__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

Dobro Ĺživljenje

Letnik 12, Ĺ tevilka 50 Poletje 2020


PO VSEBINI

Letnik 12 | Številka 50 | Poletje 2020

»Naša prihodnost, naša nova normalnost bo takšna, kakršno si že zdaj sami krojimo«, je Živi M. Brecelj v Intervjuju povedal Mirt Komel, filozof in pisatelj, predavatelj filozofije na FDV

26

20

POD ŽAROMETI . Prefinjene limuzine

22

DUEL . Maja Uran Maravić in Gregor Jamnik o turizmu v času pandemije

29

NA NOŽ . Vino Rodica

24

MOBILNO . S kolesom do pametne mobilnosti

30

26

POBEG v Oman . O, man, Oman

DOBRO MESTO . Ljubljana . David Urankar, televizijski voditelj in influencer, o prednostih Ljubljane

10

10

INTERVJU . Mirt Komel . “Izgubili smo, česar nikoli nismo imeli”

12

PLATNO . Mitja Ficko, slikar: “Navdih so potovanja”

16

ŠKARJE . Diesel v zelenem

18

UM-NO . Ivana Gradišnik, Familylab, o tem, zakaj kolesari

Goodlifestyle.si

16

29

5


UREDNIŠKA BESEDA

Konec apokalipse? P

očasi se izvijamo iz čudnih časov. Virus, o katerem že nekaj mesecev piše in govori ves svet, je naša življenja obrnil na glavo. Čez noč. Po navodilih zdravstvene stroke in ukrepih vlade smo se morali zapreti v domove, zaprle so se šole, trgovski centri, prenehale so se športne dejavnosti, za nekaj časa je bilo konec gledaliških in filmskih predstav, vrata so zaprli muzeji, galerije, koncertne dvorane, hoteli, restavracije, športni centri … Ulice so nenadoma ostale prazne, zaprle so se meddržavne meje, z redkimi izjemami smo lahko prehajali iz ene občine v drugo. Padli smo v čas zaščitnih mask, umivanja in razkuževanja rok, strahu. Virus je prišel nad nas kot apokalipsa. Kaj zdaj? Kaj nas čaka? Iz sosednje Italije, pozneje Španije in ZDA … so prihajale strašljive novice pandemije koronavirusa – na tisoče okuženih in na stotine mrtvih v enem dnevu. Virus je najhuje prizadel starejše ljudi s pridruženimi boleznimi. Med temi je bilo povsod po svetu največ mrtvih. Težko je bilo gledati informativne oddaje in iz dneva v dan poslušati tragične novice. Kot da smrtonosni virus ni bil dovolj, se je Sloveniji zgodila še desna vlada, ki se je ukrepov lotila po vojaško in ustrahovalno. To je ljudi še dodatno demotiviralo, ob tem, da so ostali doma, brez dela in mnogi, predvsem samozaposleni, za nekaj časa brez denarja.

Foto: Matevž Kostanjšek

Od konca maja epidemije v Sloveniji ni več. Vlada jo je že 14. maja preklicala, da bi privarčevala, pa čeprav so epidemiologi še opozarjali, da je treba upoštevati predpisane ukrepe vsaj še nekaj časa. Priznam, vsi smo že nestrpno čakali, da se ukrepi razrahljajo, da bomo svobodno zadihali, nadaljevali kolikor toliko normalno življenja, spet delali, se malo podružili s prijatelji. V dveh mesecih samoizolacije smo se lahko globoko zazrli v naša življenja, lahko premislili določene stvari, morda postali celo bolj zreli. Več časa smo si lahko vzeli za naravo, ki se je zaradi skoraj popolnega prenehanja letalskega prometa začasno očistila strupenih snovi. Redka dobra novica zadnjih mesecev. Le nadejam(o) se lahko, da novih valov okužb ne bo, da bomo skrbno varovali svoje življenje in življenje drugih in da bo kmalu cepivo za nov virus. In da bo karseda brezskrbno poletje.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 50, poletje 2020 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Alenka Birk, Mitja Bokun, Živa M. Brecelj, Ivana Gradišnik, Matej Kačič, Kaja Komar, Matevž Kostanjšek, Leja Kovačič, Miran Varga Lektura: Simona Fortuna Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: I design Naslovnica: Mitja Bokun (naslovnica vsebuje elemente oglaševanja) Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

ZA RAZLIČNE

ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno. tiskan_oglas_AvtoMobilno_140x80.indd 1

6

14.05.2020 09:50:58

Goodlifestyle.si


KOŠARICA ŽENSKA TOALETNA VODA MERCEDES-BENZ, 30 ML 47,41 EVRA E-TRGOVINA.AUTOCOMMERCE.SI

E-TR

DA A VO ETN L L A O , 50 M KA T BENZ S R MOŠ E V E A CED 63,26 MER I CE.S MER M O C UTO INA.A V O G

ŽENSKA SONČNA OČALA MORELA BY NIKA ZUPANC 190 EVROV WWW.SHOPMORELA.SI

Izbor: Alenka Birk · Foto: arhiv proizvajalcev

LA O ČA ČNA N AMA O N KA S A PA Š N O A B M GA B V CE & OM EVRO DOL 4 0 5 NA.C B BA A G LCE W.D O WW

OGLEDALO NIKA ZUPANC SUNSET GHIDINI 1961 1.300 EVROV WWW.GHIDINI1961.COM

SS WA LE EO ERT R D C I UN AN ÀH UH GE T A IGH MM OM 2N HO 0 E.C A 0 L 0 L IJ I 1 C LEK EYW KO P.FR O H S

ER,

ZAPES TNICA CONT KOLE ESSA KCIJA HOMM HUND ERTW A G EÀ ASSER , 1000 SHOP 2 NIG .FREY HT WILLE .COM

ENODELNE KOPALKE JOHANNA ORTIZ 520 EVROV WWW.EDITORIALIST.COM

VRTNA SEDEŽNA GARNITURA LIMA BLAGOVNA ZNAMKA GLOSTER CENA OD 19.445 EVROV WWW.PREHOD.SI

ZA P 36 ITJ NA ,86 E M .A E ER UT VR CE OC A DE SOM BE M NZ ER CE .SI

MO 42 ŠKE ES 0 WW EVRO PAD RIL V W. EP PR RA AD DA A.C OM

GO VI

LE EK ST

ETR

NI

CA

GIN AGRICOLO EVRA 38,89 EVRA RRSELECTION.COM

GIN AGRICOLO BLAGHEUR 38,89 EVRA RRSELECTION.COM

8

MOŠKI SLAMNIK SAINT LAURENT PANAMA 495 EVROV WWW.FARFETCH.COM

Goodlifestyle.si


VaĹĄe zadovoljstvo je naĹĄ cilj.

www.generali.si


INTERVJU

Izgubili smo, česar nikoli nismo imeli MIRT KOMEL • Pisatelj, dramatik, filozof Piše: Živa M. Brecelj • Foto: osebni arhiv

S pisateljem, dramatikom, prevajalcem, predavateljem filozofije in književnosti na fakulteti za družbene vede v Ljubljani in enim najvidnejših slovenskih filozofov mlajše generacije Mirtom Komelom sem se pogovarjala o življenju s pandemijo koronavirusa in prihodnosti sveta, ki ne bo nikoli več takšen, kakršen je bil. Ko se je svet, kakršnega smo poznali, ustavil, smo se morda vse generacije prvič globalno in kolektivno neposredno srečale z vprašanjem eksistence. Spet odkrivamo temeljne vrednote in cenimo osnovne dobrine. Kako razumete ta novi način življenja? Vsekakor se je svet, kakršnega smo poznali, ne le radikalno preobrazil, ampak tudi pokazal svoj pravi obraz. Samo zdi se, da smo prej živeli v idealnem stanju idilične skupnosti, zdaj pa se je vse sesulo v serijo atomiziranih, solipsističnih, psihotičnih posameznikov. V resnici velja ravno nasprotno: že prej smo bili atomizirani in izgubili smo le tisto, česar nismo nikoli imeli. Vsa ekonomska, politična, kulturna družbena protislovja, ki so skrita pod idiličnim površjem obstajala že prej, so silovito privrela na dan in udarila še močneje tam, kjer so bila najmočneje potlačena. Kaj mislite s tem? Poglejte, kaj se dogaja v še nedavno visokoopevanih ZDA, ki naj bi bile prva država prvega sveta. Zgleden primer takšne samopercepcije je Trumpov slogan America First!, ki ga je sicer prevzel od nekdanjega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona. No, v tej krizi so se ZDA, sodeč po brezbrižnosti do svojih najranljivejših skupin – torej do velike večine –, izkazale za tretjerazredno državo tretjega sveta.

»ZDA so se v pandemiji koronavirusa izkazale za tretjerazredno državo tretjega sveta. « 10

Danes je verjetno organski trenutek za vrednotenje preteklosti in razmislek o prihodnosti. Veliko govorimo o alternativni družbi in ureditvi, ki naj ne bi temeljila zgolj na nacionalnih državah, temveč na solidarnosti in sodelovanju. Menite, da je človeštvo dovolj zrelo za bliskovit preskok iz kapitalizma v ureditev njegovega popolnega nasprotja? Ideja nacionalne države se je že davno izpela. Povsod po Evropi, vključno s Slovenijo in Madžarsko, lahko vidimo, kako tudi njeni najbolj goreči privrženci obči pojem naroda izrabljajo za svoje lastne, partikularne, strankarske, povečini pa zasebne interese, samodržne politike in diktatorske fantazme. Tudi pojem narodne enotnosti ne more nikoli nadomestiti socialne države pri zagotavljanju minimalnih eksistenčnih razmer za celotno populacijo neke države v sodobnem svetu, kjer je ideja kakršnekoli čiste nacije ne samo grozljiva, ampak tudi praktično nemogoča zaradi živahnega, pisanega multikulturnega mešanja, ki ga je sprožila ekonomska globalizacija tako rekoč kot svoj stranski učinek. Sicer pa vsako izredno stanje pomeni svojsko eksperimentalno politično situacijo, kakor se je izrazil francoski marksistični filozof Althusser, v kateri se stvari, ki so se še pred kratkim zdele nepovratno zaprte, odprejo. Odprejo se za premislek in nove možnosti, vključno z možnostjo za boljšo, pravičnejšo ureditev. Vprašanje pa je, ali smo se zanjo pripravljeni odločiti, predvsem pa premagati trenja in začeti delovati v tej smeri. Po drugi strani pa si želimo nazaj življenje pred pandemijo ... Kako vidite novo normalnost in kako jo bomo oblikovali? Mislim, da je prejšnji način življenja nepovratno izgubljen. Vsi si želijo vrnitve v normalo, kar je razumljivo, saj je situacija res napeta, težka, težavna, za marsikoga na meji obupa, vendar vrnitev ni več mogoča. In to ni nič slabega. Veliko je napačnih, krivičnih, tudi grozljivih stvari, ki so bile poprej normalizirane, češ, »takšen je svet«, »tako pač je« ... Nova normalnost bo takšna, kakršno že zdaj ustvarjamo, s svojim ravnanjem in dejanji. Skratka, naša prihodnost, naša nova normalnost bo takšna, kakršno si že zdaj sami krojimo.

Goodlifestyle.si


Si sploh želimo drugačno družbo? Nam lahko namesto predstave o solidarnostni ureditvi zavladajo okrepljeni kapitalizem in še globlje socialne razlike?

V tem primeru je najpomembnejša tista svoboda, ki omogoča vsakršno osebno svoboščino. To je pravzaprav politična svoboda delovanja skupaj z drugimi kot skupnost zavoljo skupnega. Ali kot bi rekel Montesquieu: svoboda ni, da počneš, kar hočeš, ampak da narediš, kar zmoreš.

Vidimo lahko, kako se marsikdo, še zlasti pa najbogatejši in najvplivnejši odstotek svetovne populacije, prilagaja na novonastalo situacijo. To počne tudi tako, da poskuša v imenu izrednega stanja omejevati delovanje demokratičnih institucij, med njimi tudi najbolj neposredno demokracijo protestiranja. Tako samo še bolj učinkovito izkorišča delovno prebivalstvo in že tako izkoriščane, za nameček pa še vedno ne jemlje resno okoljevarstvene krize, ki še vedno traja, čeprav se je narava lahko med našo karanteno odpočila od človeka. Obstaja torej resna nevarnost, da se bomo jutri zbudili v novem posttotalitarizmu, v katerem ne bodo zavladale svoboda, solidarnost in socialna pravičnost, ampak temu nasprotne ideje. Prav zato se moramo zbuditi že prej. Torej zdaj.

Trenutno stanje je poleg že obstoječih ideoloških političnih in verskih delitev v družbi prineslo tudi nove delitve znotraj teh skupin. Ideološko smo se začeli opredeljevati in deliti tudi glede znanstvenih dognanj in uradnih utemeljitev koronavirusa ter njegovih vzrokov in posledic. Še zlasti zato, ker vedno več ljudi ne zaupa »mainstream« medijem, znanstvenim in uradnim razlagam, podatkom, številkam in statistikam pandemije koronavirusa. Lahko tudi to resno ogrozi vzpostavljanje družbenega konsenza? Hegel je dejal, da je v moderni dobi branje časopisa nadomestilo jutranjo molitev, s čimer je hotel reči, da s sekularizacijo sakralne prakse niso izginile, temveč so se le spremenile. Namesto molitve, s katero so se ljudje medsebojno prepoznali kot krščanska skupnost, nastopi časopis, skozi katerega se ljudstvo zamišlja kot politična, takrat nacionalna skupnost. Za današnjo postmoderno dobo pa nemara velja, da je deskanje po družbenih omrežjih nadomestilo jutranje branje časopisa. Vsesplošno nezaupanje javnim, uradnim virom informacij lahko razumemo kot posledico stanja, ki je prevladovalo že v preteklosti. Živimo pač v internetni dobi, ko lahko vsak s svetovnega spleta sname

Na kakšen moralni kapital moramo staviti, da vzpostavimo pravičnejšo družbeno ureditev? Je o takšni ureditvi sploh še mogoče govoriti, medtem ko se v Sloveniji in nekaterih državah po Evropi in svetu stopnjujejo protesti? Mislim, da protesti po svetu potekajo zaradi zelo različnih razlogov, ki izhajajo iz različnih pojmovanj in prepričanj o tem, kaj je svoboda. V ZDA, kjer še vedno vlada republikanska – torej desna – oblast s Trumpom na čelu, v marsikateri zvezni državi z demokratičnim guvernerjem protrumpovski desničarji protestirajo in zahtevajo rahljanje ukrepov zavoljo zagona gospodarstva. Kapital postavljajo pred ljudi, ki bodo ob takšnem nepremišljenem, neorganiziranem odprtju trga močno nastradali. V Sloveniji, kjer imamo prav tako, vsaj za zdaj še, desno oblast, protestirajo levičarji, ki se borijo za ljudi in proti kapitalu. To pomeni proti vladavini dobička za vsako ceno, vključno s tisto, ki jo še vedno odplačujemo z davkoplačevalskim denarjem ob skrajno spornem nedavnem nakupu mask in druge zaščitne opreme. Nekateri pandemijo primerjajo z vojno, čeprav virusu ne moremo pripisati značilnosti sovražnika, potrebnega za vzpostavitev vojnega stanja. Smo se pa ljudje z omejevanjem gibanja zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa, ki naj bi poseglo v temeljne svoboščine, začeli zavedati krhkosti naših pravic in svoboščin. Kaj torej pomeni svoboda v času pandemije in kako bi jo utemeljili?

Goodlifestyle.si

»Medtem ko pri nas policijske postaje napadajo beli, desni, nacionalistični vardisti, ki nikoli nimajo dovolj diskriminacije, se v ZDA proti policijskemu nasilju borijo temnopolti Afroameričani, ki je imajo že stoletja več kot preveč.« Vojna z virusom je vnaprej izgubljena vojna. Ne le zato, ker naj bi šlo za boj proti nevidnemu sovražniku. No, veliko oblastnikov vidi ne le navidezne, temveč tudi namišljene sovražnike. V dani situaciji ne gre za vojskovanje v smislu zmage ali poraza. Kvečjemu nasprotno. Celo Savdska Arabija je zaradi koronavirusa razglasila prekinitev ognja z Jemnom. Vojni termini so v teh razmerah povsem zgrešeni, tako po pojmu kot njihovem uresničevanju. Če že, imamo opraviti z izrednim stanjem v precej dobesednem – nikakor pa pravnem ali političnem – smislu stanja, ki je zunaj reda.

Za kakšno stanje torej gre in kaj je tedaj s svobodo? Gre zelo preprosto za stanje zunaj utečenega reda. Sicer pa svoboda ni imela nikoli tako dobrega okusa kot s karanteno omejena prostost. Postopno rahljanje ukrepov ima posledice tudi za ta dobri okus, ki postopoma izginja, namesto njega pa nam ostaja grenak priokus prevare oblasti in oblastnikov, ki so nas pod krinko izrednega stanja, skrbi za skupnost in drugih sicer nujnih ter dobrih idealov izkoristili za lastno konsolidacijo in s tem povezano korupcijo in klientelizem.

kakršnokoli informacijo, ki potrjuje njegovo prepričanje in zavrača prepričanje drugače mislečih, hkrati pa lahko tudi objavi svoje prepričanje kot nedotakljivo resnico, za katero posledično velja, da nima nihče pravice posegati vanjo. Svoboda se v tem primeru izkaže kot dvorezni meč, s katerim je treba ravnati izjemno previdno. V skrajnem primeru nobena osebna svoboščina – še zlasti če gre za sovražni govor, ogrožanje in kršitev svobode drugega – ne more in ne sme prevladovati nad temeljno svobodo, ki je skupna vsem in osebne svoboščine sploh omogoča.

11


PLATNO

Potovanja so navdih

M

itja Ficko je vrhunski slovenski do Bližnjega vzhoda in nazaj v Grčijo, slikar, razpet med Ljubljano kjer je mesec dni bival pri menihih na in Leipzigom, ki ima na sliki grškem polotoku Atos. »To je bilo zame najraje stvari v nastajanju ali izginjanju, prelomno potovanje na prelomu tisočv svoji odprtosti, ki puščajo asociativletja. Na štop in v štirih mesecih brez no polje odprto in dopuščajo vstop v ene plačane prenočitve. Potovanje vedprostor slike, so kot vrata, in ne okna, ki no širi obzorja, prinese vsebine in polPiše: Kaja Komar . omogočajo le pogled skozenj, če si sponi skicirke. Enomesečno potovanje mi Foto: Jan Trstenjak, Arne Brejc sodimo umetnikovo primerjavo. Zaradi zlahka prinese vsebin in podob za leto ustvarjanja v Leipzigu ter kombinacije do dve nemotenega dela. Te se razlikujeabstraktnih in figuralnih elementov ga jo od običajnih vsebin, ki me zasledujejo mnogi stilsko uvrščajo med predstavniin okupirajo doma. Zato so potovanja ke nove leipziške šole (Neue Leipziger Schule). Razstavljal je že v številnih zmeraj zaželen, če ne celo nujen vir navdiha,« verjame umetnik, ki se rad galerijah doma in po Evropi, ena njegovih slik je pristala tudi na ovitku no- vrača v Leipzig pa tudi na Bližnji vzhod in v druge dele Azije. vega albuma Ane Kravanje & Sama Kutina: Trosi Kumulusa. Reprodukcije njegovih del so vključene v veliko publikacij, med njimi izstopa angleški SLIKE KOT VRATA prevod Cankarjevih Podob iz Sanj (2018, Društvo slovenskih pisateljev). A bolj kot svet zunaj umetnika zanima svet znotraj nas. Ob svoji razstavi Nazaj v votlino, ki jo je imel v galeriji Equrna leta 2015, je spisal pravi maPogovor je potekal virtualno, še v času omejitve gibanja, zato nisva mogla nifest. »Poznam zunanji in notranji hrup. Zunanjemu se lahko izognem, mimo naših občutkov v tem posebnem obdobju. »Fascinantno je, kako notranjemu nikoli. A šele z izginotjem prvega drugi zares zazveni,« piše nam je spremenilo oziroma smo si spremenili vsakdanjo rutino. Sam sem v njem. Nazaj v votlino je zanj potovanje k sebi in v sebe, kjer vse zunapredvsem navdušen nad manj avtomobili, zato manj hrupa in onesnaže- nje obnemi, notranje pa zaživi. »Veliko olajšanje je, ko se zaveš, da nismo nosti zraka v Ljubljani. Zaustavitev hitenja je fantastična, v njej pa vidim telo, ki misli, ampak zavest, ki biva v telesu. Naša zavest toliko bolje shaja zlasti možnosti za razmislek o spremembah sistemov na trajnostni razvoj s telesom, kolikor bolj se ga zavedamo, občutimo. Temu potem ni konca, in samooskrbo države,« se o dobrih plateh karantene strinjava s Fickom. zmeraj se lahko še bolje zavedaš telesa, dihanja. Se mi zdi, da je telo do uma Izolacija slikarju ni tuja, po študiju se je odpravil na potovanje čez Balkan kot žena do moža. Če mož lepo neguje ženo, mu ona trojno vrača.« Ficko

12

MITJA FICKO · Slikar

Goodlifestyle.si


z družino trenutno živi v hiški v Gameljnah, brez vrta in brez televizije, kar pripomore k manj odvečnim šumom. »Da prideš do lepih delov v svoji notranjosti, moraš najprej čez ovire, ki ti jih postavlja tudi zunanjost.« Za Ficka so čutila, čutenje in telesno zaznavanje pomembni. Leto po projektu Nazaj v votlino je z razstavo Prosim, čuti namesto mene, medtem ko me ni v Umetnostni galeriji Maribor predstavil svoje slike in jih opisal kot črna dialektika. »Že pred to razstavo me je zelo zanimala svetloba v prevladujoči temi in kako se ta kaže v sliki. Ker so te slike mnogi razumeli kot mračne, težke, sem pozneje spisal krajši tekst k razstavi, ki bi skušal pojasniti moj takratni interes, ki je bil daleč od negativistične usmeritve. Črnino sem povezoval s praznino in poljem odprte možnosti, dialektiko pa z nastajanjem – materializacijo in izginjanjem – dematerializacijo predmeta ali prizora. Slika je proces, sobivanje in preplet abstraktnega in figurativnega,« razlaga svoj koncept Ficko. Zanj ni dovolj, da z umetnostjo nagovarja glavo, temveč predvsem telo, ki zaznava, dojema in čuti. To pa je razlog, da so njegove slike tudi zelo atmosferske. »Na sliki imam raje površino v svoji odprtosti, kar mi dopušča lažji vstop v prostor slike. Tako je pri meni, nočem okna, ampak vrata.« Odprtost pušča tudi na narativni ravni, tako je možnih več interpretacij branja pomenov podobe na eni sliki. Od študija dalje jih vedno slika več hkrati. »Sem kot čebela, ki se seli od slike do slike. Že zato ljubim velike ateljeje, da lahko vidim vse slike v nastajanju hkrati in se odločam sproti, razpoloženjsko, po potrebi.«

od rezidenc v mestu. »Moje delo je bilo Mandy zelo všeč in našla je kuratorko, ki je bila pripravljena najine slike razstaviti skupaj. Pri skupni razstavi je šlo za dve slikarski poziciji, ki se na določenih delih stakneta, brez večjega skupnega koncepta. Pri obeh gre za figurativno slikarstvo, vendar ona izhaja iz realnega prostora in ga s pomočjo potencirane barve zamakne v metafizično impresijo, moj proces pa je skoraj obraten. Stakneva se v kreiranju novih svetov,« mi pojasni o razstavi. UMETNIŠKO SODELOVANJE V RAZLIČNOSTI To ni bila edina razstava z drugim slikarjem. Že leta prej je v galeriji Equrna z Markom Matthesom iz Hamburga

V nemškem mestu Villingen-Schwenningen je razstavljal z leipziško slikarko Mandy Kunze, njeno močno modro, turkizno barvo, favno in floro, s katero se je spoznal med

Goodlifestyle.si

»Z Markom imava dosti podobnosti, v skupnem slikanju pa se je izkazalo, da imava tudi povsem različno gradnjo slike pa tudi različen vsebinski, strukturni in prostorski interes slike. Zasledujeva različne fascinacije in zgoščenosti – kristalizacije same slike. Moja površina je mnogo bolj ploska, odprta in neizdelana, predmetnost ni tako materializirana in dokončna.« Sta pa oba slikarja zavezana figurativnemu in bolj osebnopripovednemu slikarstvu z živalskim in rastlinskim ustvarjanjem metaforičnih in novih svetov. »Najin proces slikanja na isto platno se je vzpostavil sam, brez dogovorov, tako da je on vskakoval v moje nastavke in doslikoval,« pove Ficko, »in na koncu je nesmiselno iskati, kaj je kdo naslikal, ker je na sliki vse prežeto z obema.« Lani je v galeriji Equrna z razstavo Time out spet vstopil v umetniški dialog s kiparjem Borutom Korošcem, ki se je predstavil z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. »Z Borutom se poznava z Metelkove, kjer imava ateljeje in se obiskujeva. Že lep čas me je zanimalo, kako bi najina dela delovala skupaj. Zaradi mojega vse večjega zanimanja za ploskost površine in intenzivnost barve na sliki so se najine stvari veliko bolj prepletle, kot bi se pred letom. Je pa res, da je moral Borut v galeriji na novo sestaviti vse kipe in zato je negotovost razstave dolgo lebdela v zraku. A na koncu je celota delovala zelo čisto in zračno.«

LEIPZIG, PROSTOR ZA PREVERJANJE KAKOVOSTI DELA Razlog, da ga mnogi uvrščajo v novo leipziško šolo, vidi v svojih cikličnih rezidencah v Leipzigu, kjer je bil prvič šest mesecev že leta 2010, lani ga je za dlje obiskal sedmič. »Nekam te morajo umestiti, kar pri meni delno tudi drži, saj sem od leta 2010 do danes kar tri četrtine svoje produkcije naslikal tam.« Pravi, da mesto pogreša zmeraj, ko vstopi v svoj premajhni atelje in se spomni na leipziških sto kvadratov. »Ker sem se februarja ravno vrnil od tam, me vrnitev za zdaj še ne preganja. Vrnitvene popadke ponavadi dobivam jeseni, ko je zame idealen čas za slikanje.« V Leipzigu je slikarska scena zelo močna, kakovostna in z novimi generacijami vse bolj raznolika. Središče umetniškega dogajanja je Spinnerei, kompleks s številnimi ateljeji, v katerem so slikarji ustvarjali tudi med epidemijo, seveda sami v ateljeju. »Mesto je odličen prostor za preverjanje kakovosti slik. Vse to daje širino in globino mojemu horizontu, kar je za razvoj zelo pomembno. To je eden od razlogov mojih cikličnih rezidenc v tem mestu, drugi pa so razmere za delo – veliki ateljeji.«

»Naša zavest toliko bolje shaja s telesom, kolikor bolj se ga zavedamo, občutimo.«

postavil razstavo Ocena globine (2013). »Z njim sva v delih in konceptih v vseh pogledih popolnoma nasprotna. Všeč so mi razstave z različnimi ali celo nasprotnimi slikarskimi pozicijami v sobivanju.« Sodelovanje je za Ficka kot dialog in sobivanje različnosti. Najbolj posebno je z Markom Jakšetom, ki ga odlikuje svojevrsten, rahlo izzivalen izraz. »Z Markom sva bila soseda sedem let in seveda je v teh letih nastala ideja skupne slike. Zanimivo je, da sva skupno serijo začela slikati prav v Leipzigu februarja 2014. Odšla sva dan ali dva pred znamenitim žledom v Sloveniji.« Prvo razstavo sta imela leto pozneje v mariborski Kibli z naslovom Pojoča riba ijekaru, leto pozneje pa sta se z razstavo Potenciali, talenti in pacienti predstavila v Obalnih galerijah. »Če je Jakše slikarska eksplozija, je Ficko nežen, ponotranjen in barvno pritajen, a prav v tem je Fickova odličnost in presežek,» je ob razstavi zapisal kurator Andrej Medved.

Letošnjo jesen ga čaka še večja samostojna razstava v Galeriji sodobne umetnosti v Celju, kjer bo predstavil vse slike iz lanskega in letošnjega leta, ki v Sloveniji še niso bile razstavljene. Prihodnje leto pa se seli na Slovaško v Jan Koniarek Gallery v Trnavi in nato še, tradicionalno, nazaj v galerijo Equrna v Ljubljani.

MITJA FICKO se je rodil v Murski Soboti, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1999), smer slikarstvo pri prof. Janezu Berniku in prof. Gustavu Gnamušu, leta 2002 pa je magistriral pri prof. Metki Krašovec. Od leta 2010 živi in dela v Ljubljani in Leipzigu.

13


EV TIT

IL

LIČ

M

RS .CO ČV TIC AU , ME Z S 30 ILO CO PRŠ LA ZF ORIAO IKT CO W.V W W

SALON

STIK Z GINSENGOM V OBLIKI BARVICE ZA MAKE-UP IN NEGO ERBORIAN BB CRAYON, WWW.ERBORIAN.SI

Izbor: Alenka Birk · Foto: Matevž Kostanjšek · Podlaga: instaset.eu

NZ

R CO DEČ MF ILO W ORT CL A W W. OIL RIN CL SL IN AR T I IN ENS P S.C E, OM

S TIA ENČI L LIS T E A ZA WW V W.S YE P AL EKE HIS E T EID O.C TE, OM

EN

L),

PE

RF

EC

T

01

4D ,

TOA LET NA L’O VO CC DA WW ITANE EAU HERBA W.L OC E L’E DE CIT TOI AU AN LET E.SI TE ( 50 M

ESS

PORJAVITVENI SERUM COOLA SUNLESS TAN, WWW. VIKTORIA-COSMETIC.COM

IV

NO

IDO

ER

TE

ISE

M W ASK W A W RA .C LA CL RI AR N S. INS C O WO M N D

IN

KREMNO RDEČILO ZA LICA SHISEIDO KOKEI 08, WWW.SHISEIDO.COM

SH

GELASTA KREMA ZA OBRAZ ZA MOŠKE KIEHL’S ULTRA FACIAL OIL-FREE GEL CREAM, VELEBLAGOVNICA MAXIMARKET

SA

M

O

PO

RJ AV I

TV

EN

A

MEGLICA ZA OBRAZ IN TELO Z VONJEM MANGA, AFRODITA HELLO, SUMMER, WWW.AFRODITACOSMETICS.COM

M

EG L

IC A

14

W

LO TE R, IN ME M M O AZ SU .C BR O LO, ICS L T ZA HE ME N O ITA OS SJ C D LO RO ITA F D NI VE A, A FRO IT NG W.A AV RJ MA W W PO M O JE M N VO Z

MARMELADA ZA TELO ZA HITREJŠE PRIDOBIVANJE ZAGORELE POLTI Z VONJEM MANGA, AFRODITA HELLO, SUMMER, WWW.AFRODITACOSMETICS.COM

ZAŠČITA ZA TELO PRED SONCEM ZF 50 BREZ VONJA COOLA, WWW.VIKTORIA-COSMETIC.COM

SA

ZAŠČITA PRED SONCEM ZF 30 COOLA PLUMERIJA, WWW.VIKTORIA-COSMETIC.COM

O IRAN TIFIC R E E ZC KO OLJ LOŠ LNO A EKO V O E AN RŠČ IVIR UČV AKT R A, E P LVIT S SU , ME O .SI J Č VITA MO .MEL W WW

ZA ŠČ W ITA W. P VI RED KT OR SON IA CE -C OS M Z F M ET 30 Z IC .C VON OM JE

M

PIN

A

CO L

AD A

CO O

LA

,

ZAŠČITA PRED SONCEM ZF 30 Z VONJEM GUAVA MANGO COOLA, WWW.VIKTORIA-COSMETIC.COM

IZ W SUH W E W GA .V IK OL TO JA Z RI A- A T CO EL SM O C ET O IC OL A .C O , M

GF AE V D T ( SKA EC A F EF LM BIO OGE M R RU YD SE H F G , G A) TIN TE SE PRIN RBIC I N O , IM A T .SI RIL DA UMA ETN CT R L FE F A SE E TO IO IN W.B W W

Goodlifestyle.si


ZAVAROVANJE ZDRAVSTVENA POLICA Zdravstvena polica je najpopolnejše zavarovanje za zdravstvene storitve v mreži zasebnih izvajalcev, ki omogoča: • hiter dostop do specialističnih storitev in operativnih posegov • asistenco zavarovalnice • obisk zdravnika na primarni ravni • sklenitev tudi za otroke (paketa Junior in Junior Plus)

NOVO

• storitev, ki vam pripada ob sklenitvi zavarovanja

080 20 60 vzajemna.si

Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, 1000 Ljubljana

DO ZDRAVNIKA, KO GA POTREBUJETE


ŠKARJE

Odgovorna moda iz Italije

DIESEL v zelenem Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Diesel

I

talijanska znamka Diesel je v začetku leta predstavila novo strategijo “For Responsible Living”, ki je postala njihova zaveza, da bo znamka delovala v korist sedanjih, a hkrati tudi prihodnjih generacij v naglo spreminjajočem se svetu. Strategija temelji na štirih stebrih: Be The Alternative, Stand For The Planet, Celebrate Individuality and Promote Integrity (bodi alternativa, zavzemi se za okolje, slavi individualnost in spodbujaj integriteto, op. a).

Tako videz kot otip najnovejših kosov sta enaka predhodni liniji džins kreacij s podpisom “vintage”, vendar so bila ta oblačila ustvarjena z uporabo inovativnih in veliko bolj trajnostnih tehnik. Vsake hlače so obdelane z minimalno količino kemikalij s certifikatom GreenScreen, količina porabljene vode pa je v primerjavi z običajnimi postopki manjša za do 40 odstotkov. V kolekciji so tri moške in tri ženske različice kavbojk. Pri ženskah je posebnost model D-RIFTY z ravnimi hlačnicami in srednje visokim pasom, obdelan s pralnim postopkom 092X, pri katerem se porabi kar 180 litrov vode manj kot sicer. Okolju prijaznejši postopki obdelave džinsa so tudi v proizvodnji hlač za moške; izstopata model spranih D-VIDER in model D-STRUKT, z lasersko narejenimi praskami in odrgninami. Vsak kos iz kolekcije nosi pomenljivo sporočilo: »Oblačilo je bilo na odgovoren način in z inovativnimi tehnikami izdelano v Italiji.

16

»DELOVNA« OBLAČILA DIESEL BLACK GOLD

Prestižna linija oblačil višjega cenovnega razreda Diesel Black Gold so sodobni izdelki, pri katerih se športni slog prepleta z modo, da lahko posamezniki izrazijo svojo individualnost. Spomladansko-poletna kolekcija te linije je prežeta z mislijo »Work Hard Play Hard« (Trdo delaj, dobro se zabavaj). Prvi del kolekcije so preoblikovani kosi delovnih oblačil iz kolekcij devetdesetih let, ki so jih našli v arhivih podjetja. Modernizirane uniforme z grafičnimi potiski, kosi z močnimi motivi, od tie-dye vzorca do kamuflaže na oblačilih so deli odsevnih varnostnih oblačil, na jopičih znaki in še veliko več. Rdeča nit kolekcije je uporabnost, večplastnost in kovinski poudarki, ki simbolizirajo mizarsko orodje. V barvni paleti so črni puloverji in olivno zelene bomber jakne, kakršne so nosili ameriški vojni piloti, s kapuco ali brez. Na nekaterih kosih so dodani še žepi in pas. Prvi kosi spomladanske kolekcije so del iniciative »Second Life« (Drugo življenje). Ta oblačila so sestavljena iz posameznih delov drugih, že uporabljenih kosov, sešitih skupaj. Veliko kosov je narejenih tako, da jih je mogoče nositi na več načinov, še rokavi in hlačnice so snemljivi. Drugi del kolekcije je bolj vizualen, primeren za klubske zabave. Kavbojke so dobile novo silhueto navadnega kroja z večjim zgornjim delom. Pomemben poudarek je na dimenzionalnosti in plasteh, raztrganemu in zakrpanemu denimu. Ženske linije imajo vintage pridih, v kolekciji so dolga in kratka krila, hlače in kratke hlače, tudi z svetlečo obrobo. Motivi so polikromni, črni ali neonski potiski na belih podlagah ali beli na črnih podlagah. Tudi športni copati so raznobarvni in primerni za vse priložnosti, večja uporabnost Dieselove kolekcije pa je poudarjena tudi pri torbicah in nahrbtnikih.

Goodlifestyle.si


Dokler je ne opaziš. Zakaj šele v kriznih časih začnemo iskati kredibilne informacije? Zakaj šele takrat opazimo enostransko poročanje, površno povzemanje, celo širjenje laži? Časi, v ka-

terih je informiranost vse, od nas zahtevajo, da informacije ne le srečujemo, temveč jih vrednotimo in poglobljeno razumemo. Ker vedeti več pomeni imeti moč.

Vedeti več pomeni imeti moč. Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana


UM-NO

Zakaj kolesarim Piše: Ivana Gradišnik*

K

olesarim zato, ker RESNO jemljem ta VIRUS, in hočem, da ga resno jemlje tudi oblast. Ne pa, da se iz virusa norčuje, ko ga zlorablja za to, da pod krinko skrbi za naše zdravje dosledno, učinkovito in nezadržno ruši ključne postulate demokracije ter erodira temeljne človekove in državljanske svoboščine. Hočem, da deluje v najvišje dobro vseh, ne pa da tlakuje pot v diktaturo. Kolesarim zato, ker RESNO jemljem STROKO, in hočem, da stroko resno jemlje tudi oblast. Ne pa da strokovnjake, ki niso dovolj kooperativni pri zlorabljanju situacije, ki si drznejo imeti lastno strokovno mnenje ali dokažejo kakšno njeno laž, brez kakršnihkoli argumentov odreže, napade, diskreditira in šikanira. Kolesarim zato, ker RESNO jemljem SVOBODO JAVNE BESEDE, in hočem, da jo resno jemlje tudi oblast. Ne pa da njen prvi mož novinarko zato, ker opravlja svoje delo, ozmerja, da je kurba, ali kot ta zadnji paglavec kibicira proti plačevanju RTV-prispevka. Hočem, da se vede vsaj spodobno, če že ne kot državnik, in rajši poskrbi za takšno zakonodajo, ki ne bo dopuščala, da politične stranke nastavljajo »svoje« v programske in nadzorne svete, zato da lahko potem poniglavo odstavljajo in nastavljajo urednike po svoji volji ter vplivajo na način in vsebino poročanja. Kolesarim zato, ker RESNO jemljem USTAVO, DRŽAVLJANSKE IN ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE, in hočem, da jih resno jemlje tudi oblast. Ne pa da v skrajno napetih časih lomasti po ustavi in brez ustrezne zakonske podlage sprejema odloke, ki kot še nikdar doslej omejujejo ustavno zagotovljene pravice in svoboščine prebivalstva in državljanov. Kolesarim zato, ker RESNO jemljem OBLAST, in hočem, da tudi ta resno jemlje sebe. Ne pa da nam vlada klika lažnivcev in tatov, ob kateri naš

18

narcistično obdarjeni predsednik države ne premore niti toliko integritete, da bi v jasni in glasni materinščini obsodil primitivne uzurpacije moči in oblasti, ki jih spremljamo iz dneva v dan, ampak čas preživlja tako, da »čilira« na sončku in se uči fingiranja tujih jezikov – prav zdaj, ko ljudstvo kot še nikoli doslej množično tone v revščino, strah, negotovost in obup. KOLESARIM PA TUDI ZA NAZAJ! Na primer zato, da se nikoli več ne zgodijo ne TEŠ ne TIR ne prevara z dokapitalizacijo bank, pa tudi to ne, recimo, da lahko župan glavnega mesta države neko žensko v zameno za to, da ji bo našel službo, izsiljuje za spolne usluge, vsem na očeh – pa se nikogar ne kaznuje. Kaj šele da bi župan, vsaj potem ko smo objavljene prisluhe lahko prebrali, še isti hip odstopil in se kvečjemu od sramu samo še udrl v zemljo. Pa čeprav je tožilka zakonito pridobljene prisluhe – ups – pozabila vložiti pravočasno. Kolesarim pa tudi zato, da si tožilke in tožilci tega ne bi več upali početi, ker bi vedeli, da to preprosto ni prav – ne glede na to, za koga gre. IN NE KOLESARIM SAMO ZASE! Kolesarim tudi za vse tiste prodajalke, strežnice, negovalke, medicinske sestre, smetarje, zidarje, kuharje, zdravnike in zdravnice, učiteljice in vzgojiteljice in druge ščurke in mravlje, ki ne morejo kolesariti, ker kratko malo vse dneve garajo, popoldan in zvečer pa skrbijo še za šolanje svojih otrok. Pa za vse samohranilke, ki so izgubile službo ali delo, in ne morejo kolesariti, ker jih paralizirajo strah, sram in občutki krivde, ker preprosto ne zmorejo več. In ne kolesarim zato, da bi TA VLADA padla! Kolesarim zato, ker hočem, da pade vsa PARADIGMA, ki jo vzdržujemo prav vsi!

P. S.: V skladu z nedavno odločbo vrhovnega sodišča poudarjam, da s svojim pamfletom – predvsem pa vsemi stilsko obarvanimi glagoli, samostalniki in pridevniki – dajem »prednost razsvetljenskemu načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici«. *IVANA GRADIŠNIK je ustanoviteljica in vodja Familylaba v Sloveniji

dolgoročno vizijo in v dobro vseh prebivalcev – ne pa koruptivnega kanaliziranja proračunskih milijonov v zasebne žepe strankarskih partnerjev v zločinu. Hočem in pričakujem še zlasti skrb za najbolj ranljive, občutljive, pomoči potrebne, deprivilegirane ali rizične – ne pa brezčutne demontaže socialne države, razprodaje naravnih virov in privatizacije ključnih družbenih podsistemov in, ne nazadnje, perfidnega puščanja najbolj rizičnih na, kot kaže, evgeničnem cedilu. Zahtevam spoštovanje namesto zaničevanja, vodenje namesto manipuliranja, zaupanje namesto groženj, odkritost namesto skrivaštva ter resnico namesto laži! In pričakujem, da bomo kolesarili še dolgo in vztrajno in trmasto in dokler bo treba, da iz oblastnih struktur naposled odpedalirajo PRAV VSI, ki imajo tako ali drugače umazane prste, jezike, um in vest!

Hočem in pričakujem odgovorno in empatično državniško voditeljstvo – ne pa tiranije z vonjem po sadizmu. Hočem in pričakujem transparentno poslovanje z

Goodlifestyle.si


POD ŽAROMETI

Limuzine, kot se spodobi Prefinjena avtomobilska eleganca Piše: Matej Kačič · Foto: arhiv proizvajalcev

MERCEDES-BENZ RAZRED E

Trg klasičnih limuzin se zadnja leta krči, a zaradi elegantnih potez in prostornosti kljub vsemu ostajajo med paradnimi konji, na katere stavijo avtomobilisti.

MERCEDES-BENZ RAZRED E Moderen slog in kultivirana športnost Pri Mercedesu so v zadnjih letih predstavili veliko novih modelov in z nekaterimi zapeljali v niše, kljub vsemu pa razred E ostaja osrednji model te prestižne nemške znamke. Zaradi velikosti in zanesljivosti je čislan po vsem

20

svetu, v nadaljevanju leta pa bo kupce osvajal stilsko prenovljen. Spredaj je več kroma in sijočih elementov, blago spremenjene reže hladilnika poudarjajo športnost in dinamični značaj avtomobila, minimalnih popravkov je bil deležen zadek. Ne glede na oblikovne spremembe ostaja razred E prava klasika, prostorsko velikodušni notranjosti so namenili nove barvne kombinacije, leseni in aluminijasti dodatki v kombinaciji z ogljikovimi vlakni pa skupaj z novimi sedeži izžarevajo športnost. Pred voznikom in na sredinski konzoli sta združena dva velika digitalna zaslona, za infozabavni sistem skrbi napredni sistem MBUX, za večjo varnost in pomoč vozniku pa je na voljo še bogatejši nabor naprednih asistenčnih sistemov. Pogonski sklopi osveženega razreda E so še bolj elektrificirani, priključni hibrid pa je tako v povezavi z učinkovitimi bencinskimi motorji z močjo v razponu od 115 do 270 kW (od 156 do 367 KM) postal dobrodošla stalnica.

Goodlifestyle.si


TOYOTA CAMRY

BMW 2 GRAN COUPE

Skoraj pet metrov prefinjene elegance

Oblikovni posebnež z vsestranskim potencialom

Ne le kakovost in zanesljivost, globoko v genih japonske znamke Toyota je zapisana tudi tradicija. Del nje je model camry, sploh ker se je zanj v že osmih generacijah odločilo več kot 20 milijonov kupcev z vsega sveta. Novi camry znova meri tudi na evropske kupce, v prvi vrsti pa gre za elegantno poslovno limuzino, ki ji tudi zaradi hibridnega pogona prija umirjen karakter. Že na pogled 4,9-metrska limuzina sicer deluje uglajeno, odlična končna izdelava in kromirani dodatki pa odkrito simpatizirajo s premijskim razredom. V razkošni kabini je rdeča nit udobje, tako na sprednjih kot zadnjih sedežih, kjer se bodo odlično počutili tudi poslovneži, dobro je poskrbljeno za varnost voznika in potnikov ter v zadku za zajeten kup prtljage. Srce camryja je 2,5-litrski hibridni sklop, ki prek sprednjih koles na cesto spravi 160 kW moči (218 KM), ne glede na razmere je dovolj zmogljiv, predvsem pa večino časa neslišen in tudi varčen. Novi hibridni pogonski sklop namreč ponuja precej več vožnje le na električni pogon, za prestavljanje pa skrbi neskončnostopenjski menjalnik CVT. Camry je zaradi obilice navora izjemno živahen v mestu, na elektriko pa se pelje brez posebnega naprezanja. AUDI A3 SEDAN

Najnovejši bavarski zvezdnik ni klasična limuzina, ampak v slogu večje serije 8 bolj štirivratni kupe, s katerim pa je BMW našel pravi odgovor na mercedes-benz CLA in hkrati razširil družino »dvojk«. Avto ne skriva podobnosti z novo serijo 1, prevzel je sploh sprednji del, prav tako moč v osnovi prenaša na sprednji kolesi, od petvratne kombilimuzine pa ga oddalji nizka streha, ki se spušča proti mogočnemu zadku s tankimi, horizontalnimi lučmi. Nova dvojka gran coupe s 4,53 metra dolžine ni le dinamična in všečna na pogled, ampak tudi uporabna. Notranjost je sicer enaka kot pri seriji 1, vključno z digitalnimi merilniki in 10,25-palčnim zaslonom multimedijskega sistema, uporabniki pa bodo cenili prostornost. Prtljažnik je s 450 litri prostornine skorajda razkošen, dovolj prostora je tudi na zadnji klopi. Vstopni model poganja 1,5-litrski turbobencinski trivaljnik, ki zmore 103 kW (140 KM) moči in 220 Nm navora, športnike po duši pa bo zasvojil model M235i xDrive z 2,0-litrskim turbobencinskim štirivaljnikom z močjo 225 kW (306 KM) moči in 450 Nm navora ter štirikolesnim pogonom. Takšen 2 gran coupe je vse prej kot krotek, saj se lahko z mesta do 100 km/h požene v manj kot petih sekundah, v ponudbi pa je tudi zmogljiv in predvsem varčen turbodizel.

Seksi kot kak kupe

ŠKODA OCTAVIA

Po nedavno predstavljenem modelu A3 sportsback je Audi avtomobilsko javnost podražil z limuzinsko različico, ki se postavlja s še bolj zapeljivim zadkom od predhodnika. Novinec po petvratni različici vestno povzema svež zunanji dizajn, sodobno tehnologijo in popolnoma nove pogonske sklope, hkrati pa v premijski razred s privlačnimi potezami vnaša še nekaj dodatne elegance. Limuzinski A3 je za štiri centimetre daljši od predhodnika in meri 4,5 metra, njegovi proporci so naravnost idealni, streha pa se v kupejevskem loku mikavno spusti proti z LED-svetili in linijami lepo oblikovanemu zadku. Potniška kabina je pričakovano na visoki ravni ter povzeta po petvratni različici. Ponaša se z digitalnimi merilniki in velikim osrednjim zaslonom na dotik, ki je nekoliko nagnjen proti vozniku, prek njega pa upravljamo infozabavni sistem. Povezljivost je v primerjavi s prejšnjo generacijo limuzine audi  A3 bistveno izboljšana, pričakovano bogat pa je nabor varnostno-asistenčnih sistemov, ki med drugim omogoča komunikacijo z drugimi naprednimi vozili na cesti in infrastrukturo. V ponudbi sta turbodizel in dva bencinska turbomotorja, vstopni je 1,5-litrski z močjo 110 kW (150 KM), na voljo pa je tudi sklop z 48-voltnim blagim hibridnim sistemom, ki omogoča lažje speljevanje in jadranje.

Prostornost tudi v klasični podobi

Goodlifestyle.si

TOYOTA CAMRY

AUDI A3 SEDAN

BMW 2 GRAN COUPE

ŠKODA OCTAVIA

Škoda octavia je predvsem v karavanski različici že leta ljubljenka slovenskih družin, v novi generaciji pa bo del kupcev z radodarnostjo prostora in všečnim videzom osrečila tudi kot limuzina. Čeprav so njene linije pretežno le zgladili, je takoj jasno, da gre za nov model, ki bo večinoma požel odobravanje. Polni LED-žarometi ji dajejo nekaj premijskega pridiha, zadnje luči pa so dinamične in ob zaklepanju oziroma odklepanju celo rahlo »zaplešejo«. V kabini se čuti močan duh bratranca VW golfa, tako so merilniki lahko digitalni, na voljo pa je tudi velik zaslon na dotik. Octavia je hkrati prva škoda z možnostjo projekcijskega zaslona, volan pa ima po novem dve prečki. Najbolj prodajana škoda seveda ostaja med večjimi v razredu, kar ne pomeni le obilice prostora v kabini, ampak zelo velik prtljažnik, ki že v osnovni postavitvi ponuja 600 litrov prostornine. Izbira motorjev je enaka kot pri golfu, glavnino bosta potešila litrski oziroma 1,5-litrski turbobencinec, na vrhu ponudbe pa je zmogljiva različica z močjo 140 kW (190 KM) in skokom 0–100 km/h v 6,9 sekunde. Ljubiteljem dizla je na voljo 2,0-litrski v treh različicah in močjo vse do 147 kW (200 KM), priključni hibrid z električnim dosegom 55 kilometrov pa je kot nalašč za tiste, ki želijo kar največ prihraniti pri gorivu.

21


DUEL

Majhni, zeleni in butični MAJA URAN MARAVIĆ IN GREGOR JAMNIK • Strokovnjaka o turizmu po epidemiji Piše: Leja Kovačič • Foto: osebni arhiv in Voranc Vogel

»Ko ste naju povabili na pogovor, sva razmišljala, ali se bo sploh našla tema, o kateri se ne bi strinjala. No, potem sem jaz nalašč malce igrala hudičevega advokata,« je pogovor v smehu sklenila prof. dr. Maja Uran Maravić, ki na fakulteti za turistične študije v Portorožu predava strateški menedžment v turizmu in menedžment kakovosti v turizmu. Na drugi strani telefonske konference je bil Gregor Jamnik, direktor  ljubljanskih hotelov Slon in City ter predsednik Združenja slovenskih hotelirjev, pogovor pa je tekel o vnovičnem zagonu turizma po epidemiji.

Maja: Težava je, da ne bo konca … Gregor: Prekinjam! Maja: Počakaj! (smeh) Hočem reči, da ne bomo vsega naenkrat odprli, kot smo vse naenkrat zaprli. Več začetkov bo in nikoli več ne bo, kot je bilo. Prihodnost delim na dve obdobji, čas, preden dobimo zdravilo, in čas po tem. Dokler zdravila ni, bodo v turizmu veljale stroge omejitve. Če bo samo en val, se bodo omejitve počasi rahljale, če bodo

novi valovi, pa težko napovem, kaj bo. Bomo zdaj nekaj odprli, septembra pa spet zaprli? To je za turizem nekaj strašnega. Lahko se ozremo v Azijo, kjer so se začeli odpirati pred nami, in vidimo, da imajo manj težav velike države, ki imajo dovolj turistov iz svoje države, manjše pa se morajo povezovati glede na geopolitične interese. Verjamem, da bomo, dokler zdravila ne bo, regionalno omejeni in tudi medcelinskih letov bo manj. Gregor: Z Majo se delno strinjam, a vidim prihodnost bolj pozitivno. Virus bo dolgo ostal med nami, morda tudi za vedno, a družba bo to sprejela kot novo stvarnost. Mlajša delovno aktivna generacija ne bo več zaprta v karanteno, tam bodo starejši in bolni. Četudi bodo nova žarišča in novi valovi, ne bodo več zapirali celotnih držav, temveč samo območja okoli žarišč. Turizem se bo moral prilagajati razmeram, načrtovanje naših potovanj bo veliko bolj negotovo, odločali se bomo v zadnjem trenutku. Zelo previdni bomo. A potovalna industrija se bo tako kot po preteklih travmatičnih izkušnjah hitro postavila na noge. Lufthansa je že objavila, da je načrtovala junija aktivirati 80 svojih letal, in takoj ko so to objavili, je bilo povpraševanja enkrat preveč, zato bodo v zrak poslali 160 letal. Maja: Tako lahko načrtuješ prostočasni turizem, poslovnega pa ne. Nočem biti pesimistična, le stvarna. Poslušam epidemiologe, ki pravijo, da lahko sledi drugi val, posledica

Mi bomo vsak dan razkuževali vse trde površine in sobe, vsi bomo nosili zaščitne maske, sobarice se bodo preoblekle pred vstopom v vsako sobo … Tako bodo storile tudi letalske družbe, enako bo na železniških postajah. GREGOR

22

Goodlifestyle.si


pa ne bo le to, da turistov ne bo, temveč tudi, da ljudje ne bodo hoteli zapravljati. Najprej bomo okusili svobodo in vsi zapravljali kot za stavo, potem pa bo sledila ohladitev. Gregor: Maja, vsak dan o virusu vemo več, čez dva meseca bomo še precej več kot danes. Sprostili se bomo in navadili na novi način življenja. Nova pravila v turizmu, ki jih jaz prav ta trenutek skupaj s kolegi pripravljam za naša hotela, nas bodo umirila, saj bomo zaupali ljudem in storitvam. Mi bomo vsak dan razkuževali vse trde površine in sobe, vsi bomo nosili zaščitne maske, sobarice se bodo preoblekle pred vstopom v vsako sobo … Tako bodo storile tudi letalske družbe, enako bo na železniških postajah. Ljudem bomo vlili zaupanje v turizem. Maja: Toda ali boste lahko preživeli s trikrat višjimi stroški in trikrat manj gosti? Težko. Gregor: Bomo videli. S tem pač moramo živeti. Cen ne bomo spuščali, kvečjemu jih bomo dvignili. Maja: Ampak ljudje ne bodo potovali, to ni nujna dobrina. Gregor: Gotovo se bo obseg potovanj zmanjšal, a turizem ne bo mrtev, kot je bil zdaj. LJUBLJANA JE BILA TO POMLAD MESTO DUHOV

Gregor: Jaz sem največji nasprotnik airbnbja na svetu. (smeh) Maja: Jaz pa druga največja nasprotnica, torej se o tem ne bova prepirala. (smeh obeh) Gregor: Airbnb je zlorabil delitveno ekonomijo in ustvaril 35 milijard vreden posel, ki kotira na newyorški borzi. Nikjer na svetu ne plačujejo davkov, ves denar se neobdavčen steka v ZDA, ne spoštujejo lokalnih zakonov, ne zavarujejo svojih gostov, ni jim mar, če gost umre v požaru. Ves čas se izgovarjajo, da so le oglasna deska za ponudnike nastanitev. To je nelojalna in obsojanja vredna konkurenca. O tem govorimo že leta, a nič se ne spremeni. Airbnb pa ima tudi druge negativne posledice, na primer to, da je bila v času epidemije Ljubljana mesto duhov. Vsa stanovanja so bila namenjena airbnbju, lokalno prebivalstvo pa je bilo izrinjeno. Cene najemnin so se dvignile, mlade družine niso mogle najemati stanovanj. Airbnb je zdaj že odpustil 25 odstotkov zaposlenih, delnice mu strmo padajo, CNN špekulira o njihovem stečaju. Mislim, da njihova prihodnost ni rožnata. Kdo se bo v teh časih mirno ulegel v posteljo neznanca, o katerem ne vemo, ali je razkužil stanovanje pred našim prihodom. Seveda lahko s seboj prinesete razkužila, a ne vem, ali si ljudje to na dopustu želijo početi. Maja: Airbnb res ustvarja nelojalno konkurenco, bi se pa zavzela za zasebne ponudnike nastanitev, ki imajo dejavnost urejeno in plačujejo vse prispevke. Gregor: Se povsem strinjam, če ima nastanitev gospodarja, ni težav. V PREDNOSTI BODO SVETOVNO ZNANE ZNAMKE

Gregor: Ko se pogovarjamo s hotelirji po vsem svetu, se strinjamo, da je higiena v hotelih zdaj novi luksuz. Maja: Ključno bo, da bo ponudnik pri turistu zbujal občutek varnosti za vzpostavitev novega zaupanja v storitve. Tu bodo v prednosti svetovno znane znamke, pri katerih se boš počutil varno, ker bodo imela postopke in nadzor ter bodo jasno sporočala, kakšni so pri njih pogoji za bivanje. To bo veljalo, dokler ne bo cepiva ali zdravila. Gregor: Najprej bomo morali upoštevati res stroga pravila, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija. Hotelirstvo postavljajo na glavo, tu so protokoli čiščenja, stroški bodo znatno višji pa tudi gostinska dejavnost v hotelih bo povsem drugačna. Naša prednost pred zasebnimi nastanitvami so bili bogati samopostrežni zajtrki, ki bodo zdaj drugačni. V hotelih višjega cenovnega razreda bo gost zajtrk izbral na meniju, v hotelih nižjega cenovnega razreda pa bodo gostje verjetno dobili podoben paket s hrano kot na letalu. A jaz upam na postopno sproščanje strogih ukrepov. Vse bo seveda drugače, če bo sledil drugi val epidemije, a dvomim, da bi znova strogo zaprli meje in mesta. SLOVENSKA TURISTIČNA PONUDBA NI PRILAGOJENA DOMAČEMU GOSTU

Gregor: Žalosti me dejstvo, da Slovence naš turizem premalo zanima, izjema so le uporabniki zdravilišč in tisti, ki obiskujejo gore. Maja: To ne drži v celoti. Slovenci letno opravijo milijon turističnih potovanj in pol v Sloveniji, skupno pa pet milijonov. Gregor: Ah, bolj kot po svetu hodijo na Hrvaško. Maja: Z Gregorjem rada razpravljava. (smeh) Tudi to delno drži, na Hrvaškem prav tako opravimo milijon potovanj in pol. Bolj skrbi slaba kupna moč. Tuji turist v Sloveniji zapravi 140 evrov brez prevoza, domači pa 44 evrov s prevozom. Gregor: Hm, to pa je res presenetljiv podatek. Maja: Doma manj zapravimo, a tudi zato, ker slovenska turistična ponudba ni prilagojena domačemu gostu. Ljubljana, Bled, tam ni prilagojena Slovencem. Res pa je tudi, da smo Slovenci radovedni in zelo radi potujemo čez naše meje. Dvomim, da bomo v teh časih več počitnikovali v Sloveniji pa tudi župani slovenskih turističnih mest si s svojimi

Goodlifestyle.si

V krizi ali po njej lahko pričakuješ obisk gosta, s katerim si že prej spletel lep odnos. V določenih turističnih krajih pri nas so zviška gledali na Slovence. K takšnemu neprofesionalnemu ponudniku se pač ne vračaš. MAJA

izjavami ne delajo ravno usluge. Gregor: Še vedno beremo v medijih, da je ta neposrečena izjava očitno ostala domačemu gostu globoko v spominu in bo težko popravljiva. Maja: Absolutno se strinjam, v krizi ali po njej lahko pričakuješ obisk gosta, s katerim si že prej spletel lep odnos. V določenih turističnih krajih pri nas so zviška gledali na Slovence. K takšnemu neprofesionalnemu ponudniku se ne vračaš, v krizi pa sploh ne. MALE DESTINACIJE LAHKO ZMAGAJO

Gregor: Če smem malo napovedati, kaj se bo dogajalo poleti, mislim, da bodo zmagovalke te krize Hrvaška, Grčija in Portugalska. Maja: Turizem bo trpel v Italiji, Franciji, Španiji … Gregor: In Turčiji. Maja: Destinacije z množičnim turizmom bodo zdaj na slabšem, male destinacije z zeleno ponudbo, kot je Slovenija, pa lahko zmagajo. A to moramo sporočiti svetu. Slovenija še ni turistično močna blagovna znamka, a zdaj je priložnost, da vsem povemo, da smo obvladali koronavirus, da smo varna destinacija ter da smo majhni, zeleni in butični, vse, kar bo po koroni hit. Gregor: Lahko nas reši tudi dobra strateška lega, obkroženi smo z varnimi državami, izjema je le Italija. Predvsem pa moramo biti prilagodljivimi in hitri pri uresničevanju potrebnih sprememb. Turizem bo vedno obstajal!

23


MOBILNO

S kolesom do pametne mobilnosti

Leta 1898 se je v Ljubljano prvič pripeljal avtomobil, ki ga je šofiral baron Anton Codelli. Še 15 let pozneje je bilo na Kranjskem le 60 avtomobilov. V tretjem tisočletju pa se naša mobilnost spreminja, da se lahko prilagaja potrebam posameznika. Danes se v urbanih okoljih pešci srečujejo z množico novih prevoznih sredstev, ki so nadomestilo za hojo, poleg že znanih prevoznih sredstev, kot sta kolo in avto. Po cesti se hkrati premika ogromno ljudi, vsak na svojem vozilu ali morda peš, z različno hitrostjo, zato je možnosti za prometno nesrečo žal vedno več. V največji nevarnosti so starejši pešci pa tudi otroci in srednja generacija na sodobnih električnih vozilih. Z ELEKTRIČNIM KOLESOM V SLUŽBO Najbolj cvetoča industrijska in športna panoga pa tudi najboljši primer pametne mobilnosti v urbanih in manj urbanih okoljih, je kolesarstvo. Nič nenavadnega torej, da se po slovenskih ulicah vozi vse več koles in tudi električnih koles, ki so enaka klasičnemu kolesu z možnostjo običajne vožnje, ob tem pa lahko preklopimo na električni pogon, s katerim lahko potujemo veliko hitreje. Zaradi odlične zmogljivosti in prilagodljivosti v prometu ta kolesa vse pogosteje zamenjajo drugi ali tretji avtomobil pri hiši. Z njimi lahko brez

24

VARNO NA CESTI z zavarovanjem AvtoMobilno Piše: Kaja Komar · Foto: Zavarovalnica Triglav

pa je vožnja s kolesom, električnim ali klasičnim, lahko tudi precej nevarna in tako kot se vsi zavarujemo za vožnjo z avtom, bi morali poskrbeti za zavarovanje kolesarjenja. Izberete lahko celovito zavarovanje, ki vključuje tudi nezgodno zavarovanje in tako imenovano kasko zavarovanje. Kritja vključujejo odgovornost kolesarja, asistenco za kolo in kolesarja, nezgodno zavarovanje (za primer nezgodne smrti, trajne invalidnosti ali za bolnišnični dan), prav tako pa tudi kasko zavarovanje kolesa, ki krije škodo zaradi poškodovanja ali uničenja kolesa v prometni nesreči, pri vlomski tatvini ali ropu iz zaklenjenih prostorov. UDOBNO, A PREVIDNO NA SKIROJU

večjih težav prevozite klanec ali dva, tudi tiste bolj strme, se izmuznete koloni, v službo ne pridete več zasopli, poleti tudi ne preznojeni, nimate niti težav pri iskanju parkirnega prostora v središču mesta. Ponavadi omogočajo dva načina vožnje; povsem električen pogon, ki ga upravljamo z ročko kot pri motorjih, lahko pa uporabljamo električno podporo pedaliranju, ko se sami poganjamo z nekaj pomoči. Lahko so celo tako hitra, da bi jih bilo treba registrirati, a veliko bolj okretna kot motor, zato je z njimi vožnja po mestu prijetnejša in bolj ekološka. Hkrati

Z razvojem in pocenitvijo litij-ionskih baterij so električna kolesa, skiroji in rolke postali dostopnejši širšemu krogu uporabnikov. Tako kot s kolesom tudi z električnim skirojem veliko hitreje potujete po mestu kot z navadnim skirojem, hkrati pa zavzame še manj prostora kot kolo, saj večino električnih skirojev lahko zložiš in odneseš s seboj, ko prispeš na cilj. Baterije so dovolj zmogljive, da večina z enim polnjenjem prevozi dobrih 25 kilometrov, nekateri pa tudi več, kar lahko spremljate na aplikaciji za pametni telefon, ki hrani opravljene poti in prikazuje podatke o stanju vozila. Z električnim skirojem ste hitrejši od večine kolesarjev in da ga vozite, ne potrebujete veliko motoričnih sposobnosti, pa

Goodlifestyle.si


vendar bi moral novinec najprej opraviti testno vožnjo, na kateri si vzame dovolj časa, da se nauči vožnje na različnih podlagah ter privadi hitrosti in pospeškom, ki jih e-skiro zmore.

Glede na dostopnost informacij je na spletu velika prednost zavarovanja asistenčna pomoč, ki vas bo rešila marsikatere stiske na poti.

Tako kot lahko padete s kolesa, lahko padete tudi s skiroja. Morda še prej, ker so zaradi manjših koles skiroji občutljivejši za luknje na cestišču in tudi hitreje izgubijo stik s podlago. Poleg odrgnin in zlomljenih kosti lahko vozniki pri padcu s skirojem utrpijo hude poškodbe glave, zato je priporočljivo nositi čelado, tudi v državah, kjer tega ne predpisuje zakon. Ker so zaradi baterije težki okoli 10 kilogramov in dosegajo hitrosti do 25 kilometrov na uro, lahko ob trku z mimoidočim skiro povzroči hude poškodbe, v nekaterih primerih so se takšne nesreče žal končale tudi s smrtjo. Ni redko, da vozniki prehitro drvijo v coni za pešce ali na kakšnem ozkem pločniku, kjer je veliko drugih udeležencev v prometu. Voznik električnega skiroja je hitrejši kot pešec, zato mora svojo vožnjo pametno načrtovati, predvideti dogodke in v morebitni gneči na pločniku ali coni za pešce ustrezno prilagoditi hitrost ali celo sestopiti s skiroja. Še nevarnejši so tisti vozniki hitrih in neslišnih skirojev, ki imajo na glavi ali v ušesih slušalke, pa če poslušajo glasbo ali telefonirajo. Čeprav zavarovanje odgovornosti električnega skiroja za zdaj še ni obvezno, bi se morali uporabniki električnega skiroja zavedati, da so odgovorni za škodo, ki jo povzročijo drugim udeležencem v prometu. Ta je lahko tudi precej visoka - v povprečju se škode iz zavarovanj splošne odgovornosti za poškodbe oseb gibljejo od tri do štiri tisoč evrov. Zavarovanje za električni je del paketa AvtoMobilno zavarovanje in krije morebitne odškodninske zahtevke tretjih oseb za telesne poškodbe ali materialno škodo, ki jo uporabnik povzroči z električnim ali klasičnim skirojem. Nudi tudi asistenco, torej informacije in pomoč na cesti, doma in v tujini, prevoz uporabnika in prevoz prevoznega sredstva, če je treba, nastanitev v hotelu ter kritje stroškov izvedbe.

Če načrtujete poletje na rolki in jo boste jo boste vzeli s seboj na dopust v tujino, vam AvtoMobilno zavarovanje krije zavarovanje odgovornosti uporabnikov posebnih prevoznih sredstev na območju Evrope, pa tudi asistenco v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Z ZAVAROVANJEM IN ASISTENCO MIRNO V NOV DAN

HITRA E-ROLKA

V naših avtomobilih preživimo zelo veliko časa. In vendar se vse pogosteje tudi Slovenci vozimo z drugimi prevoznimi sredstvi, javnimi, lastnimi in najetimi. Če tudi vi že uporabljate moderna električna vozila ali to načrtujete, naj gre v korak s časom tudi vaše zavarovanje. Izberite AvtoMobilno zavarovanje, ki omogoča poleg avtomobilskega zavarovanja tudi zavarovanje različnih oblik mobilnosti, ki jih uporabljate vi in vaši družinski člani (električni kolo, skiro, rolka in druga prevozna sredstva). Lahko ga sklenete na novo ali to storite ob obnovitvi avtomobilskega zavarovanja. Tako kolesarji kot uporabniki posebnih prevoznih sredstev bi potrebovali zavarovanje odgovornosti in asistenco pa tudi zavarovanje rehabilitacije po nesreči v prometu. Ne pozabite niti na zavarovanje prtljage in dodatne opreme v ali na vozilu, saj boste v primeru nesreče stroške popravila dodatne opreme, denimo nadstrešnega kovčka, morali poravnati sami, če ni posebej vključen v zavarovalno polico. To velja tudi za vso opremo, ki je bila dodatno vgrajena v avto, recimo protivlomne naprave, meglenke pa tudi posebne pnevmatike. Čeprav na to pogosto niti ne pomislimo, otroški sedež ni del vozila, temveč je v vozilo dodatno nameščen in kot tak v primeru nesreče ni krit v sklopu zavarovanja avtomobilskega kaska. Ker se bo letos veliko Slovencev odpravilo na dopust z avtodomom, mora tudi ta imeti zavarovanje odgovornosti. Ob najemu preverite, ali je za avtodom sklenjeno tudi kasko zavarovanje, kaj vključuje zavarovanje in kakšna je morebitna odbitna franšiza. Ob morebitni nesreči se škoda krije iz zavarovalne police lastnika, najemnik pa običajno plača odbitno franšizo in izgubo bonusa.

Morda manj pogosto, a vedno bolj priljubljeno urbano prevozno sredstvo je električna rolka, ki je ni treba poganjati in hkrati ne razmišljati, kje jo boste parkirali. Treba se je le naučiti vožnje in sestopanja z nje med premikanjem. Z nagibom v stran zavijete, z nagibom naprej prilagajate hitrost, z nagibom nazaj pa zavirate. Za večjo varnost ima večja in bolj kakovostna kolesa kot navadna rolka, vseeno pa se priporoča zaščita kolen, komolca in zapestij z zaščitnimi dodatki, kakršno uporabljamo pri kotalkanju ali rolanju. Na spodnji strani deske je vgrajen motor, lahko sta tudi dva, ki omogočata še večjo hitrost in daljše razdalje. Hitrost upravljamo z daljincem prek povezave bluetooth, ki ga uporabnik med vožnjo drži v roki. Ker se tudi čisti začetniki dokaj hitro privadijo na hitrost, ne obvladajo pa še vseh manevrov, je pomembno, da so prvih nekaj voženj, dokler še ne dobijo dovolj izkušenj, še bolj previdni in se izogibajo večji gneči. Ni treba le usvojiti drže in zavojev na takšni rolki, temveč se je treba dobro naučiti zaviranja. Tudi na rolki so nesreče neizogibne, pri električni pa imajo zaradi hitrosti lahko hujše posledice.

Glede na dostopnost informacij je na spletu velika prednost zavarovanja asistenčna pomoč, ki vas bo rešila marsikatere stiske na poti. Kaj narediti, ko vam na Hvaru poči pnevmatika, ko ne morete zagnati motorja svojega avtomobila na smučanju v Avstriji, ko je treba odpeljati nevozno vozilo, ki je bilo težje poškodovano v prometni nesreči v Nemčiji, dostaviti nadomestne dele v Španijo ali ko v odročnih romunskih vasicah v rezervoarju zmanjka goriva? V težavah pokličite asistenčni center. Še najbolj priročno je imeti njihovo telefonsko številko in aplikacijo shranjeno na telefonu, da je ne boste zbegano iskali. Avtomobilska asistenca, ki je pomagala že v več kot 300.000 primerih, vam je na voljo 24 ur na dan na brezplačni številki 080 28 64 oziroma +386 2 222 28 64, če ste v tujini. Na domači cesti, na drugi strani države ali kjerkoli v tujini se vam na poti lahko zgodi marsikaj in nastanejo lahko visoki stroški. Zaradi asistenčne pomoči vaši spomini na potovanje in dopust ne bodo ostali grenki. Pomoč je na kraju v Sloveniji že v 35 minutah od prejetega klica, v Evropi pa je povprečni odzivni čas 45 minut.

Goodlifestyle.si

25


POBEG

O, man,

Oman!

SIPINE PUŠČAVE VAHIBA

Da, prav tako bi lahko vzkliknil navdušen turist, na katerega bi ta država na Srednjem vzhodu naredila vtis. Ima morje, gore in – v nasprotju s Slovenijo – večino leta zelo prijazne temperature zraka in morja.

Z

ima je najprimernejša za obisk Omana, saj turistična sezona traja od novembra do marca. V tem času so ravno pravšnje temperature – od 20 do 30 stopinj Celzija čez dan v obmorskih predelih, kdor pa se bo povzpel na katero od bolj opevanih gora države, naj s seboj vsekakor vzame tudi kakšen toplejši kos oblačila. RENT-A-CAR JE SKORAJ NUJA Oman ni le glavno mesto Muškat. Pa že to je kar razpotegnjeno, zato si velja omisliti rent-a-car, če ne želimo biti omejeni na vožnjo s taksiji ali sicer poceni javnim prevozom. Prometa je tudi v sezoni manj kot v Sloveniji, zato vožnja ne bi smela predstavljati večjih težav, le navigacijo si priskrbite (vnaprej). Cene za izposojo vozil nižjega do srednjega razreda se gibljejo od 40 do 60 evrov na dan, a če se nameravate odpraviti v gorate predele (Džebel Šams), boste nujno potrebovali štirikolesno gnano vozilo, katerega dnevni najem je pogosto dražji od stotaka. In še fan-

26

DEŽELA PRIJAZNIH LJUDI Piše: Miran Varga · Foto: Miran Varga

tastična novica za vse, ki se radi vozijo – liter bencina v Omanu stane le slabega pol evra. BREZ PRAVIH SPECIALITET Omanska kuhinja ne pozna klasičnih specialitet, je pa res, da lokalna kulinarika ni za vsakogar. A kdor ima rad humus ali falafel ter mu zelenjava in meso nista tuja, bo povsod našel kaj zase. V obalnih predelih velja preizkusiti morsko hrano, sam sem bil navdušen tudi nad kameljim mesom izpod peke, vsekakor pa so ena boljših stvari ob vsakem obroku sveže iztisnjeni sokovi – vsaka restavracija jih ponuja vsaj

pol ducata. Ker gre za tipično arabsko državo, alkoholnih pijač ne boste našli na policah trgovin (kupite jih na letališču na poti v Oman), za turiste jih ob zelo skromni ponudbi nudijo le nekateri hotelski bari. Cene zelo nihajo glede na lokacijo, povprečno pa boste za kosilo odšteli od pet do 15 evrov na (lačna) usta. KAJ OBISKATI? Vsekakor mesto Muškat, Veliko mošejo in opero. Tudi tržnice (zlasti ribje ali živalske) so v vseh mestih posebno doživetje, ki ga nikakor ne gre izpustiti, saj postrežejo s pisanimi barvami, vonjavami in izdelki vseh vrst in oblik. Pa še vrhunsko priložnost za barantanje boste imeli. Večina mest premore tudi trdnjave, ki so zelo lepo urejene (Nakhal, Nizva, Rustak, Ibri). Med obvezen obisk bi uvrstil še Bima Sinkhole, ki je pravzaprav ogromna kotanja, napolnjena z vodo, v kateri lahko plavate, in želvji rezervat v mestu Ras Al Jinz, kjer boste z nekaj sreče na obali ponoči lahko opazovali valjenje jajc velikih zelenih morskih želv – vsekakor nepozabna izkušnja. RAJSKIH PLAŽ NI Če boste brali kakšne starejše opise potovanj po Omanu, boste lahko zasledili tudi omembe rajskih plaž. Sam besede rajsko vsekakor ne enačim z besedo umazanija, zato so mi

Goodlifestyle.si


še tako naravno lepe plaže ob človeški nemarnosti, ki je je prav v obalnih predelih Omana (vsaj na severu) nerazumljivo veliko, velikokrat dale misliti. Tudi plaže, kjer ni tipičnih ribiških kolib, so pogosto polne smeti. Kako lahko država ali mesto ne poskrbita za ureditev obalnega dela, če lahko v tistem trenutku nekaj sto metrov stran uživam v pogledu na hortikulturno urejeno krožišče, za katero se zdi, da bolj sodi na posestvo kakšnega plemiča? Da, v 16-dnevnem potovanju po Omanu sva s partnerico kljub na trenutke kar pretiranemu trudu in iskanju našla natančno eno čisto plažo. Plačljivo, se razume. Ampak najino »EU-plažo«, kot sva jo ljubkovalno poimenovala, sva zato večkrat obiskala. Namig: Capital Area Yacht Club. Dopuščam pa možnost, da je na jugu Omana (vse) drugače, denimo v okolici mesta Salala. Kar je pravzaprav škoda, saj velja, da je morje v Omanu toplo vse leto in zato tudi primerno za kopanje. PUŠČAVA IN REČNE STRUGE Ko se naveličate obalnih predelov, je čas, da zavijete v puščavo Vahiba – do njenega roba se pripeljete brez težav, za pot v notranjost ali celo prečkanje nje pa boste potrebovali vozilo s pogonom 4x4. Midva sva se odločila prespati na robu

kanjon). Gre za rečne struge, ki nudijo idilično kopanje ob zanimivi vegetaciji. Na poti do vadijev boste lahko ugledali številne znamenitosti pa tudi datljeve palme ter nasade banan. Večkrat sva ustavila ob cesti in opazovala kamele, posebno tiste z mladiči. NEKONFLIKTNI ISLAM IN PRIJAZNI DOMAČINI

LOKALNA KULINARIKA: OD HUMUSA DO KAMELJEGA MESA

puščave, imeti večerjo v beduinskem slogu in se z domačini zapeljati na vožnjo po sipinah. Nepozabno. »Morje« iz peska ima svoje čare. Nujen obisk v Omanu so tudi vadiji – obiščite Vadi Šab, Vadi Bani Khalid, Vadi al Arbejin ter Vadi Gul (arabski Veliki

KOTANJA Z VODO - BIMMAH SINKHOLE

Prebivalci Omana so večinoma zelo prijazni in gostoljubni do turistov, tudi tisti, ki od njih nimajo neposrednega zaslužka. V državi, ki šteje štiri milijone duš in pol, je glavna vera ibadski islam, ki velja za nekonfliktno – vsaj v primerjavi z nekaterimi drugimi verami iz muslimanskega sveta. Je pa treba drugačno vero in običaje spoštovati, na kar na številnih turističnih točkah opozarjajo tudi večjezične table; na primer ne smeš se kopati gol, še več, oblečeno moraš imeti tudi majico s kratkimi rokavi. Domačini večinoma nosijo dolga bela oblačila, na glavi pa različna pokrivala, medtem ko so ženske skoraj brez izjeme odete v črne halje in imajo z ruto prekrit obraz – vsaj na javnih krajih. V tem pogledu gre za tipično muslimansko državo, zato tudi turistkam priporočajo, da nosijo dolge hlače ali krilo in vsaj tričetrtinske rokave.

VELIKA MOŠEJA

NASVETI V NAVEZI Z »LOKALCI« DO BOLJŠIH CEN Potovanje po Omanu ne sodi med cenejše, saj so cene večinoma primerljive z Ljubljano, pri čemer utegnejo biti prenočišča na posameznih krajih v sezoni celo zelo zasoljena. Že tradicionalno je ena cenovno najugodnejših možnosti za obisk Omana let z družbo Turkish Airlines, ki večkrat letno ponuja akcije cene letov iz Ljubljane ali Zagreba v Muskat, pri čemer se cena povratne letalske vozovnice z vključeno prtljago giblje od 350 do 400 evrov. V ceno potovanja velja vračunati še vizum, ki ga je treba urediti na spletu pred potovanjem in stane slabih 50 evrov na osebo.

Street View, da se izognete marsikateri zadregi. Midva sva enkrat spala v povsem novem hotelu, ki pa je bil ujet med vrsto drugih stavb v ulici, rezervirani pretežno za avtomobilske salone in servise. Edino okno je gledalo v steno sosednje stavbe … Je pa Oman raj za vse, ki obožujejo kampiranje, saj je »divje kampiranje« dovoljeno po zakonu. Če se vam da s seboj tovoriti opremo za kampiranje (ali pa jo kupiti v Omanu), boste lahko zelo veliko prihranili – a verjetno tudi spali med smetmi. Gostoljubje domačinov velja uporabiti še za nasvete glede prehrane, obiskov

Eden večjih izdatkov v Omanu bo vsekakor prenočišče. Že res, da »beznice« najdete tudi za 30 evrov na noč, a so cene urejenih hotelov kaj hitro stotaka in več. Kraj nastanitev velja dodatno preveriti tudi z Google

znamenitosti, nakupov – kaj hitro vam utegnejo organizirati kaj ugodnega in nepozabnega. Je varno? Vsekakor, niti za sekundo se v Omanu nisva počutila ogrožena in lahko potrdiva trditev, da upravičeno velja za najvarnejšo državo na Arabskem polotoku.

Goodlifestyle.si

27


NA NOŽ

Družinska ekološka kmetija

Čas se ustavi, še posebej v majhnih vaseh, kakršna je Truške, kjer ima svoj dom družinska ekološka vinogradniška kmetija Rodica. »V vasi smo doma odlični kmetje, vinogradniki, oljkarji, čebelarji, imamo lepe apartmaje in srčne gostitelje, tartufarje in tartufe ter nekaj več kot 120 čudovitih ljudi,« radostno pove mladi vinar Aleš Rodica.

Z

godba njihove ekološke kmetije je stara že več kot 20 let. »Naš nono Mario je umrl še pred trgatvijo leta 1998 in nona Maria je s predanostjo kmetijo vodila naprej, za vinograde pa sta poskrbela sinova. Tako je moj oče Marinko, sicer avtomehanik, dobil v skrb tisoč trt refoška.« Danes njegov oče in mama Suzana vodita vinogradniško družinsko kmetijo, v podjetje pa so vključeni tudi vsi trije sinovi. »Mama skrbi za finance, administracijo in očetu pomaga pri turizmu na kmetiji. Oče bdi nad vinogradi, kletjo in prodajo, jaz, srednji sin, gradim našo podznamko Rodica Spirits in skrbim za prodajo vina na terenu. Starejši brat Matic ni le odličen vinar, ampak tudi profesionalni plesalec latinskoameriških plesov, ki v New Yorku poučuje ples in skrbi za našo prodajo v ZDA, na našem najuspešnejšem izvoznem trgu. Tudi mlajši brat Rok, še sedmošolec, pomaga povsod, kjer domača roka pride prav.« V SOŽITJU Z NARAVO Vinogradi Rodice se razprostirajo na 15 hektarjih prvovrstnega »terroirja« Trušk. Posajenih je 60.000 trt, od tega je skoraj polovica refoška, tretjina istrske malvazije in manjši del istrskega muškata, nekaj tudi syraha in sivega pinota. Čeprav za ekološki vinograd ni splošnega pravila, prav tako se lahko ekološki vinogradi pri različnih vinarjih in v različnih vinorodnih območjih precej razlikujejo, je skupni imenovalec neuporaba sredstev za uničenje travne ruše, neuporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, sintetičnih fungicidov in insekticidov. »Ekološko

28

RODICA Piše: Kaja Komar · Foto: arhiv Rodica

dovolj časa, da se umiri, očisti in dozori. V najboljših letnikih dozorijo naša vina povsem naravno, brez uporabe enoloških sredstev, tudi brez dodatka žvepla.« To je sicer le nekajkrat v desetletju, ko je narava dovolj radodarna, da so letine pripravljene na dolgo življenje v steklenici linije Natur, brez dodatka žvepla, a polnega okusa in karakterja. Večino vin tudi macerirajo, bela od tri do 20 dni, črna pa od sedem pa do 90 dni.

REFOŠK, MALVAZIJA, TRAPA vinarjenje je za nas način dela v vinogradu in kleti, ki temelji na gospodarjenju v sožitju z naravo,« mi pove vinar, ki je ponosen, da so leta 2009 dobili certifikat ekološka kmetija. »Rodovitna zemljišča eocenskega fliša, na katerih smo zasadili trte, so bila zadnjih 50 let zaraščena in na njih se nikoli ni uporabljalo umetnih gnojil ali škropiv.« V ospredju je vinograd, saj verjamejo, da je to osnova za vrhunsko naravno vino. »Ključno za naše vino je lega vinograda na 250 do 350 metrov nadmorske višine na južnih gričevnatih osončenih pobočjih, s prijetnim vetričem, ki suši vlago po deževjih. Skupaj s sredozemskim podnebjem omogoča idealne razmere za zdravo in dozorelo grozdje, ki potrebuje minimalno intervencije – škropljenje.« Njihove trte so gosto sajene, za večjo biodiverziteto vinogradi ostajajo zatravljeni, travo pokosijo šele v začetku poletja in jo uporabljajo za mulčenje v vinogradih. Tudi poleti jo pustijo visoko nekaj centimetrov, da v njej živijo živalce in mikroorganizmi za naravni ekosistem vinograda. A tudi pri Rodici se zavedajo, da ni dovolj le delo v vinogradu, zato veliko časa namenjajo pridelavi in negi vina v kleti. »Uporabljamo tradicionalne metode predelave brez grobih tehnoloških posegov, pozorno spremljamo zorenje, vinu pa dajemo

Ekološka vina so drugačna, njihovi okusi so bolj polni, surovi, nefiltrirani, kar okušajo gostje na degustacijah na kmetiji, tematskih kulinaričnih delavnicah, porokah in drugih dogodkih v Truškah. »Moj favorit je refošk nature 2006. Poln, bogat, saden, nežen, z uravnoteženo kislino. Veliko vino, ki z vsako minuto dekantiranja preseneča z odkritji okusov,« o svojem najljubšem pove Aleš Rodica. In kaj predlaga za poletje? »Vsekakor našo istrsko malvazijo klasik 2017. Sveža in hkrati polna, tri dni macerirana, spontana fermentacija, šest mesecev zorenja v lesenih akacijevih sodih, leto v posodi iz inoxa, na finih drožeh. Stekleničena brez filtracije!« Pravi, da se odlično poda k ribjim jedem, testeninam, lažjim omakam. Nov projekt pri Rodici so žganja, ki jih kuha mladi vinar. »Nono nam je zapustil kotel za žganjekuho in pri 15 letih sem prepoznal skriti potencial še v času, ko v istrsko trapo ni nihče verjel. Kot samouk sem se lotil žganjekuhe v stari garaži, leto za letom, z branjem in pomočjo mentorjev starešin pa sem izpilil in dodelal istrski tropinovec, ki mu domačini že od nekdaj rečemo trapa. Po letih staranja in dozorevanja je napočil čas, da ga ponudimo kupcem.« Lani so predstavili istrske ekološke žganice Rodica Spirits (trapa classic 2014, žižule classic 2014), pridelane iz najboljših tropin njihovega vinograda.

Goodlifestyle.si


sveže pečeno pri vas doma Poskusite novo linijo kruhov Domača dopeka, narejenih po izbranih tradicionalnih recepturah, s kvasnim nastavkom ali brez aditivov. Delno pečen kruh spečete do konca v domači pečici. S kratko dopeko se osveži aroma kruha, ki dobi hrustljavo skorjico.

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

Izdelki za domačo dopeko so na voljo tudi sveže pečeni v naših poslovalnicah.

Skorjavc Krajcar beli Krajcar polbeli Krjavelj Krjavelj polnozrnati

200-220 ºC 10-12 min 1 Kruh vzamemo iz vrečke in ga položimo v pekač.

2 Pečico segrejemo na 200-220 oC ter kruh dopečemo v 10-12 minutah.

3 Pustimo, da kruh nekaj minut počiva in se ohladi. Dober tek!


DOBRO MESTO

Ljubljana Prestolnico Slovenije obožuje DAVID URANKAR Foto: Marko Ocepek, arhiv gosta, Aleš Čakš Je televizijski voditelj (Dobro jutro, Avtomobilnost, podcast Avtomat), model, vplivnež, mož in oče dveh sinov. Znan Slovenec, ki ga obožuje marsikatera mladenka, ženska ali babica. David Urankar je vsestranski medijski človek, ki mu slava ugaja, a ga ni pokvarila. Godi mu, ker ga imajo ljudje radi, v svojem poslu je strasten, predan in profesionalen. In za dobro mesto je izbral … Ljubljano! A. Č.

1

2 1

Moj naj predel je ...

4

Gurmanske poslastice so …

… stari del mesta. Tlakovci, male ulice z butičnimi trgovinami pa seveda kraji, kamor najpogosteje zavijem: kavarne. V Sloveniji smo, kar zadeva kavo, tudi z lastnimi pražarnami, na res visoki ravni. Če damo za kuliso še stari del mesta, z gradom, ki bdi nad njim, si človek več res ne more želeti.

… odkrivam jih iz dneva v dan. In so zelo sezonske, edina stalnica je kava, pri kateri se tudi rad prepustim različnim okusom in načinom priprave, a vedno brez sladkorja in mleka. Poleti kavo, vsaj popoldne, zamenjajo kraft piva. Kar zadeva hrano, pa ne vem, kje začeti. Od klasičnih vrhunskih restavracij do izvrstnih burgerjev, pravih italijanskih pic pa do azijskih dobrot.

30

4

5

2

Najlaže se je gibati …

3

V mestu je treba nujno videti …

5

Najznamenitejši hotel v mestu …

6

Posebnost mesta pa je ...

… zelo zgodaj zjutraj. To je malo povezano z oddajo Dobro jutro in dejstvom, da semaforji še zaspano utripajo rumeno, ko se odpravim proti nacionalki okrog petih zjutraj, avtomobile lahko preštejem na prste ene roke, bitke za parkirni prostor pa se začnejo šele pozneje. Drugače pa je Ljubljana mesto, kjer prej ali slej najdeš tudi kakšen park, za gibanje in družinske aktivnosti.

… z lokacijo in modernostjo v zadnjih letih izstopa InterContinental, saj ga ob vstopu v center z Dunajske ceste ne moreš zgrešiti. Malo bolj intimna in s čudovitimi kotički pa sta na seznamu favoritov tudi Vander in Antiq.

… središče! Ne na vsakem koraku skozi objektiv kamere ali telefona, čeprav kakšna fotografija za spomin (in instagram) vedno prav pride. V mestih se je včasih dobro prepustiti, malo izgubiti, preizkusiti nov lokal, če si domačin, zaviti v novo ulico ali spremeniti vsakdanjo pot. In gledati/videti.

… da ga lahko prehodiš po dolgem in počez v enem dnevu in ti ne bo dolgčas, če boš ostal dlje. Najlepše mesto na svetu!

Goodlifestyle.si


FotograďŹ ramo v popolnost.

051 489 018

www.zelezna.si

info@zelezna.si


PRISTEN. NARAVEN. ZVEST SEBI.

MOC DIVJEGA BRINA ZA ZAŠCITO IN NEGO ZA MOŠKE NOVO: Olje za nego in mehcanje brade Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Aleja • Ljubljana: Supernova Mercator Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi • Ljubljana: Müller BTC • Domžale: Müller • Velenje: Müller • Kranj: Qlandia • Kranj: Müller • Maribor: Europark Maribor: Gosposka ulica 11 • Murska Sobota: Müller Lendavska ulica • Novo mesto: Qlandia • Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter Koper: Čevljarska ulica 35 • Koper: Planet Koper • Portorož: Obala 14 b • Nova Gorica: Qlandia • Spletna trgovina: www.loccitane.si

Profile for GOODLIFE magazine / revija

GOODLIFE 50, poletje/summer 2020  

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded