Gideon, mogočni pogumni mož Sodniki 6 1 Izraelovi sinovi so delali, kar je bilo hudo v GOSPODOVIH očeh, in GOSPOD jih je dal v roke Madiancem za sedem let. 2 In roka Madiancev je bila močna nad Izraelom; in zaradi Madiancev so si Izraelovi sinovi naredili brloge, ki so v gorah, jame in trdnjave. 3 Ko je Izrael posejal, so prišli Midjanci, Amalečani in sinovi Vzhoda, celo ti so prišli proti njim; 4 Utaborili so se proti njim in uničili pridelek zemlje do Gaze ter niso pustili Izraelu nobene hrane, ne ovce, ne vola, ne osla. 5 Prišli so namreč s svojo živino in šotori, v množici kakor kobilice; kajti tako oni kot njihove kamele niso imeli števila. Vdrli so v deželo, da bi jo uničili. 6 Izrael je bil zaradi Midjancev zelo obubožan, zato so Izraelovi sinovi vpili h GOSPODU. 7 Ko so Izraelovi sinovi vpili h GOSPODU zaradi Midjancev, 8 Da je GOSPOD poslal preroka k sinovom Izraelovim, ki jim je rekel: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Jaz sem vas izpeljal iz Egipta in vas izpeljal iz hiše suženjstva; 9 Rešil sem vas iz rok Egipčanov in iz rok vseh, ki so vas zatirali, jih pregnal pred vami in vam dal njihovo deželo; 10 Rekel sem vam: Jaz sem GOSPOD, vaš Bog; ne bojte se bogov Amorejcev, v katerih deželi prebivate! Vendar niste poslušali mojega glasu. 11 In prišel je angel Gospodov in sedel pod hrast, ki je bil v Ofri, in je pripadal Abiezrejcu Joašu. Njegov sin Gideon pa je mlatil pšenico v stiskalnici, da bi jo skril pred Midjanci. 12 In prikazal se mu je angel Gospodov in mu rekel: Gospod je s teboj, junaški junak! 13 Gideon mu je rekel: »O, moj Gospod, če je GOSPOD z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsi njegovi čudeži, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so govorili: ‘Ali nas ni GOSPOD izpeljal iz Egipta? Zdaj pa nas je GOSPOD zapustil in nas izročil v roke Midjancem?’« 14 GOSPOD pa ga je pogledal in rekel: »Pojdi s to svojo močjo in rešil boš Izraela iz rok Madiancev. Ali te nisem jaz poslal?« 15 In mu je rekel: »O moj Gospod, s čim naj rešim Izraela? Glej, moja družina je v Manaseju revna in jaz sem najmanjši v hiši svojega očeta.«
1
Gideon, mogočni pogumni mož
16 In GOSPOD mu je rekel: »Resnično bom s teboj in pobil boš Midjance kakor enega moža.« 17 In mu reče: Če sem našel milost v tvojih očeh, mi pokaži znamenje, da govoriš z menoj. 18 Ne odhajaj od tod, prosim, dokler ne pridem k tebi in ti ne prinesem svojega darila ter ga položim predte. On pa reče: Ostal bom, dokler se ne vrneš. 19 Gideon je šel noter in pripravil kozlička in nekvašene kruhke iz efe moke. Meso je dal v košaro, juho pa je vlil v lonec, mu jo prinesel pod hrast in mu jo ponudil. 20 In angel Božji mu je rekel: »Vzemi meso in nekvašene kruhke ter jih položi na to skalo in izlij juho.« In storil je tako. 21 Tedaj je angel Gospodov iztegnil konec palice, ki jo je imel v roki, in se dotaknil mesa in nekvašenih kruhov. In ogenj je vzšel iz skale in požrl meso in nekvašene kruhe. Nato je angel Gospodov izginil izpred njegovih oči. 22 Ko je Gideon spoznal, da je to angel Gospodov, je rekel: »Gorje mi, Gospod BOŽE, kajti videl sem angela Gospodovega iz obličja v obličje.« 23 In GOSPOD mu je rekel: »Mir bodi s teboj, ne boj se, ne boš umrl.« 24 Gideon je tam zgradil oltar GOSPODU in ga imenoval Jehova Šalom. Ta je še danes v Ofri Abiezerjevcev. 25 In zgodilo se je tisto noč, da mu je GOSPOD rekel: Vzemi očetovega mladega vola, drugega vola, starega sedem let, in podri Baalov oltar, ki ga ima tvoj oče, in posekaj gaj, ki je poleg njega! 26 In zgradi oltar GOSPODU, svojemu Bogu, na vrhu te skale, na določenem mestu, in vzemi drugega junca ter ga darujte kot žgalno daritev z drvmi iz gozdička, ki ga boste posekali. 27 Gideon je vzel deset mož izmed svojih služabnikov in storil, kakor mu je bil naročil GOSPOD. Ker se je bal očetove hiše in mestnih mož, tega ni mogel storiti podnevi, je storil ponoči. 28 Ko so možje iz mesta zgodaj zjutraj vstali, glej, Baalov oltar je bil podrt in gaj, ki je bil ob njem, je bil posekan, in drugega vola so darovali na zgrajenem oltarju. 29 Drug drugemu so rekli: »Kdo je to storil?« In ko so povprašali in vprašali, so rekli: »Gideon, Joasov sin, je to storil.« 30 Tedaj so možje mesta rekli Joašu: »Pripelji ven svojega sina, da umre, ker je podrl Baalov oltar in ker je posekal gaj, ki je bil poleg njega.« 31 Joaš pa reče vsem, ki so stali zoper njega: »Ali boste prosili za Baala? Ga boste rešili? Kdor se bo zanj prosil, naj bo usmrčen, še preden je jutro. Če je bog, naj se sam zavzema zanj, ker je nekdo podrl njegov oltar.« 32 Zato ga je tisti dan imenoval Jerubaal, rekoč: Naj se Baal pravda zoper njega, ker mu je podrl oltar. 33 Tedaj so se zbrali vsi Midjanci in Amalečani in sinovi vzhoda, prešli in se utaborili v Jezreelski dolini. 34 Duh Gospodov pa je prišel na Gideona in zatrobil je na trobento; Abiezer pa se je zbral za njim. 35 In poslal je sle po vsem Manaseju, ki se je zbral za njim; poslal je sle tudi k Aserju, k Zebulonu in k Neftaliju, in prišli so jim naproti. 36 Gideon pa reče Bogu: »Če hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si rekel, 37 Glej, na gumno bom razgrnil runo; in če bo rosa samo na runu, na vsej zemlji pa bo suho, bom vedel, da boš po moji roki rešil Izraela, kakor si rekel. 38 In tako je bilo: kajti zgodaj zjutraj je vstal, zložil runo in ožel roso iz runa, polno posodo vode. 39 Gideon pa reče Bogu: »Naj se ne razjezi zoper mene, da bom spregovoril le tokrat. Prosim, poskusim le tokrat z runom. Naj bo suho samo na runu, na vsej zemlji pa naj bo rosa.« 40 In Bog je storil tako tisto noč; kajti samo runo je bilo suho, rosa pa je bila na vsej zemlji.
Sodniki 7 1 Tedaj je Jerubbaal, to je Gideon, in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, zgodaj vstal in se utaboril ob vodnjaku Haród. Madianska vojska je bila na severni strani proti njim, ob hribu More v dolini.
2
Gideon, mogočni pogumni mož
2 In GOSPOD reče Gideonu: Ljudstva, ki je s teboj, je preveč, da bi dal Midjance v njihove roke, da se Izrael ne bi pretvarjal pred mano in rekel: Moja roka me je rešila. 3 Zdaj pa oznani ljudstvu: Kdor se boji in se boji, naj se vrne in zgodaj odide z gore Gilead. Vrnilo se jih je dvaindvajset tisoč, ostalo pa jih je deset tisoč. 4 In GOSPOD reče Gideonu: Ljudstva je še preveč; pripelji jih k vodi, in tam jih bom preizkusil zate. In zgodi se, da za kogar ti rečem: Naj gre s teboj, ta gre s teboj; in za kogar ti rečem: Naj ne gre s teboj, ta ne gre. 5 In pripeljal je ljudstvo k vodi. In GOSPOD je rekel Gideonu: Vsakega, ki bo lopal vodo z jezikom, kakor lopa pes, postavi posebej; prav tako vsakega, ki se bo priklonil na kolena, da bi pil. 6 Število tistih, ki so si lopali vodo in si jo dajali na usta, je bilo tristo mož; vse ostalo ljudstvo pa se je priklonilo na kolena, da bi pilo vodo. 7 In GOSPOD reče Gideonu: S tristo možmi, ki so lopali vodo, vas bom rešil in dal Midjance v vaše roke. Vsa druga ljudstva pa naj gredo, vsak na svoj kraj. 8 Ljudstvo je torej vzelo v roke živež in trobente. Vse preostale Izraelce je poslal, vsakega v njegov šotor, tistih tristo mož pa je obdržal. Madianska vojska pa je bila pod njim v dolini. 9 In zgodilo se je tisto noč, da mu je GOSPOD rekel: Vstani, pojdi dol v tabor, kajti dal sem ti ga v roke. 10 Če pa se bojiš iti dol, pojdi ti s svojim služabnikom Puro dol v tabor. 11 In slišal boš, kaj bodo rekli, in potem se ti bodo roke okrepile, da boš šel dol v tabor.« Tedaj je šel dol s svojim služabnikom Purojem, zunaj oboroženih mož, ki so bili v taboru. 12 Midjanci in Amalečani in vsi sinovi vzhoda so ležali v dolini kakor kobilice, in njihove kamele so bile brez števila, kakor pesek ob morju. 13 Ko je Gideon prišel, je bil tam mož, ki je svojemu tovarišu pripovedoval sanje in rekel: »Sanjal sem sanje in glej, ječmenov kruh se je skotalil v midjansko taborišče in prišel do šotora ter ga udaril, da je padel, in ga prevrnil, tako da je šotor obležal naokoli.« 14 Njegov tovariš pa odgovori in reče: To ni nič drugega kot meč Gideona, Joasovega sina, Izraelca; kajti v njegove roke je Bog dal Madiance in vso vojsko. 15 Ko je Gideon slišal pripovedovanje sanj in njihovo razlago, se je poklonil in se vrnil v Izraelovo vojsko ter rekel: »Vstanite, kajti GOSPOD vam je dal v roke midjansko vojsko.« 16 Tristo mož je razdelil v tri skupine in vsakemu dal v roko trobento, prazne vrče in svetilke v vrče. 17 In jim je rekel: »Poglejte me in storite enako! Ko pridem ven iz tabora, storite tudi vi, kakor bom storil jaz.« 18 Ko bom jaz in vsi, ki so z menoj, zatrobili na trobento, zatrobite tudi vi na trobente okoli vsega tabora in zakričite: »Meč Gospodov in Gideonov!« 19 Gideon in sto mož, ki so bili z njim, so prišli na zunanjo stran tabora na začetku srednje straže; ko so ravnokar postavili stražo, so zatrobili na trobente in razbili vrče, ki so jih imeli v rokah. 20 Tri čete so zatrobile na trobente in razbile vrče, v levi roki pa so držale svetilke, v desni pa trobente, da bi trobile z njimi. Vpili so: »Meč Gospodov in Gideonov!« 21 In vsak je stal na svojem mestu okrog tabora; in vsa vojska je tekla, vpila in zbežala. 22 Tristo mož je zatrobilo na trobente in GOSPOD je obrnil meč vsakega moža proti njegovemu bližnjemu, po vsej vojski. Vojska je zbežala v Betšito v Cereratu in na mejo Abelmehole do Tabata. 23 Izraelovi možje so se zbrali iz Neftalija, Aserja in vsega Manaseja in zasledovali Midjance. 24 Gideon je poslal sle po vsem Efraimskem gorovju in sporočil: »Pridite nad Midjance in pred njimi zavzemite vodo do Betbare in Jordana!« Vsi Efraimski možje so se zbrali in zavzeli vodo do Betbare in Jordana. 25 Ujeli so dva midjanska kneza, Oreba in Zeeba, in Oreba so ubili na skali Oreba, Zeeba pa so ubili pri Zeebovi stiskalnici. Zasledovali so Midjance in prinesli glavo Oreba in Zeeba Gideonu na drugo stran Jordana.
3
Gideon, mogočni pogumni mož
Sodniki 8 1 Efraimski možje so mu rekli: »Zakaj si nam tako storil, da nas nisi poklical, ko si šel bojovat z Midjanci?« In so ga ostro ošteli. 2 In jim je rekel: »Kaj sem jaz storil v primerjavi z vami? Ali ni Efraimovo paberkovanje boljše od Abiezerjeve trgatve?« 3 Bog vam je dal v roke madianska kneza, Oreba in Zeeba; kaj sem jaz mogel storiti v primerjavi z vami? Ko je to rekel, se je njihova jeza proti njemu polegla. 4 Gideon je prišel do Jordana in ga prečkal, on in tristo mož, ki so bili z njim, utrujeni in so jih še vedno zasledovali. 5 In reče možem iz Sukota: Dajte, prosim, hleb kruha ljudstvu, ki gre za menoj, kajti utrujeni so, jaz pa zasledujem Zebaha in Zalmuno, kralja madianska. 6 In sukotski knezi rekoše: »Ali sta Zebahova in Zalmunova roka že v tvoji roki, da bi dajali kruh tvoji vojski?« 7 Gideon je rekel: »Ko mi bo GOSPOD dal Zebaha in Zalmuno v roke, vam bom raztrgal meso s trnjem puščave in z robidovjem.« 8 In šel je od tam gor v Penuel in jim govoril prav tako. In možje iz Penuela so mu odgovorili, kakor so mu odgovorili možje iz Sukota. 9 In rekel je tudi možem iz Penuela: »Ko se bom vrnil v miru, bom podrl ta stolp.« 10 Zebah in Zalmuna sta bila v Karkorju in z njima njune vojske, kakih petnajst tisoč mož, vsi, ki so ostali od vseh vojsk sinov vzhoda; kajti padlo jih je sto dvajset tisoč mož, oboroženih z mečem. 11 Gideon je šel po poti tistih, ki so prebivali v šotorih vzhodno od Nobaha in Jogbehe, in je porazil vojsko, kajti vojska je bila varna. 12 Ko sta Zebah in Zalmuna zbežala, ju je zasledoval in ujel oba midjanska kralja, Zebaha in Zalmuna, ter zmedel vso vojsko. 13 Gideon, sin Joasov, se je vrnil iz boja, še preden je sončni vzhod vzšel. 14 In ujel je mladeniča izmed mož iz Sukota in ga vprašal; in ta mu je opisal sukotske kneze in starešine, sedemdeset in sedemdeset mož. 15 In prišel je k možem v Sukotu in rekel: Glej, Zebah in Zalmuna, s katerima sta me grajala, rekoč: Sta li Zebahova in Zalmunova roka že v tvoji roki, da bi dala kruha tvojim utrujenim možem? 16 Vzel je mestne starešine, puščavsko trnje in robide ter z njimi učil može iz Sukota. 17 In podrl je stolp Penuel in pobil može v mestu. 18 Tedaj je rekel Zebahu in Zalmuni: »Kakšni so bili možje, ki sta jih pobila na Taboru?« Odgovorila sta: »Kakor si ti, tako so bili tudi oni; vsak je bil podoben kraljevim otrokom.« 19 In rekel je: »To so bili moji bratje, sinovi moje matere. Kakor res živi GOSPOD, če bi jih pustili žive, vas ne bi ubil.« 20 In Jeterju, svojemu prvorojencu, je rekel: »Vstani in ju pobij!« Mladenič pa ni izvlekel meča, ker se je bal, ker je bil še mlad. 21 Zebah in Zalmuna sta rekla: »Vstani in napadi naju, kajti kakršen je človek, takšna je njegova moč.« Gideon je vstal, ubil Zebaha in Zalmuna in vzel okraske, ki so bili na vratovih njunih kamel. 22 Izraelovi možje so tedaj rekli Gideonu: »Vladaj nam ti in tvoj sin in sin tvojega sina, kajti rešil si nas iz rok Madiancev.« 23 Gideon jim je rekel: »Jaz vam ne bom vladal, tudi moj sin vam ne bo vladal. Gospod vam bo vladal.« 24 Gideon jim je rekel: »Prosil bi vas nekaj, da mi vsak od vas da uhane od svojega plena. Imeli so namreč zlate uhane, ker so bili Izmaelci.« 25 Odgovorili so: »Z veseljem jih bomo dali.« Razgrnili so oblačilo in vanj vrgli vsak uhane od svojega plena.
4
Gideon, mogočni pogumni mož
26 Teža zlatih uhanov, ki jih je zahteval, je bila tisoč sedemsto zlatih šeklov, poleg okraskov, ovratnic in škrlatnih oblačil, ki so jih nosili madianski kralji, in poleg verižic, ki so jih nosili okoli vratov njihovih kamel. 27 Gideon je iz tega naredil efód in ga postavil v svoje mesto, v Ofri. Ves Izrael je tja hodil za njim in se vlačugal. To je postalo past Gideonu in njegovi hiši. 28 Tako je bil Madian pokoren pred Izraelovimi sinovi, tako da niso več dvignili glave. In dežela je bila v Gideonovih dneh štirideset let v miru. 29 In Jerubbaal, sin Joasov, je šel in se naselil v svoji hiši. 30 Gideon pa je imel sedemdeset sinov, ki so se mu rodili iz zaroda, kajti imel je veliko žena. 31 Tudi njegova priležnica, ki je bila v Sihemu, mu je rodila sina, ki mu je dal ime Abimelek. 32 In Gideon, sin Joasov, je umrl v lepi starosti in je bil pokopan v grobu svojega očeta Joasa v Ofri Abiezerjev. 33 Takoj ko je Gideon umrl, so se Izraelovi sinovi spet obrnili k Baalom in se nečistovali ter si za boga postavili Baalberita. 34 Izraelovi sinovi se niso spominjali GOSPODA, svojega Boga, ki jih je rešil iz rok vseh njihovih sovražnikov naokoli. 35 Niso izkazali prijaznosti hiši Jerubbaalu, Gideonu, po vsej dobroti, ki jo je izkazal Izraelu.
Razčlenitev po verzih Zgodba o Gideonu v Knjigi sodnikov, od 6. do 8. poglavja, je ena najbolj prepričljivih pripovedi v Svetem pismu. Opisuje cikel upora in zatiranja naroda, nejevoljnega in prestrašenega klica nepričakovanega junaka, čudežno vojaško zmago, doseženo s samo 300 možmi, in zapletene posledice uspeha.
Poglavje 6: Zatiranje, klic in priprava Vrstice 1–6 (Zatiranje Midjancev): Ker so Izraelci delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, jih je Bog za sedem let izročil v roke Midjancev. Midjanci, Amalečani in sinovi Vzhoda so opustošili deželo, uničili pridelke in živino ter Izraelce prisilili, da so se skrivali v brlogih, jamah in gorah. Vrstice 7–10 (Preroška graja): Ko je Izrael zaradi Midjancev klical h Gospodu, je Bog poslal preroka, da bi jih spomnil na svojo milost – kako jih je izpeljal iz Egipta in jim zapovedal, naj se ne bojijo bogov Amorejcev – vendar niso ubogali njegovega glasu. Vrstice 11–16 (Prikaže se Gospodov angel): Gospodov angel je prišel in sedel pod hrast v Ofri, ki je pripadal Abiezrejcu Joašu. Njegov sin Gideon je mlatil pšenico v stiskalnici, da bi jo skril pred Midjanci. Angel je rekel: »Gospod je s teboj, junaški junak.« Gideon je to podvomil in opozoril na Izraelovo revščino in svoj nizek položaj v očetovi hiši. Gospod ga je zagotovil: »Resnično bom s teboj.« Vrstice 17–24 (Znam sprejema): Gideon je prosil za znamenje, ki bi dokazalo, da resnično govori Bog in pripravlja meso in nekvašene kolače. Ko se je angel s konico svoje palice dotaknil daritve, je iz skale švignil ogenj in jo požrl, angel pa je izginil. Ko je Gideon spoznal, kdo je to, se je bal za svoje življenje, toda Gospod mu je rekel: »Mir s teboj; ne boj se, ne boš umrl.« Gideon je tam zgradil oltar z imenom Jehova-šalom (Gospod je mir). Vrstice 25–32 (Uničenje Baalovega oltarja): Iste noči je Bog naročil Gideonu, naj vzame očetovega drugega bika in podre očetov Baalov oltar, pri čemer je posekal leseni gaj (Ašero) poleg
5
Gideon, mogočni pogumni mož
njega. Gideon je to storil ponoči z desetimi služabniki iz strahu pred svojo družino in meščani. Ko so ga naslednje jutro odkrili, so meščani zahtevali njegovo smrt, toda Joaš ga je branil in rekel: »Ali se boste zagovarjali za Baala? ... naj se sam zagovarja.« Zaradi tega so Gideona poimenovali Jerubbaal (»Naj se Baal zagovarja zoper njega«). Vrstice 33–35 (Božji Duh opolnomoči Gideona): Midjanci in Amalečani so se zbrali in utaborili v dolini Jezreel. »Gospodov Duh je prišel na Gideona« (dobesedno ga je oblekel) in zatrobil je na trobento ter zbral klane Abiezerja, Aserja, Zebulona in Neftalija, da bi mu sledili. Vrstice 36–40 (Znamenje runa): Gideon je še vedno iskal pomiritev in prosil Boga za znamenje z volnenim runom. Najprej je prosil, naj bo runo suho le, medtem ko so tla še vedno suha; Bog mu je to ustregel. Nato je prosil, naj bo runo suho, medtem ko so tla še vedno na rosnem površju; Bog je tudi to storil.
7. poglavje: Razredčena vojska in zmaga nad Midjanci Vrstice 1–3 (Obrezovanje vojske): Jerubbaal (Gideon) in njegova vojska sta taborila blizu vodnjaka Harod, medtem ko so bili Midjanci na severu. Bog je Gideonu rekel, da je ljudstva preveč , da si Izrael ne bi lastil slave nad Bogom. Bog je Gideonu naročil, naj oznani, da lahko vsak, ki se boji, odide. Odšlo je 22.000 mož , za seboj pa je ostalo 10.000. Vrstice 4–8 (Preizkus vode): Bog je rekel, da jih je še vedno preveč. Gideonu je naročil, naj jih pripelje k vodi, kjer jih bo ločil. Tisti, ki so vodo lopali z jeziki kot pes (300 mož), so bili ločeni. Tisti, ki so pokleknili, da bi pili, so bili poslani domov. Bog je obljubil, da bo z le 300 možmi izročil Madiance v Gideonove roke. Vrstice 9–15 (Midianske sanje): Tisto noč je Bog naročil Gideonu, naj gre v sovražnikov tabor, ker mu ga je dal v roke. Gideon je v spremstvu svojega služabnika Puraha slišal midjanskega vojaka, ki je svojemu tovarišu pripovedoval sanje o ječmenovem kruhu, ki se je skotalil v midjansko vojsko in zadel šotor, tako da se je ta zrušil. Drugi vojak je to razložil: »To ni nič drugega kot Gideonov meč ... kajti Bog mu je dal Midjance v roke.« Gideon se je poklonil Bogu in se samozavestno vrnil k svojim možem. Vrstice 16–22 (Strategija svetilk in vrčev): Gideon je 300 mož razdelil v tri čete. Vsakemu je dal trobento , prazen vrč in baklo (svetilko) v vrču . Ponoči so obkolili tabor, zatrobili na trobente, razbili vrče, držali bakle v levi roki in trobente v desni ter vzklikali: »Meč Gospodov in Gideonov!« Midjanski tabor je zajela panika in Gospod je v vsej vojski obrnil meč vsakega moža proti njegovemu bližnjemu. Vrstice 23–25 (Zasledovanje): Izraelci iz Neftalija, Aserja in Manaseja so zasledovali bežeče Midjance. Gideon je poslal sle čez Efraimsko goro, da bi zavzeli vode pred njimi pri Bet Bari in Jordanu, ter ujel in usmrtil dva midjanska kneza, Oreba in Zeeba , njuni glavi pa so prinesli nazaj Gideonu.
Poglavje 8: Zasledovanje, konflikti in posledice Vrstice 1–3 (Diplomatska resolucija z Efraimom): Efraimovi možje so se grenko pritoževali, da niso bili prej poklicani v boj. Gideon je odgovoril ponižno in taktno: »Kaj sem jaz zdaj storil v
6
Gideon, mogočni pogumni mož
primerjavi z vami? Ali ni Efraimovo paberkovanje boljše od Abiezerjeve trgatve?« Njegov blag odgovor je odvrnil njihovo jezo. Vrstice 4–9 (Zavrnitev v Sukotu in Penuelu): Gideon in njegovih 300 izčrpanih mož so prečkali reko Jordan in zasledovali preostala midjanska kralja Zebaha in Zalmuno. Starešine Sukota in Penuela so prosili za kruh, da bi nahranili utrujene čete, toda voditelji so se posmehovali Gideonu in zavrnili, češ da kraljev še niso ujeli. Gideon jih je opozoril, da se bo vrnil, da bi jih kaznoval s trnjem in robidovjem. Vrstice 10–17 (Kazen in ujetje): Gideon je presenetil preostalo midjansko vojsko in ujel kralja Zebaha in Zalmuno . Po vrnitvi je starešine Sukota kaznoval s puščavskim trnjem in robidovjem, podrl je penuelski stolp in pobil može v mestu. Vrstice 18–21 (Usoda kraljev): Gideon je vprašal Zebaha in Zalmuno, kakšne može sta ubila na Taboru, in odkril, da sta njegova brata. Ukazal je svojemu najstarejšemu sinu Jeterju, naj ju ubije, toda fant se je bal, ker je bil še mlad. Kralja sta nato prosila Gideona, naj ju sam ubije, in Gideon ju je ubil, pri čemer je z vratov njunih kamel snel okraske v obliki polmeseca. Vrstice 22–27 (Zlati efod in Izraelov spodrsljaj): Izrael je poskušal Gideona in njegovo rodbino postaviti za dedne vladarje, vendar je Gideon to odločno zavrnil in izjavil: »Gospod bo vladal nad vami.« Vendar je Gideon postavil prošnjo: naj mu vsak moški da uhan od svojega plena. Zbral je 1755 šekelov zlata in naredil efod ter ga postavil v svoje mesto Ofra. Žal je ves Izrael tam nečistoval za njim in postal je past za Gideona in njegovo hišo. Vrstice 28–35 (Gideonova smrt in Izraelova pozabljivost): Midjan je bil podjarmljen in dežela je imela mir 40 let v času Gideonovega življenja. Gideon je umrl v visoki starosti in bil pokopan v grobu svojega očeta Joaša. Takoj po njegovi smrti so se Izraelci vrnili k duhovnemu prešuštvu, častili Baal-berita in niso izkazali prijaznosti hiši Jerubaala (Gideona) za vse dobro, kar je storil.
Ključni nauki iz zgodbe o Gideonu Bog uporablja neverjetne in šibke: Gideon se je sprva skrival v strahu in je svoj klan imel za najšibkejšega v Manaseju. Bog je namerno zmanjšal njegovo vojsko z 32.000 na 300, da bi dokazal, da zmaga prihaja iz božanske moči, ne iz človeške. Potrpežljivost s človeškim dvomom: Bog je Gideonove globoke negotovosti in prošnje za znamenja (ogenj in runo) odzval z neverjetno potrpežljivostjo in milostjo ter mu nežno in korak za korakom krepil vero. Pravo vodstvo vključuje ponižnost: Gideon je uspešno obvladoval krhko plemensko politiko (pomiril je Efraimce) in odločno zavrnil kraljevsko oblast, priznavajoč, da naj Izraelu vlada samo Bog. Nevarnost kompromisa pri uspehu: Kljub neverjetnim zmagam je Gideonova stvaritev zlatega efoda postala duhovna past (malikovanje) za njegovo družino in narod, kar dokazuje, da je duhovna budnost potrebna tudi – in še posebej – po velikem zmagoslavju.
7