Prva knjiga Hermasovega pastirja, ki se imenuje Njegova videnja VIZIJA 1 1 Tisti, ki me je vzgojil, je v Rimu prodal neko mlado dekle; ko sem jo videl mnogo let pozneje, sem se je spomnil in jo začel ljubiti kot sestro. Nekaj časa pozneje sem jo videl, kako se umiva v reki Tiberi; in sem ji ponudil roko ter jo potegnil iz reke. 2 In ko sem jo zagledal, sem si mislil: Kako srečen bi bil, če bi imel takšno ženo, tako zaradi lepote kot zaradi obnašanja. To sem si mislil in nisem več mislil. Toda kmalu zatem, ko sem hodil in premišljeval o teh mislih, sem začel častiti to božje bitje in si mislil, kako plemenita in lepa je bila. 3 Ko sem malo hodil, sem zaspal. Duh me je pograbil in me odnesel skozi neko mesto proti desni, skozi katero nihče ni mogel iti. To je bil kraj med skalami, zelo strm in neprehoden za vodo. 4 Ko sem šel mimo tega kraja, sem prišel na ravnino; in tam sem padel na kolena, začel moliti h Gospodu in priznavati svoje grehe. 5 Medtem ko sem molil, se je odprlo nebo in zagledal sem ženo, ki sem si jo želel, kako me pozdravlja z neba in pravi: »Herma, pozdravljen!« Pogledal sem jo in rekel: »Gospa, kaj delaš tukaj?« Odgovorila mi je: »Prišla sem gor, da te pred Gospodom obtožim greha.« 6 Gospa, sem rekel, me boš prepričala? Ne, je rekla, ampak poslušaj besede, ki ti jih bom povedala. Bog, ki prebiva v nebesih in je vse stvari ustvaril iz nič in jih pomnožil zaradi svoje svete Cerkve, se jezi nate, ker si grešila proti meni. 7 Odgovoril sem ji in rekel: »Gospa, če sem grešil zoper tebe, mi povej, kje ali na katerem mestu ali kdaj sem ti kdaj rekel kako neprimerno ali nepošteno besedo?« 8 Ali te nisem vedno cenil kot gospo? Ali te nisem vedno spoštoval kot sestro? Zakaj si potem zoper mene snuješ te hudobne stvari? 9 Nato se mi je nasmehnila in rekla: »V tvojem srcu se je pojavila želja po hudobiji. Ali se ti ne zdi slabo, če se pravičnemu človeku v srcu pojavi hudobna želja?«
10 Za takšnega je to res greh, in to zelo velik, kajti pravični človek misli, kar je pravično. In če tako ravna in hodi pokonci, bo imel Gospoda v nebesih naklonjenega v vsem svojem delu. 11 Tisti pa, ki v svojih srcih mislijo hudobno, si nalagajo smrt in ujetništvo; še posebej pa tisti, ki ljubijo sedanji svet in se hvalijo s svojim bogastvom, ne menijo pa za prihodnje dobre stvari; njihove duše tavajo gor in dol in ne vedo, kam naj se usmerijo. 12 To pa velja za tiste, ki so dvolične, ki ne zaupajo v Gospoda in zaničujejo ter zanemarjajo svoje življenje. 13 Ti pa moli h Gospodu in on bo ozdravil tvoje grehe in grehe vse tvoje hiše in grehe vseh svojih svetih. 14 Takoj ko je izrekla te besede, so se nebesa zaprla in jaz sem ostal popolnoma prevzet od žalosti in strahu; in si rekel: Če se mi to šteje za greh, kako se bom potem lahko rešil? 15 Ali kako naj sploh kdaj prosil Gospoda za svoje številne in velike grehe? S kakšnimi besedami naj ga prosil, naj se mi usmili? 16 Medtem ko sem o teh stvareh premišljeval in v sebi premišljeval, so glej, nasproti mene postavili stol iz najbelejše volne, svetleče kakor sneg. 17 In prišla je starka v svetli obleki, s knjigo v roki, in je sedela sama ter me pozdravila: »Hermas, pozdrav!« Jaz pa sem, poln žalosti in joka, odgovoril: »Zdrava, Gospa!« 18 In mi je rekla: »Zakaj si žalosten, Hermas, ki si bil ponavadi potrpežljiv, skromen in vedno vesel?« Odgovoril sem ji: »Gospa, neka ugledna ženska me je oštela, ker mi je povedala, da sem grešil proti njej.« 19 Odgovorila je: »Daleč od Božje služabnice kaj takega. Morda pa se je v tvojem srcu porodila njena želja. Kajti takšna misel dela Božje služabnike krive greha.« 20 Takšna gnusna misel ne sme biti v Božjem služabniku; niti tisti, ki ga Duh preizkuša, ne sme hrepeneti po hudem; še posebej pa Herma, ki se vzdržuje vseh hudobnih poželenj in je poln vse preprostosti in velike nedolžnosti. 21 Vendar se Gospod ne jezi toliko nate zaradi tebe samega, temveč zaradi tvoje hiše, ki je storila hudobijo zoper Gospoda in zoper svoje starše. 22 In ker iz naklonjenosti do svojih sinov nisi opomnil svoje hiše, ampak si jim dovolil živeti hudobno, zato se Gospod jezi nate, a ozdravil bo vse hudobije, ki se dogajajo
Prva knjiga Hermasovega pastirja - Vizije
v tvoji hiši. Kajti zaradi njihovih grehov in krivic si ves zatopljen v posvetne zadeve. 23 Zdaj pa se je Božje usmiljenje usmililo tebe in tvoje hiše in te je zelo potolažilo. Samo ti ne tavaj, ampak bodi mirnega duha in tolaži svojo hišo. 24 Kakor delavec, ki prinaša svoje delo, ga ponuja komur koli hoče, tako tudi ti, ko vsak dan učiš, kaj je pravično odrekano velikemu grehu. Zato ne nehaj opominjati svojih sinov, kajti Gospod ve, da se bodo pokesali z vsem srcem in bodo zapisani v knjigo življenja. 25 In ko je to rekla, mi je dodala: »Bi me poslušala brati?« Odgovoril sem ji: »Gospa, bom.« 26 »Poslušajte torej,« je rekla; in odprla je knjigo ter brala, slavno, veliko in čudovito, stvari, ki si jih nisem mogla zapomniti. Kajti bile so grozne besede, ki jih nihče ne bi mogel prenesti. 27 Vendar sem si njene zadnje besede zapomnil, saj jih je bilo le malo in so nam bile zelo koristne. 28 Glejte mogočnega Gospoda, ki je s svojo nevidno močjo in s svojo izjemno modrostjo ustvaril svet in s svojim slavnim nasvetom polepšal svoje stvarjenje in z besedo svoje moči utrdil nebo in zemljo ustanovil na vodah; in s to mogočno krepostjo ustanovil svojo sveto Cerkev, ki jo je blagoslovil. 29 Glejte, odstranil bo nebesa in gore, hribe in morja; in vse bo razjasnjeno njegovim izvoljencem; da jim bo lahko izpolnil obljubo, ki jo je obljubil, z veliko častjo in veseljem; če bodo le izpolnjevali Božje zapovedi, ki so jih prejeli z veliko vero. 30 In ko je končala z branjem, je vstala s stola; in glej, prišli so štirje mladeniči in odnesli stol proti vzhodu. 31 Poklicala me je k sebi, se dotaknila mojih prsi in mi rekla: »Ti je bilo moje branje všeč?« Odgovorila sem: »Gospa, te zadnje stvari so mi všeč, toda tisto, kar se je zgodilo prej, je bilo hudo in težko.« 32 Rekla mi je: »Te poslednje stvari so za pravične, prejšnje pa za upornike in pogane.« 33 Medtem ko se je pogovarjala z menoj, sta se pojavila dva moža, jo vzela na ramena in odšla proti vzhodu, kjer je bil stol. 34 Veselo je odšla in mi rekla: »Herma, bodi dobre volje.« VIZIJA 2 1 Ko sem bil na poti v Kumo, približno ob istem času kot leto prej, sem se začel spominjati videnja, ki sem ga imel prej. In duh me je spet odnesel in me pripeljal na isti kraj, kjer sem bil leto prej. 2 In ko sem prišel na kraj, sem padel na kolena in začel moliti h Gospodu in slaviti njegovo ime, ker me je imel za vrednega in mi je razodel moje prejšnje grehe. 3 In ko sem vstal od molitve, glej, sem pred seboj zagledal starko, ki sem jo videl lani, kako hodi in bere neko knjigo. 4 In rekla mi je: Ali moreš to povedati Božjim izvoljencem? Odgovoril sem ji: Gospa, toliko stvari si ne morem zapomniti, ampak daj mi knjigo in jih bom zapisal. 5 »Vzemi,« pravi, »in mi ga vrni.« 6 Takoj ko sem ga prejel, sem se umaknil na določeno mesto na polju in prepisal vsako črko, ker nisem našel zlogov.
7 In komaj sem končal, kar je bilo napisano v knjigi, mi je bila knjiga nenadoma iztrgana iz roke, a nisem videl, kdo jo je iztrgal. 8 Po petnajstih dneh, ko sem se postil in z vso gorečnostjo prosil Gospoda, mi je bilo razodeto razumevanje pisma. Pismo pa je bilo tole: 9 Tvoje potomstvo, o Hermas, je grešilo proti Gospodu in izdalo svoje starše s svojo veliko hudobijo. Imenovali so jih izdajalci svojih staršev in so nadaljevali svojo izdajo. 10 In zdaj so k drugim grehom svojim in oskrunjenju svoje hudobnosti dodali še razuzdanost; tako so napolnili mero svojih krivic. Ti pa grajaj svoje sinove z vsemi temi besedami in svojo ženo, ki bo tvoja sestra, in naj se nauči zadrževati svoj jezik, s katerim obrekuje. 11 Ko bo to slišala, se bo vzdržala in dosegla usmiljenje. 12 In tudi oni bodo poučeni, ko jih boš oštel s temi besedami, ki ti jih je Gospod zapovedal razodeti. 13 Tedaj jim bodo odpuščeni grehi, ki so jih doslej zagrešili, in grehi vseh svetih, ki so grešili vse do danes; če se bodo pokesali z vsem srcem in iz svojih src odstranili vse dvome. 14 Kajti Gospod je prisegel pri svoji slavi glede svojih izvoljencev, ko je prav zdaj odločil, da če kdo greši, ne bo rešen. 15 Kajti kesanje pravičnih ima svoj konec; dnevi kesanja so se dopolnili za vse svete, za pogane pa je kesanje vse do poslednjega dne. 16 Zato povej tistim, ki so nad cerkvijo, naj urejajo svoje poti v pravičnosti, da bodo lahko v celoti prejeli obljubo z veliko slavo. 17 Zato stojte trdno vi, ki delate pravičnost, in jo delajte še naprej, da boste odšli s svetimi angeli. 18 Srečni ste vsi, ki boste prestali veliko preizkušnjo, ki je pred vami, in kdor koli ne bo zatajil svojega življenja. 19 Kajti Gospod je prisegel pri svojem Sinu, da bo, kdor se boji za svoje življenje, zatajil tudi njega v prihodnjem svetu. 20 Tistim pa, ki ga ne bodo nikoli zanikali, bo v svojem neizmerno velikem usmiljenju naklonjen. 21 Ti pa, Hermas, ne spominjaj se hudobij, ki so jih storili tvoji sinovi, in ne zanemarjaj svoje sestre, temveč poskrbi, da se popravijo svojih prejšnjih grehov. 22 Kajti ta nauk jih bo poučil, če se ne boš spomnil, kaj so hudobno storili. 23 Spomin na hudobije namreč povzroča smrt, pozabitev nanje pa večno življenje. 24 Ti pa, o puščavniki, si prestal veliko posvetnih težav zaradi prestopkov svoje hiše, ker si jih zanemaril, kot da ti ne pripadajo; in si ves zaposlen s svojim velikim poslom. 25 Vendar boš rešen zaradi tega, ker nisi odstopil od živega Boga, in tvoja preprostost in edinstvena vzdržnost te bosta ohranili, če boš v njih vztrajal. 26 Da, rešili bodo vse, ki delajo take stvari in hodijo v nedolžnosti in preprostosti. 27 Takšni bodo premagali vso brezbožnost in ostali do večnega življenja. 28 Blagor vsem, ki delajo pravičnost, saj ne bodo za vedno pogubljeni. 29 Ti pa boš rekel: »Glej, prihaja velika preizkušnja.« Če se ti zdi prav, ga spet zanikaj. 30 Gospod je blizu tistim, ki se k njemu obračajo, kakor je zapisano v knjigi Heldama in Modala, ki sta prerokovala Izraelovim sinovom v puščavi.
Prva knjiga Hermasovega pastirja - Vizije
31 Razodeto mi je bilo, bratje, medtem ko sem spal, od zelo lepega mladeniča, ki me je vprašal: »Kaj misliš o tisti starki, od katere si prejel knjigo? Kdo je?« Odgovoril sem: »Sibila.« 32 »Motiš se,« je rekel, »ni ona.« Rekel sem: »Kdo je potem ona, gospod?« Odgovoril mi je: »Božja cerkev je.« 33 In rekel sem mu: Zakaj se potem zdi stara? Torej je,« je rekel, »stara ženska, ker je bila prva vsega stvarstva in svet je bil ustvarjen zanjo. 34 Po tem sem doma v svoji hiši imel prikazen in starka, ki sem jo videl prej, je prišla k meni in me vprašala, ali sem njeno knjigo že izročil starešinam cerkve? Odgovoril sem, da še nisem. 35 Odgovorila je: »Dobro si storil, kajti imam ti še nekaj besed povedati. Ko pa bom dokončala vse besede, jih bodo izvoljeni jasno razumeli.« 36 Napiši dve knjigi in eno pošlji Klementu in eno Grapteju. Klemen jo bo namreč poslal v tuja mesta, ker mu je to dovoljeno, Grapte pa bo opominjal vdove in sirote. 37 Bral pa boš v tem mestu s starešinami cerkve. VIZIJA 3 1 Videnje, ki sem ga videl, bratje, je bilo tole. 2 Ko sem se pogosto postil in molil h Gospodu, da bi mi razodel razodetje, ki mi ga je obljubil po starki; še isto noč se mi je prikazala in mi rekla: 3 Ker se tako mučiš in si tako želiš vse vedeti, pojdi na polje, kamor hočeš, in okoli šeste ure se ti bom prikazal in ti pokazal, kar moraš videti. 4 Vprašal sem jo: »Gospa, v kateri del polja?« Odgovorila je: »Kamor koli želiš, le izberi si dober in skrit kraj.« In preden sem začel govoriti in ji povedati kraj, mi je rekla: »Prišla bom, kamor koli želiš.« 5 Bil sem torej, bratje, na polju in sem se držal ure ter prišel na kraj, kamor sem ji naročil, naj pride. 6 In videl sem postavljeno klop; bila je platnena blazina, čez katero pa je bila razgrnjena odeja iz finega platna. 7 Ko sem videl, da so te stvari urejene na ta način in da ni bilo nikogar v prostoru, sem se začel čuditi, lasje so se mi postavili pokonci in nekakšna groza me je obšla, saj sem bil sam. 8 Ko pa sem se zbral in se spomnil Gadove slave ter zbral pogum, sem padel na kolena in začel spet priznavati svoje grehe kakor prej. 9 In medtem ko sem to počel, je prišla tja starka s šestimi mladeniči, ki sem jih videl prej, in stala za mano, medtem ko sem molil, in me slišala, kako molim in priznavam svoje grehe Gospodu. 10 Dotaknila se me je in rekla: »Nehaj moliti samo za svoje grehe, moli tudi za pravičnost, da boš deležen nje v svoji hiši.« 11 Dvignila me je s kraja, me prijela za roko in me pripeljala k sedežu ter rekla mladeničem: Pojdite in gradite! 12 Takoj ko so odšli in sva ostala sama, mi je rekla: »Sedi sem.« Odgovoril sem ji: »Gospa, naj starejši sedejo najprej.« Rekla je: »Sedi, kakor ti velim.« 13 Ko sem hotel sesti na desno, mi ni dovolila, ampak mi je z roko dala znak, naj sedem na levo. 14 Ko sem torej premišljeval in bil poln žalosti, ker mi ni dovolila sedeti na desni strani, mi je rekla: »Hermes, zakaj si žalosten?«
15 Kraj, ki je na desni, je tistim, ki so že dosegli Boga in so trpeli za njegovo ime. Toda tebi je še veliko treba storiti, preden se boš, Banat, usedel z njimi. 16 Toda vztrajaj v svoji iskrenosti in sedel boš z njimi, kakor bodo sedeli vsi drugi, ki opravljajo njihova dela, in nosili bodo, kar so nosili. 17 Rekel sem ji: »Gospa, rad bi vedel, kaj so pretrpeli?« »Poslušaj torej,« je rekla: »Zveri, bičanje, ječe in križe zaradi njegovega imena.« 18 Zato jim pripada desnica svetosti in vsem drugim, ki bodo trpeli za Božje ime, levica pa pripada drugim. 19 Darila in obljube pa pripadajo obema, tistim na desnici in tistim na levici, le da imajo tisti, ki sedijo na desnici, nekaj slave pred drugimi. 20 Želiš pa sedeti na njihovi desnici, pa je tvojih napak veliko. Vendar boš očiščen svojih napak, kakor bodo tudi vsi, ki ne dvomijo, očiščeni vseh grehov, ki so jih storili do danes. 21 In ko je to rekla, je hotela oditi. 22 Zato sem padel pred njene noge in jo začel prositi zaradi Gospoda, da bi mi pokazala videnje, ki ga je obljubila. 23 Nato me je spet prijela za roko, me dvignila in me posadila na sedež na levi strani; in dvignila je neko svetlo palico ter mi rekla: »Vidiš to veliko stvar?« Odgovoril sem: »Gospa, ne vidim ničesar.« 24 Odgovorila je: »Ali ne vidiš nasproti sebe velikega stolpa, ki je zgrajen na vodi iz svetlečih, kvadratnih kamnov?« 25 Stolp je namreč na kvadratu zgradilo teh šest mladeničev, ki so prišli z njo. 26 Toda tisoči drugih mož so prinašali kamenje; nekateri so jih potegnili iz globine, drugi so jih vzeli iz zemlje in jih dali šestim mladeničem. Ti so jih vzeli in gradili. 27 Kar se tiče kamnov, ki so jih potegnili iz globine, so jih vse vložili v gradnjo; kajti bili so polirani in njihovi kvadrati so se natančno ujemali drug z drugim, tako da je bil eden spojen tako, da ni bilo videti prostora, kjer so se stikali, tako da je bil ves stolp videti, kot da bi bil zgrajen iz enega kamna. 28 Kar pa se tiče drugih kamnov, ki so jih vzeli s tal, so nekatere zavrgli, druge pa so vgradili v stavbo. 29 Kar se tiče tistih, ki so bili zavrnjeni, so nekatere izrezali in jih vlili v daljavi od stolpa; veliko drugih pa jih je ležalo okoli stolpa, ki jih niso uporabili pri gradnji. 30 Nekateri so bili namreč hrapavi, drugi so imeli razpoke, tretji pa so bili beli in okrogli, neprimerni za gradnjo stolpa. 31 Videl pa sem, kako so drugi kamni, odvrženi daleč stran od stolpa, padali na cesto, vendar niso nadaljevali poti, temveč so se odkotalili s poti na samoto. 32 Druge sem videl padati v ogenj in goreti; druge sem videl padati blizu vode, a se niso mogli skotaliti vanjo, čeprav so si zelo želeli pasti v vodo. 33 Ko mi je to pokazala, je bila hotela oditi. Jaz pa sem ji rekel: »Gospa, kaj mi koristi, če to vidim, pa ne razumem, kaj pomeni?« 34 Odgovorila mi je in rekla: »Zelo si prebrisana, ker želiš vedeti, kar se nanaša na stolp. Da, rekla sem, gospa, da bi to oznanila bratom, da bi se veselili in ko bi to slišali, bi slavili Boga z veliko slavo.« 35 Tedaj je rekla: Mnogi jih bodo slišali, in ko jih bodo slišali, se bodo nekateri veselili, drugi pa jokali. Pa vendar se bodo tudi ti, če se bodo pokesali, veselili.
Prva knjiga Hermasovega pastirja - Vizije
36 Poslušaj torej, kaj bom povedal o priliki o stolpu, in po tem me ne sprašuj več o razodetju. 37 Kajti ta razodetja imajo konec, saj so se izpolnila. Ti pa ne nehaš hrepeneti po razodetjih, ker si zelo nujen. 38 Kar se tiče stolpa, ki ga vidiš zgrajenega, sem jaz, namreč cerkev, ki sem se ti prikazala zdaj in prej. Zato me vprašaj, kaj hočeš glede stolpa, in razodel ti bom, da se boš veselil s svetniki. 39 Rekel sem ji: Gospa, ker si me nekoč imela za vrednega, da od tebe prejmem razodetje vseh teh stvari, mi jih povej. 40 Odgovorila mi je: »Kar koli se ti mora razodeti, se ti bo razodelo; le tvoje srce bodi z Gospodom in ne dvomi v nič, kar boš videl.« 41 Vprašala sem jo: »Gospa, zakaj je stolp zgrajen na vodi?« Odgovorila je: »Že prej sem ti rekla, da si zelo modra, ker si skrbno poiskala gradnjo, zato boš našla resnico.« 42 Poslušaj torej, zakaj je stolp zgrajen na vodi: ker tvoje življenje je in bo rešeno po vodi. Kajti utemeljen je na besedi vsemogočnega in častnega imena in ga podpira nevidna moč in krepost Boga. 43 Odgovorila sem ji in ji rekla: »To je zelo čudovito; toda, gospa, kdo je tistih šest mladeničev, ki gradijo?« 44,« je rekla, »to so Božji angeli, ki so bili najprej postavljeni in katerim je Gospod izročil vsa svoja bitja, da jih oblikujejo in gradijo ter jim vladajo. Kajti s temi bo gradnja stolpa dokončana.« 45 In kdo so drugi, ki jim prinašajo kamenje? 46 Tudi oni so sveti Gospodovi angeli, toda drugi so odličniji od teh. Ko bo torej vsa gradnja stolpa končana, bodo vsi skupaj gostili ob stolpu in slavili Boga, ker je zgradba stolpa končana. 47 Vprašal sem jo: »Rad bi vedel, v kakšnem stanju so kamni in kaj pomenijo.« 48 Odgovorila mi je in rekla: »Si mar boljši od vseh drugih, da se ti je to razodelo? Saj so pred teboj drugi in boljši od tebe, katerim bi se te vizije morale razodeti.« 49 Vendar pa ti je bilo in se ti bo razodelo, da bi se slavilo Božje ime, zaradi tistih, ki dvomijo in v svojih srcih razmišljajo, ali je to res ali ne. 50 Povej jim, da so vse te stvari resnične in da v njih ni ničesar, kar ne bi bilo resnično; ampak vse je trdno in resnično utemeljeno. 51 Poslušajte torej o kamnih, ki so v stavbi. 52 Kvadratni in beli kamni, ki se natančno ujemajo v svojih sklepih, so apostoli, škofje, učitelji in duhovniki, ki so po Božjem usmiljenju prišli, vodili, učili in sveto ter skromno služili Božjim izvoljencem, tako tistim, ki so zaspali, kot tistim, ki še ostanejo; in so se z njimi vedno strinjali, imeli mir v sebi in so drug drugega poslušali. 53 Zaradi tega se njihovi sklepi pri gradnji stolpa natančno stikajo. 54 Tisti, ki so izvlečeni iz globine in vgrajeni v stavbo, in katerih spoji se ujemajo z drugimi kamni, ki so že vgrajeni, so tisti, ki so že zaspali in so trpeli zaradi Gospodovega imena. 55 In kateri so drugi kamni, gospa, ki so prineseni iz zemlje? Rada bi vedela, kaj so. 56 Odgovorila je: »Tisti, ki ležijo na tleh in niso zloščeni, so tisti, ki jih je Bog odobril, ker so hodili po Gospodovi postavi in ravnali po njegovih zapovedih.«
57 Tisti, ki so pripeljani in postavljeni v gradnjo stolpa, so mladi v veri in verni. In te angeli opominjajo, naj delajo dobro, ker v njih ni najti krivice. 58 Kdo pa so tisti, ki so jih zavrgli in položili ob stolp? 59 To so taki, ki so grešili in so se pripravljeni pokesati; zato niso vrženi daleč od stolpa, ker bodo koristni za gradnjo, če se bodo pokesali. 60 Tisti, ki se torej še niso pokesali, če se bodo pokesali, bodo postali močni v veri; to je, če se pokesajo zdaj, medtem ko se stolp gradi. Kajti če bo gradnja končana, potem ne bo prostora, kamor bi jih lahko dali, ampak bodo zavrnjeni; kajti to prednost ima samo tisti, ki bo zdaj zunaj v stolpu. 61 Ali bi vedela, kdo so tisti, ki so bili izrezani in vrženi daleč od stolpa? Gospa, sem rekla, želim si tega. 62 To so otroci krivičnosti, ki so verjeli le v hinavščino, a se niso oddaljili od svojih hudobnih poti; zaradi tega ne bodo rešeni, ker zaradi svojih grehov niso nič koristni pri gradnji. 63 Zato so iztrebljeni in zavrženi daleč stran zaradi Gospodove jeze in ker so ga izzvali k jezi zoper njih. 64 Kar se tiče velikega števila drugih kamnov, ki si jih videl postavljenih okoli stolpa, a ne vgrajenih v zgradbe; tisti, ki so robustni, so tisti, ki so spoznali resnico, a v njej niso vztrajali niti se niso pridružili svetnikom in so zato nekoristni. 65 Tisti, ki imajo v sebi razpoke, so tisti, ki v svojih srcih gojijo nesoglasje drug proti drugemu in ne živijo v miru; ki so prijateljski, ko so prisotni s svojimi brati, a takoj ko se ločijo drug od drugega, njihova hudobija še vedno ostane v njihovih srcih: to so razpoke, ki jih vidimo v teh kamnih. 66 Pohabljeni in nizki so tisti, ki so sicer verovali, a so še vedno polni hudobije: zato so pohabljeni in ne zdravi. 67 Kaj pa so beli in okrogli kamni, gospa, in kateri niso primerni za gradnjo stolpa? 68 Odgovorila mi je in rekla: »Doklej boš še neumen in brez razumevanja, vse sprašujoč in ničesar ne razumejoč?« 69 To so tisti, ki imajo sicer vero, a imajo v sebi bogastvo tega sveta. Ko torej nastanejo težave, zaradi svojega bogastva in trgovanja zanikajo Gospoda. 70 Odgovoril sem ji in ji rekel: »Kdaj bodo torej koristni Gospodu?« »Ko jim bo odvzeto bogastvo, v katerem uživajo,« pravi, »tedaj bodo koristni Gospodu za njegovo gradnjo.« 71 Kajti kakor okrogel kamen, če ga ne odrežemo in nekoliko zavržemo, ne more postati kvadraten, tako tudi tisti, ki so bogati na tem svetu, če se njihovega bogastva ne zmanjša, ne morejo biti koristni za Gospoda. 72 Nauči se tega iz lastne izkušnje; ko si bil bogat, si bil nekoristen; zdaj pa si koristen in primeren za življenje, ki si ga začel; kajti tudi ti si bil nekoč eden od teh kamnov. 73 Kar se tiče preostalih kamnov, ki si jih videl odvržene daleč od stolpa in tekle po poti ter se skotalile s poti v puščave, so to tisti, ki so sicer verjeli, a so zaradi dvomov zapustili pravo pot, misleč, da bodo našli boljšo. Vendar tavajo in so nesrečni, saj gredo na puste poti. 74 Kamenje, ki je padlo v ogenj in zgorelo, je tisto, ki je za vedno odstopilo od živega Boga; niti jim nikoli ne pride na misel, da bi se pokesali zaradi naklonjenosti, ki jo gojijo do svojih poželenj in hudobij, ki jih zagrešijo. 75 Kaj pa so ostali, ki so padli ob vodo in se niso mogli skotaliti v vodo?
Prva knjiga Hermasovega pastirja - Vizije
76 To so taki, ki so slišali besedo in so se bili pripravljeni krstiti v Gospodovem imenu; a ker so premislili o veliki svetosti, ki jo zahteva resnica, so se umaknili in spet hodili za svojimi hudobnimi poželenji. 77 Tako je končala razlago stolpa. 78 Ker pa sem še vedno vztrajal, sem jo vprašal: »Ali je dovoljeno kesanje vsem tistim kamnom, ki so bili tako odvrženi in niso bili primerni za gradnjo stolpa, in ali bodo našli mesto v tem stolpu?« 79 Morda se bodo pokesali, je rekla, vendar ne bodo mogli priti v ta stolp; temveč bodo postavljeni na veliko nižji položaj in potem bodo trpeli in izpolnili dneve svojih grehov. 80 In zaradi tega bodo odstranjeni, ker so prejeli besedo pravičnosti; in potem bodo rešeni svojih stisk, če bodo v svojem srcu resnično razumeli, kaj so storili narobe. 81 Če pa tega čuta ne bodo imeli v svojih srcih, zaradi trdosrčnosti svojih src ne bodo odrešeni. 82 Ko sem jo torej nehal spraševati o vsem tem, mi je rekla: »Bi rad videl še kaj?« Ker sem si to želel videti, sem se zelo razveselil. 83 Zato se je ozrla name, se rahlo nasmehnila in mi rekla: »Vidiš sedem žensk okoli stolpa?« »Gospa,« sem rekel, »vidim jih.« 84, je odgovorila, »ta stolp podpirajo oni, po Gospodovem ukazu: zato poslušaj njihove posledice.« 85 Prva med njimi, ki se trdno drži z roko, se imenuje Vera, po njej bodo rešeni izvoljeni. Naslednja, ki je prepasana in je videti možata, se imenuje Vzdržnost: ona je hči Vere. 86 Kdor ji bo torej sledil, bo srečen v vsem svojem življenju, ker se bo vzdržal vseh hudobnih del, saj verjame, da bo, če se bo vzdržal vsake poželenja, dedič večnega življenja. In kaj, gospa, sem rekla, je ostalih pet? 87,« je odgovorila, »so hčere druga druge. Prva se imenuje Preprostost, druga Nedolžnost, tretja Skromnost, nato Disciplina in zadnja Ljubezen. Ko boš torej izpolnil dela njihove matere, boš zmožen vsega. 88 Gospa, sem rekel, rad bi vedel, kakšno posebno vrlino ima vsaka od teh. 89 »Poslušaj torej,« je odgovorila, »imata enake vrline, in njune vrline so povezane in si sledijo, tako kot sta se rodili.« 90 Iz vere izhaja vzdržnost; iz vzdržnosti preprostost; iz preprostosti nedolžnost; iz nedolžnosti skromnost; iz skromnosti disciplina in dobrodelnost. Zato so njihova dela sveta, čista in pravilna. 91 Kdor torej tem služi in se trdno drži njihovih del, bo prebival v stolpu s svetniki Božjimi. 92 Potem sem jo vprašal glede časov, ali je konec že blizu; 93 Ona pa je zavpila z močnim glasom: »O neumnež! Ali ne vidiš, da je stolp že stavba? Ko bo torej stolp dokončan in sezidan, bo imel konec; in res bo kmalu dokončan.« 94 Vendar mi ne postavljajte več vprašanj. Kar je bilo povedano, bo tebi in vsem svetnikom zadostovalo za osvežitev vašega duha. Kajti te stvari niso bile razodete samo tebi, ampak da jih razodeneš vsem. 95 Kajti zato moraš, o Hermes, po treh dneh razumeti te besede, ki ti jih začenjam govoriti, da jih boš lahko govoril na ušesa svetnikov; da bodo, ko jih bodo slišali in izpolnjevali, očiščeni svojih krivic in ti skupaj z njimi. 96 Poslušajte me torej, o sinovi moji, vzgojil sem vas v veliki preprostosti, nedolžnosti in skromnosti iz ljubezni do
Boga, ki se je na vas spustila v pravičnosti, da bi bili posvečeni in opravičeni vsega greha in hudobije; toda ne boste nehali svojih hudobnih dejanj. 97 Zato me sedaj poslušajte in imejte mir drug z drugim in obiskujte drug drugega in sprejmite drug drugega in ne uživajte samo v Božjih stvaritvah. 98 Dajajte radodarno tistim, ki so v stiski. Nekateri namreč s preobsežnim hranjenjem zbolijo za mesom in si škodujejo, medtem ko meso drugih, ki nimajo hrane, vene, ker jim primanjkuje hrane, in njihova telesa so izčrpana. 99 Zato vam ta nezmernost škoduje, ker imate, pa ne delite s tistimi, ki jim manjka. Pripravite se na sodbo, ki vas bo kmalu doletela. 100 Vi, ki ste najuglednejši, poiščite lačne, dokler stolp še ni dokončan. Kajti ko bo stolp dokončan, boste voljni delati dobro in ne boste našli prostora v njem. 101 Zato se varujte vi, ki se hvalite s svojim bogastvom, da ne bi morda tisti, ki so v pomanjkanju, vzdihovali in bi se njihovo vzdihovanje povzpelo k Bogu, in bi vas s svojim premoženjem zaprli zunaj vrat stolpa. 102 Glejte, zdaj vas svarim, ki ste postavljeni nad cerkvijo in imate radi najvišje sedeže, ne bodite podobni tistim, ki delajo hudobijo. 103 In resda nosijo svoj strup v škatlah, vi pa nosite svoj strup in okužbo v svojih srcih in jih ne želite očistiti ter zmešati svojih čutov s čistim srcem, da bi našli usmiljenje pri Velikem Kralju. 104 Pazite, otroci moji, da vas vaši spori ne bodo prikrajšali za življenje! Kako boste poučevali Božje izvoljence, ko sami želite karanja? Zato se svarite drug drugega in bodite v miru med seboj, da bom jaz, ki stojim pred vašim očetom, dal odgovor Gospodu za vas. 105 Ko je nehala govoriti z menoj, je prišlo šest mladeničev, ki so gradili, in jo odnesli v stolp; štirje drugi pa so zasedli sedež, na katerem je sedela, in tudi oni so se vrnili v stolp. Nisem videl njihovih obrazov, ker so bili s hrbti obrnjeni proti meni. 106 Ko je odhajala, sem jo prosil, naj mi razkrije, kaj se je zgodilo s tremi podobami, v katerih se mi je prikazala. 107 Ona pa mi je odgovorila: »O tem moraš vprašati drugega, da se ti razodene.« 108 Bratje, v prvem videnju lani se mi je prikazala zelo stara in sedela na stolu. 109 V drugi viziji je imela res mladosten obraz, toda njeno meso in lasje so bili stari; vendar se je z mano pogovarjala stoje in bila je bolj vesela kot prvič. 110 V tretjem videnju je bila v vseh pogledih veliko mlajša in lepa na pogled; le da je imela lase starejše osebe; vendar je bila videti vesela in je sedela na sedežu. 111 Zaradi tega sem bil zelo žalosten, dokler nisem razumel videnja. 112 Zato sem v nočni viziji videl isto starko, ki mi je rekla: Vsaka molitev potrebuje ponižnost. Postite se torej in od Gospoda boste izvedeli, kar prosite. Zato sem se nekega dne postil. 113 Iste noči se mi je prikazal mladenič in rekel: Zakaj si tako pogosto želiš razodetja v svojih molitvah? Pazi, da s tem, ko prosiš veliko stvari, ne škoduješ telesu. Naj ti ta razodetja zadostujejo. 114 Ali lahko vidiš pomembnejša razodetja od tistih, ki si jih že prejel?
Prva knjiga Hermasovega pastirja - Vizije
115 Odgovoril sem mu in rekel: Gospod, zaradi treh postav starke, ki so se mi prikazale, sprašujem le to eno stvar, da bo Razodetje popolno. 116 Odgovoril mi je: »Nisi brez razumevanja, ampak dvomi te delajo takšnega, ker tvoje srce ni z Gospodom.« 117 Odgovoril sem in rekel: "Vendar se bomo o teh stvareh podrobneje poučili od tebe." 118 »Poslušaj torej,« pravi, »številke, o katerih sprašuješ.« 119 In najprej se ti je v prvem videnju prikazala v podobi starke, ki je sedela na stolu, ker je bil tvoj stari duh zaradi tvojih slabosti in dvomljivosti tvojega srca razpadajoč in brez moči. 120 Kakor namreč ostareli nimajo upanja, da bi se obnovili, niti ne pričakujejo ničesar drugega kot svojega odhoda, tako si se tudi ti, oslabljen zaradi posvetnih opravil, prepustil lenobi in nisi odvrgel svoje skrbi od sebe na Gospoda. Tvoj razum se je zmedel in se v svoji žalosti postaral. 121 Ampak, gospod, rad bi vedel, zakaj je sedela na stolu? 122 Odgovoril je, ker vsak, ki je šibek, sedi na stolu zaradi svoje slabosti, da bi se njegova slabost lahko podprla. Poglejte torej podobo prvega videnja. 123 V drugem videnju si jo videl stati, z mladostnim obrazom in bolj veselo od prejšnjega; toda njeno meso in lasje so bili stari. Poslušaj, je rekel, tudi to priliko. 124 Ko se kdo postara, obupa nad sabo zaradi svoje slabosti in revščine ter ne pričakuje ničesar drugega kot zadnji dan svojega življenja. 125 Nenadoma pa mu je zapuščena dediščina in ko to sliši, vstane, se razveseli in si nadene novo moč. Ne sedi več, ampak stoji, in je rešen prejšnje žalosti; in ne sedi, ampak deluje pogumno. 126 Ko si torej slišal razodetje, ki ti ga je Bog razodel, ker se te je Bog usmilil in obnovil tvojega duha, si odložil svoje slabosti in prišla ti je moč, in okrepil si se v veri; in Bog se je, ko je videl tvojo moč, razveselil. 127 Zato vam je pokazal gradnjo stolpa in vam bo pokazal še druge stvari, če boste imeli mir z vsem srcem med seboj. 128 Toda v tretjem videnju si jo videl še mlajšo, lepo in veselo ter spokojnega obraza. 129 Kakor bi ga žalosten prišla kakšna dobra novica, takoj pozabi na svojo žalost in ne misli na nič drugega kot na dobro novico, ki jo je slišal; in sicer se potolaži in njegov duh se obnovi z veseljem, ki ga je prejel: tako ste se tudi vi poživili v svojem duhu, ko ste videli te dobre stvari. 130 In ker si jo videl sedeti na klopi, to pomeni močan položaj; kajti klop ima štiri noge in stoji trdno. In celo svet sam je podprt s štirimi elementi. 131 Tisti, ki se torej popolnoma pokesajo, bodo mladi, in tisti, ki se z vsem srcem odvrnejo od grehov, bodo utrjeni. 132 In sedaj, ko imaš Razodetje v celoti, ne prosi več, da bi ti bilo razodeto še kaj. 133 Če pa se bo kaj razodelo, vam bo to razodeto. VIZIJA 4 1 Bratje, dvajset dni po prejšnji viziji sem imel prikazen, ki je bila podoba bližajoče se stiske. Hodil sem po poljski poti. 2 Od javne poti do kraja, kamor sem šel, je približno deset stadijev; to je pot, ki je zelo malo obiskana. 3 In ko sem hodil sam, sem prosil Gospoda, naj potrdi razodetja, ki mi jih je pokazal po svoji sveti Cerkvi:
4 In vsem svojim služabnikom, ki so bili užaljeni, bi dal kesanje, da bi se poveličalo njegovo veliko in častno ime in ker me je imel za vrednega, da bi mi pokazal svoja čudesa, in da bi ga počastil in se mu zahvalil. 5 In glej, nekakšen glas mi je odgovoril: Ne dvomi, Hermas. Zato sem začel razmišljati in si govoriti: Zakaj bi dvomil, ko me je Gospod tako ustalil in sem videl tako veličastne stvari? 6 Šel sem le malo dlje, bratje, ko sem, glej, videl prah, ki se je dvigal proti nebu. Začel sem si govoriti: Ali prihaja čreda živine, ki dviga tak prah? 7 Bilo je približno furlong stran od mene. In glej, videl sem, kako se prah dviga vedno bolj, tako da sem začel sumiti, da je v tem nekaj nenavadnega. 8 In sonce je rahlo posijalo. In glej, videl sem veliko zver, kakor kita, in iz njenih ust so švigale ognjene kobilice. Zver je bila visoka približno sto metrov in glava je imela kakor velika lončena posoda. 9 Začel sem jokati in moliti Gospoda, da me reši iz tega. Tedaj sem se spomnil besede, ki sem jo slišal: Ne dvomi, Hermas. 10 Zato sem se, bratje, nadel božansko vero in se spomnil, kdo me je naučil velikih stvari, in se telesno izročil zveri. 11 Zver se je približevala tako, kot da bi lahko v trenutku požrla mesto. 12 Približal sem se ji in zver se je z vso svojo postavo razprostrla po tleh in ni iztegnila ničesar razen jezika, niti enkrat se ni premaknila, dokler nisem šel čisto mimo nje. 13 Zver je imela na glavi štiri barve: najprej črno, nato rdečo in krvavo, nato zlato in na koncu belo. 14 Ko sem šel mimo in šel kakih deset metrov naprej, glej, srečala me je neka devica, lepo okrašena, kakor da bi pravkar prišla iz svoje poročne sobe, vsa v belem, obuta v bele čevlje, s tančico čez obraz in prekrita s sijočimi lasmi. 15 Iz prejšnjih videnj sem vedel, da je to cerkev, in se še bolj razveselil. Pozdravila me je z besedami: »Pozdravljen, mož!« Pozdravil sem jo in rekel: »Gospa, pozdravljena!« 16 Odgovorila mi je: »Ali te ni nič srečalo, o mož?« Odgovoril sem: »Gospa, srečala me je takšna zver, ki bi lahko požrla celo ljudstvo; toda po Božji moči in po njegovem edinstvenem usmiljenju sem ji ušel.« 17 »Dobro si se izognil,« je rekla, »ker si vso svojo skrb prepustil Bogu in mu odprl svoje srce, verjel, da te ne more rešiti nič drugega kot njegovo veliko in častno ime.« 18 Zaradi tega je Gospod poslal svojega angela, ki je nad zverjo, ki ji je ime Hegrin, in ji zaprl usta, da te ne bi požrla. Ubežal si veliki preizkušnji po svoji veri in ker nisi dvomil o tako strašni zveri. 19 Pojdi torej in povej Božjim izvoljencem velike stvari, ki jih je storil zate. In jim povej, da je ta zver podoba preizkušnje, ki prihaja. 20 Če se torej pripravite, se mu lahko izognete, če bo vaše srce čisto in brezmadežno in če boste Bogu služili vse preostale dni brez pritožb. 21 Vse svoje skrbi preložite na Gospoda in on jih bo vodil. Verjemite v Boga, vi dvomljivci, kajti on zmore vse; lahko odvrne svojo jezo od vas in vam pošlje pomoč in varnost. 22 Gorje dvomljivcem, ki bodo slišali te besede in jih zaničevali! Bolje bi jim bilo, da se ne bi rodili. 23 Tedaj sem jo vprašal o štirih barvah, ki jih je imela zver na glavi. Odgovorila mi je: »Spet si radovedna, ker
Prva knjiga Hermasovega pastirja - Vizije
sprašuješ o teh stvareh.« Rekel sem ji: »Gospa, pokaži mi, kaj so.« 24 Poslušaj, je rekla; črnina, ki si jo videl, označuje svet, v katerem prebivaš. Ognjena in krvava barva pomeni, da mora biti ta doba uničena z ognjem in krvjo. 25 Zlati del ste vi, ki ste se iz njega rešili. Kakor se namreč zlato preizkuša v ognju in se iz njega izplača, tako ste na podoben način preizkušeni tudi vi, ki prebivate med ljudmi tega sveta. 26 Tisti torej, ki bodo vztrajali do konca in bodo preizkušeni, bodo očiščeni. In kakor se zlato s to preizkušnjo očisti in izgubi žlindro, tako boste tudi vi zavrgli vso žalost in težave ter postali čisti za gradnjo stolpa. 27 Bela barva pa označuje čas prihodnjega sveta, v katerem bodo prebivali Božji izvoljenci: kajti Božji izvoljenci bodo čisti in brezmadežni do večnega življenja. 28 Zato ne nehaj govoriti teh stvari na ušesa svetih. Tukaj imate podobo velike stiske, ki prihaja; ki vam, če hočete, ne bo nič pomenila. Zapomnite si torej, kar sem vam povedal. 29 Ko je to povedala, je odšla; a nisem videl, kam je šla. Nenadoma pa sem zaslišal hrup in se prestrašen obrnil nazaj, kajti mislil sem, da zver prihaja proti meni.