Razširitev prostorskih kapacitet Podružnične šole Dolenja Nemška vas

 Mateja Povhe, županja |  Jernej Kavšek, Artera

OŠ Trebnje in vse tri podružnične šole bo z novim šolskim letom skupaj obiskovalo kar 1218 otrok. Število prebivalcev v občini Trebnje v zadnjih letih izjemno hitro narašča. Danes občina šteje že 13.413 prebivalcev, kar je skoraj 10 odstotkov več kot pred petimi leti. S številom prebivalcev raste tudi potreba po vsej spremljajoči infrastrukturi, med drugim tudi po večji šoli, ki bo sledila generacijam otrok. Prihodnje šolsko leto bo novo POŠ Dolenja Nemška vas obiskovalo 290 otrok od prvega do petega razreda.

Občina Trebnje je letos zaključila s projektom rekonstrukcije in dozidave POŠ Dolenja Nemška vas. Šola je obnovljena in zgrajena po standardih, ki omogočajo kakovosten pouk. Sedaj ima moderno knjižnico, jedilnico, kabinete in primerne učilnice ter vse, kar je potrebno za dobro izvajanje pouka in drugih šolskih dejavnosti. Hkrati stoji na mirni lokaciji v objemu zelenja.

Trenutno v Dolenji Nemški vasi poteka pouk v 5 oddelkih od 1. do 5. razreda. V celotni šoli je po novem na voljo 15 učilnic, od tega dve specialni. Večje število učilnic omogoča optimalnejšo organizacijo delovanja. Tako bodo z novim šolskim letom od 1. septembra 2023 naprej v POŠ

Dolenja Nemška vas obstoječemu izobraževalnemu programu, ki vključuje 100 otrok v 5 oddelkih, dodali še program za učence 1. in 2. razreda iz matične OŠ Trebnje, to je 190 otrok v 8 oddelkih.

Predlagana rešitev ima tako zagovornike kot tiste, ki ji nasprotujejo, zato dana rešitev zahteva nekaj dodatnih pojasnil.

Šolski okoliš obeh šol je bil v letu

2021 združen. Pred odločitvijo o širitvi podružnične šole oziroma o izbiri katerekoli rešitve ni bila narejena analiza šolskega okoliša z vidika demografskih podatkov in morebitnih sprememb šolskega okoliša ter z vidika prostorske razbremenitve matične šole, tudi merila vključevanja v novo šolo niso bili določeni.

Tako sta danes osnovna šola in lokalna skupnost pred izzivom, kako glede na zagotovljene prostorske pogoje zagotoviti tudi organizacijske pogoje za izvajanje osnovnošolskih programov. Pri tem je jasno, da v danih okoliščinah vsaka rešitev pomeni poseg v organizacijsko strukturo šole.

Oblikovani organizacijski model za izvedbo pouka je nastal na podlagi daljših usklajevanj med vodstvom osnovne šole in občino. Rešitev, ki je usmerjena v dobrobit učencev, povzroča najmanj posegov in sprememb v populacijo učencev in je z vidika izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela najbolj optimalna in izvedljiva.

Nova organizacija omogoča enakovredne pogoje in možnosti predvsem najmlajšim učencem, ki vstopajo v šolsko okolje.

Hkrati je zagotovljena enovita, lažja in učinkovitejša organizacija dela v 1. in 2. razredu, tudi kurikularna enotnost. S tem se dosega večja ločenost otrok 1. in 2. razreda od starejših skupin, kar v tovrstnih sredinah predstavlja pomembno prednost in manj stresno okolje predvsem za najmlajše. Pri tem je zagotovljena tudi enovito urejena organiziranost varstva pred in po pouku za najmlajše učence.

Rešitev predstavlja predvidljivost in enakopravnost tudi za učence matične šole. Zmanjša se koncept »delitve« glede na lokacijo izvajanja pouka. Prostor obeh šol – matične OŠ Trebnje in POŠ Dolenja Nemška vas

– je s tem bolj izkoriščen in šele tako organiziran upravičuje tudi naložbena vlaganja. Hkrati se dosegajo širši pozitivni prostorski učinki na kakovost prostora. Primernejša je tudi porazdelitev učencev med obema šolama glede na število učencev v vsaki šoli. S tem je zagotovljen pozitiven doprinos h kakovosti delovnega prostora za učitelje. Predvidena je boljša, kakovostnejša in učinkovitejša organizacija dela, večje zadovoljstvo zaposlenih in posledično učencev ter staršev.

Izbrana rešitev zagotavlja stabilnost in uravnoteženost uvajanja sprememb tako v podružnici kakor tudi v matični šoli in bo ustrezno prostorsko razbremenila matično šolo v Trebnjem.

Razumemo, da se ob spremembah lahko pojavijo pomisleki in številna vprašanja, zato smo vse možne rešitve res skrbno pretehtali. V procesu presoje in iskanja najboljše rešitve so bili vrednoteni tudi naslednji predlogi organizacijskih rešitev:

• Pouk v POŠ Dolenja Nemška vas bi se izvajal za učence prvega triletja podružnične šole in za učence prvega triletja matične šole, medtem ko bi učenci 4. in 5. razreda podružnične šole pouk obiskovali v matični šoli. Slednje bi povzročilo veliko posegov v organizacijsko strukturo 4. in 5. razreda podružnične šole, število učencev v podružnični šoli pa bi bilo zelo visoko.

• Poleg učencev 1.–5. razreda podružnične šole bi novo šolo obiskovali še vsi učenci 4. in 5. razreda matične šole. Rešitev se je izkazala za neustrezno zaradi vsakoletne začasne premestitve učencev

4. in 5. razreda iz matične šole sredi izobraževalnega procesa po zaključenem prvem triletju.

• Pouk v POŠ Dolenja Nemška vas bi se izvajal za učence 1.–5. razreda podružnične šole in učence izbranih dveh oddelkov 1.–5. razreda matične šole po geografskem kriteriju znotraj šolskega okoliša (učenci iz naselij izven mesta Trebnje). S tem bi se spreminjala vsa struktura znotraj oddelkov, posamezni oddelki matične šole bi se ločevali znotraj enega razreda.

• Pouk v POŠ Dolenja Nemška vas bi se izvajal za učence 1.–5. razreda podružnične šole in matične šole po geografskem kriteriju znotraj šolskega okoliša (ki bi vključeval del ulic v Trebnjem in posamezna naselja v vzhodnem območju skupnega šolskega okoliša), kot je bilo prvotno predvideno ob začetni idejni zasnovi projekta razširitve podružnične šole. Ta izračun števila učencev je pokazal, da je v tem okolišu otrok premalo, v matični šoli pa kljub temu ne bi pridobili prostih učilnic, sprostili bi samo učilnice v stavbi CIK Trebnje.

• Pouk v POŠ Dolenja Nemška vas bi se izvajal za učence 1.–9. razreda z območja POŠ Dolenja Nemška vas in za učence 1. razreda matične šole. Ta organizacijski model izvedbe pouka se je glede na veljavne tehnične normative izkazal za neizvedljivega, saj je za izvedbo pouka treba zagotoviti posebne učilnice za pouk kemije, naravoslovja, tehnike, likovne vzgoje, medtem ko prostorskih pogojev oziroma potrebnih površin za to v stavbi ni. Hkrati bi bilo treba zagotoviti prostore za izvedbo pouka v manjših učnih skupinah pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku v 6., 7., 8. in 9. razredu. Težava bi nastopila tudi pri delitvi posameznega razreda pri pouku tehnike, gospodinjstva, športa, in to pri rednem pouku in izbirnih predmetih. Sama sem bila zagovornica devetletke kot organizacijskega modela za izvedbo pouka v POŠ Dolenja Nemška vas. Glede na zagotovljene in hkrati omejene prostorske pogoje v šolski stavbi po mnenju šole niso podani zadovoljivi organizacijski pogoji za takšno izvedbo pouka. Zato je šola ta predlog zaradi normativov zavrnila.

Namen projekta prenove podružnične šole v Dolenji Nemški vasi je bil rešiti prostorsko stisko na matični OŠ Trebnje na način, da bi bili zagotovljeni optimalni prostorski in organizacijski pogoji za izvajanje osnovnošolskih programov. Da bo težko najti najboljšo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse, smo zaznavali ves čas iskanja rešitve prostorske stiske. Niti za trenutek pa ob tem nismo pozabili na to, da moramo prav vsi, ki odločamo, delati predvsem v dobrobit učencev.

Predlagana rešitev sledi temu cilju in želji, da zagotovimo enakovredne pogoje za razvoj in izobraževanje svojih učencev, kot jih imajo otroci v šolskih okoliših z ustrezno urejeno izobraževalno infrastrukturo. Verjamemo, da pomemben dvig kakovosti izobraževalnega okolja vidite tudi starši.

Zato se veselimo prihajajočega šolskega leta, v katerem bodo otroci lahko izkoristili vse razpoložljive vire, zgrajene in pripravljene zanje, da bodo deležni kakovostne izobrazbe in podpore, ki je potrebna za njihov celovit razvoj.

Novi šolski prostori so vedno zakladnica priložnosti za otroke in tudi učitelje. So vedno spodbuden, pozitiven prostor za učenje, so središče skupnosti, v kateri otroci odraščajo in se ob učenju tudi zabavajo. Naj bo novo šolsko leto v veselje in tudi v ponos vsem – učencem, staršem, učiteljem in naši širši skupnosti. ●