POGLAVJE 1
1 In to so besede knjige, ki jo je Baruch, sin Neriasa, sina Maasiasa, sina Sedeciasa, sina Asadiasa, sina Chelciasa, napisal v Babilonu,
2 V petem letu in sedmi dan meseca, ko so Kaldejci zavzeli Jeruzalem in ga požgali z ognjem.
3 In Baruh je prebral besede te knjige v ušesih Jehonije, Joahimovega sina, Judovega kralja, in v ušesih vsega ljudstva, ki je prišlo poslušat knjigo,
4 In v poslušanju plemičev in kraljevih sinov in v poslušanju starešin in vsega ljudstva, od najnižjega do najvišjega, in sicer vseh, ki so prebivali v Babilonu ob reki Sud.
5 Nato so jokali, se postili in molili pred Gospodom.
6 Naredili so tudi zbiranje denarja glede na moč vsakega človeka:
7 In poslali so ga v Jeruzalem Joahimu, velikemu duhovniku, sinu Helkija, Salomovega sina, in duhovnikom ter vsemu ljudstvu, ki se je znašlo z njim v Jeruzalemu,
8 Ob istem času, ko je sprejel posode Gospodove hiše, ki so bile odnesene iz templja, da bi jih vrnil v Judovo deželo, deseti dan meseca sivana, in sicer srebrne posode, ki jih je Sedecias Josijev sin, kralj Jade, je naredil,
9 Potem ko je Nabuhodonozor, babilonski kralj, odpeljal Jehonija, kneze in ujetnike, mogočne može in ljudstvo dežele iz Jeruzalema in jih pripeljal v Babilon.
10 In rekli so: Glej, poslali smo ti denar, da ti kupimo žgalne daritve in daritve za greh in kadilo ter pripravimo mano in jo darujemo na oltarju Gospoda, našega Boga;
11 In molite za življenje Nabuhodonozorja, babilonskega kralja, in za življenje Baltazarja, njegovega sina, da bodo njuni dnevi na zemlji kakor dnevi nebes:
12 In Gospod nam bo dal moč in razsvetlil naše oči in živeli bomo pod senco Nabuhodonozorja, kralja Babilonskega, in pod senco Baltazarja, njegovega sina, in služili jim bomo veliko dni ter našli milost v njihovih očeh .
13 Moli tudi za nas pri Gospodu, našem Bogu, kajti grešili smo proti Gospodu, svojemu Bogu; in do tega dne se Gospodov srd in njegova jeza nista odvrnila od nas.
14 In brali boste to knjigo, ki smo vam jo poslali, da se spovedujete v hiši Gospodovi ob praznikih in slovesnih dnevih.
15 In recite: Gospodu, našemu Bogu, pripada pravičnost, nam pa zmeda v obrazih, kakor se je zgodilo danes, njim na Judu in prebivalcem Jeruzalema,
16 In našim kraljem in našim knezom in našim duhovnikom in našim prerokom in našim očetom:
17 Kajti grešili smo pred Gospodom,
18 In ga nismo ubogali in nismo poslušali glasu Gospoda, našega Boga, da bi hodili po zapovedih, ki nam jih je javno dal:
19 Od dneva, ko je Gospod izpeljal naše praočete iz egiptovske dežele, do današnjega dne, smo bili neposlušni Gospodu, svojemu Bogu, in malomarni smo bili, ko nismo poslušali njegovega glasu.
20 Zato se nas je oprijelo zlo in prekletstvo, ki ga je Gospod določil po Mojzesu, svojem služabniku, v času, ko je izpeljal naše očete iz egiptovske dežele, da bi nam dal deželo, v kateri tečeta mleko in med, kakor je je videti ta dan.
21 Vendar nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, po vseh besedah prerokov, ki nam jih je poslal:
22 Toda vsak človek je sledil domišljiji svojega hudobnega srca, da bi služil tujim bogovom in delal zlo v očeh Gospoda, našega Boga.
POGLAVJE 2
1 Zato je Gospod uresničil svojo besedo, ki jo je izrekel zoper nas in zoper naše sodnike, ki so sodili Izraelu, zoper naše kralje in zoper naše kneze ter zoper može Izraelove in Judove,
2 da bi pripeljal nad nas velike nadloge, kakršne se še nikoli niso zgodile pod vsem nebom, kakor se je zgodilo v Jeruzalemu, po besedah, ki so bile zapisane v Mojzesovi postavi;
3 Da bi človek jedel meso svojega sina in meso svoje hčere.
4 Poleg tega jih je izročil v podložnost vsem kraljestvom, ki so okoli nas, da bodo v sramoto in opustošenje med vsemi ljudstvi okoli, kamor jih je Gospod razkropil.
5 Tako smo bili zavrženi in ne povišani, ker smo grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, in nismo bili poslušni njegovemu glasu.
6 Gospodu, našemu Bogu, pripada pravičnost, nam in našim očetom pa odkrita sramota, kakor se kaže danes.
7 Kajti vse te nadloge so prišle nad nas, ki jih je Gospod razglasil proti nam
8 Vendar nismo molili pred Gospodom, da bi vsakega odvrnili od domišljije njegovega hudobnega srca.
9 Zato je Gospod bedel nad nami zaradi hudega in Gospod ga je privedel nad nas: kajti Gospod je pravičen v vseh svojih delih, ki nam jih je zapovedal.
10 Vendar nismo poslušali njegovega glasu, da bi hodili po Gospodovih zapovedih, ki nam jih je dal.
11 In zdaj, Gospod Bog Izraelov, ki si svoje ljudstvo pripeljal iz egiptovske dežele z mogočno roko in visoko roko in z znamenji in s čudeži in z veliko močjo in si pridobil ime, kot kaže ta dan:
12 O Gospod, naš Bog, grešili smo, ravnali smo brezbožno, ravnali smo nepravično v vseh tvojih sodbah.
13 Naj se tvoja jeza odvrne od nas, kajti le malo nas je ostalo med pogani, kamor si nas razkropil.
14 Usliši naše molitve, o Gospod, in naše prošnje ter nas reši zaradi sebe in nam daj milost v očeh tistih, ki so nas odpeljali.
15 Da vsa zemlja spozna, da si ti Gospod, naš Bog, kajti Izrael in njegovo potomstvo se kličeta po tvojem imenu.
16 O Gospod, poglej dol iz svoje svete hiše in upoštevaj nas: prigni svoje uho, o Gospod, da bi nas slišal.
17 Odpri oči in glej; kajti mrtvi, ki so v grobovih, katerih duše so vzete iz njihovih teles, ne bodo dali Gospodu ne hvale ne pravičnosti:
18 Toda duša, ki je zelo užaljena, ki se sklanja in je slabotna, in oči, ki odpovedujejo, in lačna duša, ti bodo dali hvalo in pravičnost, o Gospod.
19 Zato ne molimo ponižno pred teboj, o Gospod, naš Bog, zaradi pravičnosti naših očetov in naših kraljev.
20 Kajti poslal si svojo jezo in jezo nad nas, kakor si govoril po svojih služabnikih, prerokih, rekoč:
21 Tako pravi Gospod: Sklonite svoja ramena, da boste služili babilonskemu kralju; tako boste ostali v deželi, ki sem jo dal vašim očetom.
22 Če pa ne boste poslušali Gospodovega glasu, da bi služili babilonskemu kralju,
23 Iz Judovih mest in zunaj Jeruzalema bom ugasnil glas veselja in veselja, glas ženina in glas neveste; in vsa dežela bo opustošena. prebivalcev.
24 Toda nismo hoteli poslušati tvojega glasu, da bi služili babilonskemu kralju: zato si uresničil besede, ki si jih govoril po svojih služabnikih prerokih, namreč, da bodo kosti naših kraljev in kosti naših očetov odstraniti s svojega mesta.
25 In glej, vrženi so bili na dnevno vročino in na nočni mraz in umrli so v velikih bedah zaradi lakote, meča in kuge.
26 In hišo, ki se imenuje po tvojem imenu, si opustošil, kot je videti danes, zaradi hudobije Izraelove hiše in Judove hiše.
27 O Gospod, naš Bog, z nami si ravnal po vsej svoji dobroti in po vsej svoji veliki usmiljenosti, 28 Kakor si rekel po svojem služabniku Mojzesu na dan, ko si mu ukazal, naj zapiše postavo pred Izraelovimi sinovi, rekoč:
29 Če ne boste slišali mojega glasu, se bo zagotovo ta velika množica spremenila v majhno število med narodi, kamor jih bom razkropil.
30 Kajti vedel sem, da me ne bodo poslušali, ker je trdovratno ljudstvo; toda v deželi svojih ujetnikov se bodo spomnili samega sebe.
31 In spoznali bodo, da sem jaz Gospod, njihov Bog, kajti dal jim bom srce in ušesa, da bodo slišali.
32 Hvalili me bodo v deželi svojega ujetništva in mislili na moje ime,
33 In povrnite se od svojega trdovratnika in od svojih hudobnih dejanj; kajti spomnili se bodo poti svojih očetov, ki so grešili pred Gospodom.
34 In spet jih bom pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil njihovim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, in bodo njeni gospodarji; in povečal jih bom in ne bodo se zmanjšali.
35 In z njimi bom sklenil večno zavezo, da bom njihov Bog, in oni bodo moje ljudstvo; in svojega ljudstva Izraela ne bom več pregnal iz dežele, ki sem jim jo dal.
POGLAVJE 3
1 O Gospod vsemogočni, Bog Izraelov, duša v tesnobi, vznemirjen duh, vpije k tebi.
2 Usliši, o Gospod, in usmili se; kajti usmiljen si, in usmili se nas, ker smo grešili pred teboj.
3 Kajti ti vztrajaš na veke, mi pa se popolnoma pogubimo.
4 O Gospod vsemogočni, ti Bog Izraelov, zdaj usliši molitve mrtvih Izraelcev in njihovih otrok, ki so grešili pred teboj in niso poslušali glasu tebe, svojega Boga: zaradi česar so se te nadloge prilepile na nas .
5 Ne spominjaj se krivic naših prednikov, ampak razmišljaj o svoji moči in svojem imenu zdaj v tem času.
6 Kajti ti si Gospod, naš Bog, in tebe, Gospod, bomo hvalili.
7 In zaradi tega si nam v srce položil svoj strah, da bi klicali tvoje ime in te hvalili v našem ujetništvu; kajti spomnili smo se vse krivice naših praočetov, ki so grešili pred teboj.
8 Glej, še danes smo v našem ujetništvu, kamor si nas razkropil, v sramoto in prekletstvo in da bi bili podvrženi plačilu po vseh krivicah naših očetov, ki so odstopili od Gospoda, našega Boga.
9 Poslušaj, Izrael, zapovedi življenja, prisluhni, da razumeš modrost.
10 Kako se zgodi Izrael, da si v deželi svojih sovražnikov, da si ostarel v tuji deželi, da si oskrunjen z mrtvimi,
11 Da si prištet med tiste, ki gredo v grob?
12 Zapustil si vrelec modrosti.
13 Kajti če bi hodil po božji poti, bi večno prebival v miru.
14 Spoznajte, kje je modrost, kje je moč, kje je razumnost; da bi tudi ti vedel, kje je dolžina dni in življenje, kje je svetloba oči in mir.
15 Kdo je našel njeno mesto? ali kdo je prišel v njene zaklade?
16 Kje so postali knezi poganov in tisti, ki so vladali zveri na zemlji;
17 Tisti, ki so se zabavali s pticami neba, in tisti, ki so kopičili srebro in zlato, v katera ljudje zaupajo, in niso imeli konca svojega pridobivanja?
18 Kajti tisti, ki so kovali v srebru in so bili tako skrbni, in katerih dela so neraziskljiva,
19 Izginili so in odšli v grob, drugi pa so prišli gor namesto njih.
20 Mladi ljudje so videli luč in prebivali na zemlji, a poti spoznanja niso spoznali,
21 Niti ni razumel njenih poti niti se je ni prijel: njihovi otroci so bili daleč od te poti.
22 O tem se ni slišalo v Chanaanu, niti ga ni bilo videti v Themanu.
23 Agareni, ki iščejo modrost na zemlji, trgovci iz Merana in Themana, pisci basni in iskalci razuma; nobeden od teh ni poznal poti modrosti in se ne spominja njenih poti.
24 O Izrael, kako velika je Božja hiša! in kako velik je prostor njegove posesti!
25 Velik in brez konca; visoko in neizmerljivo.
26 Tam so bili velikani, znani od začetka, ki so bili tako velike rasti in tako vešči v vojni.
27 Teh ni Gospod izbral in jim ni dal poti spoznanja:
28 Vendar so bili uničeni, ker niso imeli modrosti, in so poginili zaradi lastne neumnosti.
29 Kdo je šel v nebesa, jo vzel in spustil z oblakov?
30 Kdo je šel čez morje in jo našel ter jo bo prinesel za čisto zlato?
31 Nihče ne pozna njene poti in ne razmišlja o njeni poti.
32 Toda tisti, ki pozna vse stvari, jo pozna in jo je našel s svojim razumom: tisti, ki je pripravil zemljo za večno, jo je napolnil s štirinožnimi zvermi.
33 Tisti, ki pošilja svetlobo in ta gre, jo ponovno pokliče in ta ga s strahom uboga.
34 Zvezde so svetile v svojih urah in se veselile; ko jih pokliče, pravijo: Tukaj smo; in tako so z veseljem razkazovali luč tistemu, ki jih je ustvaril.
35 To je naš Bog in nihče drug se ne bo štel v primerjavi z njim
36 Odkril je vso pot spoznanja in jo dal Jakobu, svojemu hlapcu, in Izraelu, svojemu ljubljenemu.
37 Kasneje se je pojavil na zemlji in se pogovarjal z ljudmi.
POGLAVJE 4
1 To je knjiga Božjih zapovedi in postava, ki traja vekomaj: vsi, ki jo spolnjujejo, bodo oživeli; kdor pa ga pusti, bo umrl.
2 Obrni se, o Jakob, in se ga primi: hodi v navzočnosti njegove luči, da boš razsvetljen.
3 Ne dajaj svoje časti drugemu, niti stvari, ki so tebi koristne, tujemu narodu.
4 O Izrael, srečni smo: kajti stvari, ki so všeč Bogu, so nam razodete.
5 Bodite pogumni, moje ljudstvo, Izraelov spomin.
6 Prodani ste bili narodom, ne za vaše uničenje; ampak ker ste razjezili Boga, ste bili izročeni sovražnikom.
7 Kajti razdražili ste tistega, ki vas je ustvaril, z darovanjem hudičem in ne Bogu.
8 Pozabili ste na večnega Boga, ki vas je vzgojil; in razžalostili ste Jeruzalem, ki vas je negoval.
9 Kajti ko je videla Božjo jezo, ki prihaja nad vas, je rekla: Poslušajte, vi, ki prebivate okoli Siona! Bog je namenil name veliko žalost;
10 Kajti videl sem ujetništvo svojih sinov in hčera, ki jim jih je prinesel Večni.
11 Z veseljem sem jih hranil; ampak jih je poslal z jokom in žalovanjem.
12 Naj se nihče ne veseli nad mano, vdovo in zapuščeno od mnogih, ki sem opuščena zaradi grehov svojih otrok; ker so se oddaljili od božje postave.
13 Niso poznali njegovih postav, niti niso hodili po poteh njegovih zapovedi, niti niso stopali po stezah discipliniranja v njegovi pravičnosti.
14 Naj pridejo tisti, ki prebivajo okoli Siona, in spomnite se ujetništva mojih sinov in hčera, ki jim ga je prinesel Večni.
15 Kajti pripeljal je nadnje narod od daleč, narod brez sramu in tujega jezika, ki ni niti častil starca niti se ni usmilil otroka.
16 Ti so odpeljali ljube ljubljene otroke vdove in jo pustili samotno brez hčera.
17 Ampak kaj ti lahko pomagam?
18 Kajti tisti, ki vam je prinesel te nadloge, vas bo rešil iz rok vaših sovražnikov.
19 Pojdite, o otroci moji, pojdite, ker ostal sem pust.
20 Slekel sem obleko miru in si nadel raševino svoje molitve; klical bom k Večnemu v svojih dneh.
21 Bodite pogumni, o otroci moji, kličite h Gospodu in rešil vas bo izpod oblasti in roke sovražnikov.
22 Kajti moje upanje je v Večnem, da te bo rešil; in veselje je prišlo k meni od Svetega zaradi usmiljenja, ki bo kmalu prišlo k vam od večnega našega Odrešenika.
23 Kajti poslal sem te z žalovanjem in jokom, toda Bog mi te bo zopet dal z veseljem in veseljem na veke.
24 Kakor so sedaj videli sionski sosedje tvoje ujetništvo: tako bodo kmalu videli tvoje odrešenje od našega Boga, ki bo prišlo nadte z veliko slavo in sijajem Večnega.
25 Otroci moji, potrpežljivo prenašajte jezo, ki je prišla nad vas od Boga, zakaj vaš sovražnik vas je preganjal; toda kmalu boš videl njegovo pogubo in mu boš pohodil vrat.
26 Moji nežni so šli na hudo pot in so bili odpeljani kakor čreda, ki so jo ujeli sovražniki.
27 Tolažite se, o otroci moji, in kličite k Bogu: kajti spominjal se vas bo tisti, ki je to pripeljal nad vas.
28 Kajti kakor si mislil, da bi zašel od Boga, tako ga, ko se vrneš, še desetkrat bolj išči.
29 Kajti tisti, ki vam je prinesel te nadloge, vam bo prinesel večno veselje z vašim odrešenjem.
30 Bodi dobrega srca, o Jeruzalem, kajti tisti, ki ti je dal to ime, te bo potolažil.
31 Nesrečni so tisti, ki so te stiskali in se veselili tvojega padca.
32 Nesrečna so mesta, ki so jim služili tvoji otroci: nesrečna je ona, ki je sprejela tvoje sinove.
33 Kakor se je namreč veselila tvojega pogubljenja in se veselila tvojega padca, tako bo žalovala zaradi lastnega opustošenja.
34 Kajti vzel bom veselje njene velike množice in njen ponos se bo spremenil v žalovanje.
35 Kajti ogenj bo prišel nadnjo od večnosti, dolgotrajen; in dolgo časa bo naseljena s hudiči.
36 O Jeruzalem, ozri se okrog sebe proti vzhodu in glej veselje, ki ti prihaja od Boga.
37 Glej, prihajajo tvoji sinovi, ki si jih odpustil, prihajajo zbrani od vzhoda do zahoda po besedi Svetega in se veselijo v Božji slavi.
POGLAVJE 5
1 Sleci si, o Jeruzalem, oblačilo žalosti in stiske in obleci si lepoto slave, ki prihaja od Boga, za vekomaj.
2 Nadeni si dvojno oblačilo pravičnosti, ki prihaja od Boga; in postavi diadem na svojo glavo slave Večnega.
3 Kajti Bog bo pokazal tvoj sijaj vsaki deželi pod nebom.
4 Kajti Bog bo večno imenoval tvoje ime, mir pravičnosti in slava božjega čaščenja.
5 Vstani, o Jeruzalem, in stoj visoko ter ozri se proti vzhodu in glej svoje otroke, zbrane od zahoda do vzhoda po besedi Svetega, ki se veselijo v spominu na Boga.
6 Kajti peš so odšli od tebe in so jih odpeljali njihovi sovražniki; toda Bog jih pripelje k tebi povišane s slavo, kakor otroke kraljestva.
7 Kajti Bog je določil, da se vsak visok hrib in dolgotrajni bregovi podrejo in doline napolnijo, da se izravnajo tla, da bo Izrael lahko šel varno v Božji slavi,
8 Tudi gozdovi in vsako dišeče drevo bodo po Božji zapovedi zasenčili Izraela.
9 Kajti Bog bo vodil Izraela z veseljem v luči svoje slave z usmiljenjem in pravičnostjo, ki prihaja od njega.