Finance CLUB februar 2012

FOKUS: Elektronska pošta

08-09

ZDRAVJE: Bioterapija

10-11

KULTURA BIVANJA: Sedežne garniture

12-17

TURIZEM: Križarjenja

20-23

FIT: Smučarski kros

24-25

MODA: Moške torbe

26-27

F E B R UA R 2 01 2 ,

Š T. 6 7

OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE,

M a t e j Ko m a r, f r i z e r

Vedno želim delati kakovostno, če ne gre, se projekta raje ne lotim

4

27. februarja izide nov neodvisen časopis Medicina in ljudje.

Za vse, ki jih zanimajo medicinske teme in skrbijo za svoje zdravje.

Nov

o!

Medicina in ljudje. Znanost za vse.

V neodvisenem časopisu Medicina in ljudje bomo pisali o najnovejših terapijah na področju medicine, iskali celostne rešitve za ohranjanje zdravja, spodbujali zdrav življenjski slog in odstirali tančice temam, o katerih si premalokrat upamo spregovoriti.

Več informacij in prednaročila na: www.medicina-danes.si/medicina-ljudje

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

Tanja Pavovec urednica priloge Foto: Irena Herak

tanja.pavovec@finance.si

Za garderobo ne odgovarjamo Pred dnevi sem sedela v čakalnici zdravstvenega doma, na steni so bila obešena različna opozorila, recimo: Za garderobo na odgovarjamo, pojavljajo se tatvine, bodite pozorni na svoje stvari. Kaj po navadi pustimo v čakalnici?

Pozimi bundo ali plašč. Kaj nepridipravi res kradejo oblačila ali pa so nekateri tako nespametni, da v njih puščajo denarnice in druge vredne predmete? Kot so povedali na policiji, gre večinoma za krajo denarnic in mobilnih telefonov, zgodi pa se, da ukradejo tudi oblačila.

Prejšnje generacije so vrata hiš, stanovanj, avtomobilov puščale nezaklenjena, saj ni bilo bojazni, da bi kdo kaj odnesel, niso se bali tatov, morda jih je malo zaskrbelo le, če se je kje v bližini potikal kak cigan.

Zdaj je vse drugače – trdno zaklepamo vrata doma, ko zapuščamo parkiran avto, raje dvakrat preverimo, ali je res zaprt. Če po nesreči pustimo kakšno vrednejšo stvar na vidnem mestu, pa imamo veliko možnosti, da je ob vrnitvi ne bo več, pa še na vozilu bomo imeli škodo, če tatovi niso dobro izurjeni. No, tudi staro kolo ni na varnem. Število tatvin se je lani glede na leto prej povečalo za šest odstotkov. Na policiji so jih prijavili skoraj 45 tisoč, kar je približno 123 na dan. Verjetno je k temu pripomogla tudi gospodarska kriza, ki kar ne popušča. Če je nekoč tudi sosed popazil na vašo hišo, je zdaj ta navada izumrla – morda še obstaja, če živite kje na vasi. V mestu pa živimo tako vsaksebi, da nas prav nič ne zanima, kaj se dogaja pri sosedu. Žal živimo v svetu, kjer nismo prav varni, zato še naprej zaklepajte vrata, imejte svoje stvari vedno na očeh in bodite pozorni na neznance, ki se smukajo naokoli.

1

Kazalo

04-07 KLEPET Matej Komar, frizer

08-09 FOKUS Elektronska pošta in bonton

10-11 ZDRAVJE Bioterapija

12-17 KULTURA BIVANJA Sedežne garniture Novosti na področju senčenja

20-23 TURIZEM Križarjenja

24-25 FIT Smučarski kros

26-27 MODA Moška torba

29 DRUŽABNA KRONIKA

2

Novičke

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

Rastlina iz Južne Amerike pomaga ohranjati zdravje Medex v želji po kakovostnejšem in bolj zdravem življenju predstavlja novost na prodajnih policah, imenovano BIO Chia. Gre za naravni izdelek, ki je bogat vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3.

Chia (Salvia hispanica L.) je rastlina, ki izhaja iz družine mete. Njena semena vsebujejo veliko vlaknin in so zelo lahko prebavljiva. Če jih namočimo v vodo, absorbirajo kar sedemkratno količino svoje teže, zato dajo dolgotrajen občutek sitosti. Ob tem se upočasni presnova ogljikovih hidratov v krvni sladkor in prav zato jih priporočajo tudi diabetikom.

Nova blagovna znamka Jasmin Nekdanja Viriana se je na trgovinske police vrnila še boljša, naravnejša, brez barvil, parfumov in drugih dodatkov, v lepši preobleki kot nova blagovna znamka Jasmin iz Tosame. Različne linije Jasmin zadovoljijo potrebe v različnih življenjskih obdobjih. Največ pozornosti na prodajni polici pa gotovo pritegne trendovska in mladostno razigrana linija Jasmin Girl, ki je namenjena dekletom, ki se s pripomočki take vrste šele srečujejo. Jasmin se vrača k naravi, vsi izdelki so narejeni iz koži prijaznih materialov in so prav zato primerni tudi za nego najobčutljivejše kože.

Steklarna Hrastnik navdušila na sejmu Ambiente Udeležba na največjem mednarodnem sejmu široke potrošnje, kjer se Steklarna Hrastnik pojavlja že vrsto let, poleg osvežitve odnosov s starimi kupci omogoča tudi sklenitev poslov zunaj dosedanjih trgov. Letos so bile posebne pozornosti deležne drzno drugačne in oblikovalsko izjemne ideje oblikovalca Grega Likarja. Jackson, Moviestar in Peak so prve lastovke »trendsetterskih« kolekcij iz Steklarne Hrastnik. Izjemen odziv je doživela tudi nova blagovna znamka izdelkov specialne steklene embalaže High glass. Tako kakovost izdelave kot stekla samega Steklarno Hrastnik uvrščata v najvišji kakovostni razred premium. Na področju pivske industrije pa so predstavili kozarca Alex in Lux, s katerima upravičujejo sloves razvojnega podjetja tudi pri novitetah za program kozarcev in vrčev za pivo.

Izboljšan Magic Fix

Artdeco predstavlja novo, izboljšano kakovost Magic Fixa, ene od prodajnih uspešnic znamke Artdeco.

S pomočjo Magic Fixa postane vsaka šminka dolgoobstojna, kar pomeni, da Magic Fix preprečuje spremembo barve šminke in puščanje sledov. Ob nanosu Magic Fixa se šminka ne izgublja v gubicah, temveč ohranja ves sijaj, občutek na ustnicah pa ni več suh.

FINANCE CLUB

so oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 23. marca 2012.

Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: tanja.pavovec@finance.si Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/30 91 509, e-pošta: dusan.maticic@finance.si Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, irena.podobnik@finance.si Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR Trženje: MAJA DOLENC, tel.: 01/30 91 422, e-pošta: maja.dolenc@finance.si Fotografija na naslovnici: URBAN ŠTEBLJAJ Urednik oglasnega uredništva: BRANKO ŽNIDARŠIČ Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

3

Klepet

Matej Komar, frizer

Vedno želim delati kakovostno, če ne gre, se projekta raje ne lotim Matej Komar je znan kot frizer, ki mu ni blizu komerciala, deluje v bolj alternativnih vodah.

Glavni salon ima na Koroškem, od koder je doma, zelo dejaven je tudi v Ljubljani. Pravi, da lahko preživi kjerkoli na svetu, vse, kar potrebuje, so škarje. recimo za Modno Jano in druge. Tako sem počasi začel prihajati v Ljubljano. Sodeloval sem z različnimi ekipami, zdaj imam tri ekipe, s katerimi redno sodelujem. Vedno želim delati kakovostno, če ne gre, se projekta raje ne lotim.«

Ustreza mu alternativa, ne komerciala

»Sodeloval sem tudi s priznanimi slovenskimi frizerji, kot sta denimo Stevo in Mič, vendar mi ni povsem ustrezalo, saj so preveč komercialno naravnani. Nikakor ne bi prišel do samozadoščenja, zato sem se odločil za svojo pot. Frizerstvo sicer temelji na dveh polih in oba sta komercialna, vendar sem želel vse skupaj zapeljati bolj v alternativo.«

Nova, lastna blagovna znamka Mosquito

»Na Koroškem sem odprl svoj salon in se v tem času seznanil s kozmetiko Joico. Z njo

»Sodeloval sem s priznanimi slovenskimi frizerji, kot sta denimo Stevo in Mič, vendar mi ni povsem ustrezalo, saj so preveč komercialno naravnani.« 4

sem delal 13 let, bil sem glavni demonstrator za območje nekdanje Jugoslavije. Kozmetiko sem predstavljal v vseh pogledih – z delavnicami, seminarji, dogodki, modnimi šovi … V vseh teh letih sem izdelal tudi svojo filozofijo, svoj manifest. Z letošnjim letom sem začel uveljavljati novo, lastno znamko, imenovano Mosquito. S tem sem tudi končal sodelovanje z Joico, ker je v ekipi prišlo do ustvarjalne krize, ni bilo več izziva, le stagnirali smo. Zato sem se odločil za sodelovanje s kozmetično hišo Shiseido – Sensience, kar mi je velik izziv, saj še nimajo izdelane celostne podobe in z novo ekipo se bomo trudili, da to dosežemo in zadevo pripeljemo do dovršene celote.«

S franšizami kakovost storitve pada

Poleg salona na Koroškem ima Matej v najemu tudi manjši salon v Ljubljani. »To je le začasno, v letu ali dveh si želim, da Mosquito dobi res pravi brlog v Ljubljani. Nisem pa človek, da bi uporabljal franšize in kaj podobnega, saj kakovost storitve vsekakor pada, ker izgubiš nadzor nad znamko, ki jo zagovarjaš.«

Foto: Urban Štebljaj

M

atej je s frizerstvom v stiku že od malih nog, saj je tudi njegova mama frizerka. Pravi, da prav velike pozornosti frizerstvu ni nikoli posvečal, se je pa vseeno, namesto za gimnazijo, odločil za frizersko šolo. »Prva leta me poklic ni veselil, potem pa sem prišel v stik z londonsko visoko frizersko sceno in takrat se je začelo. Dojemati sem začel, da sem se odločil prav in da želim uspeti na tem področju. Kasneje sem kar nekaj časa preživel v Londonu, kjer sem se učil in bil v stiku z ljudmi, ki še danes v frizerstvu pomenijo zelo veliko. Ko sem se vrnil, sem se zaposlil pri starših. Počasi sem začel delati zelo dobre stvari, predstavljal sem se z malo drugačnimi kolekcijami, sestavljal sem zgodbe. Poleg samih frizur sem delal tudi modo. Prek mode sem srečal fotografinjo Majo Slavec, skupaj sva naredila kar nekaj projektov, zelo veliko

Foto: Urban Štebljaj

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

5

Klepet

»Zanimajo me ustvarjalni ljudje, ljudje, ki nimajo le lupine, ampak tudi dušo – tudi za salon je to pomembno.«

Foto: Urban Štebljaj

Vsak zaposleni moram vedeti, kje je njegovo mesto

In kaj dela frizerja dobrega? »Veliko frizerjev želi biti dobrih, vendar je zelo pomembno, kako se obnašaš do svojih strank in, seveda, kdo tvoje stranke sploh so. Večina frizerjev, ki dela 20 ali več let, se znajde v nekem kalupu, ne govorim o sami storitvi, temveč o atmosferi, v kateri delajo. V Sloveniji je veliko salonov, kjer sta zaposleni dve ali tri osebe – tako se meja med nadre-

jenim in podrejenim zabriše, kar ni dobro, saj je nujno, da vsak posameznik iz ekipe ve, kje je njegovo mesto, le tako lahko pride do uspehov.«

Rad dela s strankami s stilom

Matej pravi, da je vsaka stranka zelo pomembna, vendar moraš opredeliti tudi, kateri segment strank želiš imeti. »Rad delam s strankami, ki imajo svoj stil. Če pride k meni stranka, ki si želi modne frizure,

»Rad delam s strankami, ki imajo svoj stil. Če pride k meni stranka, ki si želi modne frizure, oblečena pa je v trenirko, to ne gre skupaj. Tudi če želji ustrežem, ne bom prišel do maksimalnega rezultata.« 6

oblečena pa je v trenirko, to ne gre skupaj.

Tudi če želji ustrežem, ne bom prišel do maksimalnega rezultata. Izogibam se tudi sodelovanja s slovensko rumeno sceno, ker nima duše, gre le za kič.« Je stranka s frizuro lahko tudi nezadovoljna, ga vprašam. »Zgodi se, da stranke so, jaz pa nisem. Gre pa absolutno kdaj kaj narobe, ampak na napakah se učimo. Kot pravijo, med slabim in dobrim frizerjem ni velike razlike, tudi slabemu se kdaj posreči.«

Vzorniki

Matej je sodeloval z veliko znanimi in priznanimi strokovnjaki s področja frizerstva.

In kdo je pustil najgloblji pečat? »Absolutno virtuoz Tim Hartley, ki zna skozi humor, bizarno pojavo in parodijo narediti neverjeten šov. Je eden izmed najboljših

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

»Včasih grem po navdih v muzej, treba je iskati globlje, treba je znati interpretirati, preseči stereotipe.« v videzu, in to je frizura. Zato z Otoka tudi prihaja toliko radikalnih stvari. V zadnjem času novi trendi in estetika prihajajo s severa Evrope, iz Skandinavije, tudi iz Berlina, ki je fenomen – tja se namreč zadnja leta seli ogromno umetnikov in alternativcev z vsega sveta, ki zagovarjajo neki imidž, Berlin je brlog idej.«

Slovenci nismo drzni

Smo Slovenci drzni, kar se tiče frizur? »Ne. Iščem razloge, zakaj je tako. Slovenci smo na neki način dokaj stereotipni, na splošno, tudi v razmišljanju. Težko sprejemamo nove vrednote, morali bi biti bolj odprti, držimo se nekih stalnic. Vendar prihaja nova generacija, ki postaja bolj drzna, je bolj odprta, se podaja v svet in tam vidi, da ljudje zagovarjajo in kažejo svoj imidž in si upajo pokazati in biti, kar so.«

Moški frizer je lahko uspešnejši, ker ima več časa

frizerjev in vidi se, da dela z dušo. Velik vtis sta naredila tudi Jean-Luc Minetti, ki dela za Dior, Chanel, in Vidal Sassoon, ki je ključ in vseved o striženju …«

Angležinje veljajo za manj simpatične, zato potrebujejo dobro frizuro

Katere pa so države, ki narekujejo trende? »Že tradicionalno so to Francija, Anglija in Italija. Anglija je na prvem mestu, saj se Angleži veliko strižejo, v Franciji pa je veliko več spenjanja las. Če razložim, zakaj je tako. Obstaja razlika med žensko z Otoka in žensko iz Francije – Francozinje so veliko bolj privlačne ženske in zaradi tega ne potrebujejo radikalnih sprememb, medtem ko Angležinje veljajo za manj simpatične in zato potrebujejo neko dodano vrednost

Zanima me, ali so moški v frizerstvu uspešnejši od žensk. »Ne bi rekel. Poznam kar nekaj žensk, ki so zelo uspešne. Je pa ena stvar, ki žensko pripelje do tega, da ne more biti tako ustvarjalna – to je družina. Biti mati je poklic, ki te požre celega, ni časa in možnosti, da bi se posvetil še drugim stvarem.

Druga stvar je, da so ženske bolj nežne po duši, velikokrat ne zdržijo pritiska. Moški imamo več časa, vendar mora za moškim stati močna ženska, ki stvar razume. Jaz imam srečo …«

Frizer leta

Matej je leta 2008 prejel naslov frizer leta. »Nagrada mi veliko pomeni, vendar nočem, da me ljudje sodijo po tem. Takrat smo naredili super kolekcijo, prišli smo s konceptom in zmagali. To je bilo to, gremo naprej. Z dobro ekipo lahko dosežem še veliko več, ne le pri nas, tudi v tujini.«

Po navdih tudi v muzej

Matej se ves čas tudi izobražuje, vendar ne le v tehničnem smislu, saj je tehnike striženja osvojil že pred leti. »Izobraževanje je

tudi iskanje navdiha, opazovanje okolice.

Včasih grem po navdih v muzej, treba je iskati globlje, treba je znati interpretirati, preseči stereotipe.« Poudarja, da je treba biti tudi delaven, saj sicer danes ne preživiš. »Opažam razliko med ljudmi iz Ljubljane in ljudmi s Koroškega. Slednji so bolj delavni, trmasti, manj razvajeni kot ljudje iz središča Ljubljane. Pa nočem obsojati, to je le moje opažanje.«

Tujina ga ne mika zaradi več razlogov

Kaj pa tujina? »Projekte lahko delam tudi v tujini, za stalno se v tujino ne bi odpravil. Je pa tako, da je svet res majhen, in če si zaželim tujine, si kupim letalsko karto in sem v dveh urah kjerkoli v Evropi. Pa še nekaj je, tu sem si ustvaril ime, v tujini bi spet potreboval deset let, da bi nekaj dosegel. Prednost Slovenije je tudi ta, da poti niso zabrisane, če želiš z nekom sodelovati, do njega lahko prideš, v tujini ni tako preprosto.«

Uživač, ki rad potuje

Matej je vedoželjen in ga zanima veliko stvari. »Na neki način skušam slediti vsemu, kar se dogaja. Ne gledam televizije, informacije iščem na spletu, prek socialnih omrežij.

Zanimajo me ustvarjalni ljudje, ljudje, ki nimajo le lupine, ampak tudi dušo – tudi za salon je to pomembno.« Sicer pa pravi, da je uživač, rad ima dekadenco, vendar v mejah normale, veliko se zabava in druži, ugotavlja pa, da je zdaj veliko bolj umirjen kot v preteklosti. Rad tudi potuje, svet raziskuje tako zasebno kot službeno. »V okviru službenih poti potujem predvsem v velemesta, sem tudi človek za velemesta. Po drugi strani pa iščem samoto, saj sem preveč med ljudmi, zato si enkrat na leto vzamem mesec dni samo zase. V zadnjem času me je privlačila Afrika, rad se podam v vzhodno Evropo, Južno Ameriko.«

Cilji

V prihodnosti si želi ustvariti mlado ekipo, ki bo željna uspehov, saj ekipa daje salonu dušo. »Odprl bom salon v središču Ljubljane, ki bo reprezentativen salon Mosquito, v katerem bo tudi izobraževalni center. To je vse, kar potrebujem. Sicer pa se lahko znajdem kjerkoli na svetu, le škarje potrebujem. Želim se tudi ustaliti, da ne bo več tako velikih nihanj v mojem življenju, in ustvariti družino.« Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

7

Fokus

Elektronska pošta in bonton Hitro pridobivanje in izmenjava informacij je povsod, še zlasti pa v poslovnem svetu, velika prednost.

Vse to nam zagotavlja tudi elektronska pošta. Omogoča nam delo na domu, prihrani čas pri urejanju bančnih storitev in komunikaciji s posameznimi ustanovami, uradi, ponuja študij na daljavo.

M

eja med komu n i kacijo v zasebne in službene namene bi morala biti jasna in veliko bolj občutna, kot je danes. Mnogi tega ne upoštevajo, tako da je meja ob uporabi novih medijev vedno bolj meglena in zastrta ali celo izbrisana.

Površen slog pisanja ni dopusten

Pri elektronski pošti velikokrat opazimo, da je slog pisanja zelo površen, jezik pogovoren, lah-

8

ko rečemo kar zanemarjen. Za mnoge prejemnike je tak način pisanja nesprejemljiv in včasih sploh ne želijo odgovarjati na taka sporočila. Ne bi smeli pozabiti (neodvisno od medija in tudi neodvisno od tega, ali je komunikacija pisna ali ustna), da so korektnost, preudarnost, spoštljivost v slogu pomembni elementi, ki prinesejo zaželen in pozitiven odziv. Seveda pa je vsaka komunikacija tudi predstavitev nas samih, našega podjetja, ustanove. Tega ne smemo nikoli pozabiti.

Prednosti in slabosti

Elektronska pošta ima seveda tudi slabosti. Mednje zagotovo sodijo različni virusi, nezaželena pošta, odvečni propagandni in slikovni materiali, pa tudi neumestne šale. Slabost je tudi to, da dokumenti in dopisi, poslani po elektronski pošti, niso pravno veljavni.

Težava lahko nastane ob daljši odsotnosti naslovnika ali ob nerednem odpiranju pošte.

Prednost uporabe elektronske pošte pa je zagotovo nizka cena, saj so stroški v primerjavi

z drugimi poštnimi in podobnimi storitvami občutno nižji.

Pomembna je hitrost dostave, zmanjša se število posrednikov pri predaji in dostavi pošte (delovna sila v pisarnah, kurirji, poštni uslužbenci …). Omogočeno nam je avtomatično arhiviranje pošte na računalniku.

Veliko pomeni tudi sočasno pošiljanje dokumentov z besedili in slikovnih materialov na več naslovov hkrati, pošiljamo lahko obsežno gradivo, slike, fotografije, zvočne zapise in še kaj.

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

Foto: Thinkstok

Dolžni smo upoštevati pravila omrežnega bontona

Vendar pri vseh dobrih lastnostih ne bi smeli pozabiti, da tudi pri tem sodobnem komuniciranju veljajo pravila bontona, ki jim v tem primeru rečemo pravila omrežnega bontona, in prav vsi uporabniki elektronske pošte, tako prejemniki kot pošiljatelji, smo jih dolžni upoštevati. Svojega elektronskega naslova nismo dolžni dajati nikomur, razen če to želimo. Če je naš elektronski naslov objavljen javno, smo dolžni pošto odpirati in nanjo seveda tudi odgovarjati.

Tujih elektronskih naslovov ne smemo posredovati naprej brez privolitve naslovnika, tako kot to velja za telefonske številke. Če svoj elektronski naslov upo-

rabljamo za službene zadeve, smo dolžni redno odpirati pošto in nanjo odgovarjati. Lepo je, če pri pošiljanju pošte vedno izpolnimo polje Predmet. Osebo, ki ji pišemo, vedno nagovorimo; pri službenih, poslovnih pismih ljudi nagovarjamo enako, kot bi jih v navadnih pismih, za brezosebnost v taki komunikaciji ni prostora.

Kratko in jedrnato

Zasebno pošto oblikujemo glede na kakovost naših medsebojnih odnosov, vendar se tudi pri zasebni pošti pričakujejo vljudnost in spoštljivost, ustrezna kultura vedenja.

Tudi tu velja, naj bodo pisma kratka in jedrnata, lepo je, če imamo svoj slog pisanja. Držati se moramo pravopisnih in slovničnih pravil jezika. Sleng

in pogovorni jezik nimata v elektronski pošti kaj iskati.

Lepo je, če na elektronsko pošto odgovorimo čim prej, še v istem dnevu, ali najkasneje v treh dneh ob odsotnosti.

Simbolov razpoloženja ne uporabljajmo prepogosto

Izogibajmo se kraticam in okrajšavam, to si lahko privoščimo le v zasebnem krogu ljudi. Izogibajmo se tudi pisanju z velikimi tiskanimi črkami. V pismih uporabljajmo slovenski nabor znakov. Ne smetimo tujih predalov, ne pošiljajmo odvečnih verižnih pisem drugim naslovnikom. Ne glede na simpatičnost simbolov, ki jih je vedno več v rabi in prikazujejo naše razpoloženje, jih ne uporabljajmo prepogosto.

Da ne bo nesoglasij in sporov

Možnost, da naši delodajalci posegajo v komunikacijsko zasebnost uslužbencev prek elektronske pošte, še ni dokončno urejena. Delodajalec ima seveda interes nadzorovati, ali se komunikacijska sredstva uporabljajo skladno z namenom, za katere jih je dal v uporabo, ter nadzorovati delovni proces in preprečevati morebitne zlorabe. Varovanje zasebnosti tudi na delovnem mestu ni izključeno in uslužbenci imajo pravico do določene mere zasebnosti. Vendar če bi eni kot drugi upoštevali osnovna pravila poslovnega bontona, sploh ne bi smelo priti do nesoglasij in sporov.

Bojana Košnik

9

Zdravje

Zdravljenje z bioterapijo Če bioenergija pravilno teče skozi telo, smo zdravi, vsaka blokada energije pa povzroči različne zdravstvene težave. Vzroki za blokade so največkrat psihološki vplivi, škodljiva radiestezijska sevanja, poškodbe in bolezni.

Ena izmed oblik alternativnega zdravljenja je tudi zdravljenje z bioenergijo.

Z

besedo bioenergija označujemo obliko kozmične ali univerzalne energije, ki prežema vse obstoječe oblike življenja v kozmosu.

Lahko bi ji rekli tudi osnovni vir življenja. V zgodovini razvoja človeka se pojavlja veliko imen, ki so pomensko enaka pojmu bioenergija. Tako je zelo razširjeno ime prana (v sanskrtu pomeni absolutna energija), pa tudi či, orgonska energija in druga. Vsa ta imena se nanašajo na pojem, ki označuje energetsko naravo vsega bivanja, je pojasnil Igor J. Končan, predsednik Združenja bioenergetikov Slovenije.

10

Bioterapevt ima nadpovprečno sposobnost oddajanja bioenergije

Bioterapijo izvaja bioterapevt.

To je človek, ki ima nadpovprečno sposobnost oddajanja bioenergije, pri čemer je pomembno, da zna svojo energijo pravilno uporabljati. Bioterapevt med bioterapijo v telesu čisti čakre. Čakre so energetski centri v telesu, ki so razvrščeni ob hrbtenjači in so povezava med fizičnim telesom in višjimi ravnmi bivanja, človeka povezujejo z univerzalno, vesoljno energijo. Vsaka čakra pa je povezana tudi s posameznimi or-

gani, živčnimi spleti in žlezami ter jih energetsko oskrbuje. Od delovanja čaker je tako odvisno telesno zdravje.

Za terapijo se odločajo ljudje z različnimi težavami

Za bioterapijo se odločajo ljudje z različnimi težavami. Bioterapevti odpravljajo denimo težave s sklepi, hrbtenico, bolezni srca in ožilja, revmatična obolenja in alergije. Pomagajo pri motnjah hormonskega sistema, odpravljajo psihične napetosti in druga stresna stanja, bolečine po operacijah in poškodbah, migrene in razna bolečinska

stanja, prebavne motnje, težave z rodili in sečili ter težave pri rakastih obolenjih.

Kaj moramo vedeti pred prvo bioterapijo?

Sogovornika smo povprašali, kaj moramo vedeti pred prvo bioenergetsko terapijo. »Vsak bioterapevt vas je dolžan pred postopkom seznaniti, kaj je bioterapija in kako jo bo izvajal.

Prav tako vam mora razložiti, kateri so tisti predeli, ki so energetsko neuravnovešeni in jih je treba uravnovesiti. Povedati vam mora tudi, koliko terapij bo potrebnih za odpravo neke težave in v kakšnih intervalih si bodo

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

»Med bioenergetsko terapijo lahko občutite toploto, hlad, gomazenje v nogah in rokah, občutek teže v rokah kakor tudi v nogah, težo v želodcu, cmok v grlu in podobno. Približno desetina ne čuti ničesar, kar pa ne pomeni, da bioterapija ne deluje.

sledile. Ena bioterapija običajno traja od pol do ene ure.«

Pojavljajo se različni občutki

Kaj lahko občutimo med bioenergetskim posegom? »Med bioenergetsko terapijo lahko občutite toploto, hlad, gomazenje v nogah in rokah, občutek teže v rokah kakor tudi v nogah, težo v želodcu, cmok v grlu in podobno. Približno desetina ne čuti ničesar, kar pa ne pomeni, da bioterapija ne deluje. Je pa vsak bioterapevt dolžan skozi celotno obravnavo razlagati, zakaj obseva neki predel, prav tako tudi, kaj lahko vi med tem

občutite in zakaj,« pojasnjuje sogovornik.

V skupini ali posamezno

Terapija lahko poteka v skupini ali posamezno – torej sta v prostoru le bioterapevt in stranka.

Izjeme so otroci in osebe, ki niso samostojne – pri njih je običajno lahko v prostoru še eden izmed staršev oziroma spremljevalec, je povedal Igor J. Končan.

Veliko lahko naredimo sami

In kaj lahko sami storimo za boljše bioenergetsko stanje? »Ker smo sami odgovorni za svoje zdravje, lahko sami tudi

največ storimo. Zelo pomembni dejavniki so zdrava prehrana, gibanje, bivanje v naravi in svežem zraku, ravnovesje med delom in počitkom, pravi odnos do sebe in okolice,« svetuje sogovornik.

»Zakon o alternativi« je bil napaka

Sogovornika smo še vprašali, kakšen je položaj alternativne medicine pri nas. »Poudaril bi, da se je s sprejetjem 'zakona o alternativi' v Sloveniji naredila velika napaka oziroma kar krivica alternativcem, saj zdaj za registracijo oziroma opravljanje dejavnosti potrebujemo

preveč znanja tako imenovane uradne medicine, ki je v alternativi enostavno ne potrebujemo oziroma lahko alternativca celo ovira pri njegovem delu.

Ta zakonski sistem preverjanja znanja medicine (za nas nepomembne, ker uporabljamo druge, energetske ravni) je tudi povzročil, da so se alternativci umaknili iz uradno registriranih espejev oziroma podjetij, saj se je s 1. novembrom lani končalo v zakonu določeno prehodno obdobje. Pri tem pa je prikrajšana država oziroma proračun, saj se največ strank na alternativne izvajalce obrača po reklami zadovoljnih strank.«

11

Kultura bivanja arhitekt svetuje

Pri sedežni garnituri je najpomembnejša kakovost Počitek po napornem dnevu, informiranje z dnevnimi novicami, klepet s prijatelji – vsak od nas najbolje sam ve, kako najraje preživlja čas v bivalnem prostoru. Glede na življenjski slog in celostno podobo svojega doma izberemo tudi sedežno garnituro. Enosed, dvosed, počivalnik ali kotni sestav elementov sedežne garniture mora zagotavljati še marsikaj drugega kot le skladnost oblik in barve.

P

red nakupom nove ali zamenjavo stare sedežne garniture je smiselno preveriti nekaj bistvenih dejavnikov, povezanih s prostorom, kjer bo postavljena.

Pomembno je, da izmerimo maksimalne možne dimenzije tistega dela prostora, kamor

12

jo bomo umestili. Prav tako moramo biti pozorni na to, kolikšna je lahko njena višina, da nam ne bo ovirala odpiranja okna in zastirala pogledov. Sodobne sedežne garniture nam zagotavljajo ergonomsko oblikovanje, pa vendar je definicija udobja odvisna od vsakega posameznika. Nekateri imamo

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

drugi. Tekstilne prevleke lahko običajno zamenjamo z novimi in tako spremenimo videz naše sedežne garniture ter s tem vsega prostora.

Kotna garnitura daje občutek domačnosti

rajši raznovrstne blazine, drugi naslonjala za roke, tretjim je glavnega pomena oblika.

Pred nakupom

Zgolj estetski vtis ni najbolj smiseln kriterij pri nakupu sedežne garniture. Pomembnejša je kakovost, saj bo kakovostno izdelana oprema z nami ostala

Postavitev sedežne garniture je lahko linijska, kotna ali pa so eno-, dvo- in trosedi ločeno razporejeni po prostoru. Naj gre za nostalgijo, potrebo ali zgolj všečnost – kotna postavitev vsekakor zahteva veliko prostora, vendar daje občutek domačnosti. Nikakor pa ni nujno, da je dejansko postavljena v kotu sobe; če je prostor dovolj velik, je lahko umeščena recimo na sredino in tako sobo funkcijsko razdeli na več delov.

Svetle barve, minimalistično podnožje in elegantna oblika bodo tudi veliko kotno sedežno garnituro na videz pomanjšali.

Ob večjem obisku pa bo klepet pravokotno si sedečih gostov nedvomno enostavnejši. Ločene sedežne sestave lahko poljubno premikamo po sobi, vendar vsak od elementov potrebuje dovolj svojega manevrskega prostora, sicer je soba, v kateri so postavljeni, prenatrpana. Če prostor uporabljamo tudi za polformalne namene, pa je izbira posameznih sedežnih elementov bolj smiselna. dlje časa. Zato preverimo tako podkonstrukcijo kot tudi oblazinjenje in material prevleke.

Prav pri tem moramo pomisliti na družinske člane in hišne ljubljenčke. Na tehtnici bosta zahtevnejša nega trajnejših usnjenih izdelkov na eni strani ter hitrejša obraba in enostavnejša nega blaga ali mikrotkanine na

Izdelane po meri so kakovostnejše

Seveda je mogoče naročiti tudi sedežno garnituro po meri, kar je posebno priporočljivo v objektih z nevsakdanjimi dimenzijami in oblikami prostorov, ali pa, če si želimo unikatnosti. Take garniture so

nedvomno kakovostnejše izdelave kot tiste iz množične proizvodnje, saj se običajno izdelujejo ročno. Pomembno pa je, da izdelovalcu takšno ustvarjanje ni tuje.

Na izbiro vpliva tudi starostno obdobje

Različna življenjska obdobja imajo različne zahteve, tudi pri sedežnih garniturah. Starejši ljudje in ljudje s poškodbami potrebujejo višja sedišča in opirala za roke, saj teže vstajajo. Majhni otroci pa se bodo na visoko sedišče težko povzpeli, pomembno je tudi, da je v tem obdobju sedežna garnitura v našem bivalnem prostoru izdelana iz dovolj trpežnih materialov. Če nimamo možnosti za postavitev dodatnega ležišča v ločenem prostoru, je integrirano ležišče v sedežni garnituri zelo dobrodošlo. Ležišče je običajno skrito v sedišču ali pod njim ali pa je izvlečno. Številni sestavi imajo vključene počivalnike, ki se mehansko prilagodijo drugi funkciji.

Pogreznjeni v najljubši element

Sodobni sedežni element nenavadnih oblik ali barv, ki je hkrati še nadvse udoben, bo našemu bivalnemu prostoru dal poseben čar. Nabor pestrih oblikovalskih zasnov je širok. Če izstopimo iz okvirov iskanja klasičnih sedežnih garnitur, bomo dnevni časopis morda prihodnjič prebrali pogreznjeni v novem najljubšem elementu našega doma.

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.

BIRO 42, d. o. o.

13

Kultura bivanja

Foto: Pohištvo Žakelj

Ne kupujmo le z očmi Sedežna garnitura je trajna dobrina, zato je pri nakupu potrebna preudarnost in nič ni narobe, če nakupni proces traja dlje časa, kot smo si prvotno zamislili.

Z

a kakšno sedežno garnituro se bomo odločili, je precej odvisno od naših potreb. Če imamo dovolj velik prostor, imamo pri izbiri bolj proste roke, saj dimenzijsko nismo omejeni. Tako se lahko osredotočimo na oblikovno dovršene sedežne garniture z udobjem, ki si ga želimo. Če smo prostorsko omejeni, pa je treba poleg všečnosti gledati tudi na druge dejavnike.

Sedežna mora dimenzijsko ustrezati prostoru, in če potrebujemo ležišče ali predal, izberemo tako, ki vključuje tudi to.

Za nakup si vzemite čas

»Sedežna garnitura je del pohištva, ki ga ne smemo kupovati samo z očmi. Seveda je videz izredno pomemben, vendar je tre-

14

ba upoštevati še druge dejavnike. Biti mora udobna, dimenzijsko prilagojena, pomembna je tudi zgradba oziroma polnilo. Za nakup sedežne si moramo vzeti čas. Zaželeno je, da jo preizkusite, tako kot jo uporabljate doma. Če doma ležite, se nanjo ulezite tudi v salonu. Pozornost namenite tudi kakovosti polnil, naj vam prodajalci povedo, iz katerih materialov je sestavljena, saj jo boste pogosto uporabljali in si seveda ne želite neprijetnih presenečenj. Dobrodošel je tudi nasvet strokovnjaka, ki vam pomaga pri tem, da je odločitev prava. Strokovnjak (arhitekt, oblikovalec) vam bo svetoval pri barvnih kombinacijah, naredil izmero prostora. V nasprotju z vami ima objektiven pogled na prostor in vam lahko predlaga boljše rešitve,« svetuje Irena Žakelj iz podjetja Žakelj.

V ospredje prihaja tkano blago

»Izbira materiala je zelo raznolika, grobo ga delimo na usnje, mikrotkanine in tkano blago. V zadnjem času so mikrotkanine začele dajati prednost tkanem blagu, saj tkano blago deluje prijetnejše, toplejše, daje občutek domačnosti. Usnje kot naravni material je še vedno izredno aktualno, saj zagotavlja dolgo življenjsko dobo, enostavnost vzdrževanja in sedežni garnituri daje videz prestiža,« pravi sogovornica.

Modne so prostorne sedežne

Ali Slovenci sledimo modnim smernicam ali prisegamo bolj na klasiko? »Slovenci sledimo modnim trendom, mlajša generacija še toliko bolj. Mlajšim uporabnikom je pomembno, da je sedežna prostorna, ima šir-

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

še ležalne dele, kar omogoča udobnejše poležavanje, medtem ko imajo starejši uporabniki drugačne navade. Nimajo več otrok, zato raje sedijo in je tudi izbor sedežne temu primeren – višja naslonjala, trši sedeži, ergonomska oblika,« pojasnjuje sogovornica.

Trendi

»Oblika sedežnih garnitur se nagiba k preprostemu slogu z dovršenimi detajli. Videz sedežnih garnitur je poln, na nekaterih delih bombiran.

Pomembno vlogo imajo tudi sistem prešitja in nove tehnike pri izvedbi šivov – poudarjeni robovi, zavihki. Glede izvedbe so tako aktualne sedežne garniture s premičnimi blazinami kot fiksno tapecirane. Dimenzijsko se smer nagiba k širokim sediščem in prostornih izvedbah sedežnih garnitur. V barvni paleti so v ospredju naravne barve – peščena, granitno siva, sivo rjava, vedno zanimivo je tudi usnje, kjer bo zaslediti tople rjave in svetle smetanaste odtenke,« modne smernice opisuje sogovornica.

Foto: Pohištvo Žakelj

Kultura bivanja

Novosti na področju senčenja Preden se odločimo za nakup senčil, moramo dobro premisliti, kaj potrebujemo, kakšen učinek želimo doseči in kaj prija našim očem. Seveda pa moramo dati prednost funkcionalnosti pred dekorativnim učinkom.

Č

eprav plise zavese prvenstveno senčijo, jih prištevamo v kategorijo dekorativnih senčil, saj vključujejo močno dekorativno noto. Moč senčenja je lahko različna glede na izbiro tkanine.

Tkanine delimo v štiri skupine: prosojne, polprosojne, neprosojne in popolnoma zatemnitvene.

Prosojne nekako nadomeščajo klasične zavese in nimajo velike ali skoraj nikakršne vloge pri senčenju, temveč so predvsem dekorativne. Polprosojne že ne­koliko zasenčijo, ublažijo neposreden vpliv sončnih žarkov, a hkrati še dopuščajo zastrt pogled navzven in tudi svetloba v prostor prihaja v veliki količini. Če želimo močnejše senčenje, a še vedno ne popolne ovire za svetlobo, se odločimo za neprosojne tkanine. Te v prostor še vedno prepuščajo nekaj svetlobe (oziroma temnejše barve skoraj nič), vsekakor pa je pogled navzven popolnoma zastrt, prav tako smo zvečer povsem zaščiteni pred zunanjimi pogledi, četudi imamo v prostoru prižgano luč. Če pa potrebujemo več kot zagotovljeno zasebnost in močno senčenje, izberemo četrto skupino tkanin, tako imenovane zatemnitvene tkanine. Slednje ne prepuščajo popolnoma nič svetlobe in so zelo primerne za otroške sobe in spalne prostore, razlaga Sandra Bogataj iz Senčil Bled.

16

Neprosojne tkanine v spalnice in kopalnice

»Prosojne in polprosojne tkanine priporočamo za kuhinjske in dnevne prostore. Tu zatemnitvene tkanine niso priporočljive, saj preveč presekajo povezavo z zunanjim svetom. Vse je odvisno seveda od okolice, koliko je katero okno neposredno izpostavljeno. Neprosojne tkanine so primerne v spalnih prostorih in otroških sobah ter kopalnicah, saj tam po navadi želimo več zasebnosti. V dnevnih sobah zaradi televizorjev in drugih tehničnih naprav priporočamo bolj temne nianse, tako pri polprosojnih kot pri neprosojnih tkaninah, kadar so prostori izrazito izpostavljeni soncu,« pojasnjuje sogovornica.

Za večje steklene površine so primerne panelne zavese

»Za večje steklene površine, kot so drsna vrata, panoramska okna in steklene stene, so priporočljive panelne zavese.

Z njimi lahko tudi pregradimo prostor, zakrijemo, kar želimo, ali se zgolj poigramo s prostorom, ustvarimo nov ambient po trenutnem navdihu in ga kadarkoli spremenimo. Tkanine so različne, možnosti kombinacij je nešteto. Zelo priljubljene in v evropskem merilu najmodernejše za prihajajoče obdobje so tkanine, ki so precej prosojne in so rahlo poslikane ali oboga-

tene zgolj z reliefnim vzorcem v barvi podlage ali z nežnim vezenjem. Potem so tu seveda še polprosojni in neprosojni materiali, ki so zanimivi takrat, ko želimo močneje zastreti svetlobo, ali za v spalne prostore, kjer potrebujemo temo. Za vse ljubitelje naravnega so na voljo materiali iz naravnih tkanin v različnih barvah in strukturah. Lahko se odločimo za kombinacijo različnih barv, za ponavljane nekega zaporedja ali za preprosto eleganco v eni barvi. Zelo zaželena je kombinacija enobarvnih panelov, ki jih popestrimo z eno- ali večbarvnim oziroma strukturnim panelom. Enako tkanino lahko uporabimo za manjša okna, na katera namestimo roloje, ki so za manjše površine bolj praktični. Zato kombinacije dnevnih in kuhinjskih prostorov ne povzročajo nobenih težav.

Upravljanje panelnih zaves je ročno, tako da se posamezni paneli lahko pomikajo ločeno, kar je v praksi bolj funkcionalno, saj enostavno panele pomaknemo tja, kjer želimo zasenčiti, in del steklene površine pustimo popolnoma nezastrt. Drugi na-

čin upravljana je z upravljalno palico, pri čemer so paneli med sabo povezani in se odpirajo ter zapirajo zaporedno. Kadar pa ročni način ne zadovolji ali enostavno ni mogoč zaradi oddaljenosti, je zelo dobrodošel električni pogon,« pripoveduje sogovornica.

Novosti

»Spomladi prihaja več novosti na področju dekorativnih senčil. Poleg nekaj novih motivov tkanin pri panelnih zavesah, ki bodo popestrili že sicer široko paleto materialov, bo na voljo tudi nekaj tkanin, ki bodo pralne. Te bodo posebno dobrodošle v prostorih, kjer je velika možnost, da se tkanina umaže in bi bilo čiščenje na klasičen način, z vlažno krpo, težko. Te panelne zavese se bodo lahko prale v pralnem stroju, seveda upoštevaje navodila. Novosti bodo tudi pri plise zavesah. Ker gre za zelo aktualno senčilo, smo se odločili, da povečamo nabor tkanin, saj so dekorativne tkanine čedalje pomembnejši dodatek doma in je zato bogat izbor zelo pomemben,« pravi sogovornica.

Recept

Prehranski strokovnjaki poudarjajo, da so ribe zdrave in bi jih morali jesti vsaj dvakrat na teden. Zato vam tokrat predstavljamo ribjo jed. Na spletni strani radjemribe.si smo poiskali zanimiv in preprost recept za pripravo postrvi.

Zeliščna postrv

Sestavine za 4 osebe: - 4 postrvi - sok 1 limone - sol - bel poper - svež pehtran - koper - rožmarin - drobnjak - 1 žlica bučnega olja - 1 žlica masla Priprava: Postrvi očistimo, operemo in posušimo, zunaj in znotraj solimo ter popramo. Poškropimo jih z limono in nadevamo s sesekljanimi zelišči, ki smo jih rahlo poškropili z bučnim oljem.

Nadevane postrvi položimo na z maslom namaščeno aluminijasto folijo, ki jo zavijemo okoli ribe. Postrvi pečemo pri 200 stopinjah od 15 do 20 minut. Postrežemo jih s pečenim ali slanim krompirjem.

18

Turizem

Vedno več Slovencev se odloča za križarjenje Danes so na voljo ladje, ki lahko zaplujejo praktično v vsak kotiček sveta. Najbolj vroče destinacije se spreminjajo z letnim časom. Poleti so med Slovenci najbolj priljubljena križarjenja po Sredozemlju, izkušeni potniki pa v tem času veliko povprašujejo po križarjenjih v Baltiku in ob norveških fjordih. So pa tudi pri Slovencih križarjenja vedno bolj razširjena.

T

isti, ki si bodo vzeli kakšen teden več časa, so rezervirali tudi križarjenja do Severnega rta, Islandije in Grenlandije. Zadnja leta je vse bolj priljubljena Aljaska, jeseni pa si bo kar nekaj Slovencev privoščilo 17- do 21-dnevno čezoceansko križarjenje iz Italije do Brazilije ali do Floride. V zimskem času še vedno prednjačijo Karibi, so pa v zadnjih letih zelo priljubljena tudi tedenska križarjenja ob obalah Arabskega polotoka in po Indijskem oceanu, na katerih v dveh tednih obiščete Mau­ ritius, Sejšele in Madagaskar, je pojasnil Mladen Barukčič iz agencije Svet križarjenj.

Vedno več ljudi za eksotične destinacije

»Kot specializirana agencija za križarjenja dejansko urejamo križarjenja po vsem svetu, potniki se lahko odpravijo na zelo različne točke, vse od Antarktike, Karibov, arabskih emiratov, Azije, Avstralije, Havajev do Francoske Polinezije in po morjih, ki obdajajo Evropo.

Kot kažejo dosedanja gibanja in tudi naša pričakovanja so podobna, se bodo v prihodnje ljudje odločali za bolj oddaljene in eksotične destinacije, saj so te vse bolj dostopne, po drugi strani pa bodo zelo privlačna križarjenja z dodatno 'domačo' vrednostjo, kjer ponudimo nekaj več posebej za naše potnike iz Slovenije – glasbene skupine,

20

tečaje, nastope znanih Slovencev in podobno,« je povedal sogovornik.

Najhitreje rastoča panoga v svetovnem turizmu

Število ljudi, ki se odpravljajo na križarjenje, se povečuje, pravzaprav so križarjenja še vedno najhitreje rastoča panoga v celotnem svetovnem turizmu. V državah, kjer križarjenje še vedno ni toliko znano širši množici ljudi, med katere sodi tudi Slovenija, je letna rast še toliko večja, saj ljudje šele spoznavajo prednosti take oblike potovanja. Povprečna letna rast križarjenja na svetovni ravni je med sedmimi in osmimi odstotki, v Sloveniji pa je rast še vedno nad 20 odstotki. Lani je križarilo nekaj čez 19 milijonov ljudi, v letu 2012 pa se pričakuje skoraj 21 milijonov potnikov, je priljubljenost križarjenja opisal Mladen Barukčič.

Povpraševanje strmo narašča

Kot že rečeno, v Sloveniji povpraševanje strmo narašča, saj je to še vedno razmeroma neznano področje v turizmu.

Tako imajo pri nas ljudje še vedno veliko stereotipov o križarjenju, ki izvirajo iz prejšnjih časov, recimo, da je križarjenje izjemno drago in namenjeno le eliti, da je na ladjah dolgčas in podobno. Seveda se takšni stereotipi počasi umikajo, saj so dejansko križarjenja zelo do-

stopna, in več ljudi kot to preizkusi in doživi, hitreje se širi glas in tako se jih vse več odloča za takšen način dopustovanja ali potovanja. Neizpodbitno je, da križarjenje omogoča zelo udoben način obiska več krajev na enem potovanju, zato velikokrat rečemo, da je iti na križarjenje tako, kot da bi šli na več počitnic naenkrat. Zato se le malo počitnic na kopnem lahko primerja s križarjenjem – tudi glede na to, kaj vse dobite za ceno križarjenja, je poudaril sogovornik.

Več potnikov med prvomajskimi in jesenskimi počitnicami

Poleg eksotičnih križarjenj po vsem svetu, za katere se odloča vedno več strank, ugotavljajo tudi rast povpraševanja med jesenskimi in prvomajskimi počitnicami, ko so taka potovanja najbolj priljubljena. Na križarjenje namreč otroci večinoma potujejo brezplačno oziroma starši plačajo samo takse, in to za otroke kar do 18. leta starosti, zato so ta potovanja zelo priljubljena pri družinah.

Dejavnosti je toliko, da se vseh ne morete udeležiti

Bistvo sodobnih križarjenj so številne dejavnosti na ladjah in možnost obiska novega kraja skoraj vsak dan – plovba je prednost, zaradi katere vas lahko potujoči hotel oziroma letovišče čez noč pripelje v nov kraj. Današnji »svet križarjenj«

ponuja tako moderne križarke, da se z njimi po svoji infrastrukturi lahko primerjajo le redki hotelski kompleksi na kopnem. Večina kakovostnih ladij ponuja na križarjenju bazene, fitnese, masažne bazene, savne, dnevno in večerno animacijo, razne tečaje, večerne predstave, salone z glasbo v živo, diskoteko in podobno, seveda pa je zelo pomembno to, da ste na ladji v času plovbe, to je čez noč in včasih del dneva, skoraj vsak dan pa obiščete in si ogledate kak nov kraj. Najmodernejše križarke vključujejo tako obširno infrastrukturo, da je čas, ki ga preživite na ladji, prekratek, da bi se sploh udeležili vseh dejavnosti.

Tako imamo na teh ladjah poleg zgoraj navedenih dejavnosti na voljo še športna igrišča, plezalne stene, drsališče, val za deskanje, sprehajališče s parkom z naravnimi drevesi, minigolf in simulator profesionalnega golfa, simulator formule ena, vrv za adrenalinsko spuščanje in podobno, ponudbo opisuje sogovornik.

Dodano vrednost zagotavlja tudi agencije

V agenciji Svet križarjenj tem potovanjem, ki imajo že tako in tako bogato ponudbo zabave, predstav in športnih dejavnosti, dodajajo dodano vrednost z raznimi tematskimi križarjenji.

Po uspešni organizaciji enega izmed najodmevnejših prvomajskih križarjenj (popolne prvomajske počitnice) v letu 2011,

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

Foto: Svet križarjenj

ko je 580 Slovencev potovalo z Oliverjem Dragojevićem in Katarino Venturini, ki sta poskrbela za nepozabno izkušnjo na devetdnevni plovbi do Lizbone, agencija Svet križarjenj že pripravlja nova odlična skupinska križarjenja. »Tudi za prihajajoče prvomajske počitnice, ko bo na enem izmed križarjenj z nami potoval in pri nas gostoval znani glasbenik Gibonni.

Skupaj s priznanim kitaristom Vlatkom Stefanovskim in mlado zmagovalko showa Slovenija ima talent Lino Kuduzovič bo pripravil dva nepozabna koncerta – ekskluzivno za potnike agencije Svet križarjenj. Poleg

tega uredimo, da je na ladji vse v slovenščini (informativni pult, dnevni ladijski časopis, vsa obvestila, meniji pri večerji, vodenje izletov in drugo). Zaradi teh dodatnih dejavnosti se za takšno križarjenje odloči še več ljudi, saj vedo, da bodo naši predstavniki za njih zelo dobro poskrbeli, tudi jezik ni več ovira, zabava in popolne počitnice pa so tako zagotovljene,« razlaga sogovornik.

Med prvomajskimi počitnicami predvsem po Sredozemlju

In katere destinacije sogovornik priporoča v prihajajočih

mesecih? »Med decembrom in marcem so veliko bolj primerna križarjenja v tople kraje, kjer je to hkrati obdobje najboljše sezone – Karibi, Južna Amerika in del Azije. V tem času so vseeno priljubljena tudi križarjenja po Sredozemlju, vendar predvsem zaradi izjemno nizkih cen, je pa treba vzeti v zakup možnost slabšega oziroma veliko bolj hladnega vremena kot med aprilom in začetkom novembra, ko je odličen čas za križarjenja iz bližnjih pristanišč, kot so Benetke, Trst, Genova in Savona.

V prihajajočih mesecih se bo, kot vsako leto, največ Sloven-

cev odpravilo na križarjenje prav za prvomajske počitnice. Za to so »krivi« prazniki, odlično vreme za križarjenje in ogledovanje krajev, ugodne cene ter skupinska potovanja s slovenskimi predstavniki in vodniki. Prevladujejo križarjenja po zahodnem in vzhodnem Sredozemlju. Po prvomajskih počitnicah pa se bodo naši gosti spet razpršili po vsem svetu – od številnih sredozemskih destinacij do norveških fjordov in baltskih prestolnic, nekateri pa se bodo odpravili tudi na bolj oddaljene pustolovščine,« je povedal Mladen Barukčič.

POPOLNE PRVOMAJSKE POČITNICE Spektakel za Vas: Gibonni, Vlatko Stefanovski in mlada gostja Lina Kuduzovič

Bostemed med300 300 izbranci izbranci tudi Boste tudivi? vi?

Skupinsko križarjenje z ladjo Msc Splendida 5* (28.04.-05.05.2012)

(28.04.-05.05.2012)

O + DARIL100 za prvihenih! lj v ja pri

O

+ DARIL

www.svet-krizarjenj.si T: 01/542 31 34 E-pošta: info@svet-krizarjenj.si 21

Turizem

Maribor ena izmed top destinacij tega leta V letu 2011 se je povpraševanje medijev in turističnih agentov za Maribor zelo povečalo. Zavod za turizem Maribor je gostil številne novinarje, v okviru 50 obiskov je v Maribor prišlo 250 večinoma tujih novinarjev.

O

b številnih objavah v klasičnih in elektronskih medijih se je Maribor uvrstil na njihove sezname tudi kot »top destinacija«, med drugim na seznam top 10 destinacij, katerih obisk v letu 2012 zapoveduje priznana založba turističnih vodnikov Lonely Planet, ter na seznam vročih destinacij 2012 organizacije AOL Travel UK.

Nadpovprečni obisk turistov

Turistična destinacija Maribor-Pohorje je v letu 2011, tako kot tudi leto poprej, dosegla zelo dobre poslovne rezultate. Število turistov je v obdobju od januarja do novembra 2011 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2010 zraslo za 14,2 odstotka, število prenočitev pa za 8,4 odstotka. Delež tujih gostov je znašal 75 odstotkov, delež tujih prenočitev pa 70 odstotkov.

Mariborski turistično informacijski center je leta 2011 obiskalo 28 odstotkov več obiskovalcev, Hišo Stare trte 35 odstotkov več ljudi, spletne strani destinacije www.maribor-pohorje.si pa 17 odstotkov več uporabnikov. Kot pravijo na zavodu, prevladujejo turisti iz Avstrije, Nemčije, Italije, Španije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Rusije, Slovenije, veliko rast je dosegel obisk Belgijcev, Čehov, turistov iz Skandinavije ter iz Azije, predvsem Tajvana in Japonske.

Foto: Vir, Zavod za turizem Maribor

Stoodstotna rast števila obiskovalcev

22

V letu 2012 si Zavod za turizem Maribor obeta rast števila prenočitev za 20 do 30 odstotkov. Že prvi teden januarja so v mariborskem turistično informacijskem centru po svojih evidencah ugotovili prek stoodstotno rast števila obiskovalcev.

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

Izberite sanjski oddih V kaotičnem ritmu vsakdana organizacija počitnic in dopusta ni mačji kašelj. Vsi potrebujemo oddih, da si odpočijemo glavo, ali pa si želimo doživeti nove avanture. Na policah so že na voljo novi katalogi, kjer so zbrane najboljše ponudbe. Pripravili so ga tudi v M holidaysu.

V

katalogu boste našli ponudbo počitnic doma, na Hrvaškem in v Sredozemlju, na voljo je tudi katalog apartmajev v Sloveniji, pri naših sosedih Hrvatih, Italijanih in Madžarih ali pa v mediteranski Grčiji, čudoviti Franciji in temperamentni Španiji. Pri M holidaysu nagrajujejo zvestobo, dopustovanje pa privoščijo vsakomur in zato so ponudbe žepu prijazne. M holidays ponuja prav posebne ugodnosti imetnikom kartice Mercator Pika, ki imajo možnost plačila do 12 obrokov brez obresti, ugodnosti pa čakajo tudi člane Mercatorjevih klubov: Uživajmo zdravo, Lumpi klub, Senior klub in klub Maxi.

Za vsakega nekaj

V M holidaysu so pripravili prav poseben prvomajski klub za pobeg na morje. V turističnem naselju Centinera v Banjolah pri Pulju čaka člane klubov družinski Lumpi in Intersport super prvomajska zabava, ki bo v sproščenem vzdušju z vrsto dejavnosti za vsakogar navdušila vse generacije. Ponujajo tudi krajše in daljše počitnice v Sloveniji in

tujini, izlete doma in po svetu.

Tistim, ki obožujejo plovbo po morju, organizirajo križarjenja, vsem individualcem pa prikrojijo potovanja po meri.

M holidays olajša tudi rezervacije letalskih vozovnic in hotelskih namestitev po vsem svetu, raziščete pa lahko tudi ponudbo različnih domačih in tujih organizatorjev potovanj.

Vsi, ki jih zanimajo prireditve, pa lahko pri M holidaysu kupijo tudi vstopnice za kulturne, športne in druge dogodke.

Urejanje oddiha tudi prek spleta

Svoj oddih lahko preprosto uredite na prenovljeni spletni strani www.mholidays.si, ki je uporabniku prijazna in navdušuje s ponudbo in idejami.

Pri rezervaciji prek spletnega mesta M holidays ponuja tudi posebne ugodnosti. Potovanje ali počitnice pa lahko tudi podarite. Svoje bližnje tako lahko prijetno presenetite z darilno kartico Mercator, ki bo vsakomur pričarala nepozabno avanturo ekstremnega potovanja, čudovit odklop z mirnim oddihom ali družinske počitnice, ki bodo navdušile tako male kot velike.

v poslovalnicah po vsej Sloveniji

Nov katalog

Pomlad/poletje 2012 Počitnice v Sloveniji, na Hrvaškem in v Sredozemlju.

REZERVIRAJTE SVOJ ODDIH NA www.mholidays.si

www.mholidays.si / 080 2 080 REZERVACIJE IN INFORMACIJE: poslovalnice M holidays najdete v blagovnici Maximarket, v MC Ljubljana, MC Domžale, MC Novo mesto, MC Celje, MC Maribor Tabor, MC Ptuj (Supermesto), MC Nova Gorica, MC Slovenj Gradec, MC Koper, MC Kranj Primskovo in MC Velenje! Več informacij o ponudbah, podrobnejši opisi, popusti in doplačila so vam na voljo v poslovalnicah M holidays. Ponudbe so omejene, veljajo do zasedenosti prostih mest.

Fit

Smučarski kros je verjetno najbolj z adrenalinom prežeta smučarska disciplina, saj poleg velikih hitrosti in tehnične zahtevnosti vključuje še neposredno konkurenco, tri smučarje, na katere moramo paziti in jih poskušati prehiteti.

Gladiatorji na smučeh

Foto: (c) Samo Vidic/Red Bull Content Pool

Biti najhitrejši je večna človekova želja. Že kot otroci vedno tekmujemo za prvo mesto, naj gre za tek, kolesarjenje ali kak drug šport. Smučanje ni izjema. Ko se s prijatelji srečamo na vrhu smučišča, se hitro pojavi tekmovalnost: kdo bo najhitreje prismučal v dolino?

K

er na smučiščih ni naprav za merjenje časa, je edini način, kako določiti najhitrejšega, boj več smučarjev, ki se po smučišču spustijo naenkrat.

Prvi v dolini si izbojuje prestiž.

Bil sem najhitrejši. Ne glede na kupe snega, ki so se nagrmadili na smučišču, ne glede na ostre zavoje, ne glede na »sotekmovalce«, ki so poskušali na vsak način preprečiti, da bi jih prehitel.

V zadnjih letih je takšnih »internih« tekem na smučiščih vedno manj, saj je poudarek na varnem smučanju. Zato pa so se podobne tekme preselile na

24

specializirane poligone, ki so postavljeni v vedno več smučarskih središčih. Rodila se je nova disciplina – smučarski kros, ki je postal celo olimpijska disciplina in disciplina svetovnega pokala v okviru organizacije FIS.

Prvi so bili deskarji

Prvi, ki so se organizirano pomerili v tako imenovanem krosu na snegu, so bili deskarji, ki so združili najboljše iz tekmovalnega in prostoslogaškega sveta, kmalu pa so se jim pridružili tudi smučarji. Poligoni za smučarski ali deskarski kros so zato kombinacija proge, kot jo poznamo iz tekem alpskega

smučanja ali deskanja, ter snežnega parka. To pa pomeni, da morajo biti tudi tekmovalci pravi univerzalci, saj morajo biti hitri kot alpski smučarji in spretni kot prostoslogaši. Tipičen poligon za deskarski ali snežni kros sestavljajo strmine, ostri zavoji z dvignjenim robom (tako imenovane bande), skakalnice vseh velikosti, grbine in podobne ovire, ki jih morajo tekmovalci prevoziti čim hitreje.

Gladiatorski šport

Da pa je zadeva še bolj zabavna in privlačna za tekmovalce in gledalce, na tekmah smučarskega krosa naenkrat startajo po štirje tekmovalci. Tipičen

sistem tekme v smučarskem krosu je sistem izpadanja: po štirje tekmovalci startajo naenkrat in se zapodijo na poligon za smučarski kros. Prva dva na cilju napredujeta v naslednji krog, dokler v finalni skupini ne dobimo zmagovalca. Smučarski kros je verjetno najbolj z adrenalinom prežeta smučarska disciplina, saj poleg velikih hitrosti (smučarji dosegajo hitrosti tudi prek 70 kilometrov na uro) in tehnične zahtevnosti vključuje še neposredno konkurenco, tri smučarje, na katere moramo paziti in jih poskušati prehiteti. A kljub temu, da na tekmovalnem poligonu lahko nastane precejšnja gneča, še

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

Filip Flisar, najboljši slovenski tekmovalec v smučarskem krosu, je letos zablestel z zmago v svetovnem pokalu in drugim mestom na legendarnem tekmovanju X-games.

Foto: (c) Alessandro Belluscio/Red Bull Content Pool

posebno če so tekmovalci zelo izenačeni, je namerno oviranje tekmecev prepovedano. Zmes tehnične zahtevnosti, hitrosti, elementov prostega sloga in boja mož na moža so razlogi, da je smučarski kros brez dvoma eden najbolj spektakularnih športov. Za tekmovalce in gledalce.

Poškodb je več, a so manjše

Gladiatorji na snegu, kot pogosto pravimo smučarskim krosistom, veljajo za najbolj vsestranske smučarske tekmovalce. Boji na poligonu za smučarski kros pogosto prinesejo tudi poškodbe, večinoma pa le niso tako hude kot denimo v hitrih disciplinah aplskega smučanja. Pogosti so zlomi rok in poškodbe kolenskih vezi. Prav zato je zaščita zelo pomembna. Osnovna zaščitna oprema, ki jo uporabljajo tekmovalci smučarskega krosa, vključuje čelado (ki je osnovna zaščitna oprema za vsakega smučarja,

tekmovalca ali rekreativca), poleg tega je nujna zaščita za hrbtenico oziroma želva, tekmovalci pa običajno zaščitijo svoje telo s posebnim oklepom, kakršnega ponavadi uporabljajo vozniki v krosu z motorji. Čeprav oviranje in odrivanje sotekmovalcev ni dovoljeno, je namreč fizičnega stika na tekmah smučarskega krosa precej. Kako bi le bilo drugače, ko se štirje enakovredni tekmovalci bojujejo za prevlado in dobesedno vozijo drug po drugem.

Iz anonimnosti do množičnosti

Smučarski kros se je v dobrem desetletju prebil iz gverilske anonimnosti v svet množičnega tekmovalnega smučanja. Prva velika tekma v smučarskem krosu je bila leta 1999 v Aspnu kot del legendarnega prostoslogaškega tekmovanja X-games.

Leta 2002 je šport priznala zveza FIS, ki ga je sprejela v odbor za smučanje prostega sloga, leta

2006 pa je bil smučarski kros sprejet med olimpijske športe.

Na olimpijskih igrah v Vancouvru je bil v Severni Ameriki najbolj gledana disciplina na televizijskih sprejemnikih.

Slovenci v svetovnem vrhu

Danes je smučarski kros ena najhitreje rastočih smučarskih disciplin, saj v svet alpskega smučanja vnaša ravno pravo mero adrenalina, ki je bil doslej rezerviran za smučanje v prostem slogu. In ni presenečenje, da smo ga zagrabili tudi Slovenci. Poligoni za smučarski kros na slovenskih smučiščih niso več izjema, prav tako ne tekme na različnih ravneh: od lokalnih do tistih na najvišji ravni.

Slovenija ima tudi kar nekaj zelo uspešnih tekmovalcev v tej disciplini, ki v svetovnem pokalu zmorejo poseči po najvišjih uvrstitvah.

Glavna zvezda letošnje sezone smučarskega krosa je vsekakor

brkati Mariborčan Filip Flisar.

V francoskem Alpe d'Huezu je januarja osvojil prvo mesto na tekmi FIS, v skupni razvrstitvi pa je na 20. mestu. Morda se 20. mesto ne sliši kot kaj posebnega, a Filipu je uspel še en veliki met, kajti na legendarni tekmi X-games konec januarja se je povzpel med legende tega športa. V izjemno močni konkurenci je osvojil drugo mesto, kar je glede na pomen tega tekmovanja še precej večji uspeh kot zmaga na tekmi FIS. Druga zvezda slovenskega smu čarskega krosa letos nima takšne sreče. Saši Farič, ki na tekmah smučarskega krosa medalje redno pobira že od leta 2004, leta 2009 pa si je pritekmovala tudi bron na X-games, letošnja sezona ni bila naklonjena. Na tekmi svetovnega pokala v Alpe d'Huezu, kjer je slavil Flisar pri moških, je Faričeva ob padcu utrpela kompliciran zlom roke, tako da je morala sezono končati.

25

Moda

Moška torba ni več nujno usnjena Poslovni kovček s trdimi stranicami (angl. attache) je bil pred izumom prenosnega računalnika obvezen dodatek vsakega poslovneža. Danes imajo moški na voljo vrsto torb, med katerimi lahko izbirajo glede na svoj način dela in položaj. Ni treba, da je torba usnjena, lahko je izdelana iz grobega bombaža, sodobnih materialov, odpornih proti poškodbam, ali iz za dež neprepustnega goretexa.

26

Modna je kurirska torba

Zelo moderne so postale tako imenovane kurirske torbe (angl. messenger bag). Nosijo jih moški različnih starosti, od študentov do poslovnežev, ki jim profil dela dovoljuje sproščeno podobo. Izvirajo iz poštarskih in kurirskih torb in se zapirajo s poklopom v velikosti torbe. Lahko so usnjene ali iz drugih materialov. Nosijo se kot poštarske torbe čez ramo, na desnem boku. So pravokotne oblike, vendar bolj široke kot visoke

(dolge so približno 40 in visoke okoli 30 centimetrov). Imeti morajo mehak in širok ročaj oziroma pas, po možnosti ergonomsko oblikovan, da se lepo prilega rami.

Manjše dnevne torbe

Novo tisočletje je spet prineslo praktične manjše torbe za moške (angl. day bag, camera bag). Gre za manjšo različico kurirske torbe. Izdelek je pravokoten – visok je okrog 25 in širok 20 centimetrov, primerne

Foto: Thinkstok

V

visokem poslovnem svetu se danes najpogosteje uporabljajo večje poslovne torbe (angl. briefcase). Izdelane so iz kakovostnega usnja in so dovolj velike tudi za prenosni računalnik.

Za moške na pomembnih položajih je še vedno najboljša izbira črna usnjena torba. Sodobnejše in malo manj formalne so izdelane iz trpežnih umetnih materialov ali kombinirane z usnjem.

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

USNJE Najbolj kakovostno usnje je napa.

Ime je dobilo po severnokalifornijski dolini Napa. Izdelujejo ga iz kož govedi, svinj, koz in ovac. Površina pri napi je gladka, obdelana je zunanja, lična stran kože. Strojenje poteka po starem postopku – s kromovimi solmi ali sodobneje – z naravnimi rastlinskimi strojili (biousnje).

Najbolj cenjena je anilinska obdelava usnja, pri kateri usnje obdrži naravni videz lica (dlačne luknjice,

vidne žile in nagubanost). Na tem usnju je videti pore, manjše kot so, bolj kakovostno je usnje.

Usnje, ki ima brušeno površino, je bolj občutljivo, primerno za manj formalne torbe in druge dodatke. Velur ima brušeno površino, brusi se notranja stran kože.

Nubuk je fino brušeno usnje, brušeno na lični strani. S tem dobi mehko, žametno površino; je kakovostnejše kot velur.

velikosti za shranjevanje denarnice, ključev in še česa. Torbe take oblike so imele pri nas nekdaj negativen predznak in zelo neeleganten vzdevek, nosili so jih le redki moški. Novejše pa delujejo sodobno in so zelo uporabne, saj se nosijo čez ramo, na desnem boku. Enostavnega kroja, izdelane iz grobega usnja, so lahko zanimiv dodatek modernega moškega.

Poslovni kovček ne velja več za dober nakup

Torba za računalnik

Torba, ki je prilagojena nošnji računalnika, ima trše stranice in mnogo različnih predalov, ki omogočajo shranjevanje tudi drugih osebnih stvari. Za moške so običajno izdelane iz zanimivih tehnoloških materialov ali kombinirane z usnjem.

Pisemska torba za prenašanje dokumentov

Pisemska torba (angl. portfolio) je namenjena prenašanju dokumentov formata A4. Ozka je brez ročajev, če je širša, ima manjše ročaje. Nosi se pod pazduho. Običajno je usnjena in se lahko zapne z zadrgo, kar omogoča, da se lahko popolnoma odpre in položi na mizo kot mapa.

Foto: Thinkstok

Vikend torba in pilotski kovček

Prestižna potovalna torba (angl. holdall) je izdelana iz usnja, ima dva srednje dolga ročaja in dovolj prostora za oblačila za dva ali tri dni. Vikend torbe so izdelane tudi iz kombinacij usnja in drugih materialov, bombaža, poletne celo iz lanu. Pilotski kovček je večja poslovna torba, že podobna potovalnemu kovčku. Stranice so trde, znotraj ima več predalov s trdimi prekati. Lahko ima celo kolesca in raztegljiv ročaj.

Poslovni kovček (angl. attache case) v začetku novega tisočletja ne velja za dober nakup, saj deluje nesodobno, preveč konservativno. Če želite kupiti črn poslovni kovček Sab Bond, kakršnega je nosil James Bond (Sean Connery) v filmu Iz Rusije z ljubeznijo, boste morali odšteti kar 1.495 funtov. Swaine Adeney Brigg je blagovna znamka, za katero ročno izdelujejo prestižne moške torbe, tudi za Bonda in podobne moške.

Kako nositi poslovno torbo

Torbo z ročaji držite čim bliže telesu, kar vam bo omogočilo pokončno hojo. Ročaje držite s tremi prsti (sredincem, prstancem, mezincem), saj takšen način omogoča pravilno podporo hrbta.

Visok položaj zahteva črno barvo

Semiš je izjemno mehko brušeno usnje, strojeno z ribjimi olji.

Cepljenec dobijo tako, da spodnjo stran debelejših kož v proizvodnem procesu vzdolžno prerežejo (cepijo).

Ima lahko videz velurja ali nape. Tako obdelano usnje je zelo mehko in vpojno.

Prepušča vodne hlape in zrak, ima pa manjšo mehansko trdnost, zato je manj kakovostno.

vendar pa bolj sodobno in ustvarjalno. Sodobna, poletna in manj formalna je torba iz svetlo rjavega oziroma bež usnja.

Kombinacija z obleko in čevlji

Moški običajno ne kombinirajo torbe z obleko in dodatki. Če imajo možnost, lahko s slogom in barvo torbe kombinirajo slog in barvo čevljev.

Vzdrževanje usnjene torbe

Vsako usnje potrebuje nego. Torbo iz gladkega usnja vsakih nekaj mesecev očistite z vlažno krpo in namažite s kremo za usnje v nevtralni barvi. Čez noč se bo vpila v usnje in ne bo puščala madežev na oblačilih.

Lea Pisani, Kultura oblačenja

Foto: Midas

Črna torba je dobra izbira za moške na visokem položaju v konservativnih delovnih okoljih (banke, zavarovalnice, državni uradi). Rjava ali burgundsko rdeča je primerna za vse druge poslovneže, nadomesti jo lahko tudi torba iz drugih sodobnih materialov. Slednja sicer ne deluje tako ugledno,

27

Ličenje

Lepotne smernice za prihajajoče mesece Kot vsako leto nas tudi letos modni svet zasipa s kopico novosti. In kaj bomo letos nosile in kombinirale med seboj? Spodaj naštevam nekaj novosti, ki bodo prevladovale v obdobju pomlad-poletje.

P

ri ličenju je veliko novosti, od obnove klasičnih, če tako rečem, ikonski izdelkov, do barv, ki so tudi večni trend. Rdeča šminka je še vedno modna, prav tako črtalo za oko (eyeliner).

Ustnice naj bodo odete v jasne, žive barve

Ustnice naj bodo letos odete v jasne, žive barve, vse od rdečih, večinoma bodo prevladovali koralni odtenki, do barve lososa in pomaranče. Seveda je v tem primeru styling bolj enobarven ali bolj umirjen, večji poudarek je na ličenju. Tudi natur ali tako imenovane »nude« ustnice so modne. Pri večini modnih oblikovalcev prevladujejo izrazite barvne palete oblačil, zato je moden tudi naravni make-up.

Zadimljen videz

Pri enobarvnem ličenju so barve na vekah izrazitejše, zato naj bo nanos senčila preprost. Uporabite eno čisto barvo, ki bo naredila vso čarovnijo. Prav tako v kontrastni odtenek odenite ustnice. Za primer: če izberete vijolično senčilo za veke, ga kombinirajte s koralnim odtenkom šminke. Če želite zadimljen, temen, tako imenovan »trashy« videz, naj bodo senčila temnejša – od odtenkov sive do črne. Senčilo naj bo naneseno neenakomerno, piko na i celotnemu videzu pa bodo dale trepalnice.

Neobičajne kombinacije za »vintage« videz

Moden je tudi »vintage« videz. Tu uporabite neobičajne barve senčil, kot so zamolkla turkizna, kombinacija lososa s pudrasto rožnato, baby modra. Kombinacije so morda malce bolj neobičajno in zahtevajo poseben styling.

Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor

28

Foto: Max Factor

Smernice vedno prilagodite sebi

Naštela sem nekaj modnih smernic za ličenje, svetujem pa vam, da te zapovedi vedno prilagodite sebi, ker boste tako dosegli najboljši učinek. Ni vam treba zamenjati celotne palete ličil, dokupite samo en kos in ga dopolnite s starimi. Kot vedno poudarjam: bodite ustvarjalne. Naj bo make-up tudi vaš modni dodatek.

Družabna kronika

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

Vrata je odprl novi center Fitman V Ljubljani je svoja vrata odprl novi center Fitman, ki prinaša ekskluziven in popolnoma inovativen koncept na področju oblikovanja moškega telesa, izgube prekomerne teže in pridobitve odlične psihofizične kondicije. Metoda Fitman® je nov, ekskluziven koncept, ki ga odlikuje časovno učinkovit trening, pri katerem v 40 minutah porabimo kar tri- do štirikrat več maščobe kot pri klasičnem treningu.

Temelji na svetovno uveljavljeni kombinaciji 37 °C, infrardečih žarkov in vodenega treninga. Programi so sestavljeni individualno in se izvajajo pod vodstvom osebnega trenerja. Na fotografiji: Petra Mlakar, lastnica centra, in Denis Avdić.

Ledena trgatev na Kapeli Kapela, vinogradništvo in vinarstvo, d. d., je po 15 letih spet imela ledeno trgatev. Kljub nizkim temperaturam so bili trgači radostni, saj so te trgatve prava redkost. Obrali so dva tisoč trt chardonnayja v nasadu ob cerkvi svete Marije Magdalene na Kapeli. Pridelane je bilo 250 litrov žlahtne kapljice, to ledeno vino pa bo napolnjeno kot posebna jubilejna polnitev ob 90-letnici delovanja podjetja.

Naj slovenski kamp Nemški avtoklub ADAC je v vodniku po kampih ADAC Camping Caravaning Führer 2012 med 5.400 kampi iz vse Evrope v ocenjevanje vključil 21 kampov iz Slovenije. Priznanje za najbolje ocenjeni slovenski kamp je ADAC tudi letos podelil tistemu v Termah Čatež. Od skupno 25 točk jih je prejel kar 21. V kategorijah urejenost sanitarij in kakovost oskrbe v kampu je čateški kamp prejel štiri zvezdice, v kategorijah prosti čas in animacija pa vseh pet zvezdic. Za vstop v skupino najboljših naj slovenskemu kampu manjka le še dodatna točka oziroma zvezdica v kategoriji urejenosti in opremljenosti parcel.

29

Bralni kotiček

Tone Pavček:

Angeli

Pesnik Tone Pavček (1928-2011) je, preden se je poslovil, dokončal svojo zadnjo pesniško zbirko, v kateri je spregovoril o angelih, ki so, tako kot ljudje, sila različni, a skoraj vedno pripravljeni, da storijo kaj dobrega.

Zadnja Pavčkova zbirka ne govori o nadnaravnih bitjih iz nebes, temveč je v svoji virtuozni pesniški igri in igrivosti čudovita hvalnica največji dragocenosti – življenju.

Vir: Mladinska knjiga

Angel za srce Povsod, tu in zdaj in vekomaj ljudje govore – srce, srce me boli, ah to srce!

Nihče ga ne vidi, nihče ga ne otipa, pa vsi v en glas govore: srce me je izdalo.

Samo še malo pa bo opešalo, samo še malo in bo obstalo. To srce in v njem tisoče zgodb in tisoč prigod, to srce, tisočkrat prebodeno s strelico božjo, a božje je obstalo in spet nadaljevalo svoj križev pot.

Moje srce molči, stoji, šibko, brez moči, kar tako v nekakšnem odvečnem kotu. Oj, srce, kje so tvoje najlepše zgodbe, tvoje pripovedi, tvoj živopis?

Nič in ničesar ni. Vse je šlo, odšlo za srcem in kliče za njim: Srce ti moje rojeno, kje si, kaj bi še rado?

Nič. Vse je končano. Vse do amena pokopano. Stare zgodbe se ne obnovijo več, novih ni, stare zgodbe so bile v ponos in v slavo pripovedovalcu, vse drugo ni bilo nič. Opešana mišica. Razširjeno srce.

Tako poceni gre to, po nekaj letih, po malem oddihu, in ni ga več remonta in ne možnosti ustaviti se in ponovno začeti skraja, ponosno, glasno, močno, tako kot se mladcu spodobi.

Ne gre. Nič več ne gre. Samo razširjena opešana srčna mišica in vsega konec. Rekel bi Amen, pa nočem. Še hočem živeti, še hočem biti, se veseliti bivanja, malih zgodb vsakdanjosti, novih zgodbic od tu in tam in potem reči: Izpil sem te do konca, srce moje ljubo.

Zdaj pa je že tako, da pesniki likvidirajo srce – nobenega srca več v nobenem verzu, nobene romantike, jaz pa hočem še in še novo srce za nove podvige, za nove brige, za nove verige, zvezane okrog tega ali onega dekleta, in biti mali sladki suženj.

Tone Pavček

30

Naj

10 knjig v slovenskih knjigarnah, januar 2012 ZA ODRA SLE Valentina in Luka Novak: : PREPROSTO SLOVENSKO 3 Totaliteta EC OD ŽEL ZI SKO EN LJUBEZ Millan Cesar: ŠEPETALEC PSOM Tehniška založba Slovenije Vesna Milek: CAVAZZA Študenstka založba Goran Vojnović: ŽELA JUGOSLAVIJA, MOJA DE žba zalo ka dets Štu Alojz Ihan: ESU HVALNICA REŠNJEMU TEL žba zalo eva Cankarj M. in M. Thun: 2 SETVENI PRIROČNIK 201 Ajda Jože Pirjevec: TITO IN TOVARIŠI Cankarjeva založba Louise L. Hay: ŽIVLJENJE JE TVOJE Iskanja John C. Parkin: K**C GLEDA POT Mladinska knjiga Nedeljko Jokić: MANJE JELA U JNA RECEPTURE ZA PRIPRE e sed Ebe

INO ZA OTROKE IN ML AD Več avtorjev: REKORDOV 2012 GUINNESSOVA KNJIGA l iona Učila Internat Joe Fullman: NIH TRIKOV VELIKA KNJIGA ČAROB Didakta Violeta Babić: NCO DNEVNIK ZA VSAKO PU Založba Rokus Klett Joe Fullman: NIH TRIKOV 2 VELIKA KNJIGA ČAROB Didakta Nina Kovič: SVET PRINCESK Založba Grahovac Več avtorjev: O ŽIVALIH KLASIČNE PRIPOVEDKE ac hov Gra Založba Violeta Babić: KO PUNCO STILSKI VODNIK ZA VSA tt; Kle Založba Rokus Peyo: ČASI SMRKCI - ŠTIRJE LETNI Založba Grahovac Več avtorjev: GENIJ NA KVADRAT Učila international Philip Waechter: JAZ Mladinska knjiga

knjigotrštva, grafične Vir: Zbornica založništva, uznih medijev, GZS odif radi in sti vno deja

petek • 24. februarja 2012 • št. 67

KULTURNI DOGODKI

Halid Bešlič in Crvena Jabuka Festivalna dvorana Lent, Maribor, 25. februarja

Kafka na filmu Cankarjev dom, do 26. februarja

Festival Literature sveta: Fabula 2012 Ljubljana, od 27. februarja do 10. marca

Deus (Belgija) – alternativni rock koncert Center urbane kulture Kino Šiška, 1. marca

The Parov Stelar Center urbane kulture Kino Šiška, 2. marca

Marij Kogoj: Črne maske – opera Cankarjev dom, 2. marca

Oblikovalec Niko Kralj – retrospektivna razstava del Muzej za arhitekturo in oblikovanje, do 4. marca

Trio Eroika Bled, 8. marca

Fotografija leta 2012 Ljubljana, do 9. marca

Mednarodni festival dokumentarnega filma Ljubljana, od 22. do 29. marca

Slovenke v dobi moderne Muzej novejše zgodovine Slovenije, do 31. marca

31

Pot pod noge

Pot treh gradov KOLEDAR DOGODKOV

Pot treh gradov je tesno povezana z letnico 1511, ko je Škofjo Loko prizadel najmočnejši potres v njeni zgodovini. Tudi loški gradovi so bili v naravni nesreči močno prizadeti, od teh na naši poti pa je obnovo doživel le glavni in danes najbolj znani Loški grad.

Never give up – tečem, da pomagam Bled, 25. in 26. februarja

Eurosank 2012 Pokljuka, 25. februarja

Tek dveh dežel Rateče, 3. marca

Pohod po Vojkovih poteh na Nanos Podnanos, 4. marca

51. pokal Vitranc Podkoren in Kranjska Gora, od 9. do 11. marca

Pohod po Atilovi poti Kapelski vrh, 11. marca

Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici 2012 Planica, od 15. do 18. marca

32

Foto: Jana Jocif

K

rožna pot, ki povezuje tri gradove, Loški grad, Stolp na Kranclju in grad Divja Loka (Stari grad), se začne ob predstavitveni tabli pri vhodu na Loški grad. Vsi trije objekti so bili zgrajeni kot mestne utrdbe in so od 14. stoletja dalje varovali Škofjo Loko. Za sprehod po poti si morate vzeti dve uri časa, priporočljiva je pohodna obutev.

Najprej se povzpnete do Loškega gradu, kjer v muzeju izveste veliko zanimivega tudi o preostalih dveh utrdbah. Od grajskih vrat naprej sledite kažipotom in pridete do razvalin Stolpa na Kranclju, najstarejšega gradu iz 12. stoletja. Stolp, obdan z obzidjem in globokim jarkom, je

imel več nadstropij in je bil visok okoli 30 metrov. V potresu leta 1511 je bil popolnoma porušen.

Pot nadaljujete do prevala Kobila, kjer s ceste zavijete desno na gozdno pot, po kateri prispete do razvalin Starega gradu. Stare listine govorijo o Wildenlachu, v katerem so prebivali roparski vitezi, kasneje loški vitezi. Tudi na tem gradu se je obrambna funkcija končala po usodnem potresu, saj ga od takrat niso obnavljali.

Po poti skozi Vincarško grapo pridete v Vincarje, ki so dobile ime po viničarjih, ki so za potrebe škofov gojili vinsko trto. V staro mestno jedro se vrnete, če sledite Selški Sori po desnem bregu.

Vir: Turizem Škofja Loka

P R E M I K I

V

T E M A T S K A

S L O G U

I Z D A J A

R E V I J E

T R E N D I

MODA IN ŽIVLJENJSKI SLOG IZIDE 16. 3. 2012 Kontakt: Polona Koštomaj

01 30 91 532

p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

ČRNE MASKE M a r i j

Dirigent: Uroš Lajovic R e ž i s e r: Ja n e z B u r g e r Premiera v Ljubljani: 2. 3. 2012 Ponovitve: od 3. 3. do 6. 3. 2012 Cankarjev dom, Gallusova dvorana w w w. o p e r a . s i

Ko p r o d u k c i j a :

K o g o j