POGLAVJE 1 1 In Jozija je obhajal praznik pashe v Jeruzalemu svojemu Gospodu in je daroval pasho štirinajsti dan prvega meseca; 2 Potem ko je duhovnike postavil po njihovih dnevnih redih, oblečenih v dolga oblačila, v Gospodovem templju. 3 In rekel je levitom, svetim Izraelovim služabnikom, naj se posvetijo Gospodu in postavijo sveto Gospodovo skrinjo v hišo, ki jo je zgradil kralj Salomon, Davidov sin: 4 In rekel: Ne boste več nosili skrinje na svojih ramenih: zdaj torej služite Gospodu, svojemu Bogu, in služite njegovemu ljudstvu Izraelu ter vas pripravite po vaših družinah in sorodstvih, 5 Kakor je zapovedal David, kralj Izraela, in glede na veličastvo njegovega sina Salomona; in stoječ v templju glede na različna dostojanstva družin vas, levitov, ki služite v navzočnosti svojih bratov, Izraelovih sinov. , 6 Darujte pasho po vrstnem redu in pripravite daritve za svoje brate ter obhajajte pasho po Gospodovi zapovedi, ki je bila dana Mojzesu. 7 In ljudstvu, ki se je tam znašlo, je Jozija dal trideset tisoč jagnjet in kozličkov in tri tisoč telet: to je bilo dano od kraljevega denarja, kakor je obljubil, ljudstvu, duhovnikom in levitom. 8 In Helkias, Zacharias in Syelus, upravitelji templja, so dali duhovnikom za veliko noč dva tisoč šeststo ovc in tristo telet. 9 In Jekonija, Samaja in Natanael, njegov brat, Asabias, Ohiel in Joram, tisočniki, so dali levitom za pasho pet tisoč ovc in sedemsto telet. 10 In ko je bilo to storjeno, so duhovniki in leviti, ki so imeli nekvašene kruhe, stali v zelo lepem vrstnem redu po rodovih, 11 In v skladu z različnimi častmi očetov, pred ljudstvom, da darujejo Gospodu, kot je zapisano v Mojzesovi knjigi: in tako so storili zjutraj. 12 In pekli so pasho na ognju, kot se spodobi; daritve so namočili v medeninastih loncih in ponvah z dobrim okusom, 13 In jih postavi pred vse ljudstvo; potem pa so pripravili zase in za duhovnike, svoje brate, Aronove sinove. 14 Kajti duhovniki so darovali tolščino do noči; in leviti so pripravljali zase, duhovniki pa njihovi bratje, Aronovi sinovi. 15 Tudi sveti pevci, Asafovi sinovi, so bili v svojem redu, po Davidovem imenovanju, namreč Asaf, Zaharija in Jedutun, ki je bil iz kraljevega spremstva. 16 Poleg tega so bili vratarji pri vseh vratih; ni bilo dovoljeno, da bi nihče zapustil svojo običajno službo: kajti njihovi bratje so jim pripravili leviti. 17 Tako so bile stvari, ki so pripadale Gospodovim žrtvam, dovršene tisti dan, da so lahko obhajali pasho, 18 In darujte daritve na Gospodovem oltarju po ukazu kralja Jozija. 19 Tako so Izraelovi sinovi, ki so bili navzoči, obhajali tisti čas pasho in praznik sladkega kruha sedem dni. 20 In takšne pashe v Izraelu niso obhajali od časa preroka Samuela. 21 Da, vsi izraelski kralji niso obhajali take pashe, kot jo Jozija, in duhovniki, leviti in Judje, ki so jo obhajali z vsem Izraelom, ki so ga našli v Jeruzalemu. 22 Ta pasha se je obhajala v osemnajstem letu Jozijevega vladanja. 23 In dela ali Josias so bili pokončni pred svojim Gospodom s srcem, polnim pobožnosti. 24 Kar zadeva stvari, ki so se zgodile v njegovem času, so bile zapisane v prejšnjih časih glede tistih, ki so grešili in ravnali
hudobno proti Gospodu nad vsemi ljudstvi in kraljestvi, in kako so ga zelo žalostili, tako da so besede Gospod se je dvignil proti Izraelu. 25 Po vseh teh Josijevih dejanjih se je zgodilo, da je prišel faraon, kralj Egipta, da bi sprožil vojno pri Karhamisu pri Evfratu: in Jozija mu je šel nasproti. 26 Egiptovski kralj pa mu je poslal sporočilo: Kaj imam jaz s tabo, judejski kralj? 27 Gospod Bog me ni poslal proti tebi; kajti moja vojna je na Evfratu; in zdaj je Gospod z menoj, da, Gospod je z menoj, ki me žene naprej: odidi od mene in ne bodi proti Gospodu. 28 Toda Jozija mu ni odvrnil svojega voza, ampak se je lotil boja z njim, ne glede na besede preroka Jeremija, ki so bile izrečene iz Gospodovih ust: 29 Toda združil se je z njim v bitki v ravnini Magiddo in knezi so prišli proti kralju Joziju. 30 Tedaj je kralj rekel svojim služabnikom: Odpeljite me iz bitke; saj sem zelo šibek. In takoj so ga njegovi služabniki odpeljali iz boja. 31 Potem se je povzpel na svoj drugi voz; in ko so ga pripeljali nazaj v Jeruzalem, je umrl in bil pokopan v očetovem grobu. 32 In po vsem Judu so žalovali za Jozijem, da, prerok Jeremy je objokoval Jozija in poglavarji z ženskami so objokovali za njim vse do današnjega dne; in to je bilo izdano kot odlok, ki naj bi se nenehno izvajal v vsem narodu Izraela. 33 Te stvari so zapisane v knjigi zgodb Judovih kraljev in vsako od dejanj, ki jih je Jozija storil, in njegova slava in njegovo razumevanje Gospodove postave in stvari, ki jih je delal prej, in stvari, ki so zdaj recitirane, so opisane v knjigi kraljev Izraela in Judeje. 34 Ljudstvo je vzelo Joahaza, Jozijevega sina, in ga postavilo za kralja namesto njegovega očeta Josija, ko je bil star triindvajset let. 35 V Judeji in Jeruzalemu je vladal tri mesece; potem pa ga je egiptovski kralj odstavil z vladanja v Jeruzalemu. 36 In določil je davek na deželo sto talentov srebra in en talent zlata. 37 Egiptovski kralj je postavil tudi svojega brata kralja Joacima za kralja Judeje in Jeruzalema. 38 In zvezal je Joacima in plemiče, njegovega brata Zaraca pa je ujel in ga odpeljal iz Egipta. 39 Joacim je bil star petindvajset let, ko je postal kralj v deželi Judeji in Jeruzalemu; in delal je hudo pred Gospodom. 40 Zato je Nabuhodonosor, babilonski kralj, stopil proti njemu, ga zvezal z medeninasto verigo in ga odpeljal v Babilon. 41 Nabuhodonozor je prav tako vzel del Gospodovih svetih posod, jih odnesel in postavil v svojem templju v Babilonu. 42 Toda tiste stvari, ki so zapisane o njem ter o njegovi nečistosti in brezbožnosti, so zapisane v kronikah kraljev. 43 In Joacim, njegov sin, je kraljeval namesto njega; postal je kralj, ko je bil star osemnajst let; 44 In kraljeval je le tri mesece in deset dni v Jeruzalemu; in delal je hudo pred Gospodom. 45 Tako je po enem letu poslal Nabuhodonosor in dal, da so ga pripeljali v Babilon s svetimi Gospodovimi posodami; 46 In postavil Zedekija za kralja Judeje in Jeruzalema, ko je bil star enaindvajset let; in vladal je enajst let: 47 In tudi delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in ni se zmenil za besede, ki mu jih je izrekel prerok Jeremy iz Gospodovih ust. 48 In potem ko ga je kralj Nabuhodonozor prisilil, da priseže pri Gospodovem imenu, je sam prisegel in se uprl; in zakrknil
je svoj vrat, svoje srce, prestopil je zakone Gospoda, Izraelovega Boga. 49 Tudi upravitelji ljudstva in duhovnikov so storili marsikaj proti zakonom in prestopili vsa onesnaženja vseh narodov in oskrunili Gospodov tempelj, ki je bil posvečen v Jeruzalemu. 50 Kljub temu je Bog njihovih očetov poslal svojega glasnika, da jih pokliče nazaj, ker je prizanesel njim in tudi svojemu šotoru. 51 Vendar so imeli njegove poslance v posmeh; in glej, ko jim je Gospod govoril, so se norčevali iz njegovih prerokov. 52 Tako daleč naprej, da je on, jezen na svoje ljudstvo zaradi njihove velike brezbožnosti, ukazal kraljem Kaldejev, naj stopijo zoper njih; 53 Ki so pobili svoje mladeniče z mečem, da, celo v območju svojega svetega templja, in med njimi niso prizanesli ne mladeniču ne deklici, starcu ne otroku; saj jim je vse izročil v roke. 54 In vzeli so vse svete Gospodove posode, tako velike kot majhne, s posodami Božje skrinje in kraljevimi zakladi ter jih odnesli v Babilon. 55 Gospodovo hišo so požgali in porušili jeruzalemsko obzidje ter zažgali njegove stolpe. 56 In kar zadeva njene veličastne reči, nikoli niso prenehale, dokler niso vsega pokončale in izničile; ljudi, ki niso bili pobiti z mečem, pa je odpeljal v Babilon: 57 Ki so postali služabniki njemu in njegovim otrokom, dokler niso zavladali Perzijci, da bi izpolnili Gospodovo besedo, ki jo je izrekel Jeremijeva usta: 58 Dokler dežela ne bo uživala svojih sobot, bo počivala ves čas svojega opustošenja, dokler se ne dopolni sedemdeset let. POGLAVJE 2 1 V prvem letu perzijskega kralja Kira, da se izpolni Gospodova beseda, ki jo je obljubil po Jeremijevih ustih; 2 Gospod je obudil duha perzijskega kralja Kira in je razglasil po vsem svojem kraljestvu in tudi s pisanjem: 3 Rekoč: Tako pravi perzijski kralj Kir; Izraelov Gospod, Najvišji Gospod, me je postavil za kralja vsega sveta, 4 In ukazal mi je, naj mu zgradim hišo v Jeruzalemu v Judovju. 5 Če je torej kdo izmed vas iz njegovega ljudstva, naj bo Gospod, njegov Gospod, z njim in naj gre gori v Jeruzalem, ki je v Judeji, in naj zgradi hišo Izraelovega Gospoda: kajti on je Gospod, ki prebiva v Jeruzalemu. 6 Kdor torej prebiva v okoliških krajih, naj mu pomaga, pravim, tisti, ki so njegovi sosedje, z zlatom in srebrom, 7 Z darovi, s konji, z živino in drugimi stvarmi, ki so bile določene z zaobljubo, za Gospodov tempelj v Jeruzalemu. 8 Tedaj je vstal poglavar judejskih rodbin in Benjaminovega rodu; tudi duhovnike in levite in vse tiste, ki jih je Gospod spodbudil, da so šli gor in zgradili hišo Gospodu v Jeruzalemu, 9 In tisti, ki so prebivali okoli njih, in so jim pri vsem pomagali s srebrom in zlatom, s konji in govedom ter z zelo številnimi brezplačnimi darovi velikega števila, katerih misli so bile vzpodbujene k temu. 10 Kralj Kir je prinesel tudi svete posode, ki jih je Nabuhodonozor odnesel iz Jeruzalema in jih postavil v svoj tempelj malikov. 11 Zdaj, ko jih je Kir, perzijski kralj, pripeljal ven, jih je izročil svojemu zakladniku Mitridatu: 12 In on jih je izročil Sanabassarju, guvernerju Judeje.
13 In to je bilo njihovo število; Tisoč zlatih čaš in tisoč srebrnih, devetindvajset srebrnih kadilnic, trideset zlatih vial in dva tisoč štiristo deset srebrnih in tisoč drugih posod. 14 Vseh zlatih in srebrnih posod, ki so jih odnesli, je bilo pet tisoč štiristo devetinšestdeset. 15 Te je Sanabassar skupaj z ujetniki vrnil iz Babilona v Jeruzalem. 16 Toda v času perzijskega kralja Artekserksa Belemus, Mitridat, Tabelij, Ratum, Beeltetmus in tajnik Semelij, z drugimi, ki so bili z njimi v poveljstvu in so prebivali v Samariji in drugih krajih, so mu pisali proti tistim, ki so prebivali v Judeji in Jeruzalemu, sledijo ta pisma; 17 Kralju Artekserksu, našemu gospodu, tvojim služabnikom, Rathumu, piscu zgodb, in Semeliju, pisarju, in ostalim članom njihovega sveta ter sodnikom, ki so v Celosyriji in Feniciji. 18 Zdaj bodi znano gospodu kralju, da Judje, ki so od vas do nas, ko pridejo v Jeruzalem, to uporniško in hudobno mesto, zgradijo trge in popravijo njegove zidove ter položijo temelje tempelj. 19 Zdaj, če bodo to mesto in njegovo obzidje spet zgradili, ne bodo le zavrnili dajanja davka, ampak se bodo tudi uprli kraljem. 20 In glede na to, da so stvari, ki se nanašajo na tempelj, zdaj v rokah, menimo, da je primerno, da take stvari ne zanemarimo, 21 Toda govoriti z našim gospodom kraljem z namenom, da se, če je po vaši volji, to lahko poišče v knjigah vaših očetov: 22 In v kronikah boš našel, kar je zapisano o teh stvareh, in razumel boš, da je bilo tisto mesto uporniško, ki je vznemirjalo tako kralje kot mesta: 23 In da so bili Judje uporni in so tam vedno sprožali vojne; zaradi katerega je bilo tudi to mesto opustošeno. 24 Zato ti zdaj izjavljamo, o gospod kralj, da če bo to mesto znova zgrajeno in njegovo obzidje na novo postavljeno, odslej ne boš imel več prehoda v Celosyrio in Fenice. 25 Nato je kralj znova pisal Rathumusu, piscu zgodb, Beeltethmusu, Semelliusu, pisarju, in ostalim, ki so bili pooblaščeni, in prebivalcem Samarije, Sirije in Fenic, na ta način; 26 Prebral sem pismo, ki ste mi ga poslali: zato sem ukazal, naj skrbno preiščejo, in ugotovljeno je bilo, da se je tisto mesto od začetka borilo proti kraljem; 27 In možje tam so bili predani uporu in vojni: in da so bili mogočni in divji kralji v Jeruzalemu, ki so kraljevali in terjali davke v Celosiriji in Feniciji. 28 Zdaj sem torej ukazal, naj tem možem preprečim, da bi zgradili mesto, in paziti, da se v njem nič več ne stori; 29 In da ti hudobni delavci ne bodo več jezili kraljev, 30 Nato so kralj Artekserkses prebrali njegova pisma, Ratumus in Semelij, pisar, ter drugi, ki so bili z njimi v službi, so se v naglici odpravili proti Jeruzalemu s četo konjenikov in množico ljudi v bojnih vrstah, začeli ovirati graditelje ; in gradnja templja v Jeruzalemu je prenehala do drugega leta vladanja Dareja, perzijskega kralja. POGLAVJE 3 1 Ko je Darej zavladal, je priredil veliko gostijo za vse svoje podložnike in za vso svojo družino ter za vse medijske in perzijske kneze, 2 In vsem guvernerjem, poveljnikom in namestnikom, ki so bili pod njim, od Indije do Etiopije, sto sedemindvajset provinc.
3 In ko so jedli in pili ter se siti odpravili domov, je šel kralj Darij v svojo spalnico, zaspal in se kmalu zatem prebudil. 4 Nato so trije mladeniči, ki so bili stražarji, ki so čuvali kraljevo truplo, govorili drug z drugim; 5 Vsak izmed nas naj pove stavek: tistemu, ki bo premagal in čigar sodba se bo zdela modrejša od drugih, bo kralj Darij dal velika darila in velike stvari v znak zmage: 6 Kot, da bi bil oblečen v škrlat, da bi pil zlato in spal na zlatu, in imel voz z zlatimi uzdami in pokrivalo iz finega platna in verigo okoli vratu: 7 In sedel bo poleg Darija zaradi svoje modrosti in imenoval se bo Darij, njegov bratranec. 8 In potem je vsak napisal svojo obsodbo, jo zapečatil in položil pod svojo blazino kralja Dareja; 9 In rekel, da mu bodo nekateri dali spise, ko bo kralj vstal; in za čigar stran bodo kralj in trije perzijski knezi presodili, da je njegova obsodba najbolj modra, njemu bo dana zmaga, kot je bilo določeno. 10 Prvi je zapisal, Vino je najmočnejše. 11 Drugi je zapisal: Kralj je najmočnejši. 12 Tretji je zapisal Ženske so najmočnejše, a predvsem Resnica odnese zmago. 13 Zdaj, ko je kralj vstal, so vzeli njihove spise in mu jih izročili, tako da jih je prebral: 14 In poslal je poklical vse kneze Perzije in Medije, in guvernerje, in kapitane, in namestnike in glavne častnike; 15 In ga je posadil na kraljevi sodni stol; in spise so brali pred njimi. 16 In rekel je: »Pokličite mladeniče in sami bodo razglasili svoje kazni.« Tako so bili poklicani in so vstopili. 17 Rekel jim je: »Razjasni nam svoje mnenje o spisih. Nato je začel prvi, ki je govoril o moči vina; 18 In rekel je takole: O vi ljudje, kako zelo močno je vino! spravlja v zmoto vse ljudi, ki jo pijejo: 19 Zaradi tega sta um kralja in sirote eden; hlapca in svobodnjaka, reveža in bogataša: 20 Spremeni tudi vsako misel v veselje in veselje, tako da se človek ne spomni ne žalosti ne dolga: 21 In obogati vsako srce, tako da se človek ne spominja ne kralja ne guvernerja; in omogoča govoriti vse s talenti: 22 In ko so v svojih skodelicah, pozabijo na svojo ljubezen do prijateljev in bratov in malo zatem izvlečejo meče: 23 Ko pa so od vina, se ne spomnijo, kaj so storili. 24 O vi ljudje, ali ni vino najmočnejše, ki sili k temu? In ko je to rekel, je molčal. POGLAVJE 4 1 Nato je drugi, ki je govoril o kraljevi moči, začel govoriti: 2 O vi ljudje, ali se ne odlikujejo po moči ljudje, ki vladajo nad morjem in kopnim in vsem, kar je v njih? 3 Vendar je kralj še mogočnejši: saj je gospodar vseh teh stvari in ima oblast nad njimi; in kar koli jim ukaže, storijo. 4 Če jim reče, da se bojujejo eden proti drugemu, to storijo; če jih pošlje proti sovražnikom, gredo in porušijo gorske zidove in stolpe. 5 Ubijajo in so ubiti in ne kršijo kraljeve zapovedi: če zmagajo, vse prinesejo kralju, tako tudi plen in vse drugo. 6 Podobno za tiste, ki niso vojaki in nimajo opravka z vojnami, ampak uporabljajo živinorejo, ko ponovno požanjejo, kar so posejali, to prinesejo kralju in drug drugega prisilijo, da kralju plačujejo davek.
7 In vendar je samo en človek: če ukaže ubiti, ubijejo; če ukaže prizanesti, prizanesejo; 8 Če ukaže udariti, udarijo; če ukaže opustošiti, opustošijo; če ukaže zidati, zidajo; 9 Če ukaže posekati, posekajo; če ukaže saditi, sadijo. 10 Tako ga ubogajo vse njegovo ljudstvo in njegove vojske; poleg tega leže, jé in pije ter počiva. 11 Ti pa bdijo okoli njega, niti se ne sme nihče oddaljiti in opraviti svojega posla, niti mu v ničemer ne ugovarjajo. 12 O vi možje, kako naj ne bi bil kralj najmogočnejši, ko pa ga tako ubogajo? In držal se je za jezikom. 13 Nato je začel govoriti tretji, ki je govoril o ženskah in o resnici (to je bil Zorobabel). 14 O vi ljudje, ni veliki kralj, niti množica ljudi, niti vino ni tisto, kar se odlikuje; kdo jim torej vlada ali ima gospostvo nad njimi? ali niso ženske? 15 Ženske so rodile kralja in vse ljudstvo, ki vlada po morju in kopnem. 16 Tudi od njih so prišli: in negovali so tiste, ki so zasadili vinograde, iz katerih prihaja vino. 17 Ti izdelujejo tudi oblačila za moške; te prinašajo slavo ljudem; in brez žensk moški ne morejo biti. 18 Da, in če so ljudje zbrali skupaj zlato in srebro ali katero koli drugo dobrino, ali ne ljubijo ženske, ki je lepe naklonjenosti in lepote? 19 In ko pustijo vse te stvari, ali ne zazijajo in celo z odprtimi usti strmo pogledajo vanjo; in mar niso vsi ljudje bolj hrepeneli po njej kot po srebru ali zlatu ali kateri koli dobrini? 20 Mož zapusti svojega očeta, ki ga je vzgojil, in svojo domovino ter se oprime svoje žene. 21 Trdi, da svojega življenja ne preživi s svojo ženo. in se ne spominja ne očeta, ne matere, ne domovine. 22 Tudi po tem morate vedeti, da imajo ženske oblast nad vami: ali ne delate in se trudite in vse dajete in prinašate ženi? 23 Da, človek vzame svoj meč in gre na pot, da bi ropal in kradel, da bi plul po morju in po rekah; 24 In pogleda leva in gre v temi; in ko je ukradel, oplenil in oropal, to prinese svoji ljubezni. 25 Zato ljubi mož svojo ženo bolj kot očeta ali mater. 26 Da, mnogim je zmanjkalo pameti za ženske in so zaradi njih postali služabniki. 27 Mnogi so tudi poginili, se zmotili in grešili zaradi žensk. 28 In zdaj mi ne verjamete? ali ni kralj velik v svoji moči? ali se ga ne bojijo vse regije dotakniti? 29 Vendar sem videl njega in Apame, kraljevo priležnico, hčerko občudovanja vrednega Bartaka, sedeti na kraljevi desnici, 30 In vzela krono s kraljeve glave in jo dala sebi na glavo; tudi z levico je udarila kralja. 31 In vendar je ob vsem tem kralj zazijal in jo gledal z odprtimi usti: če se mu je smejala, se je smejal tudi on; če pa mu je bila kakorkoli nezadovoljna, ji je kralj rad laskal, da bi se pobotala z njim ponovno. 32 O vi moški, kako je lahko, da ne bi morale biti ženske močne, ko to počnejo? 33 Nato so se kralj in knezi spogledali: tako je začel govoriti o resnici. 34 O vi moški, ali niso ženske močne? Velika je zemlja, visoko je nebo, hitro je sonce na svoji poti, kajti on obkroži nebo naokrog in v enem dnevu pripelje svojo pot nazaj na svoje mesto. 35 Ali ni velik tisti, ki dela te stvari? zato je resnica velika in močnejša od vsega.
36 Vsa zemlja vpije k resnici in nebesa jo blagoslavljajo: vsa dela se tresejo in trepetajo ob njej in z njo ni nič krivičnega. 37 Vino je hudobno, kralj je hudoben, ženske so hudobne, vsi moški otroci so hudobni in taka so vsa njihova hudobna dela; in v njih ni resnice; v svoji nepravičnosti bodo tudi poginili. 38 Kar zadeva resnico, ta obstane in je vedno močna; živi in zmaguje za vedno. 39 Pri njej ni sprejemanja oseb ali nagrad; vendar dela, kar je pravično, in se vzdrži vsega nepravičnega in hudobnega; in vsem moškim je všeč njena dela. 40 Niti v njeni sodbi ni krivice; in ona je moč, kraljestvo, moč in veličastvo vseh starosti. Hvaljen Bog resnice. 41 In pri tem je molčal. In vse ljudstvo je takrat zavpilo in reklo: Resnica je velika in mogočna nad vsemi stvarmi. 42 Nato mu je kralj rekel: »Prosi, kar hočeš, več, kot je zapisano v pismu, in dali ti ga bomo, ker si najmodrejši; in ti boš sedel poleg mene in se boš imenoval moj bratranec. 43 Nato je rekel kralju: »Spomni se svoje obljube, ki si jo obljubil, da boš zgradil Jeruzalem na dan, ko si prišel v svoje kraljestvo, 44 In poslati proč vse posode, ki so bile odpeljane iz Jeruzalema, ki jih je Kir ločil, ko je obljubil, da bo uničil Babilon, in jih poslati nazaj tja. 45 Prav tako si se zaobljubil, da boš zgradil tempelj, ki so ga Edomci požgali, ko so Judejo opustošili Kaldejci. 46 In zdaj, o gospod kralj, to je tisto, kar zahtevam in kar želim od tebe, in to je knežja velikodušnost, ki izhaja iz tebe samega: želim torej, da izpolniš zaobljubo, ki jo izpolniš s svojimi usti zaobljubil si se nebeškemu kralju. 47 Tedaj je kralj Darij vstal, ga poljubil in zanj napisal pisma vsem zakladnikom, namestnikom in stotnikom in guvernerjem, da bi varno pripeljali na pot tako njega kot vse tiste, ki gredo z njim zidat Jeruzalem. . 48 Napisal je tudi pisma namestnikom, ki so bili v Celosiriji in Feniciji, in njim na Libanu, naj pripeljejo cedrov les iz Libana v Jeruzalem in naj z njim zgradijo mesto. 49 Poleg tega je zapisal za vse Jude, ki so šli iz njegovega kraljestva gor v Judovstvo, glede njihove svobode, da noben uradnik, noben vladar, noben namestnik ali blagajnik ne sme na silo vstopiti v njihova vrata; 50 In da mora biti vsa dežela, ki jo imajo, svobodna brez davka; in da bi morali Edomci predati vasi Judov, ki so jih tedaj posedovali: 51 Da, da bi bilo letno danih dvajset talentov za gradnjo templja, do časa, ko je bil zgrajen; 52 In drugih deset talentov na leto za vzdrževanje žgalnih daritev na oltarju vsak dan, kakor so imeli zapoved darovati sedemnajst: 53 In da bi imeli vsi tisti, ki so šli iz Babilona, da bi zgradili mesto, svobodno svobodo, prav tako oni kot njihovi potomci in vsi duhovniki, ki so odšli. 54 Zapisal je tudi glede. bremena in duhovniška oblačila, v katerih opravljajo službo; 55 In prav tako za naloge levitov, ki jim bodo dane do dne, ko bo hiša dokončana in Jeruzalem pozidan. 56 In ukazal je dati vsem, ki so hranili mesto, pokojnine in plače. 57 Poslal je tudi vse posode iz Babilona, ki jih je Kir ločil; in vse, kar je Cyrus zapovedal, je isto naročil tudi storiti in poslal v Jeruzalem. 58 Zdaj, ko je ta mladenič odšel ven, je povzdignil obraz proti nebu proti Jeruzalemu in hvalil nebeškega kralja, 59 In rekel: Od tebe prihaja zmaga, od tebe prihaja modrost in tvoja je slava in jaz sem tvoj služabnik.
60 Blagor ti, ki si mi dal modrost, ker se ti zahvaljujem, o Gospod naših očetov. 61 In tako je vzel pisma, šel ven in prišel v Babilon ter povedal vsem svojim bratom. 62 In hvalili so Boga svojih očetov, ker jim je dal svobodo in svobodo 63 Da bi šli gor in zgradili Jeruzalem in tempelj, ki se imenuje po njegovem imenu; in sedem dni so gostili z glasbami in veseljem. POGLAVJE 5 1 Za tem so bili glavni možje družin, izbrani glede na svoje rodove, da gredo gor s svojimi ženami, sinovi in hčerami, s svojimi hlapci in služkinjami ter z živino. 2 In Darej je poslal z njimi tisoč konjenikov, dokler jih niso varno pripeljali nazaj v Jeruzalem, in z glasbili, tabretami in piščali. 3 In vsi njihovi bratje so igrali in prisilil jih je, da gredo gor skupaj z njimi. 4 In to so imena mož, ki so šli gor, glede na njihove družine med njihovimi rodovi, po njihovih več glavah. 5 Duhovniki, sinovi Phineesa, sina Arona: Jezus, sin Josedeka, sina Saraja, in Joakim, sin Zorobabela, sina Salatiela, iz Davidove hiše, iz rodu Faresa, iz Judovo pleme; 6 Ki je govoril modre stavke pred perzijskim kraljem Darejem v drugem letu njegove vladavine, v mesecu nisanu, ki je prvi mesec. 7 In to so tisti iz Judov, ki so prišli iz ujetništva, kjer so prebivali kot tujci, ki jih je Nabuhodonozor, babilonski kralj, odpeljal v Babilon. 8 In vrnili so se v Jeruzalem in v druge dele Judov, vsak v svoje mesto, ki so prišli z Zorobabelom, z Jezusom, Nehemijo in Zaharijo in Rezajo, Enenijem, Mardohejem. Beelsarus, Aspharasus, Reelius, Roimus in Baana, njihovi vodniki. 9 Število njih v ljudstvu in njihovih upraviteljev, Forosovih sinov, dva tisoč sto dvainsedemdeset; Safatovih sinov štiristo dvainsedemdeset: 10 Aresovih sinov sedemsto šestinpetdeset: 11 Phaath Moabovih sinov dva tisoč osemsto dvanajst: 12 Elamovih sinov tisoč dvesto štiriinpetdeset; Zathulovih sinov devetsto petinštirideset; Corbejevih sinov sedemsto pet; Banijevih sinov šeststo oseminštirideset; 13 Bebajevih sinov šeststo triindvajset; Sadasovih sinov tri tisoč dvesto dvaindvajset; 14 Adonikamovih sinov šeststo sedeminšestdeset; Bagojevih sinov dva tisoč šestinšestdeset; Adinovih sinov štiristo štiriinpetdeset; 15 Aterezijevih sinov dvaindevetdeset; Ceilanovih in Azetasovih sinov sedeminsedemdeset; Azuranovih sinov štiristo dvaintrideset; 16 Ananijevih sinov sto enaindvajset: Aromovih sinov dvaintrideset in Basovih sinov tristo triindvajset; Azefuritovih sinov dvaindvajset; 17 Meterovih sinov tri tisoč pet; Betlomonovih sinov sto triindvajset; 18 iz Netofe petinpetdeset; iz Anatota sto oseminpetdeset; iz Betsamosa dvainštirideset; 19 Kiriatiarijevih petindvajset; Kaphirskih in Berotovih sedemsto triinštirideset; Pirovih sedemsto; 20 Oni iz Hadije in Ammidoja štiristo dvaindvajset; oni iz Cirama in Gabdesa šeststo enaindvajset;
21 Macalonovih sto dvaindvajset; Betolijevih dvainpetdeset; Nefisovih sinov sto šestinpetdeset: 22 Calamolalusovih in Onusovih sinov sedemsto petindvajset; Jerechusovih sinov dvesto petinštirideset: 23 Anovih sinov tri tisoč tristo trideset. 24 Duhovniki: sinovi Jedduja, sina Jezusovega med sinovi Sanasibovimi, devetsto dvainsedemdeset; sinovi Meruthovih tisoč dvainpetdeset; 25 Phassaronovih sinov tisoč sedeminštirideset; Carmejevih sinov tisoč sedemnajst. 26 Levitov: Jesujevih sinov, Kadmielovih, Banuasovih in Sudijskih, štiriinsedemdeset. 27 Sveti pevci: Asafovih sinov sto osemindvajset. 28 Vratarji: sinovi Salumovi, sinovi Jatalovi, sinovi Talmonovi, sinovi Dacobijevi, sinovi Teta, sinovi Samijevi, vsega sto devetintrideset. 29 Služabniki templja: sinovi Ezava, sinovi Asifa, sinovi Tabaota, sinovi Cerasa, sinovi Suda, sinovi Faleja, sinovi Labana, sinovi Graba, 30 Sinovi Acua, sinovi Uta, sinovi Cetab, sinovi Agaba, sinovi Subai, sinovi Anan, sinovi Cathua, sinovi Geddur, 31 Airusovi sinovi, Daisanovi sinovi, Noebovi sinovi, Chasebovi sinovi, Gazerini sinovi, Azijevi sinovi, Phineesovi sinovi, Azarejevi sinovi, Bastaijevi sinovi, Asanini sinovi , sinovi Meani, sinovi Naphisi, sinovi Acub, sinovi Acipha, sinovi Assur, sinovi Pharacim, sinovi Basaloth, 32 Sinovi Meeda, sinovi Coutha, sinovi Charea, sinovi Charcusa, sinovi Asererja, sinovi Thomoia, sinovi Nasitha, sinovi Atipha. 33 Sinovi Salomonovih služabnikov: Azafionovi sinovi, Farirovi sinovi, Jeelijevi sinovi, Lozonovi sinovi, Izraelovi sinovi, Safetovi sinovi, 34 Hagijini sinovi, Pharacaretovi sinovi, Sabijevi sinovi, Sarothijevi sinovi, Masiasovi sinovi, Garovi sinovi, Addusovi sinovi, Subovi sinovi, Apherrini sinovi, Barodisovi sinovi , sinovi Sabatovi, sinovi Alomovi. 35 Vseh služabnikov templja in sinov Salomonovih služabnikov je bilo tristo dvainsedemdeset. 36 Ti so prišli iz Thermeleth in Thelersas, Charaathalar jih je vodil in Aalar; 37 Niti niso mogli razkriti svojih družin niti svojega rodu, kako so iz Izraela: sinov Ladanovih, sinov Banovih, sinov Necodanovih šeststo dvainpetdeset. 38 In od duhovnikov, ki so si prilastili službo duhovništva in niso bili najdeni: sinovi Obdia, sinovi Accoza, sinovi Addusa, ki se je poročil z Augio, eno od Barzelusovih hčera, in je dobil ime po njegovem imenu. 39 In ko so v registru iskali opis sorodstva teh mož, a ga niso našli, so bili odstranjeni iz opravljanja službe duhovništva: 40 Kajti Nehemija in Atarija sta jima rekla, naj ne bosta deležna svetih stvari, dokler ne vstane veliki duhovnik, oblečen z naukom in resnico. 41 Iz Izraela torej, od njih, starih dvanajst let in več, jih je bilo vseh štirideset tisoč, razen hlapcev in dekel dva tisoč tristo šestdeset. 42 Njihovih hlapcev in dekel je bilo sedem tisoč tristo sedeminštirideset; pevcev in pevk dvesto petinštirideset; 43 Štiristo petintrideset kamel, sedem tisoč šestintrideset konj, dvesto petinštirideset mul, pet tisoč petsto petindvajset zveri, vprežene v jarem. 44 In nekateri izmed poglavarjev svojih družin so se, ko so prišli v Božji tempelj v Jeruzalemu, zaobljubili, da bodo po svojih zmožnostih znova postavili hišo na njegovem mestu,
45 In dati v sveto zakladnico del tisoč funtov zlata, pet tisoč srebra in sto duhovniških oblačil. 46 In tako so prebivali duhovniki in leviti in ljudstvo v Jeruzalemu in na deželi, tudi pevci in vratarji; in ves Izrael v svojih vaseh. 47 Toda ko je bil blizu sedmi mesec in ko so bili Izraelovi sinovi vsak na svojem mestu, so prišli vsi skupaj z enim soglasjem na odprto mesto prvih vrat, ki so proti vzhodu. 48 Nato so vstali Jezus, sin Josedekov, in njegovi bratje duhovniki ter Zorobabel, sin Salatielov, in njegovi bratje ter pripravili oltar Izraelovega Boga, 49 Na njem darovati žgalne daritve, kakor je izrecno zapovedano v knjigi Mojzesa, moža Božjega. 50 In zbrali so se k njim izmed drugih narodov dežele in postavili so oltar na njegovo lastno mesto, ker so bili vsi narodi dežele v sovraštvu z njimi in so jih zatirali; in darovali so daritve glede na čas in žgalne daritve Gospodu zjutraj in zvečer. 51 Obhajali so tudi praznik šotorov, kakor je zapovedano v postavi, in vsak dan darovali daritve, kakor je bilo v navadi. 52 In po tem stalne daritve in daritve ob sobotah, ob mlajih in vseh svetih praznikih. 53 In vsi, ki so se kakorkoli zaobljubili Bogu, so začeli darovati Bogu od prvega dne sedmega meseca, čeprav Gospodov tempelj še ni bil zgrajen. 54 In zidarjem in tesarjem so dajali denar, meso in pijačo z veseljem. 55 Tudi njim iz Sidona in Tira so dali avtomobile, da bi morali pripeljati cedre iz Libanusa, ki naj bi jih pripeljali s čolni do pristanišča Jopa, v skladu s tem, kot jim je ukazal perzijski kralj Kir. 56 In drugo leto in drugi mesec po njegovem prihodu v Božji tempelj v Jeruzalemu so začeli Zorobabel, Salatielov sin, in Jezus, Josedekov sin, in njuni bratje ter duhovniki in leviti in vsi, ki so bili pridi v Jeruzalem iz ujetništva: 57 In položili so temelj hiši Božji prvi dan drugega meseca, drugo leto po tem, ko so prišli v Jud in Jeruzalem. 58 In nad Gospodova dela so postavili levite, stare dvajset let. Tedaj so vstali Jezus, njegovi sinovi in bratje, in Kadmiel, njegov brat, in Madiabunovi sinovi, s sinovi Joda, Eliadunovega sina, s svojimi sinovi in brati, vsi leviti, ki so enodušno vodili posel, delati za pospeševanje del v Božji hiši. Tako so delavci zgradili Gospodov tempelj. 59 In duhovniki so stali oblečeni v svoja oblačila z glasbili in trobentami; in leviti, Asafovi sinovi, so imeli činele, 60 Peti zahvalne pesmi in hvaliti Gospoda, kakor je ukazal David, kralj Izraelov. 61 In peli so z močnim glasom pesmi v hvalo Gospodu, ker je njegova milost in slava na veke v vsem Izraelu. 62 In vse ljudstvo je trobilo na trobente in kričalo z močnim glasom ter pelo zahvalne pesmi Gospodu za postavitev Gospodove hiše. 63 Tudi izmed duhovnikov in levitov ter poglavarjev njihovih družin so staroselci, ki so videli prejšnjo hišo, prišli k gradnji te z jokom in močnim jokom. 64 Mnogi pa so s trobentami in veseljem kričali z močnim glasom, 65 Tako da se zaradi joka ljudstva ne bi slišale trobente; vendar je množica čudovito trobila, tako da se je slišalo daleč. 66 Ko so torej sovražniki Judovega in Benjaminovega rodu to slišali, so spoznali, kaj naj bi ta hrup trobent pomenil. 67 In spoznali so, da so tisti, ki so bili ujetniki, zgradili tempelj Gospodu Izraelovemu Bogu.
68 Šli so torej k Zorobabelu in Jezusu ter k družinskim poglavarjem in jim rekli: Gradili bomo skupaj z vami. 69 Kajti tudi mi, tako kot vi, ubogamo vašega Gospoda in mu žrtvujemo od dni Azbazareta, kralja Asircev, ki nas je pripeljal sem. 70 Tedaj so jim Zorobabel in Jezus ter poglavarji Izraelovih družin rekli: Ni nam in vam, da skupaj gradimo hišo Gospodu, svojemu Bogu. 71 Sami bomo zidali Izraelovemu Gospodu, kakor nam je zapovedal Kir, kralj Perzijcev. 72 Toda pogani v deželi, ki so težili prebivalcem Judeje in jih stiskali, so ovirali njihovo gradnjo; 73 In s svojimi skrivnimi spletkami ter ljudskimi prepričevanji in nemiri so ovirali dokončanje gradnje ves čas, ko je živel kralj Kir: tako so bili ovirani pri gradnji dve leti, do Darijeve vladavine. POGLAVJE 6 1 V drugem letu vladanja Darija Ageja in Zaharija, Adovega sina, preroka, sta prerokovala Judom v Judu in v Jeruzalemu v imenu Gospoda, Izraelovega Boga, ki je bil nad njimi. 2 Tedaj sta vstala Zorobabel, Salatielov sin, in Jezus, Josedekov sin, in začela zidati Gospodovo hišo v Jeruzalemu, z njimi pa so bili Gospodovi preroki in so jim pomagali. 3 Ob istem času je k njim prišel Sisin, guverner Sirije in Fenice, s Satrabuzanom in njegovimi tovariši ter jim rekel: 4 Po čigavem naročilu gradite to hišo in to streho in opravljate vse druge stvari? in kdo so delavci, ki opravljajo te stvari? 5 Judovskim starešinam pa je bila naklonjenost, ker je Gospod obiskal ujetništvo; 6 In niso bili ovirani pri gradnji, dokler ni bilo Dariju dano znamenje glede njih in prejet odgovor. 7 Kopija pisem, ki so jih Sisinnes, guverner Sirije in Fenice, in Satrabuzan s svojimi tovariši, vladarji v Siriji in Feniceji, napisali in poslali Dareju; Kralju Dareju, pozdrav: 8 Našemu gospodu kralju naj bo vse znano, da smo, ko smo prišli v deželo Judejo in vstopili v mesto Jeruzalem, našli v mestu Jeruzalem starešine Judov, ki so bili ujetniki 9 Graditi hišo Gospodu, veliko in novo, iz klesanih in dragih kamnov in les je bil že položen na stene. 10 In ta dela so opravljena z veliko hitrostjo in delo poteka uspešno v njihovih rokah ter je narejeno z vso slavo in marljivostjo. 11 Nato smo te starešine vprašali, rekoč: Po čigavem ukazu zidate to hišo in postavljate temelje tem delom? 12 Zato smo z namenom, da bi vam pisno dali znanje, od njih zahtevali, kdo so bili glavni izvajalci, in od njih smo zahtevali pisna imena njihovih glavnih mož. 13 Odgovorili so nam torej: »Smo služabniki Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo. 14 In kar zadeva to hišo, zgradil jo je pred mnogimi leti velik in močan izraelski kralj in je bila dokončana. 15 Ko pa so naši očetje razjezili Boga in grešili proti Izraelovemu Gospodu, ki je v nebesih, jih je predal v oblast Nabuhodonozorja, babilonskega kralja Kaldejcev; 16 Ki je podrl hišo in jo zažgal ter ljudi odpeljal v ujetništvo v Babilon. 17 Toda v prvem letu, ko je kralj Kir kraljeval nad babilonsko deželo, je kralj Kir napisal, naj zgradi to hišo. 18 In svete zlate in srebrne posode, ki jih je Nabuhodonosor odnesel iz hiše v Jeruzalemu in jih postavil v svoj tempelj, je
kralj Kir spet odnesel iz templja v Babilonu in jih je izročil Zorobabelu in vladarju Sanabassarju, 19 Z ukazom, naj odnese iste posode in jih postavi v tempelj v Jeruzalemu; in da se na njegovem mestu zgradi Gospodov tempelj. 20 Nato je isti Sanabasarus, ko je prišel sem, položil temelje Gospodove hiše v Jeruzalemu; in od tega časa do tega, ker je še vedno zgradba, še ni popolnoma končana. 21 Zdaj torej, če se kralju zdi dobro, naj se poišče med zapisi kralja Kira: 22 In če se ugotovi, da je bila gradnja Gospodove hiše v Jeruzalemu narejena s soglasjem kralja Kira, in če je naš gospod kralj tako naklonjen, naj nam to sporoči. 23 Nato je kralju Dareju ukazal, naj poišče med zapisi v Babilonu: in tako je bil v Ekbatanu, palači, ki je v državi Medija, najden zvitek, v katerem so bile te stvari zapisane. 24 V prvem letu vladanja Kira je kralj Kir ukazal, naj se ponovno zgradi Gospodova hiša v Jeruzalemu, kjer žrtvujejo z nenehnim ognjem: 25 Njegova višina naj bo šestdeset komolcev in široka šestdeset komolcev, s tremi vrstami klesanega kamna in eno vrsto novega lesa te dežele; in stroški za to bodo dani iz hiše kralja Cyrusa: 26 In da je treba svete posode Gospodove hiše, tako iz zlata kot iz srebra, ki jih je Nabuhodonozor odnesel iz hiše v Jeruzalemu in jih prinesel v Babilon, vrniti v hišo v Jeruzalemu in postaviti na mesto, kjer so bili prej. 27 Prav tako je ukazal, da morajo Sisinnes, guverner Sirije in Fenice, in Satrabuzan, in njihovi spremljevalci ter tisti, ki so bili imenovani za vladarje v Siriji in Feniceji, paziti, da se ne vmešavajo v kraj, ampak trpijo Zorobabela, služabnika Gospod in upravitelj Judeje ter judovski starešine, da bi zgradili hišo Gospodovo na tistem kraju. 28 Ukazal sem tudi, da se znova zgradi; in da si marljivo prizadevajo pomagati tistim, ki so iz ujetništva Judov, dokler ne bo dokončana Gospodova hiša: 29 In od davka Celosirije in Fenike je treba skrbno dati delež tem možem za daritve Gospodu, to je Zorobabelu, guvernerju, za junce, ovne in jagnjeta; 30 In tudi žito, sol, vino in olje, in to nenehno vsako leto brez nadaljnjega vprašanja, glede na to, kot bodo duhovniki, ki so v Jeruzalemu, označili, da se vsak dan porabi: 31 Da se daruje najvišjemu Bogu za kralja in za njegove otroke in da lahko molijo za svoje življenje. 32 In zapovedal je, da se vsakomur, ki bi se pregrešil, da, ali omalovaževal s čim prej izrečenim ali napisanim, iz njegove lastne hiše vzame drevo in ga nanj obesi ter vse njegovo imetje zaseže za kralja. 33 Gospod torej, čigar ime se tam kliče, naj popolnoma uniči vsakega kralja in narod, ki iztegne svojo roko, da bi oviral ali poškodoval tisto Gospodovo hišo v Jeruzalemu. 34 Jaz, kralj Darij, sem odredil, da se v skladu s temi stvarmi dela s skrbnostjo. POGLAVJE 7 1 Nato Sisinnes, guverner Celosirije in Fenice, in Satrabuzan s svojimi tovariši, ki so sledili zapovedim kralja Dareja, 2 Je zelo skrbno nadziral sveta dela, pomagal judovski staroselcem in upraviteljem templja. 3 In tako so sveta dela uspevala, ko sta preroka Aggej in Zaharija prerokovala.
4 In dokončali so te stvari po ukazu Gospoda, Boga Izraelovega, in s soglasjem perzijskih kraljev Kira, Darija in Artekserksa. 5 In tako je bila sveta hiša dokončana triindvajseti dan meseca adarja, v šestem letu perzijskega kralja Darija. 6 In Izraelovi sinovi, duhovniki in leviti ter drugi, ki so bili iz ujetništva, ki so bili dodani k njim, so storili po besedah, zapisanih v Mojzesovi knjigi. 7 In ob posvetitvi Gospodovega templja so darovali sto juncev, dvesto ovnov, štiristo jagnjet; 8 In dvanajst kozlov za greh vsega Izraela, po številu poglavarjev Izraelovih rodov. 9 Tudi duhovniki in leviti so stali oblečeni v svoja oblačila po svojih rodbinah v službi Gospodu, Bogu Izraelovemu, po Mojzesovi knjigi; in vratarji pri vseh vratih. 10 Izraelovi sinovi, ki so bili ujetniki, so obhajali pasho štirinajsti dan prvega meseca, potem ko so bili duhovniki in leviti posvečeni. 11 Tisti, ki so bili iz ujetništva, niso bili vsi skupaj posvečeni, ampak leviti so bili vsi skupaj posvečeni. 12 In tako so darovali pasho za vse ujetnike in za svoje brate duhovnike in zase. 13 In Izraelovi sinovi, ki so prišli iz ujetništva, so jedli, prav vsi tisti, ki so se ločili od gnusob ljudstva dežele in iskali Gospoda. 14 In sedem dni so obhajali praznik nekvašenih kruhov in se veselili pred Gospodom, 15 Kajti obrnil je proti njim nasvet asirskega kralja, da bi jim utrdil roke v delih Gospoda, Izraelovega Boga. POGLAVJE 8 1 In po teh dogodkih, ko je zavladal perzijski kralj Artekserkses, je prišel Ezdra, Sarajev sin, Ezerijev sin, Helkijev sin, Salumov sin, 2 Sadukov sin, Ahitobov sin, Amarijev sin, Eziasov sin, Meremothov sin, Zaraiasov sin, Saviasov sin, Boccasov sin, Abisumov sin, Phineesov sin , sin Eleazarja, sina Arona, velikega duhovnika. 3 Ta Ezdra je šel iz Babilona kot pisar, ki je bil zelo pripravljen na Mojzesovo postavo, ki jo je dal Izraelov Bog. 4 In kralj mu je izkazal čast, ker je našel milost v njegovih očeh v vseh njegovih prošnjah. 5 Z njim so šli tudi nekateri izmed Izraelovih sinov, izmed duhovnikov levitov, med svetimi pevci, vratarji in služabniki templja v Jeruzalem, 6 V sedmem letu Artekserksovega vladanja, v petem mesecu, je bilo to kraljevo sedmo leto; kajti odšli so iz Babilona prvi dan prvega meseca in prišli v Jeruzalem po uspešnem potovanju, ki jim ga je namenil Gospod. 7 Kajti Ezdra je imel zelo veliko spretnosti, tako da ni izpustil ničesar od Gospodove postave in zapovedi, ampak je ves Izrael učil postav in sodb. 8 Kopija naročila, ki je bila napisana od kralja Artekserksa in je prispela do Ezdre, duhovnika in bralca Gospodovega zakona, je ta, ki sledi; 9 Kralj Artekserkses pozdravlja Ezdra, duhovnika in bralca Gospodove postave: 10 Ker sem se odločil, da bom ravnal milostno, sem dal ukaz, da tisti iz judovskega naroda ter duhovnikov in levitov, ki so v našem kraljestvu, ki so voljni in si želijo, gredo s teboj v Jeruzalem. 11 Vsi torej, ki si to mislijo, naj odidejo s teboj, kakor se je zdelo dobro meni in mojim sedmim prijateljem svetovalcem;
12 Da bi lahko gledali na zadeve Judeje in Jeruzalema v skladu s tem, kar je v Gospodovi postavi; 13 In odnesite darila Izraelovemu Gospodu v Jeruzalem, ki smo jih jaz in moji prijatelji obljubili, in vse zlato in srebro, ki ga je mogoče najti v babilonski deželi, Gospodu v Jeruzalem, 14 Tudi s tem, kar daje ljudstvo za tempelj Gospoda, njihovega Boga v Jeruzalemu; in da se lahko zbere srebro in zlato za junce, ovne in jagnjeta in za to pripadajoče stvari; 15 Da bi darovali daritve Gospodu na oltarju Gospoda, svojega Boga, ki je v Jeruzalemu. 16 In kar hočete ti in tvoji bratje narediti s srebrom in zlatom, storite po volji svojega Boga. 17 In svete Gospodove posode, ki so ti dane za uporabo v templju tvojega Boga, ki je v Jeruzalemu, postavi pred svojega Boga v Jeruzalemu. 18 Česar koli drugega se spomniš za uporabo v templju svojega Boga, daj iz kraljeve zakladnice. 19 Jaz, kralj Artekserks, sem tudi ukazal varuhom zakladov v Siriji in Feniciji, da naj mu hitro dajo vse, kar Ezdra, duhovnik in bralec postave Najvišjega Boga, pošlje, 20 Do vsote sto talentov srebra, prav tako pšenice do sto korov, in do sto kosov vina in drugega v izobilju. 21 Naj se vse vestno izvaja po Božji postavi do Najvišjega Boga, da ne pride jeza nad kraljestvo kralja in njegovih sinov. 22 Zapovedujem vam tudi, da ne zahtevate nobenega davka ali kakršne koli druge obdavčitve od katerega koli od duhovnikov, ali levitov, ali svetih pevcev, ali vratarjev, ali služabnikov templja, ali kogar koli, ki opravlja dela v tem templju, in da nihče nima oblasti, da bi jim kaj vsiljeval. 23 In ti, Ezdra, po Božji modrosti postavi sodnike in pravičnike, da bodo lahko sodili v vsej Siriji in Feniki vsem tistim, ki poznajo postavo tvojega Boga; in tiste, ki tega ne vedo, boš učil. 24 In vsak, ki bo prekršil postavo tvojega Boga in kralja, bo skrbno kaznovan, bodisi s smrtjo ali drugo kaznijo, z denarno kaznijo ali zaporom. 25 Tedaj je rekel pisar Ezdra: Hvaljen bodi edini Gospod Bog mojih očetov, ki je položil to v srce kralju, da poveliča svojo hišo, ki je v Jeruzalemu: 26 In počastil me je v očeh kralja in njegovih svetovalcev ter vseh njegovih prijateljev in plemičev. 27 Zato sem bil opogumljen s pomočjo Gospoda, svojega Boga, in sem zbral može Izraelce, da so šli z menoj. 28 In to so poglavarji glede na svoje rodbine in več dostojanstev, ki so šli z menoj gor iz Babilona v času vladavine kralja Artekserksa: 29 Od Phineesovih sinov Gerson; od Itamarjevih sinov Gamael; od Davidovih sinov Lettus, Sechenijev sin; 30 Od Farezovih sinov Zaharija; in z njim je bilo preštetih sto petdeset mož. 31 Od Pahat Moabovih sinov Eliaonias, Zarajev sin, in z njim dvesto mož: 32 Od Zathoejevih sinov Sechenias, Jezelusov sin, in z njim tristo mož; od Adinovih sinov Obeth, Jonatanov sin, in z njim dvesto petdeset mož; 33 Od Elamovih sinov Jozija, Gotolijev sin, in z njim sedemdeset mož: 34 Od Safatijevih sinov Zaraja, Mihaelov sin, in z njim sedemdeset mož: 35 Od Joabovih sinov Abadija, Jezelov sin, in z njim dvesto dvanajst mož; 36 Od Banidovih sinov Asalimoth, Josafijin sin, in z njim sto šestdeset mož:
37 Od sinov Babijevih Zaharija, sin Bebajev, in z njim osemindvajset mož: 38 Od Astatovih sinov Johanes, Akatanov sin, in z njim sto deset mož: 39 Od Adonikamovih sinov zadnji, in to so njihova imena, Elifalet, Jewel in Samaja in z njimi sedemdeset mož: 40 Od Bagovih sinov Uthi, Istalkurjev sin, in z njim sedemdeset mož. 41 In te sem zbral skupaj ob reki, imenovani Theras, kjer smo tri dni postavili svoje šotore; nato sem jih pregledal. 42 Ko pa tam nisem našel nobenega od duhovnikov in levitov, 43 Nato sem poslal k Eleazarju, Iduelu in Masmanu, 44 In Alnatan, in Mamaja, in Joribas, in Natan, Eunatan, Zaharija in Mosolamon, glavni možje in učenci. 45 In naročil sem jim, naj gredo k Saddeju, poveljniku, ki je bil na mestu zakladnice: 46 In jim ukazal, naj govorijo z Dadejem in njegovimi brati ter zakladniki v tistem kraju, naj nam pošljejo take može, ki bi lahko opravljali duhovniško službo v Gospodovi hiši. 47 In z mogočno roko našega Gospoda so nam pripeljali spretne može izmed sinov Molija, Levijevega sina, Izraelovega sina, Asebebia in njegovih sinov ter njegovih bratov, ki jih je bilo osemnajst. 48 In Asebia, Annus in Osaias, njegov brat, izmed Chanuneusovih sinov, in njuni sinovi, je bilo dvajset mož. 49 In od tempeljskih služabnikov, ki jih je David posvetil, in glavnih mož za službo levitov, torej dvesto dvajset tempeljskih služabnikov, katerih seznam imen je bil prikazan. 50 In tam sem mladeničem pred našim Gospodom obljubil post, da bi mu želel uspešno pot tako za nas kot za tiste, ki so bili z nami, za naše otroke in za živino: 51 Kajti sram me je bilo zahtevati od kralja pešce in konjenike ter obnašanje za zaščito pred našimi nasprotniki. 52 Kajti rekli smo kralju, da bo moč Gospoda, našega Boga, s tistimi, ki ga iščejo, da jih bo podpirala na vse načine. 53 In ponovno smo prosili našega Gospoda glede teh stvari in ugotovili, da nam je naklonjen. 54 Nato sem ločil dvanajst duhovnikov, Esebrija in Asanija, in z njimi deset mož njihovih bratov: 55 In stehtal sem jim zlato in srebro in svete posode hiše našega Gospoda, ki so jih dali kralj in njegov svet ter knezi in ves Izrael. 56 In ko sem stehtal, sem jim izročil šeststo petdeset talentov srebra in srebrne posode s sto talenti in sto talentov zlata, 57 In dvajset zlatih posod in dvanajst posod iz brona, prav iz čistega brona, ki se lesketa kakor zlato. 58 In rekel sem jim: Vi ste sveti Gospodu in posode so svete in zlato in srebro sta zaobljuba Gospodu, Gospodu naših očetov. 59 Pazite in jih čuvajte, dokler jih ne izročite poglavarjem duhovnikov in levitov in poglavarjem Izraelovih družin v Jeruzalemu, v prostore hiše našega Boga. 60 Tako so duhovniki in leviti, ki so prejeli srebro, zlato in posode, prinesli v Jeruzalem, v Gospodov tempelj. 61 In od reke Theras smo odšli dvanajsti dan prvega meseca in prišli v Jeruzalem z mogočno roko našega Gospoda, ki je bil z nami; in od začetka našega potovanja nas je Gospod rešil pred vsemi sovražniki, in tako smo prišli v Jeruzalem. 62 In ko smo bili tam tri dni, je bilo zlato in srebro, ki je bilo stehtano, četrti dan izročeno v hiši našega Gospoda Marmotu, duhovniku, Irijevemu sinu. 63 In z njim je bil Eleazar, Phineesov sin, in z njima Josabad, Jesujev sin, in Moeth, Sabbanov sin, leviti: vsi so bili izročeni po številu in teži.
64 In vsa njihova teža je bila zapisana še isto uro. 65 Poleg tega so tisti, ki so prišli iz ujetništva, darovali Gospodu, Izraelovemu Bogu, dvanajst juncev za ves Izrael, osemdeset in šestnajst ovnov, 66 Dvanajst sedem jagnjet, kozličkov v mirovno daritev, dvanajst; vsi v daritev Gospodu. 67 In izročili so kraljeve zapovedi kraljevim oskrbnikom in guvernerjema Celosirije in Fenice; in častili so ljudstvo in božji tempelj. 68 Zdaj, ko so se te stvari zgodile, so voditelji prišli k meni in rekli: 69 Izraelski narod, knezi, duhovniki in leviti, niso zapustili tujega ljudstva dežele, niti nečistosti poganov, torej Kanaancev, Hetitov, Ferezejev, Jebusejev in Moabcev, Egipčani in Edomci. 70 Kajti oni in njihovi sinovi so se poročili z njihovimi hčerami in sveto seme je pomešano s tujci v deželi; in od začetka te zadeve so bili vladarji in veliki možje udeleženi v tej krivici. 71 In takoj, ko sem slišal te stvari, sem raztrgal svoja oblačila in sveto oblačilo ter si spulil lase z glave in brade ter sedel sem žalosten in zelo težak. 72 Tako so se vsi, ki so bili takrat ganjeni ob besedi Gospoda, Izraelovega Boga, zbrali k meni, medtem ko sem žaloval zaradi krivice; toda sedel sem še vedno poln teže do večerne daritve. 73 Nato vstanem od posta z raztrganimi oblačili in svetim oblačilom ter pripognem kolena in iztegnem roke h Gospodu, 74 Rekel sem: O Gospod, osramočen sem in osramočen sem pred tvojim obličjem; 75 Kajti naši grehi so pomnoženi nad našimi glavami in naša nevednost je segla do nebes. 76 Kajti že od časov naših očetov smo bili in smo v velikem grehu, vse do danes. 77 In zaradi naših grehov in naših očetov smo bili mi z našimi brati in našimi kralji in našimi duhovniki izročeni zemeljskim kraljem, meču in ujetništvu in v plen s sramoto, vse do danes. 78 In zdaj si nam do neke mere izkazal usmiljenje od tebe, o Gospod, da bi nam ostala korenina in ime na kraju tvojega svetišča; 79 In da bi nam odkril luč v hiši Gospoda, našega Boga, in nam dal hrano v času našega služenja. 80 Da, ko smo bili v suženjstvu, nas naš Gospod ni zapustil; vendar nas je napravil milost pred perzijskimi kralji, tako da so nam dajali hrane; 81 Da, in počastili tempelj našega Gospoda in dvignili opustošeni Sion, da so nam dali zanesljivo bivanje v Judovstvu in Jeruzalemu. 82 In zdaj, o Gospod, kaj naj rečemo, ko imamo te stvari? zakaj prestopili smo tvoje zapovedi, ki si jih dal po svojih služabnikih prerokih, rekoč: 83 Da je dežela, v katero vstopate, da bi jo posedovali kot dediščino, dežela, onesnažena z umazanijo tujcev dežele in ti so jo napolnili s svojo nečistostjo. 84 Zato zdaj ne pridružujte svojih hčera njihovim sinovom, niti ne jemljite njihovih hčera svojim sinovom. 85 Poleg tega si nikoli ne prizadevajte za mir z njimi, da boste lahko močni in uživate dobrote dežele in da lahko zapustite dediščino dežele svojim otrokom za vedno. 86 In vse, kar se je zgodilo, se nam je zgodilo zaradi naših hudobnih del in velikih grehov; kajti ti, Gospod, si naše grehe razsvetlil, 87 In dal si nam takšno korenino: a spet smo se obrnili nazaj, da bi prekršili tvoj zakon in se pomešali z nečistostjo narodov dežele.
88 Mar ne bi bil jezen na nas, da bi nas uničil, dokler nam nisi zapustil ne korenine, semena ne imena? 89 O Gospod Izraelov, ti si resničen, kajti danes nam je ostala korenina. 90 Glej, zdaj smo pred teboj v svojih krivicah, kajti zaradi teh stvari ne moremo več obstati pred teboj. 91 In ko se je Ezdra v svoji molitvi spovedal, jokajoč in ležeč na tleh pred templjem, se je k njemu iz Jeruzalema zbrala zelo velika množica moških, žensk in otrok; kajti med množico je bil velik jok. 92 Tedaj je Jechonias, Jeelusov sin, eden izmed Izraelovih sinov, zaklical in rekel: O Esdras, grešili smo proti Gospodu Bogu, poročili smo se s tujimi ženskami iz narodov dežele in zdaj je ves Izrael navzgor. . 93 Prisežimo Gospodu, da bomo odpustili vse svoje žene, ki smo jih vzeli od poganov, z njihovimi otroki, 94 Tako, kot si odredil, in kolikor jih bo ubogalo Gospodov zakon. 95 Vstani in izvedi usmrtitev: kajti ta zadeva pripada tebi in mi bomo s teboj: delaj pogumno. 96 Tako je Ezdra vstal in prisegel poglavarja duhovnikov in levitov vsega Izraela, da bo storil po teh stvareh; in tako so prisegli. POGLAVJE 9 1 Tedaj je Ezdra vstal iz dvorišča templja in šel v sobo Joanana, Eliasibovega sina, 2 In ostal tam in ni jedel mesa in ni pil vode, žalujoč za velikimi krivicami množice. 3 In po vsem Judovstvu in v Jeruzalemu je bil razglašen razglas za vse tiste, ki so bili ujetniki, naj se zberejo v Jeruzalemu: 4 In da se vsakomur, ki se tam ne sreča v dveh ali treh dneh, v skladu z določili starešin, ki so nosili vladavino, zaseže živina za uporabo v templju, sam pa se izžene iz ujetnikov. 5 In v treh dneh so bili vsi iz Judovega in Benjaminovega rodu zbrani v Jeruzalemu dvajseti dan devetega meseca. 6 In vsa množica je trepetajoča sedela na širokem dvorišču templja zaradi trenutnega slabega vremena. 7 Tako je Ezdra vstal in jim rekel: Prekršili ste postavo, ko ste se poročili s tujkami in s tem povečali grehe Izraela. 8 In zdaj s priznanjem dajte slavo Gospodu Bogu naših očetov, 9 Izpolnjujte njegovo voljo in se ločite od poganov dežele in od tujk. 10 Tedaj je vsa množica zavpila in rekla z močnim glasom: Kakor si rekel, tako bomo storili. 11 Ker pa je ljudi veliko in je slabo vreme, tako da ne moremo zdržati brez, in to ni delo za dan ali dva, ker je naš greh v teh stvareh razširjen daleč: 12 Zato naj vladarji množice ostanejo in vsi iz naših prebivališč, ki imajo tuje žene, naj pridejo ob določenem času, 13 In z njimi vladarji in sodniki vseh krajev, dokler ne odvrnemo Gospodove jeze od sebe zaradi te zadeve. 14 Nato sta Jonatan, Azaelov sin, in Ezekija, Teokanov sin, ustrezno prevzela to zadevo; Mosolam, Levis in Sabatej pa so jima pomagali. 15 In tisti, ki so bili ujetniki, so storili vse to. 16 In duhovnik Ezdra mu je izbral glavne može svojih družin, vse poimensko: in prvi dan desetega meseca so sedeli skupaj, da bi preiskali zadevo. 17 Tako je bila njihova pravda, ki je imela tuje žene, končana prvi dan prvega meseca.
18 In od duhovnikov, ki so se zbrali in so imeli tuje žene, so se našli: 19 Od sinov Jezusa, sina Josedekovega, in njegovih bratov; Matthelas in Eleazar ter Joribus in Joadanus. 20 In dali so svoje roke, da bi odpustili svoje žene in darovali ovne, da bi se spravili za svoje napake. 21 In od Emmerjevih sinov; Ananija, Zabdej, Ean, Samej, Hiereel in Azarij. 22 In od Phaisurjevih sinov; Elionas, Massias Israel in Nathanael ter Ocidelus in Talsas. 23 In od levitov; Jozabad, Semis in Kolij, ki se je imenoval Kalita, Patej, Juda in Jona. 24 Od svetih pevcev; Eleazur, Bahur. 25 Od vratarjev; Salumus in Tolbanes. 26 Od Izraelovih, od Forosovih sinov; Hiermas in Eddias in Melchias in Maelus in Eleazar in Asibias in Baanias. 27 od Elinih sinov; Matanija, Zaharija in Hieriel, Hieremot in Edija. 28 In od Zamotovih sinov; Eliadas, Elisimus, Othonias, Jarimoth in Sabatus ter Sardeus. 29 od sinov Babajevih; Johannes, Ananias in Josabad in Amatheis. 30 od Manijevih sinov; Olamus, Mamuchus, Jedeus, Jasubus, Jasael in Hieremoth. 31 In od Adijevih sinov: Naathus in Moosias, Lacunus in Naidus ter Mathanias in Sesthel, Balnuus in Manaseas. 32 In od Anovih sinov; Elionas in Aseas, in Melchias, in Sabbeus, in Simon Chosameus. 33 In od sinov Asomovih: Altanej, Matija in Baanaja, Elifalet in Manasej in Semej. 34 In od Maanijevih sinov; Jeremias, Momdis, Omaerus, Juel, Mabdai in Pelias, in Anos, Carabasion in Enasibus in Mamnitanaimus, Eliasis, Bannus, Eliali, Samis, Selemias, Nathanias: in od sinov Ozora; Sesis, Esril, Azaelus, Samatus, Zambis, Jožef. 35 In od sinov Ethme; Mazitias, Zabadaias, Edes, Juel, Banaias. 36 Vsi ti so si vzeli tuje žene in jih odpustili z njihovimi otroki. 37 In duhovniki in leviti in tisti, ki so bili iz Izraela, so prebivali v Jeruzalemu in na deželi prvi dan sedmega meseca: tako so bili Izraelovi sinovi v svojih bivališčih. 38 In vsa množica se je enodušno zbrala na širokem prostoru svete veže proti vzhodu: 39 In rekli so Ezdri, duhovniku in bralcu, da bo prinesel Mojzesovo postavo, ki jo je dal Gospod Izraelov Bog. 40 Tako je Ezdra, veliki duhovnik, prvi dan sedmega meseca prinesel postavo vsej množici od moža do žene in vsem duhovnikom, da so poslušali postavo. 41 In bral je na širokem dvorišču pred sveto verando od jutra do poldneva, pred moškimi in ženskami; in množica je upoštevala zakon. 42 In Ezdra, duhovnik in bralec postave, je vstal na leseni prižnici, ki je bila narejena v ta namen. 43 In tam so vstali ob njem Matatija, Sam, Ananija, Azarija, Urija, Ezekija, Balazam, na desnici: 44 In na njegovi levi strani so stali Faldaj, Mizael, Melhija, Lotasub in Nabarij. 45 Tedaj je Ezdra vzel knjigo postave pred množico: saj je častno sedel na prvem mestu pred vsemi. 46 In ko je odprl zakon, so vsi stali pokonci. Tako je Ezdra blagoslovil Gospoda Boga Najvišjega, Boga nad vojskami, Vsemogočnega. 47 In vse ljudstvo je odgovorilo: Amen; in dvignili roke so padli na tla in častili Gospoda.
48 Tudi Jezus, Anus, Sarabias, Adinus, Jacubus, Sabateas, Auteas, Maianeas in Calitas, Asrias in Joazabdus ter Ananias, Biatas, leviti, so učili Gospodovo postavo, da bi jo tudi razumeli. 49 Nato je Attharates govoril Ezdri, velikemu duhovniku. in bralec in levitom, ki so učili množico, in sicer vsem, rekoč: 50 Ta dan je svet Gospodu; (kajti vsi so jokali, ko so slišali zakon :) 51 Pojdi torej in jej tolsto in pij sladko in pošlji del tistim, ki nimajo ničesar; 52 Kajti ta dan je svet Gospodu; in ne bodi žalosten; kajti Gospod te bo prinesel v čast. 53 Leviti so torej vse razglasili ljudstvu, rekoč: Ta dan je svet Gospodu; ne bodi žalosten. 54 Potem so šli vsak svojo pot, da bi jedel in pil in se veselil in dal delež tistim, ki nimajo ničesar, in da bi se zelo razveselili; 55 Ker so razumeli besede, v katerih so bili poučeni, in za kar so bili zbrani.