O Gospod, vsemogočni Bog naših očetov Abrahama, Izaka in Jakoba in njihovega pravičnega potomstva; ki je naredil nebo in zemljo z vsem okrasjem na njih; ki si z besedo svoje zapovedi zvezal morje; ki si zaprl globino in jo zapečatil s svojim strašnim in slavnim imenom; ki se ga vsi ljudje bojijo in trepetajo pred tvojo močjo; kajti veličastva tvoje slave ni mogoče prenesti in tvoja jezna grožnja proti grešnikom je pomembna: toda tvoja usmiljena obljuba je neizmerljiva in nedoumljiva; kajti ti si najvišji Gospod, velikega sočutja, potrpežljivosti, zelo usmiljen in se pokesaš človeških hudobij. Ti, o Gospod, po svoji veliki dobroti si obljubil kesanje in odpuščanje tistim, ki so grešili zoper tebe; in po svojem neskončnem usmiljenju si grešnikom določil kesanje, da se bodo rešili. Ti torej, Gospod, ki si Bog pravičnih, nisi pravičnim določil spreobrnjenja, kakor Abrahamu, Izaku in Jakobu, ki niso grešili proti tebi; a meni, grešniku, si določil kesanje: kajti grešil sem več kot morskega peska. Moji prestopki, o Gospod, so pomnoženi: moji prestopki so pomnoženi in nisem vreden, da bi gledal in videl nebeško višino zaradi množice svojih krivic. Sklenjen sem z mnogimi železnimi okovi, tako da ne morem dvigniti svoje glave in ne morem imeti nobene rešitve; kajti izzval sem tvojo jezo in storil hudo pred teboj; nisem izpolnjeval tvoje volje in nisem izpolnjeval tvojih zapovedi, postavil sem delali gnusobe in množili prestopke. Zdaj torej pripogibam koleno svojega srca in te prosim za milost. Grešil sem, o Gospod, grešil sem in priznavam svoje krivice: zatorej te ponižno prosim, odpusti mi, o Gospod, odpusti mi in ne uniči me z mojimi krivicami. Ne bodi večno jezen name, tako da mi pridržiš zlo; niti me ne obsodi na spodnje dele zemlje. Kajti ti si Bog, in sicer Bog tistih, ki se pokesajo; in v meni boš pokazal vso svojo dobroto, ker boš rešil mene, nevrednega, po svojem velikem usmiljenju. Zato te bom hvalil na veke vse dni svojega življenja: kajti vse nebeške sile te hvalijo in tvoja je slava na veke vekov. Amen.