Cena sladkorja se je v zadnjih treh letih zvišala za sto odstotkov. Citigroup do konca leta napoveduje še majhno rast, ki pa naj bi se prihodnje leto ustavila.

Citigroup napoveduje tudi spremembe cen pšenice, predvsem za prihodnje leto.

Cene naj bi se spremenile zaradi zmanjšanja proizvodnje, pa tudi zaradi volitev v Ukrajini.

»Za elektriko plačujemo dvakrat več kot drugi primerljivi evropski proizvajalci aluminija,« opozarjajo v Talumu. »To se mora spremeniti, saj naša proizvodnja tega ne prenese.«

Špela Mikuš

Tuji trgi surovin so pomembni

moramo na to vnaprej in ustrezno pripraviti«. V Žitu se na visoke cene odzivajo predvsem z optimizacijo prodajnih poti in naročil dobaviteljem ter z iskanjem novih nabavnih poti.

spela.mikus@finance.si

A

meriška banka Citigroup je ta mesec objavila poročila o cenah surovin ter napovedi za to in prihodnje leto, ki temeljijo na predpostavki, da bo svetovni BDP letos zrasel za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,5. V oči zbodejo zlasti napovedi velike rasti cen premoga, niklja in cinka ter stabilne, a visoke cene bombaža, sladkorja, žita in koruze.

Cena sladkorja se je v treh letih podvojila

Za skupino Žito so najpomembnejše strateške surovine živila; pomembne so predvsem cene pšenice, moke, riža, kakava in sladkorja. »Posledice dražitve teh surovin se najbolj kažejo pri stebrih Mlinarstvo, Sodobna kuhinja in Konditorstvo. Med letoma 2009 in 2012 je cena sladkorja poskočila za sto odstotkov, pšenice za 60, riža za 15, cena kakava in duruma pa za 10 odstotkov,« nam je povedal vodja nabave v skupini Žito Uroš Lozej.

28 P&P panoge in posel Industrija

V skupini Žito večino surovin kupijo v tujini, zato so odvisni predvsem od gibanja cen na teh trgih. »Izjema je le pšenica, ki smo je lani odkupili za približno 20 tisoč ton, kar je zadostovalo za tretjino naših potreb,« pravi Lozej in dodaja, da cene surovin na mednarodnih trgih vplivajo tudi na cene na domačem trgu, »zato se

Cene bodo ostale visoke

V Žitu pravijo, da so se cene najpomembnejših surovin v zadnjih mesecih sicer

NAPOVEDI CITIGROUP

Kaj Citigroup napoveduje svetovnemu trgu surovin

Citigroup v svojem poročilu napoveduje cene več kot 20 surovin, zato smo jih poudarili le nekaj: – Na ceno nafte naj bi po napovedih še vedno zelo vplivala geopolitična negotovost v državah, ki so glavne dobaviteljice nafte (Irak, Iran, Venezuela in Nigerija).

Najslabši možni scenarij je, da bi cene dosegle 102 evra.

– Plin je pomembna surovina za veliko slovenskih podjetij, vendar mednarodni trg večinoma ne vpliva na njegove cene v Sloveniji. Cene na mednarodnih trgih naj bi poskočile, vendar le zmerno.

– Poraba bakra naj bi se krepko zmanjšala na svetovnih trgih predvsem zaradi Kitajske. A to po napovedih Citigroup naj ne bi preveč vplivalo na ceno, saj naj bi se letos in prihodnje leto gibala okoli 6.700 evrov za tono bakra.

– Cena koruze naj bi se letos zvišala, prihodnje leto pa spet znižala.

Citigroup: napovedi cen surovin za leti 2012 in 2013 (v EUR) povprečna cena energentov in surovin 2012

2013

Nafta

97,3 za sod

93,8 za sod

Plin

50,92 za m3

75,04 za m3

Baker

6.640 za tono

6.549 za tono

Aluminij

1.783 za tono

1.869 za tono

Nikelj

15.195 za tono

17.846 za tono

Cink

1.658 za tono

1.798 za tono

Zlato

1.345 za unčo

1.435 za unčo

Srebro

23,9 za unčo

21,1 za unčo

Platina

1.315 za unčo

1.349 za unčo

Paladij

626 za unčo

723 za unčo

Termalni premog

93 za tono

106 za tono

Metalurški premog

182 za tono

180 za tono

Železova ruda

116 za tono

108 za tono

Koruza

5 za bušel

4,6 za bušel

Pšenica

4,9 za bušel

5,3 za bušel

Soja

10,7 za bušel

10,2 za bušel

Riž

0,25 za kilogram

0,26 za kilogram

Kakav

1.801 za tono

1.879 za tono

Bombaž

15,7 za kilogram

15,5 za kilogram

Sladkor

0,4 za kilogram

0,4 za kilogram

Kava

3,27 za kilogram

3,45 za kilogram

O

G

L

Vir: Business Insider

ustalile, a ostajajo visoke. »Kaže, da bo cena sladkorja še nekaj časa vztrajala na najvišji ravni. Načrtovana cena pšenice je letos sicer desetino nižja od lanske, vendar še vedno precej višja kot leta prej,« dodaja Lozar.

Cena elektrike vpliva na likvidnost podjetja

Za Talum, tovarno aluminija iz Kidričevega, je najpomembnejša surovina elektrika, ki odločilno vpliva na poslovanje podjetja. »Dejstvo je, da je cena elektrike za slovensko industrijo previsoka. Elektriko plačujemo dvakrat dražje kot drugi primerljivi proizvajalci aluminija v Evropi.

Tu so spremembe nujne, saj naša proizvodnja tega ne bo prenesla,« pravijo v 14. največjem slovenskem izvozniku. Pred dnevi so v Talumu tudi opozorili, da imajo zaradi visokih cen elektrike težave z likvidnostjo podjetja. Kot še poudarjajo, za težave z elektriko imajo rešitve, »a jih mora sprejeti država kot lastnik. Po večjem številu pogovorov lahko rečemo, da obstajata zanimanje in pripravljenost za rešitev teh težav.« V Talumu dodajajo, da ne želijo ali pričakujejo državnih subvencij in finančne pomoči. »V teh časih bi bilo to tudi nemogoče pričakovati. Potrebujemo pa optimizacijo cene.«

A

S

Nov spletni portal Okolje & energija

Novice • Nasveti • Energetika • Promet • Odpadki • OVE in URE • Blogi

oe.finance.si P&P panoge in posel Industrija 29

intervju

Siemensovi scenariji

Rast megamest, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in g ki bodo vplivali na vse nas, tudi na slovensko industrijo, pravi Ale natasa.korazija@finance.si

»U

kvarjamo se predvsem z jedrsko elektrarno Krško in TEŠ ter sodelujemo s TE-TOL. Zraven smo povsod, kjer proizvajajo elektriko,« pravi Aleš Prešern, vodja področja energetike v Siemensu Slovenija. V zadnjih nekaj letih so izpeljali nekaj velikih projektov: pri nuklearki so predlanskim zamenjali stator generatorja, zdaj končujejo zamenjavo rotorja generatorja, v Šoštanju so lani prav tako zamenjali generator. Gre za projekte, ki so praviloma vredni nekaj deset milijonov evrov, vanje pa je vključenih več podjetij iz Slovenije in tujine.

V zamenjavo statorja v nuklearki je bilo denimo vključenih več kot sto podjetij iz tujine in Slovenije. Vključevanje lokalnih podjetij v dobavo sestavnih delov in montažo je tudi sicer del korporativne politike, kar pri Siemensu radi poudarijo kot konkurenčno prednost pred drugimi ponudniki. »Naš največji projekt je te dni zamenjava rotorja. Ta tehta 153 ton, surovec je bil proizveden na Japonskem, končna izdelava je potekala v ZDA, zdaj pa je rotor že v Krškem,« pravi Prešern. Med njihovimi večjimi projekti je bila tudi leta 2007 opravljena montaža dveh plinskih turbin v Šoštanju z močjo 42 megavatov, ki so ju naredili v Siemensovi tovarni na Švedskem.

Pri Siemensu se veliko ukvarjate z napovedmi prihodnjih gibanj.

Kateri megatrendi so še posebno aktualni za nas?

Megatrendi so fenomen, ki ga je Siemens vzel zelo resno. Tudi svojo strategijo smo prilagodili pričakovanim posledicam megatrendov v svetovnem okviru.

Veliko analitskih ustanov zgolj prodaja svoje analize, za nas pa je v življenjskem interesu, da pravilno napovemo, kaj se bo dogajalo. V energetiki so naložbeni cikli 20 ali 30 let, zato moramo nujno gledati vsaj 10 ali 20 let naprej. Za nas 30 P&P panoge in posel Industrija

so globalno pomembni štirje megatrendi. Prvi je urbanizacija: leta 2009 se je zgodil prelom, ko je prvič v zgodovini živelo več ljudi v mestih kot na podeželju.

S tem je povezan pojav megamest, ki rastejo vse hitreje, potrebujejo pitno vodo, elektriko in vso infrastrukturo.

Do leta 2050 bo kar 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Drugi pomembni megatrend so demografske spremembe: čedalje več je starejših prebivalcev. Pričakovana življenjska doba leta 1950 je bila 48 let, zdaj je 69. Danes je na svetu 550 milijonov ljudi, starejših od 65 let, leta 2050 jih bo že milijarda in pol. Tretji megatrend so podnebne spremembe, četrti pa globalizacija, ki je za sabo povlekla večkratno povečanje trgovine in transportnih storitev, ter vzpon držav tretjega sveta, ki so zdaj gonilna sila svetovnega gospodarstva.

Kateri izmed teh megatrendov bodo najbolj vplivali na industrijska podjetja v Sloveniji?

Vsi megatrendi bodo vplivali na vse nas, na predelovalno industrijo v Sloveniji pa še zlasti urbanizacija in globalizacija.

Veliko slovenskih podjetij je vezanih na avtomobilsko industrijo, na katero ti trendi močno vplivajo. Globalizacija še vedno izničuje pomen lokacije. Vse manj pomembno je, kje si, pomembno pa je, da proizvajaš kakovostne izdelke, si konkurenčen in zasedaš zanimivo nišo.

Res pa je, da lahko velike korporacije tudi v obdobju suhih krav usmerjajo veliko denarja v razvoj, čemur slovenska podjetja teže sledijo. Priložnost zanje je predvsem v specializiranih nišah in na medpodjetniških trgih, torej tudi v dobavah korporacijam. Siemens ima 360 tisoč zaposlenih in v naših raziskovalno-razvojnih oddelkih dela 27.800 ljudi.

V razvoj usmerjamo nekaj več kot pet odstotkov letnega prihodka, torej približno štiri milijarde evrov.

Kaj za energetike pomeni svetlo zeleni scenarij prihodnosti?

Govorimo o konservativnem in svetlozelenem scenariju; oba napovedujeta, kak­

Urban Štebljaj

Nataša Koražija

riji prihodnosti

mbe in globalizacija – to so štirje megatrendi, avi Aleš Prešern iz Siemensa Slovenija Tako po konservativnem kakor tudi po svetlozelenem scenariju bo poraba fosilnih goriv v svetu do leta 2030 naraščala. Tudi po svetlozelenem scenariju bomo iz premoga še vedno pridobivali 30 odstotkov energije, obnovljivi viri energije pa bodo pomenili največ 17 odstotkov.

Tako pravi Aleš Prešern, Siemens Slovenija. šne bodo razmere v svetovni energetiki leta 2030. Po obeh bo uporaba fosilnih goriv v absolutnih številkah naraščala.

Po konservativnem scenariju bomo imeli leta 2030 v energetski bilanci največ 13 odstotkov obnovljivih virov energije. Poleg tega bomo imeli 15 odstotkov hidroenergije, 14 odstotkov jedrske in 20 odstotkov plinske energije, več kot tretjino energije pa bomo še vedno pridobivali iz premoga. To je realen oziroma konservativni scenarij, ki je dosegljiv brez večjega napora.

Svetlozeleni scenarij prihodnosti se razlikuje predvsem po uporabi premoga. Na račun premoga bi se povečal delež obnovljivih virov na 17 odstotkov, premog pa bi še vedno pomenil 30 odstotkov vseh energetskih virov. Omenjeni scenarij pa je uresničljiv ob določenih pogojih: naložbe v obnovljive vire bi se morale občutno poceniti in postati ekonomsko zanimive tudi brez državnih subvencij.

Drugi pogoj je, da se razvijejo nove možnosti shranjevanja energije, ker se zdaj razpoložljivost elektrike iz obnovljivih virov časovno in zemljepisno ne ujema s potrebami. Pomembno je tudi, da se razrastejo prenosna omrežja za elektriko. To bo nujno denimo v Nemčiji, zlasti zdaj, ko so se deklarativno odpovedali

Proizvedena elektrika v Sloveniji za 2011 v odstotkih, od skupne proizvodnje 14.144 gigavatnih ur

Jedrska energija 41,7

Premog 33,8

Obnovljivi viri in soproizvodnja 0,7

Hidroenergija 23,8

Vir: Javna agencija RS za energijo

Svetovna proizvodnja energije v odstotkih, od skupaj 21 tisoč teravatnih ur, glede na vir energije 2010 Premog

42

2030 2030 (konservativ- (svetlozeleni ni scenarij) scenarij) 34

30

Nafta

5

3

3

Plin

21

21

22

Jedrska energija

13

14

14

Hidroenergija

15

15

15

Obnovljivi viri

4

13

17 Vir: Siemens

jedrski energiji. Nemci imajo na severu velik potencial v vetrni energiji, velik del njihove industrije pa je na jugu države, na Bavarskem, kamor je treba pripeljati obnovljivo energijo s severa. Ob vsem tem bo še vedno pomembno vlogo igral tudi plin.

Kako se je tem megatrendom prilagodila Siemensova strategija?

V zadnjih desetih letih smo močno povečali portfelj okoljskih tehnologij.

Gre za rešitve in izdelke, ki dokazano in merljivo pripomorejo k zmanjševanju izpustov in porabe energije: od naprav za proizvodnjo obnovljivih virov energije, naprav za obdelovanje voda, energetsko učinkovitih motorjev za industri-

jo, naprav za energetsko učinkovitost v stavbah do energetsko manj potratnih medicinskih diagnostičnih naprav. Na severu Nemčije smo denimo v 570-megavatno plinsko-parno elektrarno namestili največjo plinsko turbino na svetu, ki ima več kot 60-odstotni izkoristek.

S tem še vedno drži svetovni rekord na področju energetskega izkoristka. Lani so naše tehnologije, nameščene po vsem svetu, pripomogle k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za 317 milijonov ton, kar je odstotek vseh svetovnih izpustov. Za primerjavo: Slovenija ima 19 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida na leto.

Siemensov vstop na trg potrošniške elektronike s proizvodnjo mobilnih telefonov se je izkazal za slabo potezo, leta 2005 ste izstopili. Katere večje spremembe so se medtem dogajale na področju energetike?

Leta 2003 smo prepoznali prazen prostor na trgu plinskih elektrarn ter od Alstoma prevzeli proizvodnjo plinskih in parnih turbin, ki so namenjene industrijski uporabi. Od takrat smo to dejavnost močno okrepili in obseg proizvodnje večkratno povečali. Proizvodnja elektrike v plinskih elektrarnah je še zlasti zanimiva ob širitvi energetske mreže, kjer proizvodnja ne temelji več na velikih energetskih stebrih, temveč na omrežju razpršenih proizvajalcev.

Leta 2004 je Siemens prevzel največjega danskega proizvajalca vetrnih elektrarn Bonus Energy in od takrat na tem področju skokovito rastemo.

Siemens je tudi eden od ustanovnih članov vizionarskega združenja Desertec, v portfelju pa imamo tudi proizvodnjo paraboličnih ogledal, s katerimi lahko učinkovito proizvajamo elektriko iz moči sonca. Z ogledali zbiramo sončno svetlobo, jo usmerjamo na medij, ki v prenosnikih proizvaja paro, ta pa poganja klasične turbine. Odločilna prednost takšnih elektrarn pred fotovoltaičnimi moduli je, da lahko energijo čez noč skladiščimo, pa tudi izkoristek z leti ne upada. Aplikacije te tehnologije, ki jo imenujemo tudi koncentrirana sončna energija, v svetu že obstajajo, vendar v razmeroma majhnem obsegu.

Projekt Desertec je sicer še vedno v fazi načrtovanja, pa ne zaradi tehnoloških težav, temveč zaradi odvisnosti od političnih dogovorov in drugih tveganj, ki jih prinaša postavljanje infrastrukture v tem delu sveta.

P&P panoge in posel Industrija 31

POGLAVJE Naložbe

v okolje in energetiko so odlična poslovna priložnost!

Ekonomija, energetika in ekologija z roko v roki pomenijo zmagovito kombinacijo in odločilno konkurenčno prednost podjetij.

Okolje in energija – popoln pregled aktualnih okoljskih in energetskih tem.

Partnerji priloge:

Okolje in energija – redna priloga poslovnega dnevnika Finance

Klemen Koštrun, tel. št: (01) 513 08 26, e-naslov: klemen.kostrun@finance.si 32 P&P panoge in posel Industrija