GOODLIFE 46, jesen/fall 2019

D o b ro

L e t n i k 11, Š t e v i L k a 46 j e s e n 2019

ž i v Lj e n j e

WEEKENDMAXMARA.COM

Franšizna trgovina Weekend Max Mara: LJUBLJANA – WOLFOVA ULICA 10

PO VSEBINI

Letnik 11 | Številka 46 | Jesen 2019

“Uefa je trikrat večja od Fife; Fifa ustvari 1,5 milijarde evrov prihodkov letno, Uefa pa več kot 5,6”, Alešu Čakšu v INTERVJUJU odločno pove predsednik Uefe Aleksander Čeferin.

12 12

INTERVJU . Aleksander Čeferin . “V nekdanji Jugoslaviji so bili drugačni časi kot danes. Nogomet me je zelo zanimal, kot otroku se mi je zdel ta šport sanjski, ampak zdaj sem zelo vesel, da nisem postal profesionalni igralec.” .

16

PLATNO . Prihodnost je tudi v Sloveniji .

Sejem oblikovanja Maison & Objet je del tedna oblikovanja v Parizu (Paris Design Week) in na njem so septembra novosti ter najprodajne izdelke predstavljali tudi Slovenci. .

18

MLADI UPI . V dizajnu je uporabnost na prvem mestu . Vivijan Delorenzo je mladi up slovenskega industrijskega oblikovanja. Rad bi imel svojo delavnico, v kateri bi drugim pomagal ustvarjati, hkrati pa razvijal projekte, aktivno sodeloval s strankami in občasno tudi predaval. .

22

DUEL . Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, in Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana, med drugim o tabu temah in provokacijah v sodobni umetnosti in kulturi .

7

24

MODNA SCENA . Sijoči zvezdi: MercedesBenz&Diesel - ekskluzivna modna zgodba z znamkama Diesel in Mercedes-Benz na Dunaju .

32

UM-NO . Ustanoviteljica in vodja Familylaba Slovenija Ivana Gradišnik o grenko-sladkih spominih na šolanje .

34

NA NOŽ . Restavracija Slon 1552 s tradicionalnimi jedmi na sodoben način in Bife, nov lokal s svežimi in zdravimi solatami .

22

24 38

DOBRO MESTO . Hamburg . Gregor Jamnik, direktor Hotela Slon, o izjemni filharmoniji Elb, privlačnosti Hafencityja in slastni kulinariki .

40

POBEG v Peru . Dežela mistike, duhovnosti, starodavnih izročil, zdrave hrane, barv in deskarskih plaž .

40

Goodlifestyle.si

UREDNIŠKA BESEDA

Spremembe

S

premembe. Stalnica našega življenja. Včasih dobre, včasih slabe. Marsikdaj si jih želimo, a se jih, ko se približujejo, tudi ustrašimo, še zlasti če tako ali drugače prizadenejo naš vsakdanjik. Spremembe so gonilo napredka, razvoja, izboljšanja življenja na vseh ravneh.

Tudi mene vlečejo naprej. Ustrašim se jih ne, so pa lahko (velik) izziv.

Zame pomenijo novo odgovornost, novo karierno priložnost, priložnost, da naredim nekaj na novo, drugače, da nekaj dobrega še nadgradim. V zadnjem času, ko se čedalje bolj približujem abrahamu, se mi zdi, da bi moral v življenje vnesti čim več sprememb. Kriza srednjih let? Morda. V nekaj letih sem zamenjal več stanovanj pa delovnih mest in oblik dela, kupil stanovanje tudi čez mejo, ustanovil modno blagovno znamko, ohranil sem le svojo dolgoletno ljubezen. Ta me drži na tleh, v resničnosti, sicer se mi zdi, kot da bi hotel lebdeti nad življenjem in se preslikati v drugo sfero bivanja. Čeravno nekateri ljudje ne marajo sprememb, se ob njih počutijo nelagodno in zbegano, si sam ne predstavljam življenja brez stalnih sprememb, manjših ali večjih. Naučil pa sem se, iz lastnih napak, da brezglavo drveti vanje samo zato, da so, ni pametno. Pomembne so prave odločitve v pravem trenutku.

Zadnja sprememba je revija Goodlife. Nov izziv, nova priložnost, nova karierna pot.

Foto: Matevž Kostanjšek

Grem(o) naprej!

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 46, jesen 2019 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si

Sijoči zvezdi: Mercedes-Benz & Diesel

Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Alenka Birk, Mitja Bokun, Aleš Čakš, Ivana Gradišnik, Matej Kačič, Kaja Komar, Primož Korošec, Matevž Kostanjšek, Manja Kovačič, Teja Roglič, Gruša Zorn Lektura: Nataša Požun Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: Jure Šajn Naslovnica: Mitja Bokun Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno.

8

Goodlifestyle.si

Souporaba 100 % elektriÄ?nih vozil Avant2Go

Svoboda mobilnosti.

080 12 23 www.avant2go.com

KOŠARICA

M O UR A M ER CE S-

TO

DE

R A . AU NA VI

O

EV

G

M ER

FREY WILLE

CE .S

880 EVROV

I

SHOP.FR EYWILLE.COM

SHO P.FR EYW ILLE.CO M

NZ

M

Á PAUL GAUGUI N,

720 EVR OV

BE

CO

KOLEKC IJA HOMMAGE

E KO LEKCIJA HO MM AG , UIN UG GA Á PAU L LE WIL Y FRE

A

88

TR E-

3,

IZ SETA TAHITI,

ŠK

26

ZAPESTN ICA DONNA

ZAP EST NIC A MIS S IZ SETA POLYN ESI A,

PENIN A MEDOT EXTR A BRUT 24 EVROV MEDOT.SI

OBESEK Z VERIŽICO HALFMOON IZ SETA BORA BORA, KOLEKCIJA HOMMAGE Á PAUL GAUGUIN, FREY WILLE 645 EVROV SHOP.FREYWILLE.COM

VI SK I SM O KE HE AD, PO SL AS TI CA ZA LJ UB IT EL JE DI M LJ EN EG A VI SK IJA 38,92 EV RA RR SE LE CT IO N. CO M

ET DE NIM, AČ E DIE SEL VE LV ŽE NS KE DŽ INS HL V, RO CE NA OD 200 EV PO RIU M. SI EM M, .CO SEL DIE

ŽAM ETN A BL VEZ AZIN ENIN AZ O GUC 980 CI EVR OV GUC C I. C OM

RUM Z MOČNIM KARAKT ERJEM ADMIRA L RODNEY HMS PRINCES SA 39,04 EVRA

BI

Z

RRSELEC TION.CO M

M CI GU UC G O ŠE AV OV AN GL M VR M O 0 E .CO VJ 38 LE CI C GU

USB K

I TN

I JA R J LEŽN G I K I K KI ŽENS E N T, AU R L T SAIN V EVRO 1.760 OM Y S L.C

LJUČ

E-T R G

M

O

I ŠK

G

LE

P

Ž

A NJ

L HI

I

PP

1.3

RJ

PL

05

R FA

I

FE

EI

EV TC

E K (16

G B) M ERCE D E S- B 42,14 ENZ EVRA OV IN A.AU TO C O MME R C E.S I

N RO H.

V

CO

M

S- BE NZ LA M ER CE DE 274,44 EV RA M M ER CE.S I NA.AUTO CO

M O ŠK A O ČA E-TR GOVI

10

Goodlifestyle.si

INTERVJU

Više ko si, bolj piha ALEKSANDER ČEFERIN • Predsednik Uefe Piše: Aleš Čakš • Ilustracije: Mitja Bokun • Foto: Barbara Čeferin

Aleksander Čeferin. Pravnik po izobrazbi, zaljubljenec v nogomet, nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije si nikoli ni mislil, da bo nekoč na čelu največje športne organizacije na svetu – Uefe. Nič prevzeten, luciden sogovornik, z okusom za slog, dovoli vsa vprašanja in se ne izogiba konkretnim odgovorom. Njegova življenjska zgodba je skoraj filmska.

J

e bil futsal povod, da ste se začeli drugače ukvarjati z nogometom?

Futsal sem veliko igral. Že kot majhen otrok pa sem igral »velik« nogomet v Grosupljem, potem sem začel trenirati karate …

Nikoli pa niste bili pravi nogometni športnik?

V nogometu nikoli, igral sem samo kot zelo majhen otrok, zmeraj pa sem bil velik oboževalec nogometa, spremljal sem vsa prvenstva; evropska, svetovna in ves čas sem ga rekreativno igral. Glede na to, da je takrat (2011, op. p.) predsednik NZS odstopil in so bile razmere negotove, so nogometni veljaki pristopili do mene bolj zaradi pravniških izkušenj v kombinaciji s športnim pedigrejem. Hoteli so bolj avtoritativno osebo. Želeli so si stabilnosti.

S pravniškim znanjem?

Seveda, hkrati pa so me vsi ljudje, ki so prišli do mene, poznali iz nogometa.

Vedeli so, da sem velik ljubitelj nogometa, to je namreč zelo pomembno. Če čisto nič ne veš, ne moreš biti zraven.

Niste pa samo spremljali nogometa, na karierni ravni ste se morali še drugače udejstvovati v njem …

Seveda, veliko sem pomagal futsal klubu Litija, nogometnemu klubu Olimpija. Futsal rekreativno igram še danes, vsako nedeljo, s prijatelji in tudi nekdanjimi reprezentanti.

12

»Uefa je trikrat večja od Fife; Fifa ustvari 1,5 milijarde evrov prihodkov letno, Uefa pa več kot 5,6.« Vas ni profesionalna kariera nogometaša nikoli zanimala?

V nekdanji Jugoslaviji so bili drugačni časi kot danes. Nogomet me je zelo zanimal, kot otroku se mi je zdel ta šport sanjski, ampak zdaj sem zelo vesel, da nisem postal profesionalni igralec. V SFRJ je bilo drugače, nisi mogel kar tako začeti profesionalne kariere. Zdaj, v EU, lahko že vsak podpiše za tuje klube, takrat pa do 28. leta nisi mogel zapustiti Jugoslavije. Slovencu se je bilo zelo težko prebiti pa še starši niso bili preveč navdušeni.

Starši so, sklepam, glede na družinsko tradicijo verjetno pričakovali, da boste pravnik?

Predvsem so pričakovali, celo ostro zahtevali, da vsi trije otroci – brat, sestra in jaz – končamo študij.

Pravno fakulteto?

Katero koli. Z bratom sva pravnika, sestra je arhitektka. Spomnim se, da me oče nikoli ni prišel gledat, ko sem igral košarko, zdaj pa vsi očetje sedijo in gledajo sinove na tekmah. Meni so samo rekli, da bo konec s košarko in drugimi športi, če bo kaj narobe v šoli. Številni starši danes v otrocih, ki bi igrali nogomet, vidijo rešitev finančnih težav, ne vedo pa, da je peščica tistih, ki so uspešni in bogati.

Ste že takoj po končanem študiju razmišljali, da bi se udejstvovali v nogometu? Kako se je zgodil preskok?

Goodlifestyle.si

Uefe. Rezultat je bil, da Türk približno 50 odstotkov, Melania 20 odstotkov, jaz pa nič.

potovanja sem plačal sam. Šel sem in se pogovarjal iz oči v oči z vsakim predsednikom nogometne zveze, ki je imel glas na volitvah. Zmagal sem s 76 odstotki glasov.

In Uefa je precej večja organizacija kot Fifa, ne?

Kdo je bil vaš največji protikandidat?

Trikrat večja je od Fife. Vsi govorijo, aha, po Uefi pa naskok na Fifo. Zakaj, jih vprašam. Mi na leto ustvarimo 6,5 milijarde evrov prihodkov, Fifa pa samo 1,5.

Kaj ste tako zelo dobro delali kot predsednik Nogometne zveze Slovenije, da so se začeli zanimati za vas še v Uefi?

Vam je bil takrat pravniški poklic premalo? Ste iskali nove izzive?

O tem nisem razmišljal. Rekel sem jima, pa saj nikogar ne poznam niti ne vem, kako se voli predsednik, in da seveda nimam nobenih možnosti. Naslednji dan je že bilo objavljeno v časopisju, da sem morda kandidat za predsednika NZS. In sledili so klici z vseh koncev Slovenije …

Nenavadno je, da Slovenija ne pomeni veliko v nogometu, vi pa ste kar predsednik Uefe od leta 2015.

Takratna ambasadorka Slovenije v Nemčiji Marta Kos mi je povedala, da so diplomati v Nemčiji stavili, koliko možnosti ima Danilo Türk, da pride na vrh ZN, koliko Melania Trump, da pride v Belo hišo, in koliko jaz, da pridem na čelo

13

Kolikšen je vpliv politike na izbor predsednika Uefe?

Meni lahko reče predsednik največje države na svetu, da me ne želi na čelu Uefe, pa ne bo nič dosegel. Dejstvo pa je, da je večji vpliv politike v vzhodni kot zahodni Evropi, zunaj Evrope pa je povsod večji kot v Evropi. Ampak meni ni ne pomagala ne škodovala.

Dobro delo v NZS je tudi vplivalo na to. Mislim, da smo kar nekaj naredili v tem obdobju v NZS; postavili smo trening center, ki ga Slovenija nikoli v zgodovini ni imela.

Kupili smo delež v Loteriji, nogometna zveza je dobro finančno poslovala. A to je samo en del zgodbe.

Kaj vam je pri kandidaturi za vrh Uefe koristilo iz pravniškega poklica?

Ampak do takšnih funkcij človek težko pride brez lobiranja …

Ni več postranska. Evropska nogometna zveza je največja športna organizacija na svetu, večja od NBA, Fife, to veliko pove.

Povedal vam bom, kako je bilo, vi pa se odločiet, ali mi boste verjeli. Meni so govorili, da imam nekoga zadaj, katere da so te agencije, državni aparati, skrivna združenja … Nič od tega nisem imel, vse sem si

To je hecno. Odkar so se mi zgodile določene stvari, sem veliko bolj miren, kar zadeva mojo prihodnost, in ne želim niti preveč razmišljati o tem. Življenje te nekako pripelje na pravo pot, še posebno če korektno delaš. Nisem niti pomislil, da bi bil predsednik naše nogometne zveze. Potem pa je odstopil nekdanji predsednik in do mene sta pristopila prijatelja, ki sta zelo vpeta v nogomet, in mi rekla: »Poslušaj, zakaj pa ne bi ti kandidiral? Potrebujemo resnega človeka z avtoriteto.«

Imel sem samo enega protikandidata, Nizozemca Michaela van Praaga. Bil je tudi Španec Villar, a je bil toliko bister ali pa informiran, da je mesec prej odstopil od kandidature, očitno vedoč, da bo izgubil.

»Mreženje je pomembno, če nisi na vrhu. Meni se ni treba mrežiti, sem že na vrhu. Drugi se mrežijo z mano službeno.« moral sam financirati in urediti na poti do vrha Uefe. Moram pa biti iskren, da mi je šel »trenutek« zelo na roko. Morate vedeti, da so se nogometni lobiji v letu 2015 popolnoma sesuli, malodane vsi »power brokerji« svetovnega nogometa so končali v kazenskih postopkih. Vse je bilo skorumpirano in Evropa je glede tega najbolj senzibilna. Do mene so prišli Skandinavci, s katerimi smo dobri prijatelji in so mi pogosto rekli, če ne bi vedeli, od kod sem, bi rekli, da sem Skandinavec.

Dejali so mi, naj kandidiram. »Mi potrebujemo človeka, ki je čist, ki je pravnik, ki ni koruptiven …« Nadaljevanje je že znana zgodba, pridružili so se še Italijani in vsa vzhodna Evropa. Takrat sem obiskal 54 držav, vse, razen Slovenije, vsa

Najbolj mi je pomagala 24-letna praksa odvetnika, da znam oceniti ljudi. Hitro vem, ali so iskreni ali ne. Precej stereotipno se sliši, a čim bolj iskreno je treba povedati, kaj si misliš. Ljudje to cenijo in resnica prej ali slej pride na dan.

Pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar v življenju.

Mimogrede: ste še odvetnik?

Odkar sem bil izvoljen za predsednika, imam zamrznjeno odvetniško prakso, sem pa še solastnik družinske družbe.

Koliko časa na teden ste v tujini? Štiri cele dneve, od ponedeljka do četrtka zvečer.

Imeli ste velike načrte povečati ligo prvakov.

Nekaj smo jo že, z letom 2021 bo še tretje tekmovanje. Morate vedeti, da slovenski klub ne more več preživeti, slovenska liga je zelo nedonosna. Trg je majhen in tuje lige »jemljejo« naši denar od TV-pravic. Angleška, španska ali italijanska liga so neprimerno večje, vsota denarja za TV-pravice pa je omejena; torej če gre nekaj denarja od slovenskih televizij za premier ligo, ga manj ostane za slovensko. Tudi to bomo zdaj spremenili. Petinpetdeset držav dobiva solidarnostna sredstva in to je nenavadno. Nepošteno je, da nekdo, ki upravlja z več milijardami evrov, še dobiva solidarnostna sredstva. Solidarnost pomeni, da tisti, ki imajo več, pomagajo tistim, ki imajo manj, in ne, da pomagajo sami sebi. Razmišljamo, da bi to spremenili in da najbogatejših pet držav ne bi več dobilo solidarnostnega denarja.

Zdi se že absurdno, kolikšne vsote se obračajo v nogometu.

Se vam zdi absurdno, koliko denarja se pretaka v farmacevtski industriji?

Tudi, seveda. Ampak otroci imajo nogometaše, polne denarja, za vzornike. Od kod ta fascinacija z nogometom?

To je vprašanje za milijon dolarjev.

Goodlifestyle.si

Kako pa je s priljubljenostjo nogometa v ZDA?

Ne vem, ali je dobro, a tak pač sem.

Gledanost bejzbola pada. Vpliv košarke in ameriškega nogometa je stabilen. Naš nogomet, ki mu v Ameriki rečejo soccer – tega izraza zelo ne maram – v ZDA raste 15-odstotno na leto in se prebija v ospredje.

Druženje je tudi mreženje.

Kako vam je uspelo zajeziti koruptivnost v nogometnem svetu?

Ko se bo končal ta mandat, kaj potem?

V ligi prvakov po moji oceni ni nameščanja tekem. To se laže dogaja v nižjih ligah po svetu, kjer so igralci plačani po nekaj sto evrov.

Pa stave?

Ekipe Barcelone, ki je vredna milijardo evrov, se ne da kar tako prepričati, da izgubi tekmo za dva milijona evrov.

Koliko je Maribor dobil za vstop v ligo prvakov?

Samo za vstop v ligo prvakov je dobil okrog 15 milijonov evrov.

Koliko pa prejme klub, ki zmaga?

Okoli sto milijonov, a to je samo nagrada, hkrati dobi še sponzorje in druge stvari, kar je vredno še veliko več.

Omenjal sem bogate nogometne zvezdnike, ki so vzor mladim, zanima me tudi vaš življenjski slog. George Best je bil velik modni zanesenjak denimo.

No, toliko me pa življenjski slog ne zanima. (smeh) Moda je del umetnosti in seveda me to tudi zanima.

Nogometaši so modno zelo ozaveščeni, imajo svoje modne znamke in so manekeni, kar je za oglaševalce izjemno pomembno.

Vedeti morate, da je Cristiano Ronaldo po številu sledilcev na instagramu številka ena, druga je Taylor Swift. Ronaldo ima 181 milijonov sledilcev in to je za oglaševalce močan magnet. Sam sem dobil ponudbo dveh velikih modnih znamk, da bi me oblačili, a se za to nisem odločil, ker jaz nisem Ronaldo in tudi nimam časa za pomerjanje oblačil in modne skoke v Milano. Že drugič ste bili izvoljeni za predsednika Uefe, kar pomeni, da ste dobro delali v prvem mandatu. Kaj ste dosegli?

Najprej sem se lotil tega, da uredimo »good governance«, dobro upravljanje. Omejil sem recimo število mandatov za predsednika, torej samega sebe, omejil sem tudi število mandatov za člane izvršnega odbora. Povečali smo solidarnostna sredstva.

Imate trdo roko pri vodenju?

Sem zelo strog do sebe in drugih, ampak moje načelo je bilo, že ko sem prišel v Uefo, da se ima vsak možnost dokazati.

Kakšni pritiski pridejo do vas?

Izjemno presenečen sem, ker pritiskov skorajda ni. Je pa res, da do mene mnogi čutijo strahospoštovanje. Nisem zelo dostopen, tudi ne zelo družaben človek.

Je to dobro, da niste preveč družabni?

14

Mreženje je pomembno, če nisi na vrhu. Meni se ni treba mrežiti, sem že na vrhu. Drugi se mrežijo z mano službeno.

Imam možnosti še za dva mandata, to sem omejil (na tri), prej jih je bilo neomejeno. Zdaj imam mandat do leta 2023, teoretično sem lahko predsednik še do leta 2031, a to se mi zdi malo dolgo. Prvi mandat je bil samo dve leti in pol, ker sem samo končal Platinijevega, sicer traja štiri leta. Bomo videli, pustimo se presenetiti.

Za kateri klub navijate?

Navijam za slovensko reprezentanco, v Jugoslaviji sem navijal za Hajduk iz Splita, to so bili zame naši klubi. Zdaj nimam svojega kluba. Imel sem nekaj favoritov. Brazilec Ronaldo, on je bil moj najljubši igralec, zato sem navijal za tiste klube, v katere se je prodal.

Kako pa je z ženskim nogometom, zanimanje, kot je videti, se povečuje?

je fantastičen igralec, igralec prihodnosti. Pa Virgil van Dijk, ki je bil letos igralec Evrope, in Egipčan Mohamed Salah … Neymar ne nazadnje, ampak nimamo pa še nikogar, ki bi lahko nadomestil Messija in Ronalda, ki že več kot 10 let vladata svetovnemu nogometu.

Ali obtožbe o spolnih napadih niso ogrozile Ronaldove podobe?

Ne, njegov ugled bi prizadelo, če bi se izkazalo, da je kriv. Ker so bile tožbe ovržene, se njegovega ugleda to ni dotaknilo. Oba z Messijem sta imela težave z davčnimi organi, ampak saj veste, kako je, to lahko rečem v njuno obrambo, še jaz ne delam davčne prijave sam. Zdaj pa si zamislite ta dva fanta, ki že od desetega leta igrata nogomet in zaslužita denar na sto koncih. Ali mislite, da se sama prijavljata? Okoli sebe imata vsaj 50 ljudi, ki jima najrazličneje jemljejo denar in delajo vse namesto njiju. Še jaz ne vem, res ne vem, kaj se plačuje in česa ne, priznam.

Ste ostali na trdnih tleh, vas ni zamajalo, nimate občutka večvrednosti?

V več kot 90 odstotkih se to res zgodi, a jaz razmišljam v dveh smereh. Ena je, da više ko si, bolj piha. Več ljudi te želi odstraniti, bolj moraš biti previden, večje igralce imaš nasproti. Druga smer pa je, da si pridobiš veliko moč s tem, ko si na močnem položaju skromen. Ljudje te zato zelo spoštujejo. Jaz pravim, da si mrtev, ko misliš, da si nedotakljiv. In tretjič: saj jaz sem še vedno isti Aleksander kot prej. Ne morem se pretvarjati, da sem z izvolitvijo postal drug človek. Zame je družina sidro, ki ti ne pusti, da odplavaš na odprto morje, ki je sicer zelo mamljivo, a veliki valovi te znajo prevrniti.

Uefa razvija tudi ženski nogomet, seveda. Je ena od naših prioritet. Ko sem prišel, še ni bilo oddelka zanj, kar se mi zdi sramotno. Vlagamo veliko vanj, finale lige prvakov je bil razprodan. Pa ne samo to; na svetovnem ženskem prvenstvu je bilo v četrtfinalu sedem od osmih ekip iz Evrope, v moškem nogomaetu šest od osmih iz Evrope, v polfinalu pa štiri od štirih ekip pri moških in tri od štirih pri ženskah.

Evropa se izjemno razlikuje od drugih, je pa res, da smo mi tudi kulturno in sociološko gledano drugačni od nekaterih Po Aleksandru Čeferinu so v delov sveta. Ponekod ženskam Armeniji poimenovali sod konjaka. do pred kratkim niso pustili niti na stadion, da gledajo tekme, kaj šele da bi igrale. To je katastrofa.

A ženski nogomet je seveda manj dobičkonosen …

Pred leti smo z organizacijo ženskega evropskega prvenstva delali 25-milijonsko izgubo, zadnja leta je je samo še pet milijonov, ampak jaz temu ne rečem izguba, temveč investicija.

Primerjava z moškimi, ko je bil Euro v Franciji, a takrat še nisem bil predsednik: 670 milijonov evrov čistega dobička.

Kdo je ta hip največji nogometni zvezdnik? Še vedno sta največja zvezdnika svetovnega nogometa Messi in Ronaldo, prihajajo pa recimo Kylian Mbappé iz Paris SaintGermaina, ki je skromen, veliko naredi v dobrodelne namene in

Goodlifestyle.si

USTVARI POLNOST ŽIVLJENJA

VSE Z ENO KARTICO

NAROČI NA: www.dinersclub-goodlife.si

Plačevanje na do 36 obrokov doma in na do 12 v tujini.

Brezplačno turistično zavarovanje za ves svet Bogat nagradni program in ugodnosti na prodajnih mestih

PLATNO

Prihodnost je tudi v Sloveniji

Zofa Oto znamke Kauch

Sejem oblikovanja Maison & Objet je del tedna oblikovanja v Parizu (Paris Design Week) in na njem so na začetku septembra novosti ter najprodajne izdelke predstavljali tudi Slovenci. Niso ostali neopaženi.

Povedala je, da so iskali izdelke z močno izraženo oblikovalsko komponento in močno identiteto. »Pod naslovom Odprti smo! Center za kreativnost izpostavlja izbor pohištva in izdelkov za dom, nastalih v zadnjih letih. Poudarjamo zgodbe izdelkov, ustvarjalcev in z njimi povezanih proizvajalcev. Osredotočili smo se na predstavitev novejšega a sejmu, ki je prvikrat odprl pohištva, ki so ga zasnovali slovenski vrata leta 1995, vsak leto Tekst: Aleš Čakš • Foto: CzK oblikovalci in ga proizvajajo neodvisni razstavlja več kot 3.000 proizvajalci, obrtniki in rokodelci, razstavljavcev, ogleda pa si ga več kot 85 tisoč obiskovalcev. A bolj kot takšne statistike me je zanimalo, kako se v oziroma na blagovne znamke, ki jih ustvarjajo sami oblikovalci.« Parizu predstavljajo slovenski oblikovalci in podjetja. Ti so se v Parizu združili pod sloganom We're open (Odprti smo), kakor že tudi na še PREPAD MED INDUSTRIJO IN ROKODELSTVOM večjem sejmu pohištva Saloni del Mobile v Milanu spomladi letos. V Parizu so Slovenci pritegnili kar nekaj pozornosti, tudi zaradi zares odprtega Ti, poudarja Cimolinijeva, izpolnjujejo vrzel med industrijsko proizvodnjo razstavnega prostora. Za tuje kupce so zelo zanimivi izdelki podjetja Donar in rokodelstvom. »Iskali smo izdelke, ki so sveži, napredni in inovativni. pa svetila znamke Tokio in sedežne garniture Kauch.

Predstavljamo za Slovenijo značilno maloserijsko, obrtniško produkcijo, ki še vedno temelji tudi na ročnem delu in je le delno avtomatizirana.

V Parizu sem se na začetku septembra o prodornosti slovenskega Če je bila obrt nekoč dopolnilna dejavnost kmetij, so danes obrtniki oblikovanja pogovarjal s poslovno vodjo Centra za kreativnost pri Muzeju – v povezovanju s kreativci – nosilci družbenega in tehnološkega za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Miko Cimolini, ki je soizbirala napredka. Veliko proizvajalcev je prepoznalo pomembnost izboljšanja slovenske oblikovalce za Maison & Objet in že prej za Saloni del Mobile. tradicionalnih izdelkov s sodelovanjem z oblikovalci ter ustvarilo

N

16

Slovenci na sejmu MAISON & OBJET v Parizu

Goodlifestyle.si

Smisel razstave ODPRTI SMO! je tudi, da kreativcem, ki si tega sicer ne morejo privoščiti, omogočimo predstavitev širšemu, mednarodnemu občinstvu.

resno in igrivo, visokotehnološko in popolnoma naravno, glasno in ponosno, a vendar mehko in rahločutno. Je poklon preteklosti in prihodnosti hkrati. Jeff Bickert jo je poimenoval retrofuturistična oblikovalska krajina – kar uvršča oblikovanje v središče trenutne sedanjosti.« Oblikovanje je vedno izraz sedanjosti in družbe, iz katere izhaja.

Lokalna in regionalna folklora ter rokodelstvo navdihujeta in dajeta vsebino ročno tkanim čilimom, lesenim kuhinjskim pripomočkom, vzorcem na posteljnini in tradicionalni keramični pečnici. Pogled v prihodnost pa pokaže 3D-tiskana svetila iz lesno-plastičnih kompozitov, osvetljene oblake, viseče police ali kot rezina tanke LED-luči in osvetlitve, ki jih napajajo prefinjene, ultralahke ogljične tehnologije.

Stol NicoLess podjetja Donar

Kateri naši oblikovalci ali podjetja so najbolj prodorni doma in v tujini? Mika Cimolini: »V izvoz je verjetno najbolj

gospodarskim sektorjem za družbeni napredek, razvoj inovativnih izdelkov in storitev ter dvig prepoznavnosti slovenskih blagovnih znamk.« RETROFUTURISTIČNA OBLIKOVALSKA KRAJINA Po pripovedovanju Mike Cimolini je razstava Odprti smo! polna nasprotij in protislovij. »Gre za oblikovanje, ki je kompleksno in pragmatično, preudarno in prismojeno,

zgodbe, ki jih predstavljamo.« Hkrati so, opozarja, številni oblikovalci, arhitekti in umetniki zasnovali lastne pohištvene znamke, praviloma z močno oblikovalsko identiteto, ki jih ustvarjajo lokalno.

V čem so po njenem naši industrijski oblikovalci drugačni od kolegov po svetu in ali so tudi boljši? »Danes, ko se proizvaja toliko stvari, je težko govoriti o izstopajočem oblikovanju. Kar je značilno za slovenske oblikovalce, ki jih predstavljamo, je, da gre za izdelke z zgodbo, ki so jo sooblikovali oblikovalci sami, kajti ti so v večini pobudniki izdelkov. Z izborom promoviramo trajnostna načela oblikovanja, h katerim smo zavezani, ter spodbujamo sodelovanje med kreativnim in

17

Stol Collodi

Svetilo Plus Minus je še prototip.

usmerjen Donar, dobitnik več nagrad Red dot, tudi za stol Beatnik. Veliko vlagajo v prisotnost na tujih trgih. Imajo specifično zgodbo, v kateri poudarjajo izdelke z majhnim okoljskim vplivom, trajnostne materiale in ponovno uporabo plastike v netkanih tekstilih. Na ameriškem trgu je uspešen Asobi z blagovno znamko Tokio. Drugi, ki jih predstavljamo, pa so se prvič ali drugič predstavljali na sejmu. Smisel projekta Odprti smo! je tudi, da kreativcem, ki si tega sicer ne morejo privoščiti, omogočimo predstavitev širšemu, mednarodnemu občinstvu.

Goodlifestyle.si

MLADI UPI

V dizajnu je uporabnost na prvem mestu

M

sem si jo tudi izbral za diplomsko iza ni več le kos nalogo na dodiplomskem pohištva, ki ga študiju v Londonu,« mi razloži postavimo na oblikovalec, ki te dni na svoji sredino jedilnice ali pisarne, »diplomski mizi« načrtuje temveč je pomemben del prihodnje projekte. Za mizo pohištva našega vsakdanjika. Z je uporabil les, kovino in s izvirnimi in stilsko dodelanimi pomočjo 3D-tiskalnika ustvaril oblikovalskimi rešitvami je lahko še dodatke iz umetnih mas. »Za najbolj opazen dizajnerski kos leseni del sem izbral slovensko v našem domu ali na delovnem Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv oblikovalca bukev, ker je imamo v izobilju, mestu. V to verjame tudi Vivijan se dobro obdeluje in je cenovno Delorenzo, mladi oblikovalec, ki ugodnejša. Črna različica je narejena iz evropskega oreha, zato je tudi je s svojo pisalno mizo končal študij na University of the Arts London. nekoliko dražja.« Za dodatke je potreboval več časa in znanja. »S tem Med bolj znane ikone industrijskega oblikovanja sodijo številni sem se več poigraval in preizkušal različne materiale in 3D-tiskalnike. dizajnerski stoli, denimo znameniti Thonetov stol številka 14, stoli Arneja Vsak tiskalnik drugače tiska in daje drugačne končne izdelke oziroma Jacobsena in oblikovalskega para Raya in Charlesa Eamesa, kultni Rex polizdelke.« Ko je mizo načrtoval, je iskal predloge in ideje, kaj vse bi našega oblikovalca Nika Kralja, prav tako je v tujini vsebolj priljubljen ljudje potrebovali in kaj si želijo imeti na, ob, pri mizi. »Težim k temu, da stol Ribbon oblikovalke Nike Zupanc. Vivijan Delorenzo je namesto so moji izdelki vedno tudi uporabni, in pri mizi se mi je zdelo pomembno, stola izbral mizo. »Miza mi pomeni veliko večji ustvarjalni izziv, zato da imaš vse na dosegu roke, hkrati pa omogoča urejeno delovno okolje,

VIVIJAN DELORENZO • Up slovenskega industrijskega oblikovanja

18

Goodlifestyle.si

prilagojeno vsakemu posamezniku.« Ker je v Londonu študiral 3D-dizajn, kjer se je učil od načrtovanja in razvijanja ideje do oblikovanja in popravljanja končnega izdelka, ki je bil lahko s področja mode, pohištva ali kaj povsem abstraktnega in umetniškega, je to znanje izkoristil tudi pri diplomski nalogi.

POMEMBNOST KONTEKSTA VSAKEGA IZDELKA Delorenzo je bil s študijem na Otoku zadovoljen, veliko je bilo praktičnega dela, možnosti za ustvarjanje in pridobivanje izkušenj, študenti pa niso čutili nobenega pritiska, da je industrijsko oblikovanje omejeno, kaj šele odvisno od trga. »Bili smo svobodni pri našem študentskem delu, ustvarjali smo zelo abstraktne projekte na podlagi dodeljenega pojma in tudi uporabne, vsakdanje predmete.« Na voljo so imeli delavnico in tutorje, ki so pomagali z nasveti, kdaj kritiko, niso pa delali namesto njih. »Najbolj so se poglobili v proces, kako smo študenti do nečesa prišli, in ne toliko končni izdelek. Še najbolj jih je zanimal kontekst oblikovanja izdelka.« In kakšen je kontekst Delorenzove mize? »Da je vedno urejena, kar nam pomaga, da se bolje osredinimo na delo,

VIVIJAN DELORENZO bi rad imel svojo delavnico, v kateri bi drugim pomagal ustvarjati, hkrati pa razvijal projekte, aktivno sodeloval s strankami in občasno tudi predaval.

hkrati pa je vse na dosegu roke. Sem perfekcionist in težim k redu na vsakem koraku.« Zdaj razmišlja še o drugih kosih pohištva iste linije v podobnem slogu; o postelji, kavču, klubski mizici, nočni omarici. V Londonu se je opremil z nekaterimi veščinami utiranja poslovne poti oblikovalca.

Na fakulteti se je skoraj vsak teden predstavil uveljavljen oblikovalec in pripovedoval o svojih začetkih, poslovni poti, razvoju ustvarjalnega procesa, uporabi novih tehnologij in materialov. Spodbujali so jih tudi k sodelovanju s podjetji; med študijem so si ogledali številne tovarne, podjetja, delavnice in fakulteta je tudi našemu oblikovalcu ponudila pomoč še po koncu izobraževanja. Mladi oblikovalec ta pomembni del študija pogreša na slovenskih fakultetah

19

in srednjih šolah. »Slovenska podjetja niso najbolj naklonjena sodelovanju z dijaki in študenti. Letos nas je na fakulteti za dizajn obiskal Matej Feguš, direktor podjetja Donar, in nam svetoval več drznosti pri uresničevanju projektov, obiskovanje pohištvenih in drugih sejmov, vzpostavljanje osebnega stika z drugimi podjetji, predvsem pa veliko vztrajnosti, da ne bomo obupali že pri prvem negativnem odgovoru.« Donar je iz družinskega podjetja, specializiranega za pisarniške stole, zrasel v enega največjih pohištvenih podjetij v Sloveniji, ki ima veliko strank v tujini – in to brez spletne prodaje, prejeli pa so tudi že mednarodno nagrado za dizajn Red Dot za stol Nico Less iz recikliranega filca.

INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE NI SAMO DOBRA IDEJA Dobro oblikovanje je uresničitev dobre ideje, se strinja Delorenzo, študij pa ti da znanje za ustvarjanje uporabnih končnih izdelkov s prepoznavnim dizajnom.

A kljub pozitivnim izkušnjam s študijem v Londonu se je Delorenzo vrnil v Ljubljano. »Življenje v Ljubljani ponuja več miru, ki ga potrebujem za ustvarjanje. London je zame preveč kaotičen za življenje in ustvarjanje, je pa odličen kraj za navdih.« Mladega oblikovalca navdihuje skandinavski slog, ki je urejen in uporablja veliko lesa, blizu mu je tudi japonski strogo urejeni minimalizem. Še največ idej pa najde v umetnosti. »Rad si ogledam razstave moderne umetnosti, si jih nato po svoje interpretiram in iščem njihove možnosti uporabnosti. V Londonu sem šel skoraj vsak drugi dan v galerijo ali kam drugam, da sem si ogledal razstavo ali kakšno instalacijo, nato pa jo skušal aplicirati na nove oblikovalske proizvode.«

in je znan po oblikovanju številnih prepoznavnih izdelkov pri Braunu. Po njegovem je dobro oblikovanje inovativno, estetsko, iskreno, proizvod uporaben in razumljiv, trajen, nevpadljiv.

Industrijsko oblikovanje torej ni le odlična ideja, izdelek mora biti tudi uporaben. »Pri meni gresta uporabnost in estetika z roko v roki. V Londonu so nas sicer učili, naj bo 'function before form', torej uporabnost prva, pa vendar verjamem, da mora biti izdelek tudi dovolj privlačen, da je uporaben.« Oblikovalec načrtuje svojo spletno stran, na kateri bi lahko stranka najprej izbrala, kakšen les si želi in koliko je pripravljena zanj plačati.

Nato bi določila, kako si želi sestaviti mizo, kakšne dodatke bi imela. »Moja želja je množična proizvodnja na zahtevo, ne reproduciranje za potrošnjo. Izdelek je tako še vedno

»Nič nimam proti kosom švedskega podjetja Ikea, ki jih oblikujejo njihovi oblikovalci, ampak ko načrtujem opremo stanovanja, raje izbiram bolj unikatne.« polunikaten, dizajn je še vedno moj, a prilagojen končnemu uporabniku.« Zanima pa ga tudi interier, zato se je odločil za magistrski študij notranje opreme na fakulteti za dizajn. »Opremil sem tudi nekaj Airbnb stanovanj v Ljubljani, za magistrsko nalogo pa načrtujem, da bom še letos opremil planinsko kočo.

Unikatno pohištvo ustvari posebno atmosfero za posebno izkušnjo gostov. Nič nimam proti kosom iz švedskega podjetja Ikea, ki jih oblikujejo njihovi oblikovalci, ampak ko načrtujem opremo stanovanja, raje izbiram bolj unikatne.«

O oblikovalskih imenih nerad govori, kot svojega vzornika izpostavi Dieterja Ramsa, nemškega industrijskega oblikovalca, ki je napisal deset načel »dobrega oblikovanja«

Njegova sanjska služba: da bi imel svojo delavnico, v kateri bi drugim pomagal ustvarjati, hkrati pa razvijal projekte, aktivno sodeloval s strankami in občasno tudi predaval, kar je že počel eno leto na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Goodlifestyle.si

SALON Izbor: Alenka Birk • Foto: Matevž Kostanjšek • Podlaga: instaset.eu

5 ,7 VA AT ŠA DR DI CE KA E I OŠ GN E. S M LO AN CO CIT C LO

B L E Š Č IL

RD DIM

MA

M L,

ZA

EN LIC SIO AE NJ XT CC U RA OS ST ME AP TIC INC S. C H, OM

E, ENC ESS I AX EGF CT IN M FFE MA IOE I NA AB SI NIC NC C T. OV ESE FFE AG IOE EBL A, B VEL AN

ZA

UM

E

IG

H

,1

T

&

00

M

L, IC

PO VO D IC A M B IA O B R IT JU M L, 0 M EN, 10 I .S R H O FE

A

, N A R F T. 2 V N O A PA E Š M J G I I O L A SK CK BL U B S. C I N J E E C N I Ž EL A L N V ET A M M B A S O N O B -C A RI TO IK V

M O EG ŠKI YP PA NA RF T, 10 U VI MA 0M M KT E LJ L UB O , V IGH RI T E L LE AJ & BL CO AN B AG O B S M A, OV ET NI IC CA S. CO M

BLJ

VO SEK ZA TA B BRA AC DO OR TA B I G AC INA -OR L, IGI NA L. C OM

I LO

LJU

A OD AV , N L ET SE AL DIE TO KE Š OM MO L. C SE E I D

EČ

O ZA US T N IC E DA Z Z L E G L A S S, M AC C O S M E T IC S.C O M

PUDER V KAMNU STUIDO FIX C 4.5, MACCOSMETICS.COM

PA LE SE Č IL

O

EK

D

IC

A

V

SH

ET

ZA

E

SM

EY

C

E

C

N

A

TT

M

LE

TI

PA

E

O

S.

C FI

M

RE

O

4

ST

M

X

U

O

W

C

SINT ETIČ EN Č NAN OPI AŠA Č ZA NJE M AC LIČI COS L 18 7 S, MET I C S. COM

LL ,

OLJ E ZA BRI TJE BRA DE TAB AC ORI GIN AL, TAB AC-OR IGIN AL. CO

TA B

KR EM

LO SJ O TA N BA PO AC C -O BR O RI GI RIG ITJU IN NA L. C A L , O M

A LE

CO

ED

E ST PU LL IJO D U N C KC A IC RI RE T BO KO P O L ER T, EC

M

ZA

IN

RR

ZA MA , L RE M AK 50 TN .SI L E, AH EL NE T ŽL I TA OR CC MM LO ZI

E,

RA

20

ŠK

OB

MO ZA T , AN ML OR 00 1 D , N ZO ME DE BIA I M O .S FER HO

M

NI NAL MBIA FESIO SE O PRO L A A Z N L, PO 00 M ŠAM R T, 5 E P X E HAIR E R.S I F O H

Goodlifestyle.si

DUEL

Te danes še kdo sliši, če si spodoben?

URŠULA CETINSKI IN IGOR SAMOBOR • Direktorica Cankarjevega doma in ravnatelj SNG Drame Piše: Teja Roglič • Foto: Primož Korošec

Srečali smo se na ploščadi za Cankarjevim domom, oba sta od delovnega mesta naredila le nekaj korakov. Seveda se poznata, zasebno se ne družita, pravita, sta pa sopotnika, kot mnogi na umetniških poteh. Za začetek ju vprašam, kako pogosto obiščeta ustanovo, v kateri dela drugi …

I

gor: Drama in CD veliko sodelujeta. Za nami so že tri velike koprodukcije, pripravljamo novo, tam se srečujeva. Sem pa tudi reden obiskovalec Cankarjevega doma, kolikor mi čas dopušča.

Uršula: Premalokrat sem v ljubljanski Drami in tudi drugih kulturnih ustanovah, saj že pet let delam v Cankarjevem domu, kjer imamo 2500 prireditev na leto, štirikrat ali petkrat na teden sem zato zvečer tu. Ni se le lahko spet odpraviti od doma, če greš popoldne za kako uro domov, naporno je, ker je toliko dobrega kulturnega programa, pred katerim se ne moreš čustveno zapreti. Najteže je številne vtise doma premleti, teže je spremljati kakovostne umetniške dogodke kot tiste, ki niso najbolj uspešni. Nisi kos lesa, imaš čustva, in če se te umetnost dotakne, moraš imeti veliko srce, da to sploh zmoreš.

Igor: Ritem mojega dela je takšen, da je prostih večerov zelo malo, v matični hiši nisem navzoč le na premieri, kot umetniški vodja sem vključen v ustvarjalni proces.

Strinjam pa se z Uršulo, ne moreš biti prisoten samo zaradi prisotnosti.

22

»V blog rada napišem, da se bojim Stendhalovega sindroma, ki ga dobiš od preveč lepega v umetnosti. Midva še nisva zbolela, sva pa gotovo kandidata.« URŠULA Uršula: V blog rada napišem, da se bojim Stendhalovega sindroma, ki ga dobiš od preveč lepega v umetnosti. Midva še nisva zbolela, sva pa gotovo kandidata (nasmeh obeh).

V WASHINGTONU PRETEP, PRI NAS TIŠINA Igor: Iz medijev redkokdaj izvemo, kako uspešni so naši umetniki v tujih okoljih. Naše predstave so zelo cenjene,

Goodlifestyle.si

mnoge so bile nagrajene na pomembnih festivalih, občinstvo nas vselej sprejme z velikim navdušenjem. Če bi o umetniških dosežkih v tujini poročali tako kot o športu, bi bila slika kar navdušujoča.

Uršula: Obiskala sem marsikatero državo, pogosto sem spremljala gostovanja naših gledališč, največkrat, ko sem bila direktorica SMG. V tujini so bili ljudje vzhičeni nad našimi dosežki, je pa res, da gredo v tujino najboljše predstave. Najbolj so jih navdušili naši igralci, seveda tudi kolega, ki je danes z menoj v tem dialogu.

Pravijo, da slovenski igralci hkrati posedujejo nemško natančnost in široko slovansko dušo, ki je tudi malce temna in melanholična. Ta kombinacija je zelo erotična in mamljiva. Ko smo se vrnili domov in hoteli povedati, kako so bili ljudje navdušeni, kako so se v Washingtonu tepli za vstopnice za naše predstave, pa sem večkrat dobila občutek, da se jim zdi, da ne govorimo resnice, da hočemo le poveličevati naše delo. Imamo pa seveda tudi v Sloveniji čudovito občinstvo, so ljudje, ki imajo pet različnih abonmajev. S takšnimi čutimo posebno povezanost, seveda pa oni gledajo na umetnike drugače, bolj poglobljeno.

Spremljajo njihov razvoj, od mladega lepega nadarjenega Samoborja do starega lepega nadarjenega Samoborja.

Igor: No, hvala lepa (smeh obeh). Z Uršulo se nisva nikoli posebno družila, a se poznava, sva sopotnika. Tako je tudi z občinstvom, nekateri so na vseh prireditvah, nekateri samo tu ali pa tam, vseh skupaj pa je zelo veliko. Predlani smo imeli slavnostno sezono, 150 let gledališča, zato smo se odločili nagraditi naše najzvestejše abonente in takoj trčili ob težave. Tudi če smo rekli, da je omejitev 50 let abonmaja, je bilo takih abonentov še vedno zelo veliko.

Uršula: Ko sem bila na predstavi v Mali Drami, me je simpatična gospa prosila za pomoč, saj je prišla na torkovo predstavo, vstopnico je imela za ponedeljek, mojo pomoč pa je potrebovala, ker je bila stara sto let. Bila sem navdušena! Smo pa umetniki, ne glede na to, s čim se ukvarjamo, bolj povezani, kot se nam zdi. To žal navadno ugotovimo šele, ko kdo prezgodaj umre. Pri srcu ti je hudo zaradi nekoga, ki ga nisi osebno poznal. Očitno nas Slovence res šele smrt sooči z našimi čustvi.

DANES JE TABU PETELIN V PREDSTAVI Igor: Razmerje med neodvisnim in institucionalnim gledališčem trenutno ni pravo. Bili so časi, ko so se nevladniki in tisti, ki so končali akademijo, združevali v temu namenjenih dvoranah in tam so se rojevali različni eksperimenti. Kalile so nove ideje in pronicale v institucije. Zdaj je ta segment osiromašen in kot direktor Drame se čutim dolžnega, da pomagamo in sodelujemo.

Eden od načinov je, da odpremo vrata in se tudi sami podamo na pot raziskave.

Uršula: Moje prvo praktično delo v gledališču je bilo v Koreodrami, ki jo je vodil režiser in koreograf Damir Zlatar Frey. V socializmu je bila to ena najmočnejših neodvisnih nevladnih gledaliških skupin. Uprizarjali so homoseksualno obarvane tekste, takrat so takšne teme težko prišle v institucionalna gledališča, to je bilo nepredstavljivo. Po socializmu pa so se institucije odprle, zato zdaj skoraj ni več tabu tem. Danes je tabu, da smo imeli v predstavi, ki smo jo delali skupaj z Dramo, na odru živega petelina, zato smo plačali kazen, čeprav smo z njim izjemno lepo ravnali. Zdaj so prepovedane druge reči kot

23

»Agitacija ni naloga umetnosti.

Izdelana politična mnenja bi bilo treba predstavljati pred parlamentom in jih ne vsiljevati gledalcem.« IGOR nekoč. A v resnici ni tako velike razlike med ustvarjanjem v institucionalnem ali neodvisnem gledališču, tudi ko delaš v instituciji, težiš k temu, da bi delal, kot da si nevladnik, meni namreč nevladen pomeni svoboden. Ko se oblikuje ekipa, ki ustvarja predstavo, skušaš pozabiti na vse in ustvariti svobodno in skrajno intimno ozračje.

Igor: Res je tako. Zdaj so vse vsebine dostopne, o vsem lahko vsi govorimo, prepovedi pa so povsem drugačne.

Tudi Drama kot najbolj klasična ustanova se ukvarja z istimi temami kot vsi drugi družbeno občutljivi ustvarjalci. Gledališče je družbenokritično in tudi družbenoaktivno. To je pravzaprav zadnji javni forum, kjer se lahko svobodno in brez avtocenzure govori.

Uršula: Funkcija vseh kulturnih centrov po svetu ni to, da prodaš čim več vstopnic, temveč da lahko neobremenjeno nagovoriš javnost. Ko o težavah govorijo politiki, so zavezani volivcem, morajo biti všečni. Tudi umetnost ni povsem svobodna, je pa precej bolj svobodna kot drugi podiji.

Igor: Gledališče je prostor rituala, tam se zberemo ljudje, ki smo prišli z željo, da se v nas nekaj premakne. To željo imajo gledalci v parterju in tudi ustvarjalci na odru.

PROVOKACIJA ZARADI PROVOKACIJE? Uršula: Ko kdo govori, da je v umetnosti veliko provokacije zaradi provokacije, sem globoko užaljena. Najbolj provokativne predstave SMG v zadnjih letih so prišle izpod peresa Oliverja Frljića in jaz imam čast, da ga osebno poznam. Rojen je bil v BiH, v narodnostno mešani družini, in ko se je začela vojna, so starši emigrirali v ZDA, on pa ni. Oliver mi je povedal, da vsako jutro, ko se zbudi, najprej pomisli na vojno na Balkanu, to je vrelec njegove ustvarjalnosti. Nič, kar počne, ni zaradi praznega marketinga, temveč da bi ljudem pokazal, da na videz nedolžne razprtije lahko v določenih okoliščinah privedejo do tragedij. Verjamem v njegovo iskrenost in iskrenost številnih drugih umetnikov, ki gredo čez rob spodobnega.

Igor: Vsako umetniško delo je provokacija. Mi postavljamo vprašanja, odgovori so prepuščeni gledalcem. Temu jaz pravim družbenoaktivno gledališče, če gledališče prepričuje s svojimi mnenji, pa je politično. Tukaj se hitro potegnejo vzporednice z agitpropovskim gledališčem. Mislim, da agitacija ni naloga umetnosti.

Izdelana politična mnenja bi bilo treba predstavljati pred parlamentom in jih ne vsiljevati gledalcem.

Uršula: Provokacija je eden od ključnih elementov

umetnosti že od njenih začetkov, pri dobri umetnosti pa je vedno tam z jasno osmišljenim namenom. A provokacije niso le v umetnosti, danes so provokacije tudi tviti najpomembnejših voditeljev sveta, ki so ugotovili, da v poplavi informacij potrebujejo nekaj res radikalnega.

Igor: Šok.

Uršula: Vprašanje je, ali te v današnjem svetu sploh še kdo sliši, če si spodoben.

Goodlifestyle.si

AD&styling: ALEŠ ČAKŠ • Fotografija: SAMIR NOVOTNY(IG: samirnovotny) • Frizura: DAVID ULE (David Hair Design) • Model: LENNI (Stella Models, stellamodels.com • Avtomobil: MERCEDES-BENZ, CLA (autocommerce.si) • Oblačila, čevlji, očala in nahrbtnik: DIESEL (diesel.com, emporium.si)

MODNA SCENA

Sijoči zvezdi: Mercedes-Benz & Diesel

24

Goodlifestyle.si

25

Goodlifestyle.si

26

Goodlifestyle.si

27

Goodlifestyle.si

ŠKARJE

Eko futurizem

D

a, v Trstu, ne v Milanu, Londonu, Parizu, New Yorku ali Tokiu. Trst bo v začetku julija že 17. gostil najbolj nadarjene oblikovalce oblačil, modnih dodatkov in nakita z vsega sveta, z najprestižnejših modnih šol, ki jih je največ v Evropi (med temi Royal College of Art in Central Saint Martins v Londonu). Med sponzorji ITS in tistimi, ki podelijo finančne nagrade (5000, 10.000 ali 15.000 evrov), so Diesel iz skupine Only The Brave, Allianz, Illy …

OPAŽENI TUDI SLOVENCI

BARBARA FRANCHIN •

Direktorica ITS nikakor ne bi mogla reči, da so mladi oblikovalci v vzhodni Evropi manj nadarjeni kot v zahodni. »Nasprotno: na ITS so se v preteklosti zvrstili modni oblikovalci, kot so Gruzijec Demna Gvasilia (zdaj kreativni vodja pri Balenciagi), Latvijca Rolads Peterkops in Marite Mastina, ki sta pomenila senzacijo z njuno znamko Mareunrol's, pa oblikovalka dodatkov Tamar Arešidze iz Tbilisija, Belorusinja Veronika Kalur, poljski oblikovalec nakita Tomasz Donocik, češka oblikovalka Martina Spetlova. Pri Slovencih, Ena večjih značilnosti letošnje poletne ki so se letos prijavili na natečaj ITS, sem izdaje ITS je bila, da mladi z vsega sveta zaznala nekaj dobrih modnih prijemov: pri res verjamejo v svet brez mej, v družbo, Izadori Verlič je izstopala modna različica ki nikogar ne izključuje, da nimajo družbene obsedenosti s podobami (potiski), predsodkov in ne dajejo posplošenih sodb Piše: Aleš Čakš • Foto: ITS, Aleš Čakš pri Admirju Kapiću pa močan občutek za o drugih. Barbara Franchin: »Delitev na ekološkost z barvnimi vodnimi potiski in žensko in moško oblikovanje sploh ne obstaja več. Spoli so zdaj zelo fluidni. To načelo je res vznemirjajoče, oblačili, ki niso obremenjena s sezonskostjo.« glede na to, da nas želi družba še vedno razlikovati po spolu. A to ne pomeni, da nova ITS-generacija nima svoje identitete, nasprotno: Barbara Franchin poudarja, da zelo ne mara številk in da ji je vedno znova zavedanje identitete jim omogoča širino v razmišljanju in oblikovanju. hudo, ker ima ITS samo deset finalnih mest v vsaki kategoriji. »Vsakič bi jih Za večino oblikovalcev in finalistov lahko rečem, da so zelo ekološko rada videla v finalu vsaj 11 ali 12, a žal ne gre. Verjemite, žirija ima težko delo, usmerjeni, kar se je denimo pokazalo že leta 2016 z oblačili, ki so ko mora izmed nekaj sto portfeljev izbrati le 10 'najboljših'.« nakazovala zavedanje o vplivih na delavske razmere. Oblikovalci v večini uporabljajo naravne materiale, tako imenovani upcycling, odvrženo Letos julija bo zaživela novost na ITS: Arcademy. Kaj so glavni cilji nove plastiko in odpadke. To je brez dvoma nova modna prihodnost, saj je ustanove Arkademije? »Arkademija bo popolnoma revolucionizirala način podpiranja ustvarjalnosti, namenjena bo vsakomur in ne samo modi. Združila modna industrija zelo onesnažena.« bo arhiv ITS, ki šteje 18.000 portfeljev, 220 oblek, 120 dodatkov, 80 kosov nakita Ustanoviteljica zelo drugačnega modnega dogodka, kot je ITS, Barbara in 700 fotografij projektov, z izobraževalnim pristopom. Ta ustanova bo dajala Franchin, je enega najbolj zanimivih vidikov mode opazila pri Azijcih. »Pred prostor dialogu med svetom mode, umetnosti, dizajna in kina. To bo prostor leti se oblikovalci iz azijskih držav niso ukvarjali s tradicijo v njihovi modi, raziskovanja za profesionalce pa tudi laične eksperimentatorje. Arkademija bo temveč so se ozirali v zahodnjaški svet. Zdaj pa se vračajo h koreninam, k italijanskim osnovnošolcem, dijakom in študentom ter turistom omogočala reinterpretaciji kulturne dediščine oziroma izvirnim idejam oblikovanja in tečaje, delavnice mode, dizajna, kinematografije in umetnosti. Arkademija že ima svoj prostor na 1000 kvadratnih metrih v stari zgradbi v središču Trsta. namigom, kako naj bi zahodni del sveta videl in dojemal Azijo.«

28

Ustanoviteljica in direktorica modne platforme ITS v Trstu

Goodlifestyle.si

IKONE

Mehkoba džinsa

DIESEL •

Z

Eksperimenti z denimom

puhovkah, poudarki iz umetnega krzna, potiski velikih Tillmansovih fotografij in ekscentrične prevelike srebrne parke, ki naj bi jih navdihnila gasilska oblačila. V kolekciji je čutiti tudi prvine skejtarske kulture 90. let, narejena pa je iz palete materialov, od bukleja do pletenin iz volnenega melanža in tkanin, občutljivih za toploto, da jih lahko kombinirate s športnimi copati ali bolj elegantnimi čevlji za sproščen poslovni slog.

ima pri Dieslu ne bo ne dolgočasna ne monotona. Nasprotno, njihova Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv Diesel zimska kolekcija je samozavestna, ZA NEŽNE DUŠE drzna, igriva, ustvarjena za ženske in moške, ki so avanturisti in imajo radi urbani slog oblačenja. Navdih za kolekcijo iz bolj kompaktnih tkanin in temnejše barvne Letošnja jesen bo spet v znamenju džinsa. Kultna italijanska modna palete so bila uporabna oblačila, globalne subkulture in delo priznanega nemškega znamka Diesel je robustnemu denimu dodala mehko žametno obrobo. fotografa Wolfganga Tillmansa. Podobno kot pri jesenski kolekciji je tudi tu Nova kombinacija dveh priljubljenih, a hkrati nasprotujočih si močan element hibridizacije, vendar je tokrat tehtnejša, večplasten ovoj iz tekstur, materialov je novi modni hit, ki združuje uporniško kulturo džinsa ter mehkobo in prestiž žameta. Diesel je nekaj nepredvidljivega, Diesel so tonov in obdelav pa tudi bolje ščiti v manj ugodnih vremenskih razmerah. nasprotja, ki se privlačijo. Najbolj zagreti sledilci zadnjih zapovedi so že Džins seveda ostaja osrednji kos kolekcije Diesel Winter '19, poudarek je navdušeni nad udobnimi in zapeljivimi novimi kosi “žametnega džinsa”, na denim hlačah, ki imitirajo žamet in so na voljo v različnih barvah in ki dopuščajo različne modne kombinacije za številne priložnosti. modelih. Še vedno priljubljen je model D-Fayza, sproščen kroj z nizkim Žametna obroba doda mehkobo klasičnim silhuetam džinsa in udobne pasom in prevelikimi sprednjimi žepi za drzne ženske, ki sledijo zadnjim kavbojke so idealen kos za jesen ali zimo. modnim smernicam. Kolekcija je zimski odgovor na živahne odtenke poletnih kavbojk, veliko bolj elegantni in izpopolnjeni modeli so idealni Ideja za najnovejšo Dieslovo kampanjo FOR SOFTIES je jasna: za vse, ki so za različne priložnosti, vsakdanje obveznosti, v pravi kombinaciji celo za močni in nezlomljivi, a hkrati izjemno mehkega srca. Za robustnim videzom se skriva nežna duša. Intenzivna ličila, tetovaže in črno usnje dopolnjuje poslovne sestanke ali eleganco, kakršno zahtevajo večerne priložnosti. mehka plat posameznika – otrok, plišast medvedek, platno za vezenje in V ospredju zimske kolekcije so tudi vrhnja oblačila. Vikinški plašči, plišaste glasbeni inštrument. DIESEL FOR SOFTIES je namenjen vsem, ki želijo jakne in puhovke so ključni elementi tokratnega estetskega eksperimentiranja, ohraniti svoj divji, grobi in uporniški slog, a z detajlom pokazati, da se v njih ki ostaja zvesto avtentičnosti blagovne znamke. Tu so jin-jang potiski na skriva še veliko več. Kot pravijo, ne sodite knjige po platnicah.

29

Goodlifestyle.si

ONA NOSI U, CORF ARA PLAŠČ AX M END M

WEEK

Oblači jo: Alenka Birk • Riše: Izabela Arsovska BLUZA GORIZIA, WEEKEND MAX MARA

BR OŠ KA OR AZ IO, RA W EE KE ND MA X MA

PULOV ER RANCH, WEEKE ND MAX MARA

PA S AC C O R TA , ND MA X MARA

KRILO NABUL US, WEEKE ND MAX MARA

PLA ŠČ RIC ETTA,

WE EKE ND MA X MA RA

WEEKE

E, R U T K A H LAČ E PAC B IA B LU Z A A R A B A H A M A S, B IN O, V SE IN O B U T EV AX MARA W EE K EN D M

WE

TO

EKE

HL AČ E AR TE LL

O, W EE KE ND M AX M AR A

WEE

TO R B I CA DIV KEN INA DM , AX M ARA

R ES E, O B LE K A VA AX MARA M W EE K EN D

Za pridobitev kartice pokliče na 041 68 22 61 ali jo naroči na GOODLIFE.SI.

ŠPORTNI ČEVELJ BINO, WEEKEND MAX MARA

Ona obožuje jesen in udobna oblačila.

S kartico Diners Club Goodlife lahko uresniči svoje želje. Omogoča ji preprosto plačevanje doma, na spletu in v tujini. Svoje nakupe lahko razdeli na več delov. Čaka pa jo še posebna ugodnost pri Weekend Max Mari z 10-odstotnim popustom za celoten nakup najljubših kosov.

30

RBI CA CIM ND ON MA E, XM AR A

Ona nosi … …eleganco, ki jo navdihuje kaos. Začara jo vse, kar je nepričakovano, zato kaos še nikoli ni bil tako privlačen.

Razmišlja o tem, da želi biti edinstvena in neponovljiva.

V njeni kreativni preobrazbi so ključni ikonični kosi, v katerih se nasprotja privlačijo, medtem ko se drzno krojenje spopada z ženstvenimi detajli. Vse nove podobe so navdihnjene z delom japonske mojstrice stekla, umetnice Ritsue Mishima.

Weekend Max Mara, Wolfova ulica 10, Ljubljana

Goodlifestyle.si

Športna centra Squashland in Baza pišeta zeleno prihodnost lokalne skupnosti Hala Tivoli, strelišče na Rudniku in Mestna knjižnica Ljubljana so lokacije, ki na prvi pogled morda nimajo veliko skupnega, a skupaj s Petrolom pišejo trajnostno prihodnost glavnega mesta in lokalnih skupnosti. Tudi v Štepanjskem naselju, kjer standarde zelenega bivanja postavljata Squashland in center športnega življenja Baza.

Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016, že dolgo narekuje tempo okolju prijaznega urbanega življenja v regiji.

Tudi z energetsko prenovo 48 stavb – vrtcev, osnovnih šol, športnih dvoran in drugih objektov – ki sedaj z okolju prijazno energetsko infrastrukturo skrbijo za učinkovitejšo rabo energije in znižanje izpustov toplogrednih plinov v okolje.

Zgodbo o trajnostnem uspehu Ljubljani s svojimi zelenimi energetskimi rešitvami pomaga pisati tudi Petrol, ki je samo v zadnjih v dveh letih v Sloveniji pomagal prenoviti že več kot 200 poslovnih objektov, skupaj pa že preko 1.000 raznovrstnih objektov.

Mednje spadata tudi leseni skvoš center Squashland ter sosednji center športnega življenja Baza, ki sta vdahnila dih okolju prijazne prihodnosti v Štepanjsko naselje, ljubljansko lokalno skupnost, kjer na kvadratnem kilometru živi največ prebivalcev v Sloveniji – kar 11.000.

Energetska učinkovitost, ki je lahko v vzor Squashland Ljubljana je prvi skvoš center na svetu, ki je zgrajen iz masivnega lesa, hkrati pa, zahvaljujoč Petrolu, dosega še visoko raven energetske učinkovitosti, ki je vzor ne samo Štepanjskemu naselju, ampak tudi širši okolici.

Naravni ambient, ki poleg skvoša poskrbi še za prijetno sprostitev k kavarni, letnem vrtu ali wellnessu, krasi vrsta

inovativnih rešitev, ki Squashland po energetski izkaznici uvrščajo na rob pasivnih objektov. 1.400 kvadratnih metrov velik center se ponaša s celovito rešitvijo HVAC, ki jo je centru zagotovil Petrol – za ogrevanje in hlajenje tako poskrbi toplotna črpalka voda-voda. Energijsko samozadostnost stavbe dviguje sončna elektrarna na strehi objekta, ki napaja tudi štiri električne polnilnice za e-vozila, ki se nahajajo pred stavbo. Za varnost vseh obiskovalcev in voznikov pa poskrbi energetsko varčna in učinkovita osvetlitev zunanjih parkirišč.

V prihodnost zazrta trajnost Štepanjskega naselja se nadaljuje čez cesto, v centru športnega življenja Baza, prostoru za rekreacijo in sprostitev, ki sta ga skupaj s Sašo Abrićem odprla nogometaša Boštjan Cesar in Bojan Jokić.

Tudi tu so s ponudbo stranki prilagojenih trajnostnih energetskih rešitev priskočili na pomoč v Petrolu. Energetsko varčna in uporabniku prijazna je tako vsa oprema v Bazi, od lesenega poda in razsvetljave v nogometni dvorani do kuhinjske opreme v Loži, prostoru za druženje, ki ga odlikuje še vrhunska razsvetljava. Kot nalašč za vodene vadbe, rojstnodnevne zabave in druge zabavne dejavnosti, ki jih v zeleno prihodnost usmerjeni Bazi nudijo 10.000 prebivalcem “Štepanjca” in 279.631 prebivalcem Ljubljane.

Dejan Cepič, Energetske rešitve za poslovne uporabnike, Petrol, +386 51 342 531, er-mspu@petrol.si

UM-NO

Od vika do nemega krika Piše: Ivana Gradišnik*

S

e še spomnite lanskega vika in krika, ker so šolski birokrati v strahu pred famozno uredbo o varovanju zasebnih podatkov odredili, da starši polnoletnih nimajo več pravice do vpogleda v ocene, pa da si morajo ti dijaki opravičila pisati sami? Ali spektakla, ki je spremljal nesrečno starševsko peticijo za spremembo šolskega sistema?

Družbena omrežja so kipela od čustev, javnost se je, kot nam je v krvi, uspešno razdelila in nasprotja še poglobila, mediji pa hvaležno jahali na valu ogorčenja, omalovaževanja, očitanja in kritiziranja.

Pa saga, ki se že leta vleče zaradi ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol? Vsake toliko se razplamtita kulturni boj in priložnost, da se lahko še malo bolj spremo, veliko je hrupa, zgodi pa se – nič.

O tem zmagoslavju histerične inercije razmišljam, ko sedim v nabito polni predavalnici šole, kjer naj bi poslušala napotke in informacije, namenjene dijakom, pa mi misli ves čas uhajajo drugam, ker mi pri najboljši volji ni čisto jasno, zakaj bi morala biti o tistih rečeh sploh obveščena. Da bi se ognila možganski atrofiji, se poskušam spomniti, ali so moji starši sploh kdaj šli na kak roditeljski sestanek, nato pa zdrsnem v sanjarjenje o svojih srednješolskih letih. Sicer pa sem natančno to pred dnevi dobila za domačo nalogo! Moja nekdanja gimnazija, ena tistih, ki veljajo za elitne, kmalu praznuje 120-letnico, zato so mi pisali, ali sem morda pripravljena za zbornik prispevati kakšne spomine na tiste čase. Najbrž računajo na kakšne smešne zgodbe o mladostni objesti, ožarjeni s prijateljstvom in solidarnostjo.

SREDNJEŠOLSKI »PEKEL« In tako se še naprej delam, da poslušam, medtem pa se spominjam, kako so nam fantje za neki osmi marec vsaki posebej v škrniclju nastavili na mizo živega piščančka. O poguba! Čim je za to izvedela profesorica za biologijo – sovražnica smisla za hu-

32

mor, sicer pa zagrizena komunistka, ko je bilo to še ugodno, in borka za pravice živali, ko to še ni bilo popularno –, je pridrvela v razred in milo rečeno poblaznela. In čeprav so ji fantje poskušali dopovedati, da so živali z nakupom odrešili gotove smrti, ker je šlo za petelinčke, s katerimi industrija ni imela drugih namenov kot jim čim prej zdrobiti glave, je vztrajala, da smo perfidni mučitelji živali in bi nas najrajši poslala v pekel, če le ideja, da pekel obstaja, ne bi bila popolnoma v nasprotju z njeno politično vero. Med nami in njo se je razplamtela dialektično-materialistična verbalna vojna o tem, kaj je mučenje in kaj reševanje živali, in se nazadnje končala tako, da se je vrla Hriba usločila prednjo, roke v bok, in rekla: »Sicer pa lahko prinesem tudi pitona in si ga zataknem 'lih kamor 'čem!« Profesorica je prebledela in ostala brez besed, naša razredničarka je skomignila z rameni, češ, »lej, kaj si pa pričakovala, brezzveze jim težiš«, in to je bilo to.

Naši starši o tem niso izvedeli ničesar, jaz pa se sprašujem, koliko časa bi roditeljski sestanek, na katerem bi obravnavali take vrste incident, trajal danes.

Lepo se je tudi spominjati razredne solidarnosti, lojalnosti in empatije, ki nas je gnala, da smo tik pred maturo pri ravnatelju dosegli odredbo, da lahko razred sestavi posebno dijaško komisijo, ki bo s pravico do veta na posamezna vprašanja nadzirala profesorico za francoščino pri spraševanju »popravljalcev«, ker smo ji očitali, da je do takih bolj pasja kot do odličnjakov.

Tudi o tem naši starši niso izvedeli ničesar, jaz pa se sprašujem, ali bi bilo kaj takega danes sploh mogoče in ali se babyboomerji res ne zavedajo, koliko laže jim je bilo kot nam.

MAR ODRASLI RES NISO NIČ VEDELI? Ampak spomini niso brez pasti, sploh ne tisti iz šolskih let. Ko jih začneš obujati, pa tudi če brskaš samo za lepimi, se spomniš tudi reči, ki naj se jih ne bi. Zgodb, ki ne pričajo o solidarnosti in empatiji. Zgodb, ki ponavadi pridejo na dan pozneje, na obletnicah, ko si končno lahko povemo. Recimo o sošolcu, ki ga je oče vsak večer pretepal, pa o so-

Zaradi zamolčanih zgodb bi morali delati več hrupa. In če ga kot otroci ne moremo, ker smo preveč zastrašeni, ga mogoče moramo kot odrasli. Pa čeprav so se zgodile že zdavnaj. Že zato, da šolam ne bo več tako lahko neprevzemati odgovornosti v takih zgodbah. Zgodbah, ki niso za zbornik.

Kajti tišina včasih res ubija. *IVANA GRADIŠNIK je ustanoviteljica in vodja Familylaba Slovenija.

šolki, ki je vsako jutro, preden je šla v šolo, morala najprej s stopnišča odvleči domov zapito mamo, jo umiti in spraviti spat. Nista zdelala, seveda, nista se dovolj potrudila, kot se reče, jaz pa se sprašujem, ali res nihče od odraslih nič ni videl, nič vedel.

Zdrsnem globlje, v osnovno šolo. Zagledam se na pogradu, v veliki skupni spalnici, v Gorjah, v šoli v naravi, peti razred. Večer je, oblačimo se v pižame, jaz pa sem v smrtni paniki, ker vem, da bo kmalu prišel v sobo B., učitelj telovadbe, ki bo preverjal, ali pod pižamo res ne nosimo spodnjic, kot nam je zapovedal prvi dan. Vzgojena sem v ubogljivo deklico. In zdaj me je strah in sram in od groze odrevenim. K sreči nas je v sobi veliko in od starejših smo opozorjene, naj se pazimo ostati same z njim. Šolo v naravi sem nekako preživela, on pa je še naprej učil še najmanj dvajset let. Zdaj se ne sprašujem, ali je kdo v zbornici o tem kaj vedel, ker vem, da so.

In vem, da smo bile takrat v tisti sobi v šoli v naravi samo ene izmed mnogih, pa še poceni smo jo odnesle. Sprašujem pa se, koliko je še takih in podobnih spominov, skritih, o katerih se molči.

Roditeljski sestanek je končan. V gneči se pomikam proti izhodu in si mislim: zaradi takih zgodb bi pa res morali delati več hrupa. In če ga kot otroci ne moremo, ker smo preveč zastrašeni, ga mogoče moramo kot odrasli. Pa čeprav je bilo že zdavnaj. Že zato ne, da šolam ne bo več tako lahko neprevzemati odgovornosti v takih zgodbah. Zgodbah, ki niso za zbornik. Kajti tišina včasih res ubija.

Goodlifestyle.si

Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana

❝

Brez zelenjavnega vrta bi bila bolj sitna in dolgočasna, tudi kot kuharica. ❞

Pod peresi naših novinarjev nastajajo izvrstne kulinarične zgodbe, praktični nasveti in recepti za vse okuse. Smo kuharski vodnik za popolne začetnike in prefinjene gurmane. Radi preizkušamo mednarodne jedi in odkrivamo nove sestavine. Najraje pa kuhamo domače in preprosto, po receptih naših babic. Sezonsko in zdravo. S kulinaričnima prilogama Okusi in Odprta kuhinja navdihujemo več kot 200.000 bralcev in 104.770 obiskovalcev spletne strani odprtakuhinja.si.

Vir: RBB Valicon, 2019 in MOSS, maj 2019

NA NOŽ

Restavracija Slon 1552 Tekst in stiliranje hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Sodobna tradicija V

as zanima, kaj pomeni letnica 1552 v imenu restavracije Slon?

Na ta kraj, kjer stoji hotel, se je tega leta ulegel slon, ki ga je za poročno darilo dobil avstrijski vojvoda Maksimilijan II., ko se je poročil s špansko princeso Marijo, hčerko Karla V. Na poti domov se je ustavil v naših krajih. Dogodek je tako zaznamoval to mesto, da so skoraj dve stoletji pozneje na njem postavili gostilno z imenom Pri Slonu, prišlekom je ponujala hrano in prenočišče in bila tako rekoč predhodnica današnjega hotela Slon.

drugega osebja. Mladim nadarjenim izbrancem je odličen mentor. Omogoča ji m i zobra ž eva nje v tujini. Ni ji h ma lo, ki jim je pomagal, da so jih sprejeli v restavracije z Michelinovimi zvezdicami.

Restavraciji Slon 1552 se v Ljubljani težko izogneš. Vsak, ki pride v središče mesta in po Nazorjevi nadaljuje pot proti Prešernu, se s težavo upre temu, da ne bi poškilil, kaj se dogaja za velikimi okni v notranjosti sodobno opremljenega prostora. V zadnjih letih se restavracija vse večkrat omenja tudi v gurmanskih krogih. V času kosila in ob večerih, ko so na voljo jedi à la carte, je polno zasedena. Že ob vstopu pritegnejo pozornost veliki, raznobarvni krožniki, usklajeni s postreženo, premišljeno dekorirano hrano. Vizualni učinek se poveže s čutnim užitkom.

Chef Janez Šetina s le d i s pre m e m b a m i n posodobitvam. Hrana, ki jo postreže, je pripravljena po recepturi tradicije in sodobnost i, je k u h i nja naših babic in prababic s s o dobn i m p oud a rkom .

Igra se tako s sestavinami kot okusi in teksturami.

Prisega na lokalno i n k ljub temu sled i svetovnim smernicam. Ker v njegovem poklicu ni prostora za »spanje«, je prav kreativna gonilna sila njegova glavna vrlina. Zdaj obnavlja in posodablja jedilnik, ki so ga v restavraciji stregli davnega leta 1859.

Novi meni bo krona zgodbe, ki si jo je chef Janez Šetina zamislil v svoji restavraciji – tradicija v novi preobleki.

Pred dobrim letom je taktirko restavracije prevzel chef Janez Šetina, ki je v njej prepoznal nov izziv na svoji karierni poti. Janez, dobro znan v kulinaričnih krogih, je eden tistih, ki si prizadevajo razbiti stereotip o hotelski hrani in dvigniti ponudbo na višjo raven. Profesionalna pot ga je vodila skozi vidnejše slovenske hotele in njihove restavracije, kot so Mons, Radison Blue, Plaza ter Lovec na Bledu. Kuhal je tudi za preminulega slovenskega predsednika Janeza Drnovška na Brdu pri Kranju. V želji doseči še več vedno izbere izvrstno ekipo sous chefov, natakarjev ter

34

Goodlifestyle.si

Bife Tekst in stajling hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Solatni raj O

božujem solate: kristalko, berivko, zeleni radič, prvič rezan ali pa rdečega, tistega v glavicah, kodrolistnati ohrovt, mlado špinačo, rukolo, zelje. Sveža s tržnice je vedno najboljša. Poleg solate pa nešteti dodatki, ki sodijo zraven: sveža, presna zelenjava ali na hitro prepražena, da ohrani okus in hrustljavost, najrazličnejše stročnice: fižol, čičerka, leča, avokado, losos ali pečen piščanec, oreški, granatno jabolko, trdo kuhano jajce, tofu, parmezan, feta. Za piko na i potreseno s svežimi zelišči: meto, koriandrom, peteršiljem, baziliko in prelito z različnimi prelivi. Igra vonjev, tekstur, intenzivnost okusov … Solata je lahko samostojen obrok, ki zasiti, a ne obleži v želodcu. Še posebno tekne sredi dneva. In roko na srce, velikokrat sem prelena, da bi očistila, oprala, narezala vso zelenjavo, olupila, sesekljala, ostrgala, pražila … Zgodi se tudi, da je v hladilniku, čeprav se profesionalno ukvarjam s hrano, premalo sestavin za dobro mešanico.

Zato sem bila še toliko bolj vesela, da je Ljubljana postala bogatejša za lokala, v katerih strežejo solate. Zdrav obrok za take, kot sem jaz, ki se mi vedno mudi. Izbira je velika, če si bolj zahteven, si solato lahko sestaviš tudi sam, plačaš po spletu in in samo prevzameš v lokalu. Zares idealna ponudba za današnji hitri ritem življenja.

35

Bife, sočna plat solat (to je tudi slogan lokala), je ideja Darje Končarevič, vodje lokalov pod blagovno znamko Bazilika. Skupaj z možem Luko sta najprej odprla Bife nasproti Križank in kmalu potem še enega na Kolodvorski ulici nasproti RTV Slovenija. Tržnica direkt, Babi remiks, Hišni cezar, Verde pa mir je le nekaj domiselnih imen za njune kraljevske solate. Hudomušna, zabavna imena pa imajo tudi njune solatne sklede: Nežni sumo, Kvinoja deluks in Mad mex. Za vsejedce, vegane, vegetarijance, pescetarijance … za vsakega od njih se najde kaj. »Izbrala sem ime Bife, ker si nisem želela, da bi me takoj povezovali z Baziliko.

Zastavila sem novo samostojno zgodbo s solatami, lahkimi kosili, ki so trenutno modne tudi v svetu. Solata kot samostojen obrok iz prvovrstnih sestavin, ki nam jih vsako jutro dostavijo s skrbno izbranih kmetij. Jajca, ki jih uporabljamo, so iz proste reje, prav tako je domače piščančje meso, posegli smo tudi po svežem lososu. Prav tako so zdrave vse druge sestavine: kvinoja in rjavi riž, tortilja čip nam pečejo pečejo pri El Patronu. Skrbimo, da je vsaka naša solatna skleda lepo uravnotežena, da ima beljakovinski in zelenjavni del, oreški in avokado poskrbijo za maščobo. Osnova pa so seveda žitarice. Tudi prelive smo skrbno naštudirali. Nekateri imajo pridih vzhoda – s sezamovim oljem in ingverjem, tahinijem in jogurtom, drugi Sredozemlja: limona in oljčno olje, za klasike pa bučno olje, gorčica in med, jogurt in zelišča.

Poleg solat imamo bistre juhice, ki jih kuhamo vsak dan sproti. Postrežene so v kozarcu, da jih lahko spijete. »Nekaj, da pogreje in da energijo,« mi razloži Darja, ki se za zimske dni spogleduje tudi z idejo, da bo prva pri nas začela streči kolagensko juho, ki je v svetu velik hit. Zimski meni bo prinesel tudi zimske solatne mešanice in hranljive sklede. Ker je izbira sezonska in tudi najbolj zdrava.

Goodlifestyle.si

ZDRAVO Jabolka za dober namen Jabolka naj bi veljala za najbolj priljubljeno sadje na svetu. Povsem pričakovano, saj njihova hranilnost in vsestranskost ugajata skoraj vsakemu okusu. S svojo sočnostjo v sive jesenske dni prinašajo svežino in okus poletja. Jabolka so bogata z antioksidanti ter vsebujejo tako prehranske vlaknine kot vitamina A in C. Z izbiro roza paketa jabolk v mesecu oktobru pri HOFERju 10 centov namenjajo slovenskemu združenju za boj proti raku dojk Europa Donna ter opozarjajo na pomen preventive in samopregledovanja.

HOFERTRZNICA.SI

Šampinjoni z razlogom Šampinjoni so ena izmed najbolj vsestransko uporabnih gob.

S svojim prijetnim in blagim okusom ter nezahtevno pripravo se podajo številnim jedem. Vsebujejo veliko hranljivih snovi – kot odličen vir antioksidantov, vitaminov in mineralov naj bi pripomogli h krepitvi imunskega sistema in uravnavanju presnove, vsebujejo pa tudi veliko vitamina D. Redno uživanje lahko tako pripomore k boljšemu počutju ter izboljšuje odpornost. V mesecu oktobru pa so šampinjoni tudi dobrodelno obarvani. Za vsak roza paket šampinjonov, ki ga boste kupili v oktobru, bodo pri HOFERju 10 centov namenili slovenskemu združenju za boj proti raku dojk Europa Donna.

Limona Kraljica citrusov pod svojo živobarvno lupino skriva pravo zakladnico zdravja.

Limone so odličen vir vitamina C in flavonoidov ali antioksidantov, za katere se domneva, da zavirajo nastanek prostih radikalov, ki so vzrok za razvoj številnih bolezni. Redno uživanje limoninega soka naj bi krepilo naš imunski sistem ter dolgoročno blagodejno vplivalo na naše splošno počutje.

HOFERTRZNICA.SI

Čebula Vonj pražene čebule s seboj vedno prinese tudi obljubo o prihajajočem slastnem obedu. S hranilnimi snovmi bogata čebula pa ne popestri le okusa jedi, temveč naj bi z obilico flavonoidov, antioksidantov in veliko vsebnostjo vitamina C pozitivno vplivala tudi na zdravje in boljše počutje. Kljub temu, da jo običajno uživamo praženo, pa je priporočljivo, da jo občasno zaužijemo tudi surovo, kar v solati.

HOFER.SI

HOFERTRZNICA.SI

Špinača V temnozelenih listih špinače se skriva bogata zaloga vitaminov in mineralov, zato jo pogosto imenujemo kar superhrana. Svoj sloves si je pridobila z izjemnimi lastnostmi, ki naj bi pripomogle k obnavljanju energije in krepitvi naše vitalnosti. Kot vsestranska zelenjava se špinača poda k številnim jedem, a najbolj blesti kot samostojen, lahek obrok, saj jo lahko kot malico, popoldanski prigrizek ali pozno večerjo zaužijemo brez slabe vesti.

HOFER.SI

Mlada špinača s šampinjoni in jabolki Na žlici olja prepražite za grižljaj velike trakce puranjih zrezkov.

Dodajte sol in poper po okusu ter postavite na stran. Šampinjone očistite, narežite na rezine in popražite na žlici olja. Med tem časom očistite mlado špinačo ter ji dodajte narezano očiščeno jabolko. Špinačo začinite s prelivom, ki je sestavljen iz tanko narezane čebule, žlice sončničnega olja, limoninega soka ter ščepca sladkorja. Preliv po okusu solite in poprajte. Špinačo preložite na krožnik in obložite s pripravljenimi puranjimi trakci ter popestrite s suhimi brusnicami in drobljenimi orehi.

36

Goodlifestyle.si

DOBRO MESTO

Hamburg Popotni namigi GREGORJA JAMNIKA Foto: arhiv gosta

Č

lovek nazivov in funkcij, a predvsem zato, ker je sposoben strokovnjak za hotelirstvo in turizem.

Tudi hedonist in estet. Gregor Jamnik je direktor hotela Slon v Ljubljani, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in član upravnega odbora v Best Western Srednja Evropa, kamor sodijo hoteli v Nemčiji, Luksemburgu, Avstriji, Švici, Sloveniji, na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Srednji Evropi ta upravni odbor nadzira več kot 220 hotelov. Ko sem se z direktorjem Slona večkrat pogovarjal o potovanjih, mi je navrgel, da se je leta in leta rad vračal v Dubaj, ker da tam pa res vedo, kaj pomeni prestiž, razvajanje gostov … Že zaradi službenih obveznosti zelo veliko potuje, in če se le da, vsak konec tedna zasebno preživi v kateri od evropskih prestolnic ali res dobrem spa hotelu. Pred kratkim se je navdušil nad Hamburgom, pravzaprav ga je mesto nepričakovano pozitivno presenetilo. V njem je našel in najde vse, kar potrebuje za brezskrben in hedonističen konec tedna ali podaljšan vikend.

1 1

3 Moj naj predel je ...

2

Najlaže se je gibati …

3

V mestu je treba nujno videti …

… Hafencity. Nekdanji ladijski terminali ob obali, obkroženi z nešteto kanali, ki so se spremenili v izjemno kakovostne bivalne stavbe s staro arhitekturo skladišč in tipično rjavo opeko. V teh stavbah zdaj živijo najpremožnejši Nemci. V Hafencityju je tudi prestižni hotel Westin, in sicer kar v novi filharmoniji Elb.

… s podzemno in nadzemno železnico. V lepem vremenu je Hamburg zelo prijeten tudi za hojo, saj znamenitosti v nobeno smer niso oddaljene več kot kilometer in pol.

… najdražjo novozgrajeno in akustično izjemno filharmonijo Elb. Da bi povsem izolirali zvok ladij, ki plujejo mimo, so dvorano, ki sprejme več tisoč ljudi, obesili in tako visi v medprostoru med notranjim in zunanjim delom stavbe. Veličasten objekt, ki ponuja izredne poglede z vrha stavbe na mesto in pristanišče.

4

5

6

Gurmanske poslastice so …

… kosilo: Die Bank. Staro, mogočno, bogato banko so spremenili v restavracijo. Morda najboljša avokadova solata na svetu. Večerja: Nikkei Nine v znamenitem hotelu Fairmont Vier Jahreszeiten. Za oboževalce japonske in perujske kuhinje na enem krožniku. Božansko!

38

5

4

Najznamenitejši hotel v mestu …

… je Fairmont Vier Jahreszeiten, hotel popolnega razkošja, legendarna zgodovinska zgradba v središču mesta. Obnovljen je v slogu starodavnega prestiža in ponuja razvajanje v vrhunskem spaju in petih restavracijah, ena od njih ima dve Michelinovi zvezdici. Enkratna izkušnja!

Posebnost mesta pa je ...

… več jih je. Urejenost, čistost, varnost.

Ljudje imajo visok standard, revščine tu ni.

Je najbogatejše nemško mesto s posluhom za ohranjanje preteklosti.

GENERALI TURIST je letno turistično zavarovanje z zdravstveno asistenco v tujini, ki bo za vas in vašo družino naredilo potepanje po Hamburgu in vsem svetu brezskrbno. VEČ NA GENERALI.SI.

Goodlifestyle.si

POSEBNA UGODNOST ZA ČLANE GOODLIFE: 4% popust na produkte iz kataloga Puščavska pravljica.

NOVI KATALOG

PRAVLJICA Počitnice v Dubaju SIGNATURE 1 HOTEL TECOM 4*, 26. 10. 2019 5 x nočitev zajtrk, letalski prevoz iz Ljubljane od 959 €/os.

Cena za zgodnje prijave do 30. 9.

859 €/os.

HOTEL TRYP BY WINDHAM 4* 26. 10. 2019 5 x nočitev zajtrk, letalski prevoz iz Ljubljane od 869 €/os.

Cena za zgodnje prijave do 30. 9.

769 €/os.

HOTEL W DUBAI – THE PALM 5* 26. 10. 2019 5 x nočitev zajtrk, letalski prevoz iz Ljubljane od 1.759 €/os.

Cena za zgodnje prijave do 25. 10. 1.399 €/os.

Otrok 2-12 let pavšalna cena 589 € (otrok posteljo deli s starši)

Počitnice v Ras Al Khaimah HOTEL SMARTLINE BIN MAJID BEACH RESORT 4* 26. 10. 2019 5 x all inclusive, letalski prevoz iz Ljubljane od 1.125 €/os.

Cena za zgodnje prijave do 30. 9. 979 €/os.

Otrok 2-12 let pavšalna cena 489 € na dodatnem ležišču

Hotel HILTON GARDEN INN 4* 26. 10. 2019 5 x nočitev zajtrk, letalski prevoz iz Ljubljane od 999 €/os.

Cena za zgodnje prijave do 30. 9. 679 €/os.

Otrok 2-12 let pavšalna cena 489 € na dodatnem ležišču

Hotel HILTON AL HAMBRA BEACH & GOLF RESORT 4* 26. 10. 2019 5 x nočitev zajtrk, letalski prevoz iz Ljubljane od 999 €/os.

Cena za zgodnje prijave do 30. 9. 899 €/os.

Otrok 2-12 let pavšalna cena 489 € na dodatnem ležišču

Skupinska potovanja s slovenskim vodnikom ČAROBNI MAROKO

IZ ŠPANIJE V MAROKO

DUBAJ

ABU DHABI IN DUBAJ

OMAN

OMAN EKSPRES S KRALJEVO OPERO

27. 10., 29. 12. 2019, 16. 2. 2020 8 dni Živahna Casablanca, razigrani Marakeš, Fez, Rabat in gorovje Atlasa 7 x polpenzion v hotelu 4*, letalski prevoz, ogledi in vstopnine po programu od 969 €/os.

26. 10., 26. 12. 2019, 7 dni Od peščenih plaž, adrenalinskih tematskih parkov, zelenih mestnih površin, vrhunskih hotelov… Tu se vse najboljše, kar ponuja Bližnji vzhod, zlije v eno.

Emirata, kjer vsake sanje postanejo resničnost in kjer nemogoče postane mogoče!

6x nočitev z zajtrkom v hotelih 4* in 5*, letalski prevoz, ogledi in vstopnine po programu od 1.099 €/os.

39

27. 10. 2019, 8 dni Edinstven program, ki združuje obisk dveh kontinentov in kar treh držav v enkratnem potovanju. Od Marakeša, Casablance in Feza do lepot Andaluzije in Gibraltarja.

4 x polpenzion in 3x nočitev z zajtrkom v hotelu 4*, letalski prevoz, ogledi in vstopnine po programu od 1.099 €/os.

15. 11. 2019, 12 dni Doživite z nami najlepše obraze odmaknjenega, varnega in urejenega Omana, ki ga odlikuje tradicionalnost in miroljubnost.

Prenočevanja po programu v nastanitvah 3-4*, polpenzion po programu, letalski prevoz, ogledi in vstopnine po programu od 2.229 €/os.

26. 10. 2019, 7 dni Futuristični svet arhitekturnih presežkov z najvišjim stolpom na svetu Burj Khalifa in številna nakupovalna središča Dubaja so vzporednica staremu delu, ki ga zaznamujejo mošeje in tradicionalne tržnice.

4x nočitev z zajtrkom v hotelu 4*, letalski prevoz, ogledi in vstopnine po programu od 839 €/os.

8. 11. 2019, 6 dni Vabljeni v deželo sonca, kjer si boste ogledali prestolnico Muscat s čudovito Kraljevo Operno hišo, zelene gorske oaze, tradicionalne arabske trdnjave nekdanjih imamov in nepozabne sipine "rdeče" puščave Wahiba.

Prenočevanja z zajtrki po programu v nastanitvah 3-4*, 3x večerja, letalski prevoz, ogledi in vstopnine po programu od 999 €/os.

01 2006 111 • info@kompas.si • www.kompas.si • turistična agencija KompasGoodlifestyle.si

POBEG

Mistika, barve in duhovnost PERU • Dežela starodavnih izročil, zdrave hrane in deskarskih plaž Piše: Manja Kovačič • Foto: Manja Kovačič

Peru ponuja mnogo več kot med vrhovi Andov skrito inkovsko mesto. Veliko bolj kot Machu Picchu so me navdušile starodavne duhovne prakse iz izročila Inkov, slikovite umetniške ulice Pisca, zdrava hrana na tržnici v Cuscu in deskarske plaže v Limi.

L

ATAM, čilenska letalska družba, ponuja dobre povezave iz Evrope, sama sem tja priletela iz novozelandskega Aucklanda z avstralsko družbo Qantas. Let čez Tihi ocean je bil kot potovanje v času. Na pot sem se namreč odpravila v nedeljo zvečer in zaradi 16urne časovne razlike pristala natanko ob istem času na isto nedeljo, kot sem vzletela. Precej nenavadna izkušnja.

CUSCO – MESTO INKOV IN NOVODOBNIH HIPIJEV Moja prva postojanka je bil Cusco, zgodovinska prestolnica države in nekdanje središče inkovskega imperija, ki je bil leta 1983 razglašen za Unescovo svetovno dediščino. Najprej me je presenetil mraz, nato navdušila živahnost in bogastvo tamkajšnje kulture, potem pa sem se morala spopasti še z nadmorsko višino – mesto leži na 3400 metrih. Že sprehod po glavnem trgu oziroma Plazi de Armas je bil naporen, kaj šele vzpon do airbnbija ob vznožju starega jedra.

Prvi dnevi v mestu s slabimi 360.000 prebivalci, ki ga letno obišče dva milijona turistov, so bili namenjeni privajanju. Pri tem menda pomaga tudi žvečenje suhih kokinih listov – resda niso ravno okusni, a imajo v lokalni kulturi poseben pomen. Med drugim šamani prek njih posredujejo sporočila bogov, sploh pa sem bila presenečena nad duhovnostjo oziroma mističnostjo mesta, ki se je kazala z najrazličnejšo ponudbo joge, meditacije, zdravljenja s kristali in različnih obredov, namenjenih spoznavanju samega sebe s pomočjo halucinogenih substanc.

40

Bogata pa je tudi ponudba zdrave hrane – kvinoja, avokado, choclo oziroma koruza in druga zelenjava, ki uspeva v teh krajih, so na jedilnikih vseh organskih vegetarijanskih ter bolj ali manj hipsterskih restavracij, posejanih po mestu. Še vedno se je bilo mogoče izogniti klasični turistični ponudbi, zdravo hrano kupiti na tržnici San Pedro in v pogovorih z drugimi popotniki izvedeti, kje kupiti pristne kristale ali najti dobrega šamana.

Posebnost mesta je inkovska arhitektura z izjemno obdelavo kamna, ki še danes ni popolnoma razjasnjena. Ob ulici, ki vodi severno iz Plaze de Armas, stoji zid z znamenitim kamnom dvanajstih kotov – do podrobnosti obdelan kamen, ki se popolnoma prilagaja drugim ter ustvarja zid, v katerem ni niti milimeter velike špranje. Čeprav je mesto polno čudovitih ruševin in muzejev, je predvsem izhodišče za izlete v Sveto dolino in okolico. Turistična ponudba na ulicah je skoraj že pretirana, a sem se vseeno odločila za dva izleta – Mavrično goro in seveda Machu Picchu. V bližnji Pisac, manjše mesto dobrih 30 kilometrov iz Cusca, sem se odpravila v lastni režiji.

PREPLET UMETNOSTI IN DUHOVNOSTI Pisac je poznan po ruševinah in tržnici, meni pa je v spominu ostal po dobri hrani in umirjenem mističnem vzdušju. Mestece v Sveti dolini je polno umetniških trgovinic in ponuja nešteto priložnosti za raziskovanje ročno izdelanih umetnin, lokalnih obrtniških izdelkov, izdelkov iz zdravilnih rastlin, poldragih kamnov in kristalov. Znano pa je tudi po mističnih praksah, saj je dom številnih zdravilcev, ki gostijo skupinske dogodke ali ponujajo zasebne seje. Med drugim gre za kirtan, meditacijo in ceremonije s San Pedrom. Meditirate pa lahko tudi sami – na primer v gozdu ob reki Urubambi – ali pa se odpravite do terasastih inkovskih ruševin, oddaljenih 90 minut hoje nad mesto. Sama se nisem odločila ne za eno

Goodlifestyle.si

MACHU PICCHU je inkovska počitniška naselbina

Umetniška tržnica v PISACU

41

LIMA je tudi mesto kraljev, ker je bila ustanovljena na katoliški praznik Svetih treh kraljev

Goodlifestyle.si

Skoraj 5000 metrov visoki vrh VINICUNCA

ne za drugo, zavila sem namreč v restavracijo Hierba Buena in pokusila causa de atun, preuvijsko jed iz krompirja in tuna.

IZGUBLJENO MESTO INKOV Obisk največje perujske znamenitosti je podvig. Mnogi mislijo, da se bodo z lokalnim colectivo – kombijem, ki lokalce prevaža med kraji – podali do znamenitih ruševin za le nekaj perujskih solov. Tudi sama sem mislila, da bo ta izlet bolj preprost. Ampak do Machu Picchuja vodijo tri poti in po nobeni izmed njih se ni mogoče pripeljati z avtomobilom.

Lahko se podate na tri- do štiridnevni pohod oziroma znameniti Inca Trail, dvodnevni izlet z avtomobilom do mesteca Hidroelectrica in nato peš ali z vlakom do vznožja Machu Picchuja ali pa na enodnevni izlet z vlakom.

Odločila sem se za vlak; ker je bil odhod iz bližnjega Poroya razprodan, mi je preostal dve uri oddaljeni Ollantaytambo. Do tja me je peljal avtobus, sledila sta vožnja z vlakom skozi Sveto dolino in prihod v Aquas Calientes, mesto ob vznožju Machu Picchuja.

Tam sem se spet vkrcala na avtobus do vrha. Skupaj z vstopnino sem za izlet odštela dobrih 180 evrov. Vodnik nam je pojasnil, da je mesto med gorami nastalo leta 1450 v devetem inkovskem kraljestvu, 120 let preden so Španci pobili vsaj 20 milijonov Inkov.

Machu Picchu v jeziku etnične skupine Kečua pomeni stara gora, bojda pa tudi žvečenje kokinih listov. Ni šlo za navadno mesto, temveč podeželski počitniški kraj za inkovsko plemstvo. Sicer so znali počitnikovati, a drugače so bili malce čudni, se je šalil naš vodnik.

42

Vse stavbe MACHU PICCHUJA so narejene v klasični inkovski arhitekturi, ki še danes buri duhove: gladki zidovi iz kamnov pravilnih oblik so med seboj tako spojeni, da v reže ni mogoče vtakniti niti noževe konice. Ker Inki niso poznali kolesa pa tudi pisane besede ne, do danes ni povsem jasno, kako so kamne obdelovali in premikali, vemo le, da so mesto zgradili iz kamna, ki so ga našli na gori.

MAVRIČNA VINICUNCA Izlet na 5000 metrov visoko Vinicunco, ki ji pravijo tudi Montaña de Colores ali Mavrična gora, je bil veliko bolj preprost. No, vsaj logistično. V eni izmed turističnih agencij na ulici Cusca sem za 18 evrov rezervirala celodnevni izlet, ki je vključeval prevoz in kosilo. Za dodatnih 20 evrov bi lahko najela še konjička, ki bi me peljal pod sam vrh gore.

Na vrhu so me pričakali domačini z majhnimi stojnicami s hrano in pijačo, v pisane cofe odete lame, lačni potepuški psi in horda turistov. Vodnik je svetoval, naj se zaradi nadmorske višine tam ne zadržujem dlje kot 20 minut. To je bilo tudi dovolj, vreme nam namreč ni bilo naklonjeno in barve niso bile tako intenzivne kot na fotografijah na instagramu. Kljub temu je bilo zanimivo videti prelivanje odtenkov, ki je posledica mineraloške

sestave kamnin gore – rožnato-rdečo barvo daje glina, belkasto kremen, peščenjak in lapor, zelena je posledica spojine filitov in gline, ki so bogate z železovimi magnezijami, gorčično rumena barva pa izvira iz apnenčastih peščenjakov, bogatih z žveplenimi minerali.

MESTO KRALJEV IN »NORIH« VOZNIKOV V Limi mi je kljub zastrupitvi s hrano preostalo dovolj časa za sprehod ob šest kilometrov dolgi obmorski promenadi Mirafloresa, med turisti najbolj priljubljene četrti mesta, in deskanje. Na plaži Punta Roquitas je denimo mogoče deskati tudi ponoči, saj ocean osvetljujejo reflektorji. Za začetnike je primernejša plaža Waikiki, kjer ima stojnice nešteto deskarskih šol.

V Mirafloresu je zanimiv tudi park Kennedy, ki slovi po več kot sto potepuških mačkah. Tu živijo že več kot 20 let, varuje jih občina, neprofitna organizacija pa skrbi za redne obroke in njihovo dobro počutje. V parku najdemo tudi številne spominke in lokalne prigrizke, denimo tople churrose ali picarones z medom.

Miraflores meji na hipstersko četrt Barranco. Pisane ulice in lične restavracije ter most, ki uresničuje želje, če ti le uspe med prečkanjem zadržati dih, sem si ogledala le na hitro. Več časa sem preživela v središču Lime, ki se precej razlikuje od obeh četrti.

Zgodovinsko jedro je pod Unescovo zaščito, krasijo ga čudovite zgradbe iz kolonialnega obdobja.

Goodlifestyle.si

SINOVA POMOČ PRI NALAGANJU APLIKACIJ? ODSLEJ VREDNA 20 GB.

in test

12/2018

Mobile Benchmark Slovenia

RAZDELITE

140 GB

S PAKETOM NAJ C*

NOVO SAMO PRI TELEKOMU SLOVENIJE

Naročniki paketov Naj lahko odslej med svoje najbližje razdelite gigabajte, ki jih imate zakupljene v svojem paketu. Z mobilnim paketom Naj C, ki je sedaj na voljo po akcijski ceni že od 19,99 € na mesec, lahko tako razdelite kar do 140 GB za prenos podatkov v Sloveniji. Večkrat lahko delite po 1, 5, 10 in 20 GB – preko sporočila SMS ali portala Moj Telekom.* Vse to v naj omrežju.

www.telekom.si *Naročniško razmerje s paketom NAJ C, z akcijsko mesečno naročnino 22,99 EUR (z ugodnostjo Poveži in prihrani 19,99 EUR), lahko promocijskem obdobju od 3. 9. 2019 do 31. 10. 2019 sklenejo novi ali obstoječi naročniki mobilnih storitev, ki so zasebni ali poslovni uporabniki. Paket Naj C vključuje neomejene pogovore in neomejene SMS-/MMS-e v vsa slovenska omrežja in v državah območja EU-tarife ter 140 GB prenosa podatkov, ki jih je mogoče porabiti v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (od tega brezplačno do 10814 MB v državah območja EU-tarife). Po doseženi skupni vključeni količini prenosa podatkov se prenos podatkov zaračuna skladno s cenikom prenosa podatkov nad vključeno količino. Navedene količine in cene veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije in v državah območja EU-tarife v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja ali spremembo obstoječega naročniškega razmerja se naročniku zaračuna znesek v višini 10,95 EUR. Cene so v EUR z DDV. Neomejeni pogovori in neomejena sporočila SMS/MMS v vsa slovenska omrežja in v državah območja EU-tarife so namenjeni običajni uporabi storitve. Naročnik paketa Naj C lahko kot zasebni ali poslovni uporabnik podari količino 1 GB, 5 GB, 10 GB ali 20 GB, za prenos podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije, drugemu naročniku kot zasebnemu ali poslovnemu uporabniku izbranih mobilnih paketov ali Mobi uporabniku. Za delitev prenosa podatkov naročnik pošlje SMS s ključno besedo DELIM XGB MOBILNA ŠTEVILKA PREJEMNIKA na 1918. Na primer DELIM 20GB 041700700. XGB je lahko 1, 5, 10 ali 20 GB. Ko prejme povratno sporočilo, odgovori s ključno besedo DELIM DA za potrditev prenosa podatkov drugemu uporabniku. Podarijo se lahko le neporabljene količine prenosa podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije, ki so vključene v paket Naj C. Podarjene količine veljajo v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje.

Za več informacij o prodajni ponudbi paketa, prodajni ponudbi Akcijska mesečna naročnina 22,99 EUR paketa NAJ C, ceniku drugih storitev in o deljenju količin prenosa podatkov prek portala / aplikacije Moj Telekom ali preko sporočila SMS obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana Na neodvisnem testu, ki ga je opravilo nemško podjetje P3, se je mobilno omrežje Telekoma Slovenije dokazalo kot najboljše ocenjeno omrežje v Sloveniji. Telekom Slovenije je tako za svoje mobilno omrežje prejel certifikat P3 »Najboljši na testu«, ki velja za globalni panožni standard merjenja kakovosti omrežja in zadovoljstva uporabnikov.

DINERS CLUB KOŠARICA

UR AP OV NA , VIT VR I E N J 0 L 5 AM TE RE ZA N OS R D P O O B A I ŠK U N 0 % OV = RO R J 2 R OT A P U I T E 0 E V N T 4 VI HRA K + I Č P R TO 0 50

SOLIVER ČRNI ŽENSKI NAHRTB TNIK PRIHRAN ITE 20 % 1000 TOČK + 40 EVROV = KUPON ZA 25% POPUSTA

JOOLZ VOZIČEK 1V1 HUB - GORGEOUS GREY PRIHRANITE 20 % 500 TOČK + 40 EVROV = BON ZA 50 EVROV

500 T

URA OČK

N, EPTU

= KU

V I TA

PON

LENC

I A, L 081- R PRIH RO RAN ITE 1 Z A 15 5% % PO PUST A

PUR

NAM IZNA IGRA 300 T FI OČK + 19 E R M A K I D S VRO V=F IRMA

ZLOŽ LJIV DEŽN IK TSKI OMA AVT 200 TOČ K + 11 EVROV = ZLOŽ LJIV AVTOMATSKI DEŽN IK

KIDS

N ANIT V SVIL Č Š EVRO I PLA A 50 N Z L N % A O 0 KO P V=B ITE 2 VRO RAN 40 E PRIH + K TO Č 500

Edinstveni nagradni program Diners Club S svojo izbrano kartico Diners Club dostopate do edinstvenega nagradnega programa, ki vam omogoča 365 dni prihrankov. Prihranite lahko tudi več kot 900 evrov letno. Nagradne točke nabirate s tem, ko plačujete s svojo kartico Diners Club. Boni iz nagradnega programa omogočajo seštevanje popustov. Izberite svojo kartico Diners Club in svojo nagrado.

GENERALI nezgodno zavarovanje voznika in potnikov - 94% popust Zavarovalnica Generali vam na paket nezgodnega zavarovanja voznika in potnikov v motornem vozilu nudi 94% popust. Podrobnosti paketa in prednosti sklenitve preverite na katalog.dinersclub.si PRIHRANITE IN KORISTITE 94 % POPUST

VEČ INFORMACIJ NA WWW.DINERSCLUB.SI

44

500 TOČK + 2 € = PAKET ZA 34 €

Goodlifestyle.si

TOYOTA C-HR HYBRID HIBRIDNI BONUS DO

2.000 €

10 LET JAMSTVA ZA HIBRIDNO BATERIJO

Prepusti preživete tehnologije naši hibridni ponudbi in zapelji v novo dobo s hibridom Toyota C-HR. Uživaj v lahki in zabavni vožnji športnega terenca s samopolnilnim hibridnim pogonom, samodejnim menjalnikom E-CVT in aktivnim varnostnim sistemom Toyota Safety Sense.

TOYOTA.SI Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: 3,8 l/100km in emisije CO₂: 86 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 9,6 mg/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži.

Več na www.toyota.si. Hibridni bonus znaša do 2.000 €, odvisno od opreme in modela vozila. Več na toyota.si oziroma pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži.

Slika je simbolična. Toyota Adria d.o.o Brnčičeva 51, Ljubljana.

POD ŽAROMETI

Hibridi: vse prej kot nišna tehnologija

Hibridi so se dokončno uveljavili šele v tem tisočletju, a se njihov delež vztrajno krepi, napredna tehnologija pa vse bolj širi med kupce.

K

Ste vedeli, da so avtomobili s hibridnim pogonom že skoraj 120 let stara domislica?

motorji, vgrajeni v kolesa, pa so dosegli moč dveh kilovatov in pol oziroma 3,5 konjske moči. Tehnična zapletenost, visoka cena in naftni lobiji so hibride za dolgo uspavali, a sledil je preobrat.

Podnebne spremembe, onesnaženost in s tem povezana okoljska odgovornost ljudi ter ne nazadnje rast cen tekočih goriv so hibridom v sredini devetdesetih let minulega stoletja dale novo priložnost. Najbolje jo je izkoristila Toyota, ki je leta 1995 zasnovala in predstavila prvi hibrid, imenovan prius.

ombinacija električnega in klasičnega motorja z notranjim izgorevanjem v avtomobilskem svetu ni nobena novost, vseeno pa se hibridi šele Tekst: Matej Kačič • Foto: arhiv proizvajalca v zadnjem desetletju kažejo kot najboljša rešitev za sodobno Takrat si pri Toyoti najbrž niso mobilnost. Kaj se je dogajalo s prvimi mislili, da bodo sprožil pravo gibanje, ki danes bolj kot kadar koli hibridi in zakaj so uspešni in prodorni šele danes? usmerja trg in narekuje trende. Japonci so sicer dolga leta sami vztrajali pri receptu, ki so ga drugi proizvajalci zanemarjali. Povezali so bencinski PRVI ŽE LETA 1901 in električni motor, ki delujeta sočasno ali vsak posebej, da bi zmanjšali Prvi hibrid je med kupce zapeljal že leta 1901. Bencinski motor v lohner- izpuste ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov, zmanjšali porabo in porscheju je deloval kot generator in polnil baterije. Za tiste čase pravi hkrati zagotovili uporabnost klasičnega bencinskega avtomobila – to je tehnični čudež je dosegel največjo hitrost 80 kilometrov na uro, električni zagotavljal bencinski motor z velikim dosegom med polnjenji.

46

Goodlifestyle.si

PIONIR, KI GA DANES POSNEMAJO VSI Toyota je na krilih uspeha s hibridno tehnologijo v zadnjih letih opremila še malega yarisa, družinsko corollo, mestni terenec C-HR, terenski RAV-4,

OBUDITEV HIBRIDOV NOVE DOBE Če sedemkrat padeš, je treba vstati tudi osmič in poskusiti znova, pravi star japonski pregovor. Začetki hibridne tehnologije so bili vse prej kot lahki. Prvi prius je bil razmeroma skromen po zmogljivostih in ne preveč učinkovit pri porabi. Poganjala sta ga 1,5-litrski bencinski motor s 53 kilovati in električni s 33 kilovati, povprečna poraba je bila 5,1 litra, doseg zgolj na elektriko skromen, zmogljivosti pa se niso kosale z bencinskimi in dizelskimi avti.

Prius druge generacije je imel 1,5-litrski bencinski motor s 57 kilovati in elektromotor s 50 kilovati. Skupna moč je bila 84 kilovatov, povprečna poraba pa 4,3 litra.

Med letoma 2003 in 2009 je prius druge generacije pritegnil 1,2 milijona kupcev, v tretji generaciji pa že več kot tri milijone. Tehnično je bil tretji prius še sodobnejši od prvih dveh, saj sta ga poganjala 1,8-litrski bencinski motor s 73 kilovati in elektromotor s 60 kilovati moči. Skupna moč je bila sto kilovatov, povprečna poraba pa 3,7 litra. V tretji generaciji je Toyota predstavila tudi priusa z zunanjim polnjenjem oziroma plug-in hybrid. Prius četrte generacije je energijsko še bolj učinkovit, porabi le tri litre bencina na sto kilometrov.

poslovnega camryja in tudi prestižne Lexusove modele. Kupci so hitro prepoznali prednosti hibridne tehnologije, saj cenijo brezstopenjski avtomatski menjalnik ter tiho in gladko vožnjo brez stresa. Hibridi so poleg tega varčni in do okolja prijazni, med njihove prednosti lahko uvrstimo še vzdržljivost in zanesljivost, vzdrževanje pa je preprosto in ugodno. Če je bil hibrid pred četrt stoletja zgolj eksperiment, začetki nove tehnologije pa za Toyoto vse prej kot lahki, si sodobne mobilnosti brez idej in znanja japonskega proizvajalca ne moremo več predstavljati.

To potrjuje tudi posnemanje tistih proizvajalcev, ki so še pred kratkim trdili, da hibridi nimajo prihodnosti. Hibridne modele imajo v prodajni paleti danes tudi drugi avtomobilski velikani, kot so BMW, Ford, Hyundai, Kia, Mercedes-Benz, Peugeot, Porsche, Volkswagen ... Delež hibridov v svetovni prodaji pa naj bi kmalu zrasel na 20 odstotkov. Še menite, da gre za »nišno« tehnologijo?

47

Goodlifestyle.si

ČEZ NOČ RESETIRANA VSAKO JUTRO SIJAJNA

BOOSTER ZA NOČNO NEGO OBRAZA IMMORTELLE RESET

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Mercator center Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi Ljubljana: Müller BTC • Domžale: Müller • Kranj: Qlandia • Kranj: Müller • Maribor: Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 Murska Sobota: Müller Lendavska ulica • Novo mesto: Qlandia • Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter • Koper: Čevljarska ulica 35 Portorož: Obala 14 b • Nova Gorica: Qlandia • Spletna trgovina: www.loccitane.si