OKRETNE SLIKE
Joškin Šiljan
Avgust 2023.
TRUBARJEVA 79 GALERIJA Y LJUBLJANA
OKRETNE SLIKE JOŠKIN ŠILJAN
Joškin Šiljan predstavlja
jednog od najznačajnijih autora srpske savremene likovne scene. Ovo je umetnik dobre energije koja nezaustavljivo teče u originalno stvaralaštvo koje je snažno, neiscrpno i bogato. Njegov likovni gest obuhvata intenzivan kolorit, automatski crtež, slobodne spletove linija i jezičke fraze koje u sebi nose svu lakoću postojanja i duhovitost kao beg od običnog i konvecionalnog. Svojim krupnim potezima i minucioznim crtežima kroz savremeni likovni izraz on teži da artikuliše nesvesno, da uhvati maglovitost koja se krije u snu ili viziji, da nam prikaže nesputanost i slobodu na koju često zaboravimo. Njegovo slikarstvo je duboko intuitivno, ono nosi hrabrost i jedinstvenost koja ga smešta rame uz rame sa vodećim autorima svetske umetničke scene.
Joškin Šiljan je eden najpomembnejših avtorjev srbske sodobne likovne scene. To je umetnik dobre energije, ki neprenehoma teče v izvirno ustvarjanje, ki je močno, neizčrpno in bogato. Njegov likovni izraz zajema intenzivno barvitost, avtomatsko risbo, proste splete linij in jezikovne fraze, ki v sebi nosijo vso lahkotnost obstoja in duhovitost kot beg iz običajnega in konvencionalnega. S svojimi močnimi potezami in natančnimi risbami skozi sodobni likovni izraz stremi, da artikulira nezavedno, ujame meglenost, ki se skriva v sanjah ali viziji, da nam prikaže neoviranost in svobodo, ki ju pogosto pozabimo. Njegovo slikarstvo je globoko intuitivno, nosi pogum in edinstvenost, ki ga postavljata ob bok vodilnim avtorjem svetovne umetniške scene.
Desno: A ko nam tera da krijemo sebe, 75 x 100 cm, Akril na platnu, 2023.
Kobajagi ljubičasti miš ne farba desni brk, 50x50 cm, Akril na platnu, 2023.
Joškin Šiljan (Nebojša Stojković) rođen je 1953. godine u Pirotu. Živi i radi u Grdelici. Slikarstvom se aktivno bavi od 1987. godine, a zvanično izlaže od 1994. godine. Pripada generaciji umetnika, koji se na domaćoj umetničkoj sceni formiraju devedesetih godina prošlog veka. Dobitnik je velikog broja nagrada i priznanja i jedan je od najpoznatijih i najaktivnijih autora na spskoj likovnoj sceni. Izlagao je u mnogim značajnijim galerijskim prostorima u Srbiji i regionu, a izlaganje u svetskim muzejima i galerijama, čini ga međunarodno vidljivim i priznatim. Učesnik je velikog broja samostalnih i grupnih izložbi, umetničkih kolonija i rezidencijalnih programa u zemlji i inostranstvu. Njegovi radovi nalaze se u značajnim muzejskim i privatnim kolekcijama širom sveta. Dobitnik je više značajnih nagrada među kojima su: Zlatna paleta – nagrada za slikarstvo na prolećnoj izložbi ULUS-a (2006), Velika nagrada14. Bijenale naivne i marginalne umetnosti (2009), Glavna nagrada za slikarstvo na papiru OSTEN (2016), Zlatni OSTEN za crtež (2018).
Joškin Šiljan (Nebojša Stojković) je rojen leta 1953 v Pirotu. Živi in ustvarja v Grdelici. Aktivno se ukvarja s slikarstvom od leta 1987, uradno pa razstavlja od leta 1994. Spada v generacijo umetnikov, ki so se oblikovali na domači umetniški sceni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj ter eden najbolj znanih in najbolj dejavnih avtorjev na srbski likovni sceni. Razstavljal je v številnih pomembnih galerijskih prostorih v Srbiji in regiji, mednarodna razstavljanja v svetovnih muzejih in galerijah pa ga naredijo mednarodno prepoznavnega in priznanega. Sodeluje na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, umetniških kolonijah in rezidenčnih programih doma in v tujini. Njegova dela se nahajajo v pomembnih muzejskih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. Prejel je več pomembnih nagrad, med katerimi so: Zlatna paleta - nagrada za slikarstvo na pomladni razstavi ULUS (2006), Velika nagrada - 14. bienale naivne in marginalne umetnosti (2009), Glavna nagrada za slikarstvo na papirju
OSTEN (2016), Zlatni OSTEN za risbo (2018).
OKRETNE SLIKE
Šiljanova umetnost je fluidna. Pokretljiva i živa. Nestalna u svojoj prirodi, u beskonačnim prostranstvima formi i boja. Energična i divlja. Nezaustavljiva. Ovakvo slikarstvo se dešava, odvija i teče pred posmatračem. Ono je sve samo ne statično i solidno. „Okretne slike“ nagoveštavaju živost, agilnost i slobodu koja im je oduvek bila svojstvena. Sloboda u kontekstu Šiljanove umetnosti odnosi se na neopterećenost motivom, formom ili jezičkom frazom koja je duhovita u svojoj nepromišljenosti i spontanosti momenta u kome se rađa. Dok su neki prethodni ciklusi autora u velikoj meri bili fokusirani na antropomorfnu formu i snažan grafizam kao i brojne nanose boje, ovde to nije slučaj. Novo slikarstvo postaje nežnije i lazurnije, a prostranost i vazdušastost zauzima mesto prethodnom horror vacui*-u kao vodeća karakteristika „Okretnih slika“.
Nove forme koje se javljaju na okretnim slikama vizuelno su srodne mašinama i sklopovima. Ovi sklopovi nisu oni dehumanizovani, robotizovani i metalni. Nežni su i krhki. Deluju razigrano, pokretljivi vetrom poput Kolderovih mobila. Možda ih kinetička skulptura najbolje opisuje. Lakoća promenljivost i suptilnost naspram beline. Ove naprave su utopijske prirode. Ako pažljivo osmotrimo njihove konstrukcije i upotrebljene boje kao i detaljne opise koji ih prate videćemo da svaka ima svoju preciznu namenu. Tako su na radovima prisutne – veštačka inteligencja za usađivanje veselih pogleda na svet i bližu okolinu, vanvremenska mašina za ubrzanu reinkarnaciju, aparat za glancanje harmoničnih odnosa, poluautomatska heftalica za heftanje veselih osmeha i mnoge druge.
Šiljan ovde preuzima ulogu koja u njemu skrivena leži i čeka da odgovori zadatku. On je naučnik, inženjer, konstruktor, kreator i stvoritelj jednog bezbrižnog sveta gde vlada optimizam i osmeh, okret i radost. On slika sve naše unutrašnje pokretače. One male šrafove i sklopove bez čijeg rada bi naše mašine od kostiju i mesa odavno stale.
*Horror vacui – strah od praznog prostora. Termin poznat u istoriji umetnosti gde su se umetnici prilikom izrade reljefa ili slika trudili da u potpunosti ispune površinu ne ostavljajući mesta između predstava
Ana Kršljanin, istoričar umetnosti
To se pogled nebom šeta, 50x50cm, Akril na platnu, 2023.
GIBLJIVE SLIKE
Umetnost Šiljana je fluidna. Gibljiva in živa. Nestalna po naravi, v neskončnih prostranstvih oblik in barv. Energična in divja. Nezaustavljiva. Tovrstno slikarstvo se dogaja, odvija in teče pred očmi opazovalca. Ni statično in solidno, ampak vse drugo. “Gibljive slike” napovedujejo živahnost, gibčnost in svobodo, ki jim je vedno lastna. Svoboda v kontekstu Šiljanove umetnosti se nanaša na neobremenjenost z motivom, obliko ali jezikovnim izrazom, ki je duhovit v svoji nepremišljenosti in spontanosti trenutka, v katerem se rojeva. Medtem ko so bili nekateri prejšnji cikli avtorja močno osredotočeni na antropomorfne oblike in močno grafiko ter številne nanose barve, to tu ni primer. Nova slikarska dela postajajo nežnejša in prozornejša, prostornost in zračnost pa prevzemata mesto prejšnjega horror vacui*-ja kot vodilne značilnosti “Gibljivih slik”. Nove oblike, ki se pojavljajo na gibljivih slikah, lahko vizualno povežemo z mehanizmi in sklopi. Ti sklopi niso brezčutni, robotski ali kovinski. Nežni so in krhki. Delujejo igrivo, premikajo se v vetru podobno mobilom Kolderja. Najbolje jih morda opiše kinetična skulptura. Lahkotnost spremembe in subtilnost nasproti belini. Ti mehanizmi so utopične narave. Če natančno opazujemo njihove konstrukcije, uporabljene barve in podrobne opise, ki jih spremljajo, lahko vidimo, da ima vsak svoj natančni namen. V delih so prisotni - umetna inteligenca za vnašanje veselih pogledov na svet in bližnje okolice, večno strojno telo za pospešeno reinkarnacijo, naprava za poliranje harmoničnih odnosov, polavtomatski spenjalnik za pritrjevanje veselih nasmehov in mnogi drugi. Tu Šiljan prevzame vlogo, ki je v njem skrita in čaka, da odgovori na naloge. Je znanstvenik, inženir, konstruktor, oblikovalec in ustvarjalec brezskrbnega sveta, kjer prevladuje optimizem, nasmeh, gibčnost in radost. Njegova dela upodabljajo naše notranje gonilce. Te male vijake in sklope, brez katerih bi se naši stroji iz kosti in mesa že zdavnaj ustavili.
*Horror vacui - strah pred praznim prostorom. Izraz znan v zgodovini umetnosti, kjer so se umetniki pri izdelavi reliefov ali slik trudili, da bi površino popolnoma zapolnili, ne puščajoč prostora med podobami.
Ana Kršljanin, umetnostna zgodovinarka
Traktorista koji ima istetoviranog pauka na leđima, 50x50 cm, Akril na platnu, 2023.
Čekajuči krštenje 100 x150 cm, Kombinovana tehnika na platnu, 2023.
Otkud ja znam ko je dozvolio jahanje dvonožnih konja, 200 x 290 cm, Akril na platnu, 2023.
Detalj
Veliki izbor kefala po sniženim cenama, 100 x 150 cm, Akril na platnu, 2023.
Jutro ko stvoreno za pesmu anđela 100x150 cm, Akril na platnu, 2022.
Detalj
Kobajagi nismo kobajagi samo volimo džem od šipci,100x150 cm, Kombinovana tehnika na platnu, 2023.
Od svog osnivanja 2014. godine Galerija ŠTAB predstavlja jedan od najaktivnijih prostora posvećenih savremenoj umetnosti u Beogradu i Srbiji.
Pokrenuta je tokom reaktivacije industrijskog kvarta Savamala i transformacije ovog dela Beograda u distrikt kulture i umetnosti, i očuvala je fokus na otkrivanju i promociji mladih i neafirmisanih autora, pronalaženju talenta u zemlji i regionu, kao i pružanju podrške savremenoj, underground i art brut sceni u Srbiji.
Tokom poslednjih osam godina galerija
ŠTAB održala je preko 300 samostalnih
i grupnih izložbi više od 1000 umetnika
iz Srbije i inostranstva u svojim različitim prostorima u Beogradu.
Galerija ŠTAB zastupa neke od najeminentnijih savremenih umetnika i nastavlja da gradi i podržava lokalnu i regionalnu savremenu umetničku scenu.
Od svoje ustanovitve leta 2014 predstavlja Galerija ŠTAB enega najbolj dejavnih prostorov, posvečenih sodobni umetnosti v Beogradu in Srbiji.
Ustanovljena je med ponovno aktivacijo industrijske četrti Savamala in preobrazbo tega dela Beograda v kulturni in umetniški distrikt ter ohranja osredotočenost na odkrivanje in promocijo mladih in neafirmiranih avtorjev, iskanje talentov v državi in regiji ter podporo sodobni, underground in art brut sceni v Srbiji.
V zadnjih osmih letih je Galerija ŠTAB priredila več kot 300 samostojnih in skupinskih razstav več kot 1000 umetnikov iz Srbije in tujine v svojih različnih prostorih v Beogradu.
Galerija ŠTAB zastopa nekatere najuglednejše sodobne umetnike in še naprej gradi ter podpira lokalno in regionalno sodobno umetniško sceno.