Mitja Mežik, direktor Varstveno delovnega centra

Novo mesto

Pogovarjali smo se z Mitjo Mežikom, direktorjem Varstveno delovnega centra Novo mesto, katerega del sta tudi enoti v Trebnjem. Je Novomeščan, ki se je pred 15 leti preselil v Trebnje, in z veseljem pove, da se je njegova poklicna kariera pričela ravno v Trebnjem, in sicer v Domu starejših občanov Trebnje, kjer je bil kot pripravnik socialni delavec.

Za koga skrbi Varstveno delovni center Novo mesto (v nadaljevanju VDC Novo mesto)? Koliko uporabnikov je vanje vključenih? Kaj je vaše poslanstvo? Varstveno delovni center Novo mesto je javni socialnovarstveni zavod, ki je samostojen zavod od leta 2000 in je namenjen odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju (v zadnjem obdobju se uporablja termin osebe z intelektualno oviro), v katerem izvajamo storitev varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji in storitev institucionalnega varstva, ki poleg osnovne oskrbe obsega tudi zdravstveno varstvo in aktivno preživljanje prostega časa.

Začetek dela z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju v Novem mestu sega v leto 1981, ko so bile ustanovljene delavnice pod posebnimi pogoji kot enota Centra za socialno delo pri Domu starejših občanov Novo mesto. Ta letnica šteje kot začetek Varstveno delovnega centra Novo mesto.

Trenutno je v VDC NM vključenih 170 uporabnikov. 85 uporabnikov biva pri nas in jim na ta način nadomeščamo, dopolnjujemo ali zagotavljamo funkcijo doma ali lastne družine.

Kar 140 uporabnikov pa je vključenih v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, v t. i. delavnicah oziroma, kot radi rečejo, je to njihova služba. Tu vedno znova sebi, drug drugemu in tudi širši javnosti dokazujemo, da s prilagoditvijo delovnih procesov zmoremo zelo veliko in kakovostno opraviti svoje delo. Namen te storitve je ohranjanje pridobljenih znanj in delovnih sposobnosti, pridobivanje socialnih in delovnih navad, razvijanje individualnosti, usposabljanje za čim bolj samostojno življenje ter vključevanje v skupnost in okolje.

V VDC NM si želimo biti nosilec razvoja skrbi za uporabnike na vseh področjih so- cialnega varstva odraslih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ohranjati že pridobljene in razvijati nove sposobnosti oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, nuditi možnosti samouresničitve in samopotrditve uporabnikov, skrbeti za smotrno izrabo prostega časa uporabnikov po njihovih željah, razvijati nove oblike skrbi za uporabnike in načine varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, skrbeti za uravnoteženost različnih procesov – dela, počitka, sprostitve … Vse v skladu z individualnimi potrebami posameznega uporabnika.

Katere enote pokriva VDC Novo mesto in v čem se enote razlikujejo? Kako je v Trebnjem, koliko uporabnikov je vključenih v eno ali drugo enoto?

VDC NM deluje na štirih lokacijah s storitvijo vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji in na treh lokacijah s storitvijo institucionalnega varstva, in sicer ena bivalna enota je v Trebnjem, kjer biva 12 uporabnikov, ena je v Novem mestu, kjer prav tako biva 12 uporabnikov, ena oblika zavodskega institucionalnega varstva pa je v Šmihelu v Novem mestu, kjer biva 61 uporabnikov. Bivalna enota v Trebnjem je v lanskem letu praznovala 10 let, medtem ko bivalna enota v Novem mestu praznuje letos 20 let.

V Trebnjem izvajamo tudi storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, kamor je vključenih 33 uporabnikov. Trenutno so t. i. delavnice na dveh lokacijah, in sicer v prostorih DSO Trebnje in v kletnih prostorih bivalne enote. Aktivno pa delamo na tem, da bodo kmalu zgrajeni novi prostori, namenjeni izvajanju te storitve, in sicer za DSO v neposredni bližini bivalne enote.

Kako aktivni ste v VDC-ju skozi leto? Kaj počnejo vaši varovanci?

VDC živi tekom celega leta. Aktivni smo na področju kulture, športa, projektnega dela, povezovanja in sodelovanja z lokalnimi šolami in društvi … Izvajamo kooperativna dela za podjetja, ki nam že vrsto let zaupajo in nudijo to možnost, za kar smo jim iskreno hvaležni. Izpostavim naj TEM Čatež, ki v sodelovanju z nami zagotavlja delo našim uporabnikom v Trebnjem. Zelo uspešni in dobri smo tudi v »lastnem programu«, ki zajema tekstilne izdelke, naravna mila, lesno galanterijo, izdelovanje unikatnih voščilnic, obeskov za ključe, kopalne soli … Vse te izdelke ponujamo v svojih trgovinicah po enotah kot tudi na spletni strani VDC https://www.vdc-nm.si/ trgovina/. Z nakupom naših izdelkov kupci pripomorejo k lažji in za uporabnike cenejši izvedbi številnih dejavnosti, ki so namenjene dvigu kakovosti njihovega življenja.

Katere dodatne vsebine pripravljate? Ali uporabniki odhajajo tudi na tabore, počitnice, izlete?

Z zaposlenimi v VDC poskušamo zagotavljati uporabnikom tudi t. i. nadstandardne storitve, kot so izleti, letovanja, taborje- nje, pohodi, in tudi letos ne bo nič drugače. Prav letos smo začeli s projektom Spoznajmo kulturo Slovenije, ko se uporabniki vseh enot udeležijo izleta, povezanega z znanim slovenskim literatom. Tako smo v februarju obiskali Vrbo, v marcu Jurčičevo domačijo … V preteklih letih smo s skupino uporabnikov opravili Camino pot po Krku, smo redni navijači na poletih v Planici, razveselimo se, ko nas obiščejo kosmatinci iz društva Tačke pomagačke. Smo organizatorji mednarodnega projekta V jati z drugačnimi. Letos bo potekalo že sedmo srečanje zapored z naslovom Kultura. Udeležujemo se tudi mednarodnega srečanja Inclusia v Celovcu in še in še … Resnično skrbimo za pestrost življenja vseh uporabnikov, ne glede na to, ali bivajo doma ali pri nas.

Pred časom ste prejeli naziv Prijazna točka demenci. Vemo, da je zaradi staranja prebivalstva demenca vse bolj razširjena. Kakšna je vaša zaveza kot ustanova prijazna demenci?

Drži. Pridobili smo naziv Demenci prijazna točka z željo, da tudi na ta način opozorimo strokovno in širšo laično javnost na porast demence in pojav le-te tudi med svojimi uporabniki. Ob vsakodnevnem delu z njimi opažamo še dodaten upad kognitivnih in tudi fizičnih sposobnosti, ki so delno tudi posledice staranja. Poskrbeli smo za informativni kotiček o demenci. Nenehno opozarjamo na staranje naših uporabnikov in pojav demence tudi pri njih. Postajamo dolgoživi in starajoči ljudje in posledično se s tem povezanimi izzivi srečujemo tudi v VDC-jih širom Slovenije.

Z letošnjim geslom Z nami, ne za nas ste z glasbo in plesom v Trebnjem obeležili svetovni dan Downovega sindroma. Prepoznavni znak različnih pisanih nogavic, s katerimi izražamo podporo društvom in organizacijam, ki si prizadevajo za enakopravno vlogo oseb z Downovim sindromom, je bilo opaziti pri številnih udeležencih. Kako ste se imeli?

Z eno besedo bi rekel povezano, sicer smo pa letos na povabilo Društva Downov sindrom Slovenije že drugo leto zapored obeležili svetovni dan Downovega sindroma in sodelovali pri izvedbi pohoda z baloni. Letos smo dogodek nadgradili, saj smo poleg sprehoda izvedli tudi vožnjo z vlakom, saj smo druženje izvedli v Trebnjem. V projektu so sodelovale vse enote zavoda in Vrtec Mavrica Trebnje. Udeleženci iz Novega mesta (uporabniki iz enote I in enote II) so se do ciljne lokacije odpravili z vlakom. Dogodka se je udeležilo malo manj kot 300 udeležencev in bili smo organizacija z najštevilčnejšo udeležbo. Po zdravit nas je prišla tudi županja Občine Trebnje, gospa Mateja Povhe.

Kakšni so načrti za prihodnje? Imate dovolj prostora za varovance ali je čakalna lista za vpis precej dolga?

Tudi v svoji organizaciji se srečujemo s čakalno vrsto, tako za storitev »delavnic« kot institucionalno varstvo. Srečujemo se s težavo, da tudi naše storitve ne zagotavljajo potrebne oskrbe uporabnikov, ki podajajo prošnje za sprejem. V zadnjem obdobju se srečujemo z veliko potrebo po urgentnih, kriznih namestitvah, kadar kdo od svojcev zboli, umre ali pa uporabnik tako zelo opeša, da svojci ne zmorejo več zagotavljati ustrezne oskrbe na domu. Pristojna ministrstva nenehno opozarjamo in pozivamo, da pristopijo k urgentnemu reševanju situacij, v katerih se srečujemo tako uporabnik kot njihovi svojci in nenazadnje tudi mi (javni zavodi). Želje in načrti za prihodnost zagotovo so Prvi cilj je izgradnja novih prostorov delavnic v Trebnjem in posledično omogočiti še kakovostnejše delo zaposlenim in kakovost storitve našim uporabnikom ter tudi na ta način rešiti težavo prevozov uporabnikov iz Trebnjega v Novo mesto in nazaj

V letošnjem letu bomo v aprilu skupaj z OZRK Novo mesto v Novem mestu obeležili dan za spremembe z naslovom Nisi sam, začutimo dobro. Sledi maj, ko bomo organizatorji regijskih športnih iger Specialne olimpijade Slovenije, na katerih pričakujemo več kot 250 športnikov in približno 60 spremljevalcev. Te igre bodo potekale v Športnem parku Trebnje. Športniki tekmovalci se bodo pomerili v atletiki, elementih košarke in namiznem tenisu. Konec junija bomo znova izvedli taborjenje, v septembru bomo zopet izvedli projekt V jati z drugačnimi. Vsako leto znova ugotavljamo, da ne mine mesec, ki bi bil »miren«, saj imamo vedno kakšen izlet, pohod, dogodek, obisk gledališča … Vse to z namenom obogatitve življenja vseh naših uporabnikov.

Vsega tega brez zavzetosti in sodelovanja sodelavcev nikakor ne bi mogli izvajati, izpeljati. Ob tej priložnosti se jim (še tu) iskreno zahvaljujem, saj kot pravi Simon Sinek: »Ekipa ni skupina ljudi, ki samo delajo skupaj. Ekipa je predvsem skupina ljudi, ki zaupajo drug drugemu.« Jaz pa dodajam, da se zavedamo, kje smo, kam želimo priti in predvsem po kateri skupni poti in na kakšen način.

VANJA KOVAČIČ

ARHIV VDC NOVO MESTO, DOBROTE DOLENJSKE

Suv Ereni Bonus In Pake T Dobrodo Lice

AVTO CENTER VOVK D.O.O., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje, tel. 041 480 664, www.acvovk.si

Ulice, trgi in ceste našega mesta: Goliev trg

Osrednji občinski trg je od leta 1972 poimenovan po Pavlu Golii, slovenskem častniku, pesniku in dramatiku. Goliev trg šteje 16 hišnik številk.

Na Golievem trgu se med drugim nahajajo Občina Trebnje, Upravna enota Trebnje, pošta, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Center za socialno delo Trebnje, Zdravstveni dom Trebnje, Hotel Opara, Gostilna Šeligo, Papirnica Pingo in upravni prostori Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Omenjene stavbe obkrožajo občinski park, ki je prostor mnogih občinskih prireditev, kot so prvomajske budnice Občinskega pihalnega orkestra Trebnje, tradicionalni Trebanjski koš in Slovo poletju konec avgusta. Pavel Golia se je rodil 10. aprila 1887 nad Groskovo trgovino na današnjem Golievem trgu 11, kjer so bili Golievi nameščeni kot družina okrajnega sodnika. Že v času njegovega otroštva se je s starši preselil v Novo mesto, saj je njegov oče Ludvik Golia postal sodnik v Novem mestu. Tam je Pavel nadaljeval svoje šolanje. Po vojaški karieri v prvi svetovni vojni se je naselil v Ljubljani, kjer je prevzel službo ravnatelja SNG Drame. A Trebanjci svojega rojaka niso pozabili.

Deset let po njegovi smrti (1969) je Slovenska akademija znanosti in umetnosti na pročelje njegove rojstne hiše postavila spominsko ploščo. Že kmalu po njeni postavitvi je takratni župan Trebnjega predlagal, da bi učenci takratne občine Trebnje brali za Golievo značko. Leta 1983 so po njem imenovali občinsko knjižnico in jo preselili v nove prostore. Kmalu zatem se je v njej začel oblikovati Goliev spominski kotiček. Po njem so začeli poimenovati nagrade za kulturne dosežke. Že leta 1986 zasledimo prvi pravilnik o podeljevanju Golieve plakete. Leta 1996 je Občina Trebnje razglasila Goliev rojstni dan kot spominski dan Občine Trebnje, od takrat vsako leto v začetku aprila potekajo tradicionalni Golievi dne- vi, na katerih so do leta 2006 podeljevali Golieve plakete in priznanja ter občasno razglasili častne občane Občine Trebnje. Ko se je v Trebnjem 2003 oblikovala prva stalna razstava Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline, je v njej Pavel Golia dobil osrednje mesto.

PATRICIJA TRATAR, KNJIŽNICA PAVLA GOLIE TREBNJE ZBIRKA SLIKOVNEGA GRADIVA KNJIŽNICE PAVLA GOLIE, DLIB