Revija EOL 59

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

59 majmaY 2011

Trg z emisijami: V Sloveniji nekaterim premalo brezplačnih kuponov Pločevinke so najbolj recikliran material na svetu Polovica Slovenije nima urejene kanalizacije Želja - zeleni transportni koridorji

Half of Slovenia without Proper Sewage Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Delivering solutions.

DB Schenker - naša logistična podpora zagotavlja prave rešitve ob pravem času

Promocija

oglas A4-Eco.indd 1

5/17/11 4:09 PM

omocija

4:09 PM

e vem, ali je Edi Kraus, generalni direktor Julona, kjer so pred dnevi odprli obrat za proizvodnjo econyla, ekološkega poliamida iz zmletih odpadnih ribiških mrež, pred leti spremljal marakeški okoljski vrh. V Marakešu se je namreč svet pogovarjal o desetletnem okvirnem programu trajnostne potrošnje in proizvodnje, zato potem marakeški proces.

Marakeški proces vodita UNEP in UNDESA, ustanovili pa so takrat sedem delovnih skupin.

Med drugim za trajnostni življenjski slog in za trajnostne izdelke, EU pa je celo pripravila po tej pobudi Akcijski načrt o trajnostni potrošnji in trajnostni industrijski politiki.

I

n zdaj EU že ponuja nov slogan. Odpadki so vir. Ponujena so merila, kdaj je odpadek odpadek in kdaj dobi status surovine. Navidezno smo pred novim okoljskim izzivom, čeprav to, o odpadkih kot sekundarnih surovinah in o novih proizvodih iz odpadkov, kajpak ni od včeraj. Je pa res, da so človeštvu začele tako gosto padati na glavo skale, da se začenja trezniti. Zato je Julonov primer kot zlato klasje na plevelasti okoljski njivi. A vendar tudi v industrijskih podjetjih v zadnjem letu vse bolj opozarjajo zakonodajalca, naj se opredeli do odpadkov in jih res začne vrednotiti kot vire.

A kaj lahko prav pri tem pokaže Slovenija?

Razmišlja o tem okoljskem izzivu tudi kot o gospodarski in razvojni priložnosti? Kje smo?

No, če bi sodili samo po tem, koliko podjetij v Sloveniji uvaja sistem okoljevarstvenega vodenja organizacij, EMAS, potem smo daleč od okoljske maksime. Toda, res je, to ne more biti edino merilo. A vendarle, Julonov je premalo.

N

o, odpadki kot vir so ena od osrednjih tem v reviji. V drugi pa smo se globalno razgledali po kovinski embalaži. Pa še nekaj.

URKO še ni pripravljen. Le kdo si ne želi reda pri ravnanju s komunalnimi odpadki?

3 EOL The Marrakech Process and econyl

foto: Rok Tržan

N

I

do not know whether Edi Kraus, the CEO of Julon, a company that a few days ago opened its line for the production of econyl, an ecological polyamide from used fishing nets, followed the Marrakech environmental summit years ago. In Marrakech, the world discussed the 10-year framework of programmes on sustainable consumption and production (hence the name Marrakech Process). The Marrakech Process is lead by the NEP and UNDESA agencies, and at the time, seven task forces were created, among them task forces for sustainable lifestyles and products. The EU even used this initiative to prepare its Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy Action Plan.

N

ow the EU is offering a new slogan: Waste is a Resource. It offers standards on when waste can be considered waste and when it is seen as raw material. We are seemingly facing a new environmental challenge, even though the fact that waste can be considered secondary raw material and the idea of new products produced from waste are not something that was born yesterday. It is true, however, that rocks have started falling so hard upon humankind that the latter is starting to sober up. This is why Julo’s example is like golden ears of wheat sprouting upon a weedy field. Last year, industrial plants increasingly warned the state to finally take a stand on waste and start assessing it as a resource. What can Slovenia show in this respect? Is it thinking about these environmental challenges as an economic and developmental opportunity? Where are we? Well, if judging only by the number of companies implementing the ecomanagement and audit scheme (EMAS), we are far from the environmental maxim. It is also true, however, that this cannot be the only criterion.

Nevertheless, there aren’t yet enough Julos.

W

ell, waste as a resource is one of the magazine’s central themes. Another of its themes takes a global look at metal packaging. One more thing... The Decree on Municipal Waste Management is still not ready. Who does not want order in municipal waste management?

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

maj may 2011

Marakeški proces in econyl

59

Uvodnik Editorial

Uvodnik

.

Vsebina Contents

Impresum

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized

EOL

magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje Volfand Čanji

•

• glavni urednik editor-in-chief: Jože

• odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

oblikovanje, prelom in grafična priprava /

layout and graphic design: Fit media d.o.o.

Printed by: Eurograf

• tisk /

• oglasno trženje / marketing:

Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

• Celje, maj may 2011 • Naklada 4100 izvodov

• Revija je brezplačna.

Partnerji

pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru • Visoka šola za varstvo okolja • Gorenje Surovina d.o.o.

majmay 2011

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

8 10 12 16 18 20

Naj bo ekologija trend, poza. Briga me.

Prehitra rast podjetja ni vedno dobra Pločevinke so najbolj recikliran material na svetu Oblike vse bolj nagovarjajo emocije Poraba se povečuje, proizvodnja zelení Pri nas najstrožje vrednosti, v EU milejše

22 26 29 30

V Sloveniji nekaterim malo brezplačnih kuponov In Slovenia, Some have Few Free Emission Allowances

32 35 36 38 41 42 44 46 48 52 53 54 57 58

Za reciklate je nujen razvoj tehnologij Development of Technologies Urgent for Recyclates

Vlog veliko več, kot so pričakovali Kolumna: Odpadek ali surovina, to je zdaj vprašanje

vsebina

59

4

vsebina

Kdor upravlja odlagališče odpadkov, ima naftni vrelec

Zeleno omrežje Z izstopom Kranja nove povezave

Uporaba v Sloveniji manjša, a še prevelika

Že ta čas zahteva poročila o trajnostnem razvoju Polovica Slovenije nima urejene kanalizacije Half of Slovenia without Proper Sewage Ekosistemi tudi v papirni industriji?

Negativni vplivi porinjeni v ozadje Usmeritve dobre, uredba nejasna

Vpliv kontroliranih požigov na gozdne ekosisteme Trajnostno srečanje na Univerzi v Novi Gorici Želja – zeleni transportni koridorji

Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Razvpita ameriška znamka Playboy je na trg lansirala novo dišavo za moške, kar so zaupali podjetju Coty Inc. Nastala je reliefna embalaža z ustvarjenim kovinskim učinkom, ki ga je podjetje Sleever

pa tudi ni nevarnosti za poškodbe, zato lahko živilo zaužijemo kar iz embalaže same.

Canny je tudi prva aluminijasta embalaža s popolnoma ravno površino, ki se lahko v celoti potiska, priročna pa je tudi zaradi svoje teže, saj je kar za 30 odstotkov lažja od ostale aluminijaste embalaže. Tudi premaz, ki je uporabljen za preprečitev stika med kovino in živilom, ne vsebuje bisfenola A (BPA) in predstavlja velik korak naprej v industriji kovinske embalaže.

PANTENE V EMBALAŽI IZ SLADKORNEGA TRSA

International izdelalo s svojo inovativno tehnologijo Skinsleever. Njihov cilj je bil takojšnje razlikovanje stekleničke od ostalih in posledično preusmeritev pozornosti potencialnega kupca. Oblikovali so štiri različice, ki po obliki spominjajo na stekleničko za whiskey. Seveda ne manjka značilni Playboyev logotip, ki v sebi skriva tudi žensko silhueto.

PRILAGODLJIV STROJ ZA PIHANJE PLASTENK Švicarsko podjetje Magplastic je izdelalo, po njihovih navedbah, najbolj prilagodljiv stroj za pihanje plastenk (PET), ki omogoča izdelovanje plastenk v velikostih od 40 ml pa vse do 2 litrov. Stroj lahko proizvede tudi do 3.800 plastenk na uro, če so te velikosti od 40 ml do 1 litra, in 1.800 plastenk na uro, če so velikosti do 2 litrov. Pri podjetju so prepričani, da proizvodnja večjega razpona velikosti omogoča boljši odziv na zahteve trga.

CANNY – ALUMINIJASTA EMBALAŽA, PRIJAZNA UPORABNIKU Podjetje Amcor sledi zahtevam trga in potrošnikov – v ta namen so izdelali uporabniku prijazno aluminijasto embalažo Canny, ki pooseblja tako priročnost kot varno uporabo.

Prekrivna membrana omogoča enostavno odpiranje, zaradi odsotnosti ostrih robov Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pantene je začel s proizvodnjo novih embalaž za svoje izdelke za nego las, ki so narejeni na rastlinski osnovi. Uporabljeni material je narejen iz sladkornega trsa in bo del Pantenove kolekcije Pro-V Nature Fusion. Nove stekleničke bodo najprej na voljo po zahodni Evropi, Pantene pa načrtuje lansiranje tudi drugod po svetu v roku dveh let. »Uporaba embalaže iz sladkornega trsa nam omogoča, da še naprej ponujamo kupcem tisto, kar od nas pričakujejo, vendar s trajnostnim pridihom,« je povedala Hanneke Faber, podpredsednica podjetja P&G, pod katerega spada tudi omenjena znamka. »Zelo smo veseli, da smo prva znamka za nego las, ki uporablja to tehnologijo za svojo embalažo, vendar razumemo tudi, da je trajnostni razvoj potovanje, ki smo ga šele začeli. Naš cilj je, da z okolju prijaznimi inovacijami pomagamo k bolj zdravemu in lepšemu svetu, zato upamo, da nam bodo sledili tudi drugi.« Z uporabo obnovljivih materialov tako Pantene sledi zastavljenim ciljem podjetja P&G, ki namerava do leta 2020 zamenjati 25 odstotkov materialov, izdelanih iz naftnih derivatov, z materiali iz obnovljivih virov.

Dolgoročni cilj podjetja pa je uporaba 100-odstotno obnovljivih ali recikliranih materialov pri vseh svojih izdelkih.

Energetski poligon v Velenju V juniju bodo v Šolskem centru Velenje odprli enega najnaprednejših razvojno-didaktičnih energetskih poligonov v Evropi. Šolski center z enoto energetskega inženiringa, ki jo vodi Cveto Fendre, že več kot 10 let uspešno deluje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Leta 2009 so v okviru Medpodjetniškega izobraževalnega centra pričeli z izgradnjo Razvojno-didaktičnega energetskega poligona MIC Velenje. Okoli 85 % upravičenih stroškov bo sofinancirano iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru energetskega poligona gradijo tudi manjši vzorčni pasivni objekt.

5 59

PLAYBOYEVA DIŠAVA V RELIEFNI STEKLENIČKI

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Šolski center Celje – okoljsko aktivna šola Ob mednarodnem Dnevu Zemlje so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razglasili najboljše v akciji Zemljo so nam posodili otroci. Akcijo organizirata Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Letos so prvo nagrado prejeli Ekologi brez meja in Petra Matos, sicer pa je bilo za več kategorij razpisa (Neobremenjevanje zemlje, Kakovosten odnos do voda, Ohranjanje čistega zraka, Ozaveščanje javnosti, Najboljši izdelek nominacije in Najbolj aktivna šola) pripravljenih 43 kakovostnih projektov nominacij pravnih oseb in posameznikov.

V kategoriji za najbolj aktivno šolo je zmagal Šolski center Celje, ki v akciji sodeluje že vrsto let. Njihove nominacije so bile največkrat nagrajene (Krajinski park Logarska dolina, Vili Poznik z bio čistilno napravo, Občina Vransko), poleg tega pa šola izvaja še vrsto drugih okoljskih programov za ohranjanje našega planeta.

Econyl iz odpadnih ribiških mrež V Julonu, ki je del skupine Aquafil, so se odločili za trajnostni razvoj in za proizvodnjo econyla, ekološkega poliamida iz odpadnih surovin. Ideja za projekt je nastala v Ljubljani, pri razvoju in izvedbi pa so sodelovale inženirske skupine italijanske skupine Aquafil. Razvojni tehnološki izziv za Julon je bil, kako z novim izdelkom prehiteti konkurenco. Koncept trajnostnega upravljanja družbe so najprej začeli uresničevati z manjšo porabo vode, energije in drugimi učinkovitimi okoljskimi rešitvami. Bistveni dosežek pa je bil, ko so iz odpadnih zmletih ribiških mrež začeli izdelovati kaprolaktam,

maj may 2011

a

6

surovino za izdelavo poliamidnih nitk. Te potrebujejo za proizvodnjo talnih preprog, že zdaj pa so prepričani, da bodo prodali vse, kar bodo proizvedli. Odločitev za koncept trajnostne proizvodnje se jim zdi kot konkurenčna prednost, saj se kupci nanje že obračajo zaradi njihove zelene poslovne filozofije. Naložba v econyl je znašala 17,6 milijona evrov.

EOL

59

Kratko, zanimivo

Novosti KARL LAGERFELD ZA DIET COKE

GEL ZA LASE TAFT V NOVI PREOBLEKI

Svetovno znan modni oblikovalec je že drugič združil moči z blagovno znamko Diet Coke. Oblikoval je tri nove, ekskluzivne stekleničke za priljubljeno brezalkoholno pijačo, ki je po besedah proizvajalca namenjena predvsem ženskam s stilom. Z uporabo

Podjetje Kutenholz je nadgradilo embalažo gela za lase znamke Taft, proizvajalca Schwarzkopf & Henkel. Vdolbina, ki se nahaja na levi strani embalaže, popolnoma spremeni njeno vizualno podobo in omogoča razlikovanje od ostalih izdelkov na policah v trgovini.

Naravo varuj, aparate ločuj

PEPSI PREDSTAVIL OKOLJU PRIJAZNE LONČKE

ZEOS vsako leto po šolah, vrtcih in drugih ustanovah izvede ozaveščevalno akcijo, s katero želi med otroci razširiti zavest, da je potrebno z odpadki ravnati na poseben način in da nikakor ne sodijo med ostale mešane odpadke. Zato so akcijo poimenovali Naravo varuj, aparate ločuj!. ZEOS se kot shema zavzema za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), odpadnimi sijalkami in odpadnimi prenosnimi baterijami.

majmay 2011

foto: arhiv podjetja

V akciji je v preteklem letu sodelovalo skoraj 160 šol iz celotne Slovenije, prijavile so se preko koordinacije Eko šol. Skupaj so otroci zbrali 81.000 kg OEEO in pa 4.290 kg OPBA. Letos z akcijami še niso zaključile vse šole.

Akcije končujejo pred Postojnsko jamo, kjer poteka zaključek natečaja Postojnska jama v očeh otrok in mladostnikov. Koordinator eko dela je ZEOS. Skupaj z otroci ustvarjajo predmete iz OEEO, tako so izdelali prostorske instalacije, sporočila iz tipkovnic, letos pa so iz odpadnih mobitelov izdelali ZEOS MEGA MOBI. Prav tako tudi na tem dogodku zbirajo OEEO in OPBA.

Podjetje Pepsi je trgu predstavilo pet različic okolju prijaznih lončkov, ki so primerni tako za recikliranje kot kompostiranje. Na voljo so plastični lončki, ki se lahko 100-odstotno reciklirajo in so tudi sestavljeni iz 20 odstotkov recikliranih materialov, papirnati lončki, ki so primerni za odlaganje na kompost, in povoskani lončki, ki so narejeni iz materialov na rastlinski osnovi. Več raz-

igrivih elementov in kontrastnih barv je Karl Lagerfeld ustvaril prepoznavno kolekcijo, ki bo težko spregledana.

VODKA 58 V IZJEMNI STEKLENI EMBALAŽI Podjetje Sleever International Group je prejelo kar dve glavni nagradi na tekmovanju Helio Prestige Awards, ki podeljuje nagrade za vgraviran globinski tisk. Nagradi so prejeli za tehnologijo izdelave in tudi za dizajn steklenice za Vodko 58, pri čemer so sodelovali z oblikovalcem Christianom Audigierjem. Žirija je bila navdušena nad sposobnostjo, kreativnostjo in tehničnim znanjem vseh udeleženih.

Tako je podjetje Sleever International s svojim znanjem in naprednimi tehnologijami oblikovalcu omogočilo popolno svobodo umetniškega izražanja, saj jim je uspelo specifičen dizajn pretvoriti v realnost.

ličnih vrst lončkov tako omogoča ponudnikom (restavracijam, stadionom, zabaviščnim parkom, šolam …), da izberejo okolju prijazno embalažo, ki bo najbolje ustrezala lokalnim možnostim za reciklažo ali kompostiranje. Lončkom z zelenim potiskom, ki več kot očitno okoljsko komunicirajo, so dodali še atraktivne napise, na primer: »Vau, naši lončki se lahko popolnoma reciklirajo.« Lončki spodbujajo tudi k obisku spletne strani Earth911.com, kjer potrošniki najdejo različne informacije o pravilnem odlaganju odpadkov.

Podjetje Gerresheimer AG izdeluje umetniško stekleno in plastično embalažo mnogih oblik, barv in materialov, svoj razvoj pa so osredotočili predvsem na varovanje okolja, in sicer z uporabo recikliranega stekla.

Pivovarna Laško z novimi produkti v stekleni embalaži V Pivovarni Laško, matični družbi Skupine Laško, so pred poletjem predstavili nove osvežilne pijače. Na trg so lansirali izdelek z okusom pomaranče in guave, mešanico s pivom Bandidos Sun v osnovnem pakiranju steklenice 0,33 l. Sledenje globalnim trendom in potrebam potrošnikov je doprineslo k

Embalaža za dišavo znamke Victoria's secret je njihov najnovejši izdelek. Dišava z imenom Very Sexy Now se nahaja v visoki, kvadratni embalaži eksotičnih barv s sezonskimi vzorci.

Podjetje Gerresheimer pa sodeluje tudi z znamko Garnier, ki je kot prva na trgu lepotilnih izdelkov začela za svoje izdelke uvajati stekleno embalažo, v kateri je 40 odstotkov recikliranega stekla.

PRVA ASEPTIČNA EMBALAŽA ZA MLEKO Pri podjetju Tetra Pak so predstavili prvo aseptično kartonsko embalažo – Tetra Evero Aseptic (litrsko). Nova steklenica iz kartona prinaša enostavno uporabo in stroškovno učinkovitost. »Tetra Evero Aseptic embalaža je nova različica kartonske embalaže, ki omogoča enostavno uporabo, visok učinek prepoznavnosti in je cenovno ugodna«, pravi Charles Brand, podpredsednik marketinga in managemetna pri podjetju Tetra Pak, “gre za enoten koncept pakiranja, ki je za proizvajalce, trgovce in odjemalce enostavnejši.« Tetra Evero Aseptic pakiranje je v začetni fazi namenjeno trgu belega Fotografije: arhiv proizvajalcev

predstavitvi lahkega piva Laško TRIM z 2,5 odstotki alkohola. Osnovno pakiranje je povratna steklenica 0,5 l.

Laško Malt, brezalkoholni napitek na osnovi sladnega ekstrakta z okusom jabolke in breskve, polnjen v povratni steklenici 0,33 l, je zapolnil vrzel v krovni blagovni znamki Laško, medtem ko popolno novost v pijačarski industriji predstavlja jabolčno vino iC Cider, ki je rezultat domačega znanja in razvoja.

7 59

Razpršena poselitev povzroča občinam glavobole

EOL

KOZMETIČNA EMBALAŽA IZ RECIKLIRANEGA STEKLA

mleka, vključno z mlekom brez kisika, ki je obogateno s kalcijem, beljakovinami, vlakninami (inulin), vitaminom A in D in nekaterimi minerali. Ponudba embalaže se bo kmalu razširila še na pakiranje pijač, mleka z okusom, mleka s smetano, mleka, občutiljivega na kisik in tudi mleka z Omega 3, železom, cinkom in vitaminom C. »Tetra Evero Aseptic je združitev visoke dodane vrednosti izdelka z izjemno razvito embalažo,« je prepričan Pedro Astals, direktor podjetja CAPSA. Izdelek je prijazen okolju, saj se lahko popolnoma reciklira, ima pa tudi certifikat FSC.

V občini Tolmin so sicer začeli urejati komunalno infrastrukturo in bodo s finančno pomočjo EU zgradili čistilno napravo v vrednosti 1,2 milijona evrov. Vendar v občini opozarjajo, da je čiščenje odpadnih voda država prevalila na občine. Toda tam, kjer zaradi razpršene poselitve vsaka vas potrebuje svoj kanalizacijski sistem in svojo čistilno napravo občine ne bodo mogle izpolniti sprejetih obveznosti. Tolminski župan Uroš Brežan celo meni, da občina z lastnim denarjem tega ne bo zmogla niti do leta 2030.

OŠ Šturje Ajdovščina zmagovalka Ekokviza V aprilu so končali tekmovalni Ekokviz, ki poteka v organizaciji Ekošole in Telekoma Slovenije. V ekoznanju se je s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in učinkovite rabe energije pomerilo 3.700 osnovnošolcev iz vse Slovenije.

Sodelovalo je 1.256 ekip iz 170 osnovnih šol.

Tričlanske ekipe so sestavljali učenci šestega, sedmega in osmega razreda. Zmagala je ekipa Dolgopoljci iz OŠ Šturje Ajdovščina. Drugo mesto je osvojila ekipa Besni biologi iz OŠ Martina Krpana, tretja pa je bila ekipa Ekoasi iz I. OŠ Murska Sobota. Celotno tekmovanje je potekalo s pomočjo računalnika, v finale pa so se uvrstile tri najboljše ekipe, ki so na odru v živo izmenično odgovarjale na najbolj zahtevna vprašanja. Organizacijo in izvedbo Ekokviza preko spleta je že tretje leto omogočil Telekom Slovenije, ki je prvim trem zmagovalnim šolam tudi letos namenil ekodonacije v skupni višini 10.000 evrov. Donacije je zmagovalcem izročil predsednik uprave, Ivica Kranjčević. Šole jih bodo namenile okoljskim naložbam, s katerimi bodo povečale svojo odgovornost in prijaznost do okolja. Nacionalni koordinator Ekošole, mag.

Gregor Cerar, je izpostavil, da je bil poudarek na sobivanju človeka v biotsko raznovrstnih okoljih.

Posvet o zeleni davčni reformi Parlamentarna skupina GLOBE Slovenija, predsednik je Milenko Ziherl, in Svet za varstvo okolja RS, predsednik je dr. Franc Lobnik, sta organizirala posvet Zelena davčna reforma. Cilj zelene davčne reforme je, da Slovenija vzpostavi ekonomsko motivacijo za vlaganja poslovnih subjektov in gospodinjstev v množično prenovo več tisoč zgradb v nizko energijske ali pasivne zgradbe. Po mnenju sklicateljev posveta bi lahko takšna reforma znižala poslovne in življenjske stroške, povečalo bi se povpraševanje na področju gradbeništva, lesarstva in elektrostrojne industrije, s tem pa bi se ustvarili pogoji za nova delovna mesta.

maj may 2011

i Novosti

Kratko, zanimivo

Naj bo ekologija trend, poza. Briga me.

Darja Verbič

foto: osebni arhiv

8 59

Embalaža

Dizajn in ekologija

Z Miho Artnakom ni mogoče pripraviti običajnega, klasičnega pogovora vprašanjeodgovor. Ker Miha Artnak ni

Dizajn in ekologija

običajen in ker včasih odgovori

Miha Artnak

prehitevajo vprašanja in ker

včasih vprašanja lahko ostajajo brez odgovorov.

Z

akaj Miha Artnak ni običajen? Ker je The Miha Artnak. »The« sicer še ne stoji v osebni izkaznici, »bi mi pa bilo zelo všeč, saj v tujini to ime že uporabljajo. Zdi se mi kot naziv, kot npr. doktor, poudarja, da verjamem v svoja dela. Poudarjam, da ne verjamem samo vase, ampak tudi v človeštvo. Sporočam, da sem se našel, sporočam, da se mi ni treba ukvarjati z egom, ker je ta vedno prisoten. Na ta način ga lahko vedno ignoriram in naj se drugi ukvarjajo z njim. Tisti, ki me poznajo, »ful štekajo«, kaj se grem.«

majmay 2011

Z

akaj Miha Artnak še ni povsem običajen?

Ker je desetletje, kot sam pravi, del tropa volkov, »ki je nato postal pleme in dobil svojo identiteto«. Je član skupine ZEK, skupine grafičnih oblikovalcev, ki je zrasla iz grafitarjev in street artistov. Fantje vedo, kaj hočejo. »ZEK ima filozofijo, da ohranja svojo identiteto nedotaknjeno, da ne štanca in da mu ne more nihče diktirati, kaj naj dela in kako, saj bi s tem izgubil kredibilnost. Stvar je zelo preprosta: zaupajte nam, potrudili se bomo, da naredimo presežek,« je dejal Miha pred leti za Mladino in zdaj ponovil: »Ne držimo se principov, ki bi nas omejevali. Če je posredi omejevanje, pomeni, da to postane stil, stil pa je v bistvu dolgčas.«

I

n še en razlog, zakaj Miha Artnak ni povsem običajen: v sebi – kljub mladosti – nosi precejšnjo odgovornost do okolja. »Stvari ne

Naj ljudje pozirajo z ekologijo, če s tem delajo dobro. mečem po tleh, raje jih spravljam v žep. Vest bi me pekla, če bi ravnal v nasprotju s tem. Zadnjič smo šli pod most; s seboj sem imel plastenko, ki pa sem jo pozabil tam. Vrnil se bom, da jo vzamem s seboj … Govoriš nekaj, na drugi strani pa pozabiš, kaj je treba storiti. Groza me je.«

K

omur se ime Mihe Artnaka ni vtisnilo v spomin v vlogi člana ZEK, si ga je zagotovo zapomnil kot soavtorja projekta Vrečka na vrečko (skupaj z društvom Eco Vitae in oblikovalskim studiom Lukatarina). V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov so konec lanskega leta v mestni občini Ljubljana zbirali stare plastične vrečke in rabljene lončke za enkratno uporabo – zbranih je bilo okrog 40.000 plastičnih vrečk in 7.500 plastičnih lončkov –, iz katerih so nato nastale različne umetnine. Mihova pošast Lovka na lovce je prezimila v tovarni Rog, zdaj pa straši na mestu, kjer je nakupovalnih vrečk vedno na pretek: pred nakupovalnim središčem BTC opozarja mimoidoče, naj premislijo, preden vzamejo novo ponujeno plastično vrečko. Pošast torej ponazarja simbol potrošništva in problem ločevanja odpadkov. »Prilagodila se je okolju in zato

9 U

metnik in oblikovalec, kot se naziva, pa se iz prej zapisanega, da ne mara omejevanja, pri svojem delu ni »vrgel« samo v ekologijo.

Pravzaprav se je zelo dolgo sploh ni dotikal. »Od doma sem vzgojen, da je treba ločevati odpadke,« in zdaj, ko se po mestu vozi s kolesom in vidi na kupe plastenk, natančno ve, kakšen je občutek, če je ljudem za to vseeno. Zato je v svoje oblikovanje vpeljal zeleno, ekološko razmišljanje. »V generaciji oblikovalcev, s katero se družim, je ekološko razmišljanje zelo prisotno.

Razlikujemo pa se industrijski in grafični oblikovalci. Prvi se morajo pri svojem delu držati zapisanih ekoprincipov in jih odkljukati, grafični oblikovalci pa imamo na voljo druge možnosti.

Delamo z oziroma na ekopapirju, izogibamo se

Z

elo blizu mu je »refill« način: prineseš svojo posodo in si na točilnem pultu »natankaš« mleko, sok. Če ne bi bilo druge izbire, bi bilo seveda sčasoma manj plastenk. »Ni srednje poti, ni »easy way out« – odrekanje ima svoje prednosti.« Vesel bi bil, če bi vodo polnili v tetrapak. »Razmišljal sem, da bi to predlagal kakšni pivovarni, a vem, kakšen odgovor bi dobil: da še ni porabljen denar, ki je bil vložen v plastenke. Kapitalizem torej zadržuje samega sebe, ne more vlagati, dokler se mu ne povrne prejšnja naložba. Zato se ne razvijajo novi, časom primerni izdelki, temveč se »štanca«, drži se uveljavljenih principov in na ta način prihrani milijone. Meni pa bi bilo všeč, če bi

59

ekologija postala trend. Pravzaprav postaja trend. Lahko postaja poza, briga me. Naj ljudje pozirajo z ekologijo, če s tem delajo dobro.«

Embalaža

preživela. Izpodriva nas z vrha prehranjevalne verige. Morda ji celo uspe. Odvisno je od nas.

Razmnožuje se z nepredstavljivo hitrostjo in ne pozna milosti,« umetnino pojasni Miha Artnak.

dodatnih plastificiranj, že vnaprej razmišljamo, kako bo z reciklažo ipd. Postopoma in nenasilno želimo skozi oblikovanje vpeljevati ekološke blagovne znamke, kajti pri vseh naročnikih tovrstno razmišljanje ni prisotno. Prek oblikovanja imam možnost komunicirati s širšo javnostjo. Vplivam lahko tudi na ekonomiste, pravnike idr., ki imajo možnost npr. spremeniti kakšen zakon. Na ta način, če nič drugega, odpreš razpravo, opozarjaš na problem, ki ga sam ne moreš rešiti, spodbujaš ljudi, ki so kompetentni in imajo moč in vzvode spreminjanja, da se jih ta problem dotakne in bodo skušali kaj spremeniti. Pravim, predajam štafeto.«

P

otrdi, da je planet zasvinjan. »Z ljudmi,« je takojšen odgovor. Zato meni, da je ekološka prihodnost kolektivna moč. Izobraževanje.

Mladi se morajo bolj zavedati, kakšen je na zunanji pogled svet, ki ga prevzemajo. »Če se s helikopterjem pelješ nad smetiščem, dobiš občutek, da je to mesto samo po sebi. Ki se širi, kot se širi vsako mesto. Na voljo sta dve poti: živeti na smetiščih, piti umazano vodo, imeti različne bolezni – se torej skozi generacije prilagajati in preživeti v takem okolju ali pa krivdo za zdajšnje stanje prevzeti nase in se usmeriti v skrb za čisto okolje. Imam predstave, kaj bi bilo »fajn«, da bi bilo. Veliko razmišljam o tem, želim vplivati na prihodnost, a vem, da ne smem razmišljati sam. Potrebna je vzgoja oz. kritična distanca do tistih, ki se obnašajo neekološko. To ni sovraštvo; obsojati moramo dejanja, ne ljudi. Ekološke rešitve so, a bi veliko stale. Kapitalizem pač ima svojo ceno.«

Š

e to. Pošast Lovka na lovce se bo junija iz BTC preselila v Koper. Povabilo, da jih obišče, je prišlo še iz Bruslja. »Ker se ne maram ponavljati, bomo projekt zaključili,« pravi Miha Artnak. »No, o. k., če bi me poklicali iz New Yorka …« CALEIDOS-NEXXUS.IT

Postopoma in nenasilno želimo skozi oblikovanje vpeljevati ekološke blagovne znamke, kajti pri vseh naročnikih tovrstno razmišljanje ni prisotno.

IPACK-IMA 2012.

No better place to trade

V izjemnem razvoju in s konsistentnim porastom mednarodnih obiskovalcev.

Dogodek na globalnem nivoju. Edini sejem na področju predelovanja, embalaže in logistike, ki je prejel uradno priznanje Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo. Poslovna skupnost, ki spodbuja interakcijo med izdelovalci in končnimi uporabniki, tako preko spletnih kot tudi preko tradicionalnih kanalov. Prioriteti dogodka sta inovativnost in trajnost. Zato je Ipack-IMA 2012 najboljša priložnost, če želite postati vodilni na trgu.

Fieramilano, Milano - Italija Od 28. februarja do 3. marca 2012 ipack-ima.com

Organizira: Ipack-Ima spa - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italija tel. +39 023191091 - faks +39 0233619826 - el.naslov: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com Podprto s strani:

maj may 2011

Promocija

Sponzor:

Ministero dello Sviluppo Economico EOL 190x136.indd 1

21/02/11 11:19

Prehitra rast podjetja ni vedno dobra Začetki družbe Vipoll segajo skoraj tri desetletja nazaj, ko sta Marija in Stanko Zver odprla zasebno obrtno delavnico za proizvodnjo črpalk za pretakanje vina. Od skromnih obrtniških začetkov do danes se je družba, ki je ves ta čas ohranila značaj družinskega podjetja, razvila v proizvajalca opreme za industrijo tekočin, ki trenutno za nedoločen in določen čas zaposluje 95 ljudi, lansko leto pa so ustvarili skoraj enajst milijonov evrov celotnih prihodkov. Tretjinski lastniki družbe so sedaj otroci ustanoviteljev, Suzana Zver Pangeršič, Simon in Stanko Zver. Suzana skrbi za nabavo in finance, Simon za razvoj in tehnične rešitve, Stanko pa tudi zato, ker je najbolj gostobeseden, za stike s kupci in prodajo. Z njim smo se pogovarjali o podjetju in o trgu polnilne opreme nasploh.

foto: arhiv podjetja

Jože Pojbič

Proizvodnja polnilne opreme

10 59

Embalaža majmay 2011

Proizvodnja polnilne opreme

V razmeroma kratkem času ste iz obrtne delavnice prerasli v podjetje, ki izdeluje tehnološko zahtevne proizvode v pakirni industriji. Kje ste zdaj? »Dvajset let je dolga in kratka doba. Po začetkih s proizvodnjo črpalk za pretakanje vina je obrtna delavnica Zverovih leta 1991 postala VIPOLL, d. o. o. Leto zatem smo izdelali prvi, polavtomatski stroj za sterilizacijo vinskih steklenic, ki smo ga začeli izvažati v Avstrijo in Nemčijo. To je bil naš prvi izvozni izdelek. Sledil je univerzalni stroj za čiščenje steklenic za male in srednje polnilce vina, potem smo razvili avtomatski stroj za sterilizacijo steklenic. Po letu 1996 smo izdelali prvi polnilni stroj za polnjenje piva na dolgo polnilno cev z mehansko krmiljenimi polnilnimi ventili, zatem pa še z elektronsko krmiljenimi ventili. Sledili so stroji za polnjenje v PET embalažo v blok inačici in z mikrobiološko čisto izvedbo ohišja stroja, polnilni stroj z elektropnevmatsko krmiljenimi ventili, stroj za polnjenje olja v PET embalažo, avtomatske CIP (cleaning in place – mikrobiološko čiščenje na kraju samem) postaje, kombinirani polnilni stroji za stekleno in PET embalažo ...« pravi Stanko Zver o razvoju in rasti njihove družbe in dodaja, da so sedaj ponudniki celotnih polnilnih linij zmogljivosti do 50.000 enot na uro. »Vsega seveda ne izdelujemo sami, ker to ni smiselno, v linijah pa so naši predvsem polnilni stroji, ki so srce vsake linije, CIP postaje in transportni sistemi,« dodaja sogovornik.

Na trgu polnilne opreme vas ne pozna le evropski trg. Kako ste uspeli? » Z nizkimi cenami gotovo ne. Naša oprema je visokotehnološka, zato nismo najcenejši v dejavnosti. Italijani so na primer cenejši, a nam vseeno uspeva. V Nemčiji, kjer je te vrste industrija doma, sedaj deluje že več kot 30 naših polnilnih strojev, skupaj z manjšimi posamičnimi stroji od prej pa imamo tam že čez 250 naših naprav. Naš cilj je postati predvsem ponudnik celotnih polnilnih linij, celih projektov od ideje do dobave, montaže in vzdrževanja. Naša filozofija pa je dolgoročno graditi lastno blagovno znamko, lastno ime. Tako bomo odvisni samo od nas samih in našega znanja ter sposobnosti. Na tej naši poti nam kar uspeva, saj imamo že precej znanih kupcev – naša oprema je v polnilnicah Heinekena, indijske United Brewery, brazilskega AMBEV, mehiške Korone, avstrijskega Mautner Markhofa idr. Zadnji dve leti pa so se za našo opremo začeli zanimati tudi slovenski polnilci, tudi Radenska in Union. Našo blagovno znamko v Nemčiji že kar dobro poznajo.

Pri ohranjanju dobrega imena je zelo pomembna poštenost do kupca in kakovosten servis. Naša oprema ni poceni. Prodaja kupcu je kot poroka z njim – dolga leta si povezan v dobrem in slabem – in pri tem se posebno trudimo.« Leta 2005 ste bili kot hitro rastoče podjetje nominirani za gazelo. Kako hitro ste rastli in kako ste preživeli najhujšo krizo v letih 2008 in 2009? »Do leta 2007 smo res hitro rastli. Na trenutke je bila rast morda celo prehitra, saj smo morali

11 kot 60 zaposlenih, leta 2008 in 2009 se nam je zgodilo nekaj odpovedi naročil, nekaj naročene opreme pa je ostalo pri nas, seveda neplačane. V letu 2009 so se nam zato prihodki prepolovili, toda število zaposlenih smo zmanjšali za manj kot deset. Ljudje so zlati kapital in nismo jih hoteli izgubiti. V dveh kriznih letih je bilo krvavo, kupce smo morali iskati po vsem svetu in našli smo jih tudi v Indiji, Braziliji, Azerbajdžanu, Iranu.

Dobro smo se izvlekli in lani smo z 11 milijoni evrov ustvarili največji letni prihodek v zgodovini družbe. Letos pričakujemo podoben rezultat, saj imamo naročila že skoraj do konca leta, že sedaj pa v proizvodnji del delavcev dela v dveh izmenah.« In kakšna je konkurenca?

Z leve: Stanko Zver, Suzana ZverPangeršič in Simon Zver

foto: arhiv podjetja

»Na trgu je konkurenca predvsem na področju opreme za polnjenje brezalkoholnih pijač in vode v PET ogromna. Pri opremi za pivovarsko industrijo, ki jo proizvajamo tudi mi, je konkurence nekoliko manj, kajti takšne opreme ni tako lahko narediti kot tisto za polnjenje mirnih voda.

Območje je torej dovolj široko, le delati je treba dobro, imeti pogum in biti zanesljiv na dolgi rok.

Naš cilj je, da se usidramo v zavest vseh polnilcev, tako da bodo, ko bodo nameravali investirati v novo opremo, povpraševanje poslali tudi nam.

Sicer pa: svet je velik, mi pa majhni – za nas je še vedno dovolj prostora.«

riljubljene pijače Sola, Zala in ZA so poletje pričakale v novi, sveži preobleki. Oblika nove plastenke sledi zadnjim trendom na trgu negaziranih brezalkoholnih pijač, saj je elegantna in modernega videza.

Embalaža

P S

eveda pa videz ni bil edino vodilo pri razvoju nove embalaže. Plastenka ima kar nekaj lastnosti, ki kažejo na to, da skrb za okolje v Pivovarni Union igra vse pomembnejšo vlogo.

Lažja plastenka

N

ova plastenka je najlažja pollitrska plastenka med slovenskimi ponudniki. Je enostavnejša in prijetnejša za uporabo. Poleg tega lažja plastenka pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja.

Ogljični (CO2) odtis nižji za 10 %

T

oplogredni plini, med katerimi kar 80 % delež predstavlja CO2, v največji meri vplivajo na podnebne spremembe in s tem dolgoročno uničujejo naš planet. Danes se zavedamo, da pomemben delež emisij toplogrednih plinov nastaja pri proizvodnji različnih izdelkov in storitev, zato so okoljsko osveščena podjetja še posebej pozorna na to, kolikšne so skupne emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroči nek izdelek ali storitev. Pravimo, da ugotavljajo ogljični odtis tega izdelka ali storitve. Pivovarna Union je pri razvoju nove plastenke posebno pozornost namenila temu področju in uspela znižati ogljični odtis za kar 10 %.

Reciklaža

P

ivovarna Union v sodelovanju s podjetjem Slopak že nekaj let zbira odpadno embalažo v zabojnikih za reciklažo po vsej Sloveniji. S posebnimi akcijami ozavešča uporabnike in jih poziva, naj odpadno embalažo odvržejo v posebne zabojnike, saj ji bodo tako vdahnili novo življenje. Odpadna embalaža se namreč uporablja pri proizvodnji različnih novih izdelkov, tudi plastenk.

Nova plastenka Sola, Zala in ZA – očem prijetna, okolju prijazna.

Pivovarna Union d.d., Pivovarniška ulica 2 1000 Ljubljana tel. (01) 471 72 17, faks: (01) 471 72 55 info@pivo-union.si

maj may 2011

Naša filozofija pa je dolgoročno graditi lastno blagovno znamko, lastno ime.

Pijače iz Pivovarne Union v novi plastenki

59

Promocija

uvesti vse oddelke, kot jih imajo velika podjetja – od razvojne službe, programerskega oddelka, projektantov, proizvodnje, nabave materiala ipd., same notranje organiziranosti podjetja pa v času hitre rasti nismo utegnili prilagoditi takšni rasti.

Na temelje, preračunane za trinadstropno stavbo, ne moreš postaviti petnadstropnice. Zato se sedaj ukvarjamo tudi z notranjim delovanjem podjetja in v ta namen iščemo izvršnega direktorja z ustreznimi izkušnjami in izobrazbo. Glede krize pa je dobra stvar družinskih podjetij ta, da ko začne teči voda v grlo, za delo po svojih močeh poprimejo vsi. Pred krizo smo letno ustvarjali že okrog osem milijonov evrov celotnih prihodkov in imeli več

Pločevinke so najbolj recikliran material na svetu Trg pločevink za pijače raste, lani kljub krizi za 5,2 odstotkov.

Proizvajalci so dobili naročila za 54,1 milijard pločevink.

Je kovinska embalaža vse popularnejša? Če je, zakaj?

Kovinska embalaža zagotavlja dobro zaščito pred mehanskimi vplivi, prav tako pa je neprepustna za vodo, pline, paro in tudi mikroorganizme.

Vsebino ščiti pred svetlobo, insekti in glodavci. Prednost je tudi možnost recikliranja in enostavno preoblikovanje, slabost pa biološka nerazgradljivost. Prav tako lahko kovine reagirajo, na njih pa se lahko začne pojavljati korozija. Kovinska embalaža je zaradi svoje priročnosti popularna. Je globalna vrednost kovinske embalaže lani dosegla 102,8 milijard dolarjev predvsem po zaslugi pločevink? Danes je letno v obtoku 100 milijard aluminijastih pločevink.

foto: Shutterstock

Nina Semolič

Kovinska embalaža

12 59

Embalaža

Kovinska embalaža

V

vseh embalažnih panogah, tako tudi v industriji kovinske embalaže, skušajo čim bolj ustreči zahtevam potrošnikov. Za uporabnika želijo čim prijaznejše pakiranje, ki je varno, priročno in se odpre z lahkoto. Inovacije na področju kovinskega pakiranja odsevajo te potrebe in kažejo dober primer, kako lahko embalažna industrija dobro sodeluje s potrošniki in razvija izdelke v skladu z njihovimi zahtevami. Zahteve in želje potrošnikov so vedno pogosteje že vpletene v razvoj novih izdelkov.

Tako so ovalne zaporke za odpiranje pločevink sedaj večje in tako tudi prijaznejše za uporabo.

Danes je potrošnikom na voljo cela vrsta pločevink: • pločevinasti sodi z vrtljivimi, kovinskimi pokrovi, ki omogočajo ponovno zatesnitev, • pločevinke za lažje odpiranje z ovalno zaporko, ki omogoča odpiranje brez odpirača, • pločevinke v obliki kvadrata s priročnim odpiranjem na način lupljenja,

majmay 2011

• pločevinke za potrebe kemijske in farmacevtske industrije, • pločevinke, ki se same segrejejo in omogočajo takojšnje uživanje toplih napitkov, na primer kave, • pločevinke, ki se hladijo in omogočajo uživanje ohlajenih napitkov, na primer piva,

• pločevinke, ki jih lahko vstavimo v mikrovalovno pečico.

Trg pločevink raste, še posebej za brezalkoholne pijače

V

letu 2010 je bilo po podatkih BCME (Beverage Can Makers Europe – Evropsko združenje proizvajalcev pločevink za pijačo) narejenih kar 54,1 milijard pločevink za pijače. Trg pločevink za pijače je doživel rast v prodaji. Tako je bilo za brezalkoholne pijače proizvedenih 26,4 milijard pločevink, kar je 7,5 odstotka več kot leto poprej, pločevink za pivo pa 27,7 milijard, kar predstavlja rast v višini 3,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

P

rav tako so porast v prodaji v letu 2010 doživeli proizvajalci aluminijaste embalaže, kar je dober dokaz, da si bo trg počasi opomogel od gospodarske krize. Proizvedenih je bilo 405.100 ton folij, tub, pločevink in razpršilnikov, kar je celo 13,6 odstotka več v primerjavi z letom 2009.

Tudi reciklirana z najboljšimi vrednostmi

K

ovinska embalaža, pa naj bo jeklena ali aluminijasta, izpolnjuje vse zahteve po trajnosti in ima majhen vpliv na okolje. Po podatkih Inštituta za reciklažo jekla se kar 63 odstotkov jeklenih pločevink reciklira, medtem ko se po podatkih Združenja za aluminij reciklira 52 odstotkov aluminijastih pločevink. Reciklaža jeklenih pločevink ni tako priljubljena kot reciklaža drugih vrst jeklenih odpadkov, saj je jeklo za pločevinke prevlečeno s kositrnim ali kromovim slojem, vendar se je po podatkih Evropske komisije iz leta 2007 delež reciklirane jeklene embalaže povzpel s 26 na 60 odstotkov. Iz ene tone ulite jeklene plošče se lahko proizvede tudi do 300.000 novih pločevink, zaradi prihrankov energije pa se sprošča okoli 85 odstotkov manj emisij v zrak in 75 odstotkov emisij manj v vode, poraba energije pa se zmanjša za 40 odstotkov (Jordan in Crawford, 1993.) Pomembni so tudi prihranki primarnih surovin: 1 tona recikliranega jekla pomeni prihranek 1,5 tone železove rude, 565 kg premoga in 190 kg apnenca. Prav tako se zmanjšajo rudniški odpadki, manjša pa je tudi poraba energije. Postopek ponovne predelave jeklenih odpadkov vseeno povzroča nastajanje raznih emisij, kljub temu pa je v letu 2002 reciklaža odpadne jeklene embalaže prihranila Evropi 3,1 milijonov ton ogljikovih emisij. Aluminij ima po drugi strani odlično sposobnost reciklaže, saj se z današnjimi postopki pretaljevanja njegove lastnosti praktično ne spreminjajo.

Tako je možno iz recikliranega aluminija proizvesti embalažo brez slabšanja kakovosti. V zahodnoevropskih državah se deleži reciklirane odpadne aluminijaste embalaže razlikujejo od države do države. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2006 v nekaterih ta dosega celo 75 odstotkov, v nekaterih le 25 odstotkov, v povprečju pa približno 43 odstotkov. Reciklaža aluminija ima poleg izjemnih prihrankov energije v primerjavi s proizvodnjo primarnega

Embalaža, ki ohranja naravne vire

K

ovinska embalaža zagotavlja 100-odstotno zaščito pred kontaminacijo, vlago in kisikom. Vsebino ščiti tudi pred svetlobo in plini.

Ker se hermetično zapre, dovoljuje daljše pakiranje vsebine, ne da bi se pokvarila, kar ne velja za druge materiale, zato so primerni tudi za pakiranje nevarnih vsebin, kot so čistila in barve.

Kovinska embalaža običajno potrebuje malo ali pa nič sekundarne embalaže in s tem ohranja tudi naravne vire. Prav tako se prihrani veliko prostora pri hrambi, saj se kovinska embalaža navadno lahko zloži višje kot ostali materiali.

Kovinska embalaža, pa naj bo jeklena ali aluminijasta, izpolnjuje vse zahteve po trajnosti in ima majhen vpliv na okolje.

Pločevink ni potrebno hraniti v hladilniku, hrana v njih se hitro segreje, tako se tudi pri tem porabi manj energije. Kovinska embalaža ohrani vitamine in hranilne snovi brez dodanih konzervansov. Izdelki iz kovinske embalaže so tako pločevinke za shranjevanje nevarnih snovi, kot so barve, laki ali topila, pločevinke za hrano in pijačo, aluminijasti lončki, infuzijski pokrovi, zaporke, pokrovi za nagrobne sveče, razni pršilniki tako v farmacevtski kot kozmetični industriji idr.

Prednosti in pomanjkljivosti kovinske embalaže

P

rednosti kovinske embalaže so dolga življenjska doba, kovinska trdnost, odlična zaščita pred zunanjimi vplivi, sorazmerna

Notranje stene kovinskih pločevink vsebujejo bisfenol A, estrogenu podobno spojino, ki povzroča številne bolezni, povezane z reprodukcijo, sladkorno boleznijo in debelostjo, moti delovanje ščitnice, spodbuja raka dojke in prostate ter hiperaktivnost. Za bisfenol A je znano, da prehaja iz plastične embalaže, v kateri so shranjena živila, in v manjši meri tudi iz polikarbonatne plastike, še posebej takrat, kadar embalažo peremo z agresivnimi detergenti. Enako velja tudi za embalažo, v kateri hranimo kisline ali tekočine pri visokih temperaturah. Zadnje študije Health Canada kažejo, da je v večini vzorcev brezalkoholnih pijač v pločevinkah, ki so jih testirali, moč zaznati nizke, vendar merljive vrednosti bisfenola A. Takšno izpostavljenost v pločevinkah gre pripisati dejstvu, da je notranja plast pločevink prevlečena s plastjo, ki preprečuje neposreden stik hrane in kovine. Prav tako je prehajanje iz embalaže v živilo preučeval ameriški endokrinolog dr. Frederick vom Saal, ki je ugotovil, da je problematičen predvsem konzerviran paradižnik. Čeprav je ta snov tudi v nekaterih drugih embalažah, je težava v tem, da kislina paradižnika povzroči, da se bisfenol A (BPA) izloči iz pločevinke v paradižnik. Raziskave so tako pokazale, da so imeli ljudje, ki so uživali konzerviran paradižnik, prekomerno količino te spojine v telesu. Čeprav večino bisfenola A zaužijemo, lahko v telo pride tudi z vdihavanjem ali s prehajanjem skozi kožo.

59

13 ločevinke za pijačo predstavljajo polnilnicam, prodajalcem in potrošnikom veliko prednosti, kot so sama priročnost embalaže, učinkovitost celotne dobavne verige in produktna integriteta. Pločevinke so trajnostne, saj so narejene iz materialov, ki se lahko neomejeno reciklirajo. Potrebno je izpostaviti, da so pločevinke najbolj recikliran material na svetu,« je povedala predstavnica BCME, Caroline Archer.

Ali je bisfenol A (BPA) v pločevinkah škodljiv?

Embalaža

»P

aluminija še vrsto drugih okoljskih prednosti.

Tako na primer z reciklažo 1 tone aluminija preprečimo nastanek 1.300 kg ostankov pri predelavi boksita, zmanjšamo porabo hladilne vode za 15.000 litrov ter procesne vode za 860 litrov, prav tako pa za približno 2.000 kilogramov zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida, zmanjša pa se tudi izpust žveplovega dioksida (EAA, 2006). Po podatkih Empaca je bilo v letu 2006 z recikliranjem jeklene embalaže prihranjenih 1,7 milijonov ton premoga in 4,8 milijonov ton železove rude.

Za mnenje smo povprašali tudi Viviano Golja z Inštituta za varovanje zdravja, ki nam je povedala, da je bisfenol A v zadnjem času spojina, o kateri se dosti govori in je toksikološko zelo raziskana. »V živila iz premazov pločevink lahko migrirajo sestavine premazov. V sklopu uradnega nadzora se migracije iz premazov pločevink preverjajo (v zadnjem času so se preverjale migracije spojin, ki nastanejo iz bisfenola A in jim rečemo BADGE (bisfenol A diglicidil eter) in derivati, ter BFDGE (bisfenol F diglicidil eter) in derivati. Vsi vzorci so bili skladni z zakonodajo,« je še dodala.

maj may 2011

Trg pločevink za pijače je doživel rast v prodaji.

14 59

Embalaža

neobčutljivost na temperaturo in vlažnost, kompaktnost in enostavnost pri rokovanju, velika obstojnost aluminija pri zunanjih vplivih, zelo dobra temperaturna obstojnost, omogočanje visokih hitrosti pakiranja, možnost grafične površinske obdelave, dobra toplotna prevodnost, možnost reciklaže in možnost atraktivnega dizajna. Pomanjkljivosti so predvsem cena, energijsko intenzivna proizvodnja materialov, pri jekleni pločevini je potrebna prevleka s kositrom in/ali premazom, na pakirnih linijah je večji hrup in praviloma ima višjo maso.

V Sloveniji malo proizvajalcev

K

ovinska embalaža se uporablja v prehrambni, kemijski, kozmetični in farmacevtski industriji, nekaj proizvajalcev pa najdemo tudi pri nas. Prevladujejo predvsem ponudniki pločevink za potrebe kemične, farmacevtske in kozmetične industrije (Comix, YBM, Margop).

Podjetje HPS – Aluprodukt proizvaja tudi kovin-

V Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5 odstotkov vseh pločevink za pijače. sko embalažo za prehrambno industrijo (aluminijaste lončke in pločevinke), pa tudi medicinske aplikacije, kot so infuzijski pokrovi, ter pokrove za nagrobne sveče in ogrodja za čajne svečke.

Aluminijaste tube in pršilnike proizvajajo v podjetju Lajovic tuba embalaža, zaporke za področje prehrambne, kemijske in farmacevtske industrije pa izdeluje podjetje Plutal 2000. Najdemo pa tudi doze iz bele pločevine, ki so primerne za shranjevanje hrane ali kot darilna embalaža.

Te ponuja podjetje SEK embalaža.

zavzemamo za evropsko primerljive rešitve, ki zagotavljajo konkurenčnost in so s stroškovnega vidika sprejemljive.

M

enimo, da je trend uporabe posamezne vrste embalaže prilagojen vsebini embalaže, njeni morebitni nadaljnji uporabi in/ali reciklaži, potrebam ter nenazadnje tudi okoljski ozaveščenosti uporabnikov, ki se počasi, a vztrajno izboljšuje tudi v naši državi. Trenutno med embalažo še vedno prevladujejo pločevinke in plastenke, pozitivni trend pa se kaže pri ponovni večji uporabi stekla kot vračljive embalaže v celotnem krogotoku med dobavitelji, trgovci in potrošniki.

Razvoj se giblje v smer zmanjševanja mase pločevink Kako je s pločevinasto embalažo pri nas, smo povprašali tudi slovenske proizvajalce hrane in pijače. Zastavili smo jim sledeča vpršanja: 1) Koliko pločevink napolnite letno?

2) Ali embalažo prilagajate potrebam kupcev? Kakšne so inovacije na področju pločevink?

3) Od kod pridobivate surovine? Ali uporabljate tudi recikliran material?

4) Kaj se zgodi z embalažo po koncu uporabe? Kakšen je življenjski ciklus izdelka?

Ali uporabljate LCA analizo?

V

5) V katero smer gre razvoj?

Mija Lapornik, univ.dipl.ekon., izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije:

1. V Pivovarni Laško, d.d. si v skladu s strategijo podjetja in okoljskimi cilji prizadevamo trgu ponuditi čim več naših izdelkov v povratni embalaži, vendar so še vedno navade potrošnikov tiste, ki nam narekujejo tudi potrebe po polnjenju nepovratne embalaže, med katero spada pivo v pločevinkah. V letu 2010 smo v podjetju napolnili več kot 83.000.000 kosov pločevink različnih vrst piva .

Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5 odstotkov vseh pločevink za pijače.

V

majmay 2011

Kovinska embalaža običajno potrebuje malo ali pa nič sekundarne embalaže in s tem ohranja tudi naravne vire.

okviru Trgovinske zbornice Slovenije delujeta dve komisiji, ki se ukvarjata s področjem okoljevarstvene zakonodaje in vračljive embalaže. Člani okoljevarstvene komisije se med drugim ukvarjajo tudi s področjem priprave okoljevarstvene zakonodaje, ki vključuje primerno strukturo embalaže z vidika obremenitve okolja. Na ta način imajo predstavniki gospodarstva, torej člani TZS, možnost dajati pripombe in predloge za izboljšanje zakonodajnih rešitev na tem področju ter se še pravočasno vključevati v prilagoditve pri izvajanju te zakonodaje. Pri tem velja poudariti, da se na TZS

Andrej Škorja, univ.dipl.ing., vodja obrata, Pivovarna Laško d.d.

2. Embalaža se redno prilagaja novim standardom trga, predvsem pa kupcu ponudimo različne, za uporabo in transport prijazne oblike pakiranja. Pri pločevinkah se predvsem zmanjšuje teža primarne embalaže, kar pomeni večji ekološki napredek tako pri

proizvodnji pločevink kot njihovem recikliranju. Glede na pričakovanja potrošnikov pa želimo sodoben design in manjše sekundarne enote pakiranja.

3. Od proizvajalcev pločevinaste embalaže ne zahtevamo recikliranih materialov, gotovo pa proizvajalci uporabljajo tudi recikliran material za izdelavo nove embalaže, kar je predvsem odvisno od ponudbe in cen surovine na svetovnem tržišču.

4. Pivovarna Laško je vključena v shemo organiziranega zbiranja odpadne embalaže Slopak in tako poskrbimo, da se večina materiala, ki ga pošljemo na trg, zbira in primerno predeluje.

V sodelovanju z zunanjimi inštitucijami smo že izdelali LCA analizo za določene izdelke, vendar trenutno še ni kompletna in je ne uporabljamo.

5. Razvoj na področju pločevinaste embalaže se giblje predvsem v smer zmanjševanja mase pločevink in izdelave kompletne pločevinke iz enega materiala, kar omogoča lažje in stroškovno učinkovitejše recikliranje.

Suzana Bagari , vodja Korporativnih komunikacij, Droga Kolinska d.d.

1. Letno napolnimo več kot 120 mio embalažnih enot.

2. Prilagajanje kupcu v vseh ozirih, tudi pri embalaži, je naša stalna naloga. Metalne embalaža ima svoje tehnične omejitve, pa tudi omejitve z vidika uporabnosti in praktičnosti, zato je toliko bolj pomembna všečnost embalaže: oblika, barvna usklajenost in jasnost sporočila. Poleg všečne, pa osveščeni potrošniki zahtevajo tudi varno embalažo. Stroga zakonodaja, ki jo striktno upoštevamo, določa uporabo zdravju neškodljivih substanc za zaščito stičnih površin v metalni embalaži. Pločevinko izbiramo zelo pazljivo. Uporabljamo tanjše in lažje materiali, pokrove, ki se čim lažje odstranjujejo, obliko, ki omogoča, da izdelek uporabimo v celoti - naenkrat ali pa v manjših obrokih.

3. Pri direktni proizvodnji metalne embalaže se ne uporabljajo reciklati. Reciklati pa predstavljajo velik delež kot surovina pri proizvodnji bazičnih materialov.

4. Argeta v aluminijasti dozici ima rok trajanja 2 leti. Na naši embalaži imamo odtisnjene standardne simbole, s katerimi sporočamo tip uporabljenega materiala (Mobiusova zanka).

Na embalaži pa sporočamo tudi, da je za ta tip materiala organizirano zbiranje na ekološkem otoku.

5. Trendi razvoja so : tanjši in varni materiali, inovacije pri konstruiranju pokrovov, ki omogočajo lažji dostop do vsebine, razvoj novih materialov za pakiranje steriliziranih proizvodov (kot je naša Argeta).

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/108

Promocija

Oblike vse bolj nagovarjajo emocije foto: Rok Tržan

mag. Vanesa Čanji

Embalaža v podjetju Jub

16 59

Embalaža

Embalaža v podjetju Jub

V Jubu so letos v celoti

prenovili dizajn blagovne

znamke JUPOL. Mag. Vojka Kos, direktorica področja

trženja, pojasnjuje, kakšno vlogo ima embalaža v

poslovni filozofiji podjetja. Čeprav panoga barv, lakov bolj konzervativno, se tudi tu

opazijo trendi iz drugih panog,

ki smeleje nagovarjajo emocije.

Pri tem pa ne pozabljajo na okolje.

mag. Vojka Kos

in ometov velja za nekoliko

Kakšne vrste embalaže uporabljate v Jubu?

V Jubu glede na široko ponudbo izdelkov za dom uporabljamo različne tipe vrste embalaže.

majmay 2011

Za zidne barve, omete in druge disperzne/ pastozne izdelke uporabljamo plastična vedra okrogle ter ovalne oblike, in sicer različnih volumnov, odvisno od vrste izdelka. Vedra so proizvedena iz polipropilena, materiala, ki ga je moč reciklirati in ki istočasno zagotavlja visoko kakovost končnega izdelka. Izvedba zapiralnega roba in pokrova je taka, da omogoča strojno polnjenje, zapiranje, paletiziranje, transport do kupcev in, kar je zelo pomembno, mešanje izdelkov po niansiranju na niansirnih postajah JUMIX. Poleg naštetega so vedra tudi praktična in uporabna v vsakdanjem življenju v slehernem domu, saj so lahka in prijetnih oblik.

Za izdelke v prahu uporabljamo vreče iz papirja oziroma sestavljene vreče iz papirja in folije.

Običajno so izdelane troslojno, saj morajo prenesti precejšnjo manipulacijo na poti do kupca.

Kot transportna embalaža se uporabljajo

V podjetju Jub deluje tako imenovani tim za embalažo, v katerem so predstavniki različnih področij: nabave, trženja, proizvodnje, logistike in kontrole kakovosti. lesene palete, ki so vračljive, kartonske škatle, pregradni kartoni in ovijalne ter pokrivne folije iz PE. Kako izbirate vrsto materiala za embalažo?

Kakšne lastnosti mora imeti embalažni material, da ustreza vašim izdelkom?

Pri standardnih izdelkih se večinoma uporabljajo, kot rečeno, klasična polipropilenska vedra, kajti kvaliteta izdelka v embalaži se ne sme spreminjati. Ena od zahtev je tudi dobro tesnjenje, kajti v nasprotnem primeru se izdelek na površini suši, prav tako pa povzroča tudi težave pri niansiranju. V večini primerov

17 V podjetju Jub kot družbeno odgovornem podjetju pri razvoju embalaže uporabljamo princip »cradle to cradle«, saj ta princip zagotavlja manjšo obremenitev za okolje. Pozorni smo na vsako stopnjo v življenjskem ciklu

Pri obstoječih izdelkih v večini primerov v samo embalažo drastično ne posegamo. Pri uvajanju novih izdelkov pa je drugače. Izbor embalaže je pogosto pogojen z zgodbo izdelka in s ciljnim segmentom kupcev, ki se jim želimo z izdelkom približati. Embalaža in dizajn sta del identitete izdelka in s svojo podobo sporočata kupcu namembnost.

Običajno zamisel za embalažo pri novih izdelkih pride s področja trženja. V podjetju Jub deluje tako imenovani tim za embalažo, v katerem so predstavniki različnih področij: nabave, trženja, proizvodnje, logistike in kontrole kakovosti. Predlog nove embalaže se v timu prediskutira in po potrebi dogovori testiranja v procesu proizvodnje, v kolikor gre za odstopanja od standardne embalaže.

Embalažo mora seveda potrditi tudi kontrola kakovosti in razvojnik, ki najbolje poznata izdelek in njegove zahteve. Podroben potek izbora embalaže imamo opisan v t. i. metodologiji za razvoj novega izdelka.

Vzporedno z razvojem embalaže se pripravlja tudi dizajn, ki je odvisen od blagovne znamke, ki ji izdelek pripada. Pojavnost določenih elementov mora biti na embalaži vselej na enakem mestu, npr. logotip Jub, rdeča pasica s spletnim naslovom, določeni deli pa se lahko prilagajajo izdelku (slikovni piktogrami, osnovna barva etikete ipd.). Omenjeno je zelo pomembno za krepitev blagovne znamke in podjetja Jub nasploh.

V podjetju imamo letos precej novosti, saj smo izdelke v grobem razdelili na izdelke za kupce na porabniškem trgu, znotraj katerih sta pomembni blagovni znamki JUPOL in JUBIN, ter JUB professional izdelke, znotraj katerih so vsi izdelki, ki so del toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL, izdelki za izravnavanje zidnih površin JUBOLIN in izdelki za keramiko – lepila AKRINOL, fugirne mase ipd. Slednji so namenjeni bolj kupcem

Naj poudarim, da je politika okolja sestavni del poslovne politike in organizacijske kulture podjetja Jub. Okoljski standard ISO 14001 smo pridobili v letu 2001. Standard je močno pripomogel k dvigu ekološke zavesti pri vseh zaposlenih. Zakonodajne zahteve izpolnjujemo v celoti in stremimo k nenehnemu izboljševanju skladno s standardom SIST ISO 14001:2004.

V Jubu uporabljamo embalažne materiale, ki jih je moč predelati. izdelka: vhodne surovine, vključno z embalažo, proizvodnjo, distribucijo, vgradnjo, obnove ipd. Stremimo k temu, da so količine embalažnega materiala, ki ga damo na trg, čim manjše. S tem zmanjšujemo stroške in hkrati zmanjšujemo onesnaževanje okolja. V Jubu uporabljamo embalažne materiale, ki jih je moč predelati. Lesene palete so vračljive, kar pomeni, da lahko isto paleto večkrat uporabimo. Kupce stimuliramo k vračanju palet s plačilom kavcije. Tudi surovine, če je možno, kupujemo na vračljivih evropaletah.

Za embalažo, ki jo damo na trg, skrbi družba za ravnanje z odpadno embalažo, Interseroh, ki ji plačamo embalažnino. Embalažo, ki ostaja na dvorišču podjetja, zbiramo ločeno in jo kasneje pošljemo v predelavo.

Kako pogosto se odločate za spremembo embalaže?

Osnovno embalažo menjamo običajno po potrebi, bolj pogosto pa se spreminja njen dizajn.

Spremembe uvajamo v različnih intervalih, odvisno od izdelka. V povprečju lahko rečemo, da se izrazitejši posegi dogajajo na 5 do 10 let, v vmesnem obdobju pa se občasno naredi osvežitev. Letos smo npr. prenovili v celoti dizajn blagovne znamke JUPOL in prenovo podprli z obsežno oglaševalsko akcijo na vseh naših pomembnejših trgih. V tem trenutku na blagovni znamki JUPOL pripravljamo še eno spremembo, in sicer pri izbranih izdelkih uvajanje embalaže s tehnologijo IML, ki bo v nekaj mesecih tudi na policah naših trgovin z barvami in laki.

59

Kakšen pristop imate k razvoju embalaže za svoje izdelke? Ali imate multidisciplinarni tim; kakšna je vloga razvoja, marketinga, dizajna …?

Lahko opišete na konkretnem primeru?

Ali pri razvoju embalaže uporabljate principe »cradle to cradle« oziroma morda »cradle to gate«? Kako pomembna je filozofija trajnostnega razvoja pri razvoju vaših izdelkov in embalaže?

Svojo zunanjo podobo spreminjajo tudi izdelki pod krovno blagovno znamko JUB professional. Visoka in jasna sporočilnost ter elegantna oblikovna rešitev so pomembne lastnosti prenovljene podobe izdelkov, kar jih še bolj približuje uporabniku in utrjuje ugled podjetja Jub na trgu.

Embalaža

na medorganizacijskem trgu, kot so slikopleskarji, fasaderji ipd.

Imate razširjeno prodajno mrežo – ali embalažo prilagajate posameznim trgom?

Dizajn embalaže v nekaterih primerih prilagajamo tudi trgu. Omenjeno je odvisno od tržnega deleža, pomembnosti trga oziroma njegove donosnosti in drugih strateških ciljev, ki si jih postavimo na posameznem trgu. V nekaterih primerih razvijemo za določen trg popolnoma prilagojen izdelek in v takem primeru se tudi pri dizajnu upoštevajo zahteve lokalnega trga.

Kako pomembna je embalaža za marketing oziroma prodajo vaših izdelkov? Ste naredili kakšno tovrstno raziskavo, ki bi pokazala korelacijo med atraktivnostjo, ergonomičnostjo ipd. embalaže in nakupno odločitvijo?

Naša panoga je nekoliko specifična, saj v večini primerov nakupa barv in ometov ne gre za impulzivni nakup, temveč je ta običajno premišljen in vnaprej načrtovan. Ko se kupec na porabniškem trgu odloči za nakup, sta seveda pomembna tudi videz embalaže ter jasnost informacij, ki jih kupec dobi ob stiku z izdelkom.

V podjetju smo opravili že kar nekaj tržnih raziskav. Zadnja med njimi je bila osredotočena na testiranje novega dizajna embalaže JUPOL pri kupcih na porabniškem trgu, s katero smo želeli potrditi ustreznost spremembe v videzu. Pri omenjenih kupcih do neke mere velja korelacija med dizajnom in nakupom, čeprav je omenjeno bolj izrazito pri FMCG. Potrebno pa je poudariti, da se v nasprotju s kupci na porabniškem trgu kupci na medorganizacijskem trgu odločajo drugače in je racionalen moment bolj prisoten.

Kdo diktira razvojne trende embalaže v vaši panogi? Se pogosto spreminjajo?

V kolikor govorimo o embalaži v smislu oblike, trende pogosto diktirajo proizvajalci embalaže skupaj s pomembnejšimi proizvajalci barv in lakov. Podobno je tudi pri dizajnu. V zadnjem obdobju se tudi v našo panogo, ki je nekoliko bolj konzervativna, prenašajo trendi iz drugih panog. Tako v nekaterih primerih postaja dizajn bolj drzen. Prav tako se z dizajnom tudi že v naši panogi nekateri proizvajalci vse bolj poskušajo približati različnim življenjskim stilom in se pri oblikovanju vse bolj upoštevajo emocionalni momenti potrošnika. V podjetju omenjenim trendom sledimo, saj smo na trgu Slovenije in trgih bivše Jugoslavije vodilni ponudnik barv, lakov in ometov.

maj may 2011

izbiramo svetlejšo embalažo, še posebej za izdelke, ki se pojavljajo na gradbiščih. Temna embalaža lahko povzroči pri daljši direktni izpostavi sončnim žarkom predvsem v poletnih mesecih pretirano segrevanje izdelka, kar posledično lahko povzroča težave pri njegovi vgradnji. V kolikor so izdelki skladiščeni pri predpisanih pogojih, temna embalaža ne predstavlja težav, vendar v praksi na gradbiščih pogosto optimalnih skladiščnih pogojev ni moč zagotoviti. Pred uvajanjem nove embalaže, lahko je to samo sprememba odtenka vedra, novega pokrova ali kaj podobnega, se vse karakteristike vedra preverijo. Izbira se material, ki zagotavlja kvaliteto izdelka, se reciklira in omogoča optimalen transport ter skladiščenje.

Poraba se povečuje, proizvodnja zelení Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

18 59

Embalaža

Papirnate vrečke

Za Aero Papiroti, ki je del skupine Aero, sta v zadnjih letih značilna stabilno poslovanje in stalna rast, zato ni čudno,

Papirnate vrečke

da so se od nekdanje količine šestdeset, sedemdeset

milijonov proizvedenih nosilnih vrečk postopno poslovili in prvič presegli magično mejo

sto milijonov. Dosežek. Še

več, z nakupom novega flekso

tiskarskega stroja bodo krog kupcev širili. In sicer tistih, ki

Že dlje kot eno leto smo tudi podjetje, ki ima certifikat FSC, kar pomeni, da nam ni vseeno, od kod prihaja papir za našo proizvodnjo.

želijo zahtevnejše proizvode.

Mag. Marjan Šunta, novi

direktor podjetja Aero Papiroti, na vprašanje o načrtih uporabi

majmay 2011

Trubarja: obstati in ostati …

Prvič v zgodovini podjetja ste proizvedli več kot sto milijonov papirnatih vrečk. Ali to dokazuje oživljanje trga v panogi, rezultate intenzivnejšega trženja, novosti v prodajnem programu ali gre za naravno rast? Kakšni so trendi v prodaji v zadnjem letu?

Vsekakor je prvi razlog za takšen rezultat dobro delo. Aero Papiroti ima svojo prodajo razpršeno po celi Evropi. Za nas je pomemben slovenski trg, kjer smo prepoznavni in pokrivamo širok spekter uporabnikov papirnatih vrečk – mlinsko industrijo, trgovine in proizvajalce, ki uporabljajo papirnate vrečke za marketinške namene, ter trgovske verige, kjer se papirnate vrečke uporabljajo kot nosilni material za kupljene izdelke.

V zadnjem letu se je ekološka osveščenost ljudi dvignila na izjemno visoko raven, kar se kaže tudi v vse manjši uporabi plastičnih nakupovalnih vrečk. Vse več potrošnikov uporablja večnamenske vrečke, so pa tudi taki,

ki prisegajo na papirnate vrečke. Takih smo najbolj veseli.

Ali se je to pokazalo tudi pri prodaji vrečk PAPIPAK, pri vrečkah za hrano?

Tudi. V našem podjetju proizvajamo dve vrsti nosilnih papirnatih vrečk – vrečke z ravnim in vrečke z zvitim ročajem. Obe vrsti vrečk prodajamo na vse trge, kupci pa se na osnovi namena in tudi cene odločajo za vrsto, ki jim najbolj ustreza. Iz tega seveda izhaja tudi zanimanje za posamezne vrečke. Trend je zelo težko napovedati. V prednovoletnem času je vsekakor večje povpraševanje po vrečkah z zvitim ročajem, saj jih podjetja uporabljajo za promocijske namene in darilni program, za kar so te vrečke zelo primerne.

Trenutno sta naša največja trga za vrečko PAPIPAK za hrano Slovenija in Francija, kjer dobro prodajamo tudi vrečke za steklenice, saj so kupci z zadovoljstvom sprejeli rešitve, ki smo jih razvili za prenos hrane in steklenic.

Tako obstaja za vrečko PAPIPAK vložni karton, ki omogoča prenos lončkov za napitke brez polivanja in omogoča prostor tudi za sendviče oziroma hrano. V našem prodajnem segmentu sta poleg vrečk za eno steklenico tudi vrečki za dve in tri steklenice, ki vsebujeta vložne kartone. Ti kartoni omogočajo stabilnost vrečke in preprečujejo, da bi se steklenice med seboj dotikale in razbile. Na

Produktivnost dela v evropski papirni industriji se je v zadnjem desetletju povečala za 30 %.

v dogovoru z naročnikom, ostalo pa je stvar nas samih. Vseskozi je potrebno stremeti za večjo produktivnostjo in manjšim izmetom.

Vsaka vrečka, ki je definirana kot slaba kvaliteta in je ne prodamo kupcu, je direktni strošek za podjetje.

S tem poudarjate, da želi postati papirna industrija bolj zelena?

Da. Tu je nekaj zelo zanimivih podatkov, ki kažejo, kako je proizvodnja papirja in s tem seveda tudi naš izdelek okolju vse prijaznejši. Ve se, da je evropska papirna industrija največji proizvajalec in porabnik energije iz obnovljivih virov (bioenergije) v Evropi. Delež porabe biomase znaša v letu 2009 54,4 %. Od leta 1997 do 2008 je proizvodnja papirja v EU porasla za 60 %, poraba primarnih vlaken je padla za 18 %, povečala se je poraba recikliranih vlaken. Leta 1991 so iz tone lesa proizvedli 2 toni papirja, leta 2008 pa iz tone lesa pridobijo 3 tone papirja. Evropska papirna industrija lahko pozitivno pripomore k reševanju problemov podnebnih sprememb, saj je osnovna surovina – les – obnovljiva, rastoča, absorbira CO2 med rastjo ter ga shranjuje v izdelkih v celotnem življenjskem ciklu. Naj še dodam, da je tudi naše podjetje nosilec certifikata ISO 9001 in FSC. Mi smo zeleno podjetje.

Poleg celuloznih kraft papirjev uporabljamo pri proizvodnji vrečk tudi reciklirane papirje, s čimer skrbimo tudi za okolje. Papir je zgled zbiranja in reciklabilnosti. Od vsega zbranega embalažnega materiala, namenjenega recikliranju, predstavlja papir več kot polovico; več kot zbrano steklo, kovine in plastika skupaj.

Papir za vrečke kupujete zunaj, na Finskem in Slovaškem. Nihanja pri cenah papirja so velika, stroške povzroča logistika, pri uvozu papirja in pri izvozu produkta. Kako se izide ekonomija?

Že dlje kot eno leto smo tudi podjetje, ki ima certifikat FSC, kar pomeni, da nam ni vseeno, od kod prihaja papir za našo proizvodnjo.

Toliko, da ste se lahko odločili za novo naložbo, nakup flekso tiskarskega stroja. Kaj pomeni ta nakup za večjo konkurenčnost?

Pripomore tudi to, da je naklonjenosti do plastičnih nakupovalnih vrečk vse manj, kar pomeni, da naj bi imela papirnata prednost.

Vendar je znano, da je proizvodnja papirja energetsko zahtevna in okolju manj prijazna.

Koliko je Aero Papiroti zeleno podjetje?

Z novim tiskarskim strojem se bodo skrajšali pripravljalni časi, omogočene bodo hitre nastavitve, zmanjšani bodo materialni stroški.

S povečano kvaliteto tiskovine računamo na nov segment kupcev za proizvode z višjo dodano vrednostjo.

Papir je izdelan na sonaraven način in ustreza vsem kriterijem trajnostnega razvoja, papirna industrija pa vzorčni primer trajnostnega razvoja v industriji. Produktivnost dela v evropski papirni industriji se je v zadnjem desetletju povečala za 30 %. Pri proizvodnji papirja je skrb za kontrolirane vplive na okolje prvenstvenega pomena, zato so vse vrednosti pod predpisanimi vrednostmi BAT. Emisije CO2 v okolje so se od leta 2005 do 2008 zmanjšale za več kot 20 %, povečuje se delež obnovljive

Kakšni so globalni trendi na trgu nakupovalnih vrečk? Se plastika umika papirju?

Težko, a trenutno se.

Globalni trend v Evropi je vsekakor zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk. Zagotovo pa se ne bo to zgodilo v celoti. Še vedno so tu segmenti, kjer bo plastična vrečka ostala. Eden izmed razlogov je namen uporabe vrečke, druga pomembna stvar pa je cena prodajnega artikla in volumen papirnatih vrečk, ki je v primerjavi s plastičnimi vrečkami neprimerno večji. Mnogo uporabnikov

59

foto: arhiv podjetja

19 Naš osnovni material za izdelavo vrečk so kraft papirji. Na žalost v Evropi ni veliko proizvajalcev, zato smo uporabniki prisiljeni uporabljati kvaliteto, ki je na trgu. Na srečo nimamo težav v proizvodnji, saj je kvaliteta teh papirjev zelo dobra, temu primerne pa so tudi visoke cene. Pri sami racionalizaciji lahko deloma znižujemo gramature papirja, seveda

energije, nenehno se optimizirajo tehnološki procesi v smislu zapiranja vseh snovnih in energetskih tokov v proizvodnji. Moram povedati, da je preko 73 % evropskih papirnic okoljsko certificiranih (ISO 14001, ISO 9001, ISO 18001, FSC, Eco Label idr.).

Embalaža

Kot izrazit izvoznik se pri kupcih zagotovo srečujete z zahtevami po racionalizaciji materialov, zlasti˝manjših gramaturah, in po proizvodih, ki upoštevajo ekodizajn ter življenjski ciklus izdelka. Se odzivate? Kakšna je vaša vrečka za hrano, ki jo tržite kot prijazno okolju?

Globalni trend v Evropi je vsekakor zmanjševanje uporabe plastičnih vrečk. Zagotovo pa se ne bo to zgodilo v celoti.

nima temu primernih skladišč, veliko višji so tudi stroški transporta vrečk, tako da je delež stroška papirnate vrečke v ceni artikla previsok.

Toda pomembni so še nekateri elementi nakupovalnih vrečk, na katere so kupci najbolj pozorni – barve, ročaji, volumen, detajli ...?

Vsekakor sta pomembni nosilnost in velikost vrečke, kar je odvisno od artikla, za katerega je vrečka namenjena. Potem je važen videz vrečke, ki vključuje tisk, barvo ročke in kvaliteto izdelave. V celi verigi prodaje pa ne smemo zanemariti še celostnega servisa, ki ga lahko nudimo kupcu. Ta vključuje želene dobavne roke, usposobljeno prodajno osebje, tehnično svetovanje, organiziranje transporta, artikle in možnost nakupa artiklov iz zaloge. V ta namen smo posodobili našo kolekcijo, ki smo ji dodali nove formate in ji osvežili barve.

Kupci lahko tako izbirajo med vrečkami zelo živih barv, na zalogi imamo vrečke v eko naravnih tonih, izdelanih iz rjavega kraft in recikliranega papirja, na razpolago pa so še vedno tudi klasične barve, ki so uporabne za različne namene.

Velikosti vrečk so standardne, dodali smo še format 14 x 8 x 21. Format je zelo uporaben za prodajalce nakita, ur, za manjša darila in podobno. Posebnost Aero Papirotija je tudi, da poleg veleprodaje vršimo tudi maloprodajo. Na ta način omogočamo, da so papirnate vrečke dosegljive tudi tistim, ki imajo manjše potrebe, vendar zaradi tega niso prikrajšani za širino izbora tovrstnega izdelka.

Načrti?

Obstati in ostati, malo po Trubarju – za to nenehno izboljšujemo poslovne procese, skrbimo za izboljšave v tehnologiji in uvajamo nove trženjske pristope.

maj may 2011

ta način dobimo uporabno transportno enoto, ki ima atraktiven videz, saj vrečke lahko potiskamo z logotipom uporabnika, predvsem pa je taka vrečka cenejša od ostalih embalažnih enot, ki so na trgu – mislim predvsem na kartonske škatle.

Pri nas najstrožje vrednosti, v EU milejše foto: arhiv podjetja

20 59

okolje

Obraz

Ko se je lani na Madžarskem razlilo rdeče blato, se je slovenska javnost nemudoma obrnila proti Kidričevemu in jo je takoj zanimalo, kaj

dr. Marko Homšak

je s tamkajšnjim velikim odlagališčem na sredini Dravskega polja. Toda s tem je razkrila le nepoznavanje

Obraz

sedanjega stanja v tovarni,

ki na ekološkem področju že dve desetletji sledi najstrožjim

predpisom in izvaja vse predvidene ukrepe za varovanje okolja. Kot gosto ožilje so predpisi, normativi, meritve,

kontrole in poročila prepredli

celotno proizvodnjo aluminija, vse te žile pa se stekajo v roke pooblaščenca za varstvo okolja,

majmay 2011

dr. Marka Homška.

T

alum je že konec leta 2007 pridobil okoljevarstveno dovoljenje, kakršnega je poldrugo leto prej predpisal zakon o varstvu okolja. Tri mesece prej so v celotnem kompleksu Taluma domači in tuji presojevalci opravili certifikacijsko presojo za ekološki standard ISO 14001, ki ga je Talum sprejel kot sistem ravnanja z okoljem.

Po novem dovoljenja za vsako družbo posebej

»D

N

ovoljenje dokazuje, da Talum uporablja tehnologijo in naprave, ki jih je razvijal že dolga leta prej, da je lahko brez zapletov dobil dovoljenje za obratovanje vseh naprav pri izdelavi anod, proizvodnji aluminija v elektrolizah, za livarno … V dovoljenju so določeni ukrepi in zahteve za preprečevanje in zmanjševanje emisij, za ravnanje z odpadki, za učinkovito rabo vode in energije, dopustne mejne vrednosti emisij, obveznosti monitoringa ter vsi drugi pogoji za obratovanje.« Dovoljenje je izdano za deset let, a to ne pomeni, da je z njegovo izdajo vse opravljeno. »To je dinamični proces, ki se neprestano spreminja, in to na vseh straneh. Če se kaj spremeni pri nas, smo o tem dolžni obvestiti agencijo za okolje, če se spremenijo zakonska določila, če se spremenijo standardi, mejne vrednosti ali karkoli drugega, je to treba nemudoma sprejeti in vgraditi v celoten sistem,« pravi dr. Marko Homšak.

a podlagi dovoljenja mora imeti podjetje do podrobnosti izdelan program za ravnanje z okoljem in v njem še natančneje določene vse ukrepe in zahteve. Prav zdaj v Talumu pripravljajo nov program, ki bo veljal naslednja tri leta. Obenem pa pripravljajo obsežno dokumentacijo, s katero bodo na ARSO lahko sedanje enotno okoljevarstveno dovoljenje za Talum razdelili na posamične Talumove družbe. Po novem je Talum namreč organiziran kot koncern z delniško družbo kot matičnim podjetjem in dvanajstimi hčerinskimi podjetji, ki so družbe z omejeno odgovornostjo. Zaradi tega bo po črki zakona treba sedanje skupno dovoljenje razdeliti na posamična dovoljenja za posamične družbe. Tako kot ravnanje z okoljem se bo na posamična dovoljenja razdelilo tudi zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

O

sleherni potezi, meritvah, ukrepih in posebnostih mora biti redno vsako leto

21 celo vrsto za okolje in varstvo pri delu odgovornih ljudi, preko katerih tečejo nadzori in informacije. Predpisani so natančni postopki za njihovo stalno izpopolnjevanje in izobraževanje. Zaradi takega omrežja ni več nobenih zadreg pri stalnih ali izrednih inšpekcijskih pregledih, pri zagotavljanju merilnih podatkov in pri iskanju institucij, ki opravljajo posamične meritve. Dr. Marko Homšak je obenem direktor Talumovega inštituta kot hčerinske družbe, ki ima vrsto pridobljenih dovoljenj in certifikatov, da lahko opravlja meritve in nadzore v tovarni. »Sodelujemo z mnogimi zunanjimi inštituti in laboratoriji, ki za nas redno ali po potrebi opravljajo določene meritve, od inštituta za varstvo pri delu do zavoda za zdravstveno varstvo.« Nekatere stvari pa so tehnološko tako pripravljene, da dobivajo podatke neprekinjeno: iz elektroliz na dveh izpustih trajno merijo izpuste v zrak in to potem, ko zrak že preide čistilne naprave.

Razumni predpisi, večja konkurenčnost

59

rav zaradi te neenotnosti zdaj v nekaj državah EU pripravljajo posebno študijo, pod kakšnimi pogoji in parametri se uveljavljajo okoljevarstvena dovoljenja IPPC, kaj je pri tem treba meriti in na kakšne vrednosti, da bi poenotili njihov položaj po vsej uniji. »Velike razlike so med starimi in novimi članicami, znotraj posameznih pa celo razlike med severom in jugom.« Marko Homšak razkriva, da celoten sistem skrbi za okolje in za varstvo pri delu v Talumu predstavlja cel odstotek vseh stroškov. Talum je imel v lanskem letu 192 milijonov evrov prometa, kar pomeni, da z dvema milijonoma skrbi za okolje in varstvo pri delu in to zdaj, ko ima na vseh ravneh in na vsakem proizvodnem in delovnem mestu stvari tehnološko in organizacijsko urejene popolnoma v skladu s strogimi zahtevami in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Toda v javnosti se še vedno kot dolg rep za proizvodnjo aluminija v Kidričevem vleče prepričanje, da za okolje ne skrbi kaj preveč. »Skušamo dopovedati, da je zdaj bistveno drugače, kot je bilo nekoč, a iz tistih časov je ostalo vsaj nekaj prepričanja kot daljni odmev,« pravi dr. Marko Homšak.

Tega odmeva se je težko znebiti, zato so se po lanski madžarski nesreči z rdečim blatom tudi mnoge oči obrnile v Kidričevo. Toda tamkajšnje odlagališče rdečega blata je že dolgo zaprto, saj glinice iz boksita že dve desetletji ne delajo več, torej tudi rdečega blata kot odpadka ni več že toliko časa. Tako imenovane kidričevske halde imajo status zaprtega odlagališča, kar Talumu prav tako nalaga stalno opazovanje in merjenje vrednosti in stalno letno poročanje ARSO. V dveh desetletjih so odlagališče ozelenili in danes na njem stojijo tisoči in tisoči solarnih modulov, ki sončno sevanje spreminjajo v koristno energijo.

www.mollier.eu

Mollier d.o.o. Celje Opekarniška cesta 3, 3000 Celje tel.: 03 42 88 400, fax: 03 42 88 402 e-mail: info@mollier.eu

Nadzorujemo onesnaženost in varujemo okolje!

Meritve okoljskih parametrov emisij v okolje, meritve imisij in kakovosti voda!

Merjenje EMISIJ: CO, NO, NO2, O2, SO2, HCl, HF, TOC, Hg, relativna zračna vlaga, prah, temperatura, tlak, pretok dimnih plinov, …

Merjenje IMISIJ: SO2, NO2, NOX, CO, O3, PM10, NH3, relativna zračna vlaga, temperatura, hitrost in smer vetra, …

K

Merjenje kakovosti VODA: pH, temperatura,prevodnost, upornost, ORP, DO, TDS, motnost, globina, …

Velike razlike so med starimi in novimi članicami, znotraj posameznih pa celo razlike med severom in jugom.

Mollier d.o.o. Celje – Horiba GmbH partner Promocija

ljub enakim standardom in predpisom, ki veljajo za celotno Evropsko unijo, pa Marko Homšak poudarja, da skrb za okolje in varstvo pri delu ni povsod enaka, in dodaja, da se pri nas tudi zakonodajalec drži najstrožjih možnih predpisanih vrednosti. Tako na primer predpisi določajo zgornjo mejo celotnega prahu v ozračju na 20 miligramov na kubični meter in dodajajo le kot orientacijski podatek, da je tehnološko mogoče doseči le 5 miligramov.

Toda že od začetka letošnjega leta pri nas velja za zakonsko zgornjo mejo tisto, kar je za EU navedeno le kot tehnološka odličnost. V mnogih drugih državah se držijo predpisanih 20 miligramov. Seveda ni skrivnost, da si s tem pridobivajo določeno konkurenčno prednost na trgu, saj zagotavljanje toliko nižjih emisij zahteva najprej veliko tehnoloških izboljšav in investicij, potem pa še strogo spremljanje in nadziranje.

okolje

O sleherni potezi, meritvah, ukrepih in posebnostih mora biti redno vsako leto obveščena agencija za okolje.

P

majmay 2011

obveščena agencija za okolje. »Sistem poročanja je »obsežen«. Prve tri mesece v koledarskem letu je silna gneča. O vsem je treba poročati in to do točno predpisanih datumov,« pojasnjuje dr. Homšak in razlaga, kdaj in kako morajo biti naloge opravljene. Razvejeno omrežje ima navzdol od pooblaščenca za varstvo okolja še

V Sloveniji nekaterim malo brezplačnih kuponov mag. Mojca Vendramin

foto: Shutterstock

22 59

okolje

Trg z emisijami

Sistem trgovanja z emisijami EU (EU ETS) predstavlja mehanizem zmanjševanja emisij toplogrednih plinov velikih naprav in je ključni

Trg z emisijami

steber politike Evropske

unije v boju proti podnebnim

spremembam. Sistem postaja vse bolj kompleksen, zato želim

v tem prispevku predstaviti

njegov osnovni okvir in

pravila delovanja, najprej pa

s kronološkim pregledom

mejnikov podnebne politike

vse skupaj umestiti v okvir

politike Evropske unije na

področju boja proti podnebnim

spremembam.

Podnebna politika EU

• revizija in okrepitev sistema trgovanja z emisijami (EU ETS);1

L

• nova direktiva o obnovljivih virih energije;3

eta 2000 je bil sprejet Evropski program o podnebnih spremembah (European Climate Change Programme, ECCP), ki je pripeljal do sprejetja novih politik in ukrepov, vključno z evropsko shemo trgovanja z emisijami (EU Emissions Trading Scheme, EU ETS, v nadaljevanju ETS).

S

ciljem omejiti podnebne spremembe in povečati energetsko varnost ob hkratnem povečanju konkurenčnosti EU so predsedniki vlad držav članic EU marca 2007 sprejeli celovit pristop do podnebne in energetske politike.

Zavezali so se k prehodu EU v visoko energetsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo.

Sprejeli so t. i. cilje 20/20/20 do leta 2020, ki so naslednji: • zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v nadaljevanju emisije ali izpusti) za vsaj 20 % do leta 2020 glede na leto 1990; če bodo primerljive cilje sprejele tudi druge razvite države, države v razvoju pa prispevale svoj pravični delež, je EU pripravljena svoj cilj zvišati na 30 %;

• povečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020 na 20 %;

majmay 2011

• zmanjšanje rabe končne energije za 20 % do leta 2020 glede na pričakovano raven, skozi izboljšanje energetske učinkovitosti.

Z

1 mag. Mojca Vendramin, Ministrstvo za gospodarstvo

a implementacijo teh ciljev je bil s strani Evropskega parlamenta in Sveta decembra 2008 sprejet t. i. podnebno-energetski zakonodajni paket, ki je stopil v veljavo junija 2009. Podnebno- energetski zakonodajni paket sestavljajo:

• odločba o delitvi naporov: pokriva emisije iz sektorjev, ki jih EU ETS ne zajema;2 • pravni okvir za promocijo razvoja in varne rabe tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.4

S

tem zakonodajnim paketom se cilj zmanjšanja izpustov deli na zavezance, ki so vključeni v Evropski sistem trgovanja z izpusti (EU ETS), in na cilje držav članic za sektorje izven EU ETS. V okviru EU ETS je cilj za vse države članice skupen, in sicer zmanjšanje izpustov za 21 % do leta 2020 glede na leto 2005. Za sektorje izven EU ETS pa je cilj za posamezne države članice določen glede na stopnjo njihovega 1 Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Dostopno na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=O J:L:2009:140:0063:01:SL:HTML. 2 Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Dostopno na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=O J:L:2009:140:0136:01:SL:HTML. 3 Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in kasnejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ESE. Dostopno na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=OJ:L:2009:140:0016:0062:SL:PDF. 4 Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006. Dostopno na spletnem naslovu: http:// eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:20 09:140:0114:0135:SL:PDF.

23 e glede na prerazporeditev obveznosti zmanjševanja izpustov med državami po razvitosti so ocenjeni stroški doseganja ciljev v državah z nizkim BDP na prebivalca še vedno previsoki. Zato je v zakonodajo vgrajen še en instrument pravičnosti pri delitvi naporov med državami, in sicer se 10 % vseh emisijskih pravic v ETS porazdeli med države članice, katerih BDP na prebivalca je nižji od povprečja v EU. Na tej podlagi tudi Sloveniji pripadajo dodatne emisijske pravice, tako da je izhodiščna vsota pravic enaka 108 % njenih priznanih emisijskih dovoljenj v letu 2005.

E

vropski svet se je nato oktobra 2009 na podlagi stališča Medvladnega foruma za podnebne spremembe5, ki je v svojem poročilu (2007) pokazal, da bi morale razvite države znižati izpuste za 25 do 40 % do leta 2020 in za 80 do 95 % do leta 2050, zavezal k znižanju izpustov EU za 80 do 95 % do leta 2050 in hkrati omenil, da bi bilo potrebno emisije toplogrednih plinov do sredine stoletja znižati na okoli 2 toni na prebivalca.

Postopen prehod na kupovanje emisijskih pravic bo mogoč za industrijo in v okviru energetskega sektorja za ogrevanje.

V

pogodbah EU je bilo z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo decembra 2009, prvič zapisano, da je boj proti podnebnim spremembam eden od ciljev okoljske politike EU (člen 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Da podnebne spremembe predstavljajo pomembno politično vprašanje, je Evropska komisija potrdila tudi z ustanovitvijo ločenega generalnega direktorata za podnebne spremembe (februar 2010).

N

a podlagi priporočil Medvladnega foruma za podnebne spremembe je novembra 2009 tudi Državni zbor Republike Sloevenje sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb6. Ta predstavlja stališče Državnega zbora RS, ki se je zavzel, da bi morale razvite države znižati izpuste za 40 % do leta 2020 in vsaj za 80 % do leta 2050. Pri tem je Državni zbor od Vlade RS zahteval: • da čim prej pripravi strokovne podlage in analize o možnostih, stroških in koristih podnebnih ukrepov za Slovenijo do zmanjšanja izpustov za vsaj 80 % oziroma do leta 2050 in jih predstavi Državnemu zboru in javnosti, • da najkasneje do leta 2011 pripravi vse 5 Intergovernemental Panel on Climate Change, IPCC. 6 Uradni list RS, št. 95/2009.

S

Kopenhagenskim dogovorom je bilo nato decembra 2009 potrjeno, da je globalni cilj zaustaviti segrevanje ozračja pri 2 stopinjah Celzija. Ta dogovor sicer ni pravno zavezujoč, pridružilo pa se mu je 114 držav s skupnimi emisijami več kot 80 % globalnih emisij, vključno z ZDA, Kitajsko, Indijo in Brazilijo, zaradi česar ima veliko politično težo in je ključnega pomena za prihodnjo globalno delitev naporov pri ukrepanju proti podnebnim spremembam. Dogovoru se je kot del EU pridružila tudi Slovenija.

Prvo trgovalno obdobje (2005–2007)

K

ljub temu da se je prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola začelo leta 2008, je bilo med letoma 2005 in 2007 uvedeno poskusno obdobje trgovanja z emisijskimi pravicami.

Cilj poskusnega trgovanja ni bilo bistveno zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida, pač pa

E

vropska komisija je marca 2011 predstavila Evropski kažipot do nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050, v katerem predstavlja stroškovno učinkovite poti za dosego cilja EU zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % do leta 2050 glede na leto 1990. V načrtu, pripravljenem na podlagi ekonomskega modeliranja, scenarijev in analize stroškovne učinkovitosti, so opisane smernice za sektorske politike, nacionalne strategije ter dolgoročne naložbe.

59

kemikalij, vodika, amonijaka in aluminija, vključeni bodo tudi izpusti dušikovega oksida (N2O) iz proizvodnje kislin ter perfluoriranega ogljika iz proizvodnje aluminija.

okolje

N

relevantne strateške in programske dokumente, ki bodo zajemali izpolnjevanje zavez in ciljev v okviru novega globalnega sporazuma iz Kopenhagna.

Odlivanje ogljika pomeni selitev proizvodnje v države, ki glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov nimajo zavez (ali so te manjše). razviti infrastrukturo trga EU ETS in zagotoviti izkušnje, ki bi pripomogle k uspešnemu trgovanju z emisijskimi pravicami v prvem ciljnem obdobju.

Sistem trgovanja N z emisijami EU

E

vropski sistem trgovanja z izpusti (EU ETS) je prvi in največji mednarodni sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Zajema emisije CO2 iz naprav, kot so elektrarne, kurilne naprave, rafinerije nafte, proizvodnje železa in jekla, cementa, stekla, apna, opeke, keramike, celuloze, papirja in kartona. Teh naprav je približno 11.000 v 30 državah (27 držav članic EU ter Islandija, Liechtenstein in Norveška), izpustijo skoraj polovico emisij CO2 EU oz. 40 % skupnih emisij toplogrednih plinov EU. V letu 2012 se bo v sistem vključilo še letalstvo.

E

U ETS deluje na principu »cap and trade«.

To pomeni, da je določena zgornja meja oziroma je omejena količina toplogrednih plinov, ki jih lahko izpustijo tovarne, elektrarne in druge naprave v sistemu. V okviru te zgornje meje podjetja prejmejo pravice do emisij, ki jih lahko prodajo ali jih kupijo, če jih potrebujejo.

Omejena količina pravic zagotavlja, da imajo te vrednost, trgovanje pa, da se doseže optimalna razporeditev stroškov znižanja izpustov.

V

prvi in drugi fazi trgovanja v okviru ETS (2005–2012) so bila emisijska dovoljenja razdeljena brezplačno, zato je bila količina emisijskih pravic, s katerimi se je trgovalo na dražbah, majhna. V letu 2013 pa se bo obseg sistema trgovanja z emisijami razširil na nove sektorje in toplogredne pline. Tako bodo vključene še emisije CO2 iz naprav za proizvodnjo organskih

e glede na to, da je bil sistem trgovanja z emisijskimi pravicami zasnovan v izredno kratkem času, mnogi strokovnjaki menijo, da je sistem deloval dobro. Navkljub pozitivni oceni pa je imel sistem na začetku kar nekaj pomanjkljivosti. Ena od njih je bila ta, da je razdeljena količina emisijskih kuponov presegala količino dejanskih izpustov ogljikovega dioksida v posamezni državi članici, kar je bila v veliki meri posledica slabih evidenc emisij. Ob koncu poskusnega obdobja so emisijski kuponi zapadli in jih ni bilo mogoče prenesti v drugo obdobje.

Drugo trgovalno obdobje (2008–2012)

P

rvo ciljno obdobje Kjotskega protokola oziroma drugo obdobje trgovanja z emisijami toplogrednih plinov poteka od leta 2008 in se bo sklenilo leta 2012. V tem petletnem obdobju morajo članice EU doseči cilje zmanjšanja emisij v okviru zahtev Kjotskega protokola. EU ETS v drugem obdobju trgovanja v skladu z Direktivo 2004/101/ES priznava tudi kredite, ki jih je mogoče pridobiti iz naslova projekta skupnega izvajanja in mehanizma čistega razvoja, ter jih tako izenačuje z emisijskimi kuponi.

S

tem, ko je bilo vsaki državi članici prepuščeno, da sama določi celotno količino emisijskih kuponov, ki jih dodeli brezplačno, pa je prišlo do razlik med samimi članicami.

Multinacionalna podjetja so tako podvržena različnim pogojem v evropskem gospodarskem

majmay 2011

razvoja. Tako Sloveniji do leta 2020 dovoljuje zvišanje izpustov za 4 % glede na leto 2005.

24

prostoru, kar je privedlo do problemov konkurenčnosti in nastopanja na enotnem trgu.

Dodeljevanje brezplačnih kuponov je privedlo tudi do velikih dobičkov podjetij.

okolje

59

Trg z emisijami

Tretje trgovalno obdobje (2013–2020)

P

ravila za tretje trgovalno obdobje, ki bo potekalo med letoma 2013 in 2020, določa v okviru podnebno-energetskega svežnja v letu 2009 sprejeta prenovljena EU ETS trgovalna shema7. Pravila temeljijo na progresivnem omejevanju emisij iz energetskega in proizvodnega sektorja, s ciljem doseči 21-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2020 glede na leto 2005. Ta cilj predstavlja dve tretjini cilja EU 20 % do leta 2020 glede na leto 1990.

O

snovna sprememba v sistemu je prehod od razdelitve brezplačnih pravic za izpuste na sistem kupovanja teh pravic na dražbah.

Prehod bo v nekaterih sektorjih postopen, kar je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju.

Tako bo v začetku tretjega trgovalnega obdobja približno polovica emisijskih pravic podeljena oz. kupljena na dražbah. Z novim sistemom razdelitve pravic bo odpravljen učinek, s katerim so naprave, ki so imele največje izpuste, dobile tudi največ brezplačnih emisijskih pravic.

P

ostopen prehod na kupovanje emisijskih pravic bo mogoč za industrijo in v okviru energetskega sektorja za ogrevanje. V teh sektorjih bodo pravice dodeljene brezplačno na podlagi ambicioznih meril oz. »benchmarkov« (količina izpustov toplogrednih plinov na podlagi učinkovitosti naprave). Obrati, ki izpolnjujejo merila (in s tem sodijo med 10 % najbolj učinkovitih naprav v EU), bodo tako vse pravice prejeli brezplačno. Naprave, ki ne izpolnjujejo merila, bodo imele primanjkljaj pravic, kar bodo lahko rešile bodisi z znižanjem emisij (npr. z investicijo v učinkovitejšo napravo) bodisi z nakupom dodatnih pravic. Z metodo benchmark so tako oblikovani ustrezni signali za prehod v nizkoogljično družbo.

N

ekoliko podrobneje predstavljene osnovne spremembe pravil v ETS, ki začnejo veljati z letom 2013, so naslednje:

majmay 2011

1. Enotna omejitev emisij in razdelitvena pravila S prenovljeno direktivo se bo omejitev emisij določala na ravni EU in ne preko razdelitvenih načrtov posameznih držav članic.

To pomeni, da se bodo ista pravila, ki so oblikovana na ravni EU, uporabljala v vseh državah članicah EU. To je ena od pomembnih strukturnih izboljšanj veljavne sheme, ki bo prispevala k večji transparentnosti 7 Direktiva 2009/29/ES z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

sistema. Omejena količina emisijskih pravic za leto 2013 je bila določena na 2,04 mrd. in se bo vsako leto zmanjšala za 1,74 % povprečne letne skupne količine pravic, ki jih izdajajo države članice v obdobju 2008–2012. V absolutnem smislu to pomeni, da se bo število pravic vsako leto zmanjšalo za dobrih 37 milijonov. To letno zmanjševanje se bo nadaljevalo tudi po letu 2020 in je lahko predmet revizije najpozneje do leta 2025.

Obrati, ki opravljajo dejavnosti, določene kot izpostavljene odlivanju ogljika, bodo emisijske kupone pridobili brezplačno ob upoštevanju merila najboljše razpoložljive tehnologije oz. glede na t. i. benchmark.

2. Razdelitev emisijskih pravic za energetski sektor Energetski sektor v večini držav bo od leta 2013 naprej vse emisijske kupone pridobil z nakupi na dražbah. Izjema oz. prehodno obdobje je možno za nekatere nove države članice (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Romunija), kjer bo energetski sektor v letu 2013 z dražbami pridobil le 30 % emisijskih pravic, ta delež pa se bo postopoma dvigoval do 100 % nakupov na dražbah v letu 2020.

Obrati, ki bodo uveljavljali koristi do brezplačne dodelitve na podlagi te izjeme, pa morajo vlagati v projekte za posodobitev proizvodnje električne energije v svoji državi v višini vrednosti pravic, ki bi jih sicer morali kupiti na dražbah.

3. Razdelitev emisijskih kuponov za industrijski sektor Za industrijo bo prehod na sistem dražb postopen: leta 2013 bo industrija upravičena do brezplačnih kuponov v višini 80 % osnove, ki bo določena glede na 10 najbolj učinkovitih obratov oz. naprav v EU v posameznem proizvodnem sektorju (benchmark). Do leta 2020 bo delež brezplačnih kuponov znižan na 30 %, z letom 2027 pa bo morala tudi industrija emisijska dovoljenja v celoti kupovati na dražbah. To pravilo velja za industrijo, ki ji ne preti resna nevarnost »odlivanja ogljika«, tj. prenosa proizvodnje in s tem emisij izven meja EU. 4. Razdelitev emisijskih pravic za sektorje, ki jim preti nevarnost odlivanja ogljika Odlivanje ogljika pomeni selitev proizvodnje v države, ki glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov nimajo zavez (ali so te manjše). To se bo zgodilo zaradi višjih stroškov, s katerimi bodo soočeni

proizvajalci, predvsem v energetsko intenzivnih panogah. Višji stroški bodo posledica dvojega: neposrednega učinka zaradi trgovanja z dovoljenji oz. stroška nakupa emisijskih dovoljenj in posrednega učinka zaradi višjih cen energije, predvsem električne. Industrija, ki je izpostavljena svetovni konkurenci, bo v nasprotju z energetskim sektorjem težje prenesla te stroške v cene svojih proizvodov. Zato bodo lahko nekatere energetsko intenzivne panoge v EU ogrožene, če druge razvite države in drugi veliki onesnaževalci, ki izpuščajo toplogredne pline, ne bodo sprejeli primerljivih ukrepov za zmanjšanje svojih emisij.

Politika EU je to industrijo zaščitila oz. zmanjšala vpliv na povečanje stroškov te industrije v razmerju do konkurentov zunaj EU z odločitvijo o dodelitvi brezplačnih emisijskih pravic. Poleg zaščite industrije gre pri tem tudi za okoljsko celovitost in koristi ukrepov EU, saj bi selitev industrije v države, kjer industrija ni izpostavljena enakim omejitvam emisij, imelo za posledico povečanje globalnih emisij.

V skladu z direktivo ETS velja sektor ali del sektorja za izpostavljenega visokemu tveganju odlivanja ogljika, če se bodo zaradi trgovanja z izpusti stroški njegove proizvodnje povečali za več kot 5 % njegove bruto dodane vrednosti in če trgovinska intenzivnost z državami, ki niso v EU (vrednost izvoza v države izven EU in uvoza iz držav izven EU, deljena z vrednostjo skupnega prometa in uvoza), na ravni celotne EU presega 10 %.

Upravičeni bodo tudi tisti, katerih stroški proizvodnje (glede na dodano vrednost) se bodo povečali za 30 % in več – ne glede na trgovinsko intenzivnost –, ter tisti sektorji, katerih trgovinska intenzivnost z državami izven EU presega 30 % – ne glede na povečanje stroškov.

Na podlagi teh kriterijev je Evropska komisija konec leta 2009 sprejela odločbo8, ki vsebuje seznam sektorjev, ustrezajočih kriteriju izpostavljenosti odlivanju ogljika.

Seznam obsega 164 industrijskih sektorjev na ravni klasifikacije dejavnosti SKD-4. Ta industrija predstavlja približno četrtino vseh emisij, vključenih v ETS, in približno tri četrtine vseh emisij iz industrije, ki je vključena v ETS. Obrati, ki opravljajo dejavnosti, določene kot izpostavljene odlivanju ogljika, bodo emisijske kupone pridobili brezplačno ob upoštevanju merila najboljše razpoložljive tehnologije oz. glede na t. i. benchmark. Ta je določen na ravni povprečja 10 % najboljših naprav v EU z vidika emisijske učinkovitosti. Tako benchmark predstavlja merilo 8 Dostopno na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa. eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:001:0010:0 018:SL:PDF.

60 %

V

40 % 20 % 0%

Cementarne Pr. apna

Jeklarne

Stekrarne Opekarne

Pr. Papirnice Pr. mineralna Aluminija volna

Kemična industrija

Ostalo

Slika: Preliminarna ocena učinka meril in alokacijskih pravil na slovensko industrijo Vir: http://www.svps.gov.si/fileadmin/svps.gov.si/pageuploads/Analiza_SVPS-20-30_.pdf.

oz. prag za stopnjo brezplačnih dodelitev za posamezno napravo in je določen na ravni proizvoda, kjer je to izvedljivo.

Največji primanjkljaj brezplačnih emisijskih kuponov v Sloveniji naj bi imel sektor proizvodnje papirja in kartona.

Merilo na ravni izdelka tako predstavlja povprečne izpuste toplogrednih plinov za 10 % najuspešnejših obratov v EU, ki proizvajajo ta izdelek. Merila uspešnosti so razvita na podlagi načela »en proizvod = eno merilo«, kar pomeni, da merilo ne razlikuje glede na tehnologijo ali uporabljeno gorivo niti glede na velikost obrata ali glede njegove geografske lokacije.

Pravila dodeljevanja brezplačnih emisijskih pravic

K

onec decembra je Evropska komisija predstavila osnutek odločbe o harmoniziranih pravilih za dodelitev brezplačnih emisijskih pravic. Količina dodeljenih brezplačnih pravic bo določena na osnovi merila oz. benchmarka na ravni izdelka (teh je 52) in historičnih podatkov o njegovi proizvodnji9. Merilo izhaja iz podatkov o proizvodnji na ravni EU za leti 2007 in 2008, in sicer je bila vrednost določena na ravni povprečja 10 % naprav, ki so dosegale najnižje emisije za proizvodnjo določenega proizvoda. Če obrat proizvaja tudi izdelke, ki nimajo določenega merila, se bodo dodatne pravice določile na osnovi porabljene toplote ali 9 Mediana za obdobje 2005–2008 ali 2009–2010.

goriva za proizvodnjo tega izdelka (t. i. alternativni pristopi). Dodelitev emisijskih pravic pa bo mogoča še na osnovi proizvodnih procesov (ki niso povezane z rabo energije). Emisije iz proizvodnih procesov se sicer upoštevajo že pri merilu na ravni izdelka, ne pa tudi pri merilu na osnovi toplote in goriv.

T

ako obstajajo štiri metode dodelitve brezplačnih emisijskih pravic – merilo izdelka (po ocenah zajema okrog 75 % dodeljenih pravic industrije, vključene v ETS) in trije alternativni pristopi: toplotno merilo (zajema okrog 20 %), merilo goriva (zajema okrog 5 %) in merilo proizvodnih procesov (manj kot 1 %).

N

a osnovi teh pravil mora vsaka država članica EU do konca septembra oblikovati nacionalne izvedbene ukrepe, na osnovi katerih bo določena količina brezplačnih pravic, do katerih bo upravičena posamezna naprava, vključena v ETS.

N

a podlagi teh preliminarnih določenih količin brezplačnih pravic na nacionalni ravni bo Evropska komisija ugotovila, ali bo potrebno uporabiti še medsektorski korekcijski faktor, ki se bo potem uporabil za vse dodeljene količine pravic naprav, vključenih v ETS, ki niso proizvajalci električne energije. Količina emisijskih pravic industrije namreč ne sme presegati količine, določene z direktivo10. V primeru, da bo na osnovi preliminarnih nacionalnih alokacij pravic ugotovljeno, da je vseh brezplačnih pravic več, kot je dovoljeno, bo za vse emisije naprav, ki ne proizvajajo električne energije, torej ne glede na to, ali je industrija izpostavljena odlivanju ogljika ali ne, uporabljen še t. i. medsektorski korekcijski faktor. Ta se bo lahko uporabljal samo v določenih letih v obdobju 2013–2020 in bo lahko po posameznih letih različen. Tako bo končna količina brezplačnih emisijskih pravic, do katere bodo upravičene posamezne naprave, znana šele v letu 2012.

10 Celotna količina emisijskih pravic za ETS (ETS cap; ki je določena na ravni emisij 2005–2007 in se vsako leto od 2013 naprej zmanjša za 1,74 %) x delež emisij naprav, ki niso proizvajalci električne energije.

59

25 80 %

okviru ocene ekonomskih učinkov morebitnega prehoda EU na ambicioznejši cilj glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je Služba vlade RS za podnebne spremembe objavila tudi rezultate analize Elektroinštituta Milana Vidmarja, s katero je bil ocenjen vpliv benchmarkov oz. meril in načina brezplačne dodelitve emisijskih kuponov na slovensko industrijo11.

11 Dostopno na spletnem naslovu: http://www.svps.gov.si/ fileadmin/svps.gov.si/pageuploads/Analiza_SVPS-20-30_.pdf.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/109

The Emissions Market

In Slovenia, Some have Few Free Emission Allowances 1. Emission allowances for the energy sector From 2013 onwards and in the majority of countries, the energy sector will obtain all carbon emission allowances by buying them at auctions.

An exception or a transition period is available only to some new Member States (Bulgaria, Cyprus, the Czech Republic, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Malta, Poland and Romania), where the energy sector will obtain only 30% of emission allowances through auctions in 2013, with the share gradually increasing to 100% at auctions in 2020. The facilities that will claim free emission allowances pursuant to this exception need to invest into modernisation projects for electricity production in their country in the amount of the value of the allowances that they would otherwise have to have bought at auctions.

2. Emission allowances for the industrial sector The industrial sector will only gradually move in to the auction system. In 2013, the industrial sector will be entitled to free emission allowances equalling 80% of the base, which will be determined with regard to the 10 most efficient facilities or plants in the EU in an individual production sector (benchmark). By 2020, the share of free allowances will be reduced to 30%, and in 2027, the industrial sector will have to start buying all of its emission allowances at auctions. This rule applies to industries that are not in danger of serious carbon leakage, i.e. the transfer of production and thus emissions across EU borders.

majmay 2011

delež alokacije glede na izhodišče emisije

100 %

okolje

Vpliv na slovensko industrijo

120 %

Vlog veliko več, kot so pričakovali Jože Volfand

foto: Shutterstock

26 59

okolje

Spodbude Eko sklada zelenim naložbam

Zanimanje za posojila in nepovratne subvencije za

Spodbude Eko sklada zelenim naložbam

zelene naložbe pravnih oseb in

občanov je nad pričakovanji,

tako da Eko sklad že za lani ni

mogel obdelati vseh vlog. Kar nekaj časa je trajalo, da so

lahko angažirali nekaj dodatnih delavcev, a tudi vloge so tako

nepopolne, da zahtevajo od

vlagateljev dopolnitve. Vendar Franc Beravs, direktor Eko

sklada, obljublja, da bodo do jeseni nadoknadili zamujeno.

Bistvenih sprememb v razpisih v letu 2011 ni, za kreditiranje okoljskih naložb in nepovratne

subvencije pa je na razpolago

majmay 2011

40 milijonov evrov.

Kaj je pokazala bilanca podeljevanja posojil in subvencij Eko sklada v letu 2010 glede na namen posojila in kaj kaže struktura prosilcev (pravne osebe, gospodinjstva)? Iz katerih regij je največ vlog?

V letu 2010 je Eko sklad odobril za 21,2 mio EUR ugodnih kreditov. V primerjavi z letom 2009 je ta znesek nižji za 22 %. Razloga za manjši obseg kreditiranja okoljskih naložb v letu 2010 sta dva. Prvi je pri kreditiranju okoljskih naložb občanov, ki so jim bile v letu 2010 za istovrstne naložbe na voljo tudi nepovratne finančne spodbude. Glede na dejstvo, da se kredit Eko sklada in nepovratna sredstva pri posamezni naložbi izključujeta, so se občani raje odločali za pridobitev nepovratnih sredstev. Drugi razlog je gospodarska kriza, ki se pri pravnih osebah kaže v njihovem slabšem finančnem položaju, zato se v tem času v manjši meri odločajo za okoljske naložbe. Poleg tega pa vse pravne osebe ne morejo zagotoviti ustreznega zavarovanja vračila kredita. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je bil pri

pravnih osebah, samostojnih podjetnikih in zasebnikih tudi v letu 2010 izkazan velik interes po kreditih Eko sklada, kar je pokazala prodana razpisna dokumentacija za 118 okoljskih naložb s skupnim predvidenim zneskom kreditov za skoraj 70 milijonov EUR. To pomeni, da je sklad občanom namenil manj kreditov.

Da. V letu 2010 je potekalo pretežno kreditiranje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov, saj je bilo le 19 % vseh pogodbeno angažiranih sredstev Eko sklada v tem letu namenjenih občanom. Največ kreditnih sredstev (26,5 %) je bilo namenjenih za naložbe na območju Savinjske regije, sledi Pomurska regija s 17,6 % ter Osrednjeslovenska regija s 15,7 %. Če pa kredite Eko sklada, za katere so bile v letu 2010 podpisane kreditne pogodbe, razvrstimo po posameznih področjih varstva okolja, potem jih je bilo 90,9 % v skupnem znesku 19,7 milijonov EUR namenjenih naložbam v varstvo zraka in podnebja, za naložbe na področju ravnanja z odpadki je bilo namenjeno 1,8 milijona EUR

Veliko. Na podlagi sprejetega Programa za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud

Eko sklad je v letu 2010 nadaljeval tudi z izplačili nepovratnih sredstev občanom, ki so zaključili sofinancirane naložbe po javnem razpisu 1SUB-OB08.

V letu 2010 je bilo realiziranih 1.520 teh izplačil v skupnem znesku 2,9 milijonov EUR.

Franc Beravs

Za nepovratna sredstva je bilo izjemno zanimanje.

podpisane za 7.388 vlog v skupni vrednosti 9,1 mio EUR, izplačanih pa je bilo skupaj več kot 7,0 mio EUR nepovratnih sredstev 6.645 vlagateljem. Poleg tega je bilo več kot 4.300 vlagateljev pozvanih na dopolnitev nepopolnih vlog, 378 vlog pa je bilo zavrnjenih oziroma zavrženih, saj vloge niso izpolnjevale pogojev javnih pozivov.

Kompostnik bioloških odpadkov Biološki odpadki, ki nastanejo v gospodinjstvu, se lahko na balkonu stanovanja ali pred hišo kompostirajo v gospodinjskih hišnih kompostnikih Gaja, ki so narejeni po principu švedskih večjih samokompostirnih naprav Big Hanna. Kompostira se lahko zeleni vrtni in kuhinjski odpad, lesni pepel, kavna usedlina, čajni filter, papirnate brisačke in vrečke, pokvarjeni živilski izdelki idr.

Obvezna sestavina pa je pest ali dve lesnih peletov ali žagovine, ki povzroči, da mikroorganizmi začnejo delovati. Prične se vretje in odpadki začnejo razpadati. Temparatura pri tem doseže do 60 stopinj Celzija. Odpadki se v osmih ali desetih tednih spremenijo v uporaben humus za rože, vrt, drevesa in zelenice. (Vir: www.kompostniki.com)

27 59

foto: osebni arhiv

ali 8,6 %, za področje vodnega okolja pa je bilo namenjenih skupaj le 0,1 milijona EUR, kar predstavlja 0,6 % v letu 2010 pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada.

okolje

eko produkti

Toda zaostanek je velik.

Eko sklad je v letu 2010 nadaljeval tudi z izplačili nepovratnih sredstev občanom, ki so zaključili sofinancirane naložbe po javnem razpisu 1SUB-OB08. V letu 2010 je bilo realiziranih 1.520 teh izplačil v skupnem znesku 2,9 milijonov EUR. Zakaj Eko sklad ni uspel rešiti vseh prošenj?

Kje je glavni vzrok za zamude, kdaj bodo prosilci dobili odgovore in koliko sredstev od predvidenih za leto 2010 je sklad realiziral?

Na vse tri javne pozive iz leta 2010 je pravočasno prispelo skupaj 20.428 vlog, kar je 8.400 vlog več, kot smo načrtovali. Na javni poziv 3SUB-OB10 je prispelo 4.265 vlog, na javni poziv 4SUB-OB10 je prispelo 15.724 vlog in na javni poziv 5SUB-OB10 439 vlog.

Na vseh treh javnih pozivih je bilo do konca leta 2010 odobrenih 7.563 vlog, za katere je bilo dodeljenih skupaj 9,3 mio EUR nepovratnih sredstev od skupaj razpisanih 18 mio EUR. Pogodbe za dodelitev pravice do nepovratne finančne spodbude so bile

Velik razkorak med prejetimi in odobrenimi vlogami je posledica dolgotrajnih postopkov pri pridobitvi soglasja za zaposlitev dodatnih 15 delavcev za določen čas. Kadrovska vrzel je bila zapolnjena šele v mesecu juliju. Do takrat pa je Eko sklad prejel skoraj 7.000 vlog, kar je onemogočilo obdelavo vlog v rokih, ki so določeni v javnih pozivih. Poleg tega ugotavljamo, da so vloge pogosto nepopolne, zato je potrebno večino vlagateljev pozvati k dopolnitvi vloge.

Postopek do izdaje odločbe in pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude je za takšne vloge praktično enkrat daljši kot sicer. Trenutno je okrog 6.000 vlog še neobdelanih, vendar jih bomo predvidoma obdelali do jeseni.

Velik razkorak med prejetimi in odobrenimi vlogami je posledica dolgotrajnih postopkov pri pridobitvi soglasja za zaposlitev dodatnih 15 delavcev za določen čas.

V letošnjih razpisih je nekaj sprememb. Zakaj sklad ne sofinancira več plastičnih oken?

Lesena so bistveno dražja. Ali so na odločitev vplivali ekonomski, okoljski ali drugi razlogi?

Edina večja sprememba v primerjavi s pogoji dodeljevanja nepovratnih sredstev v letu 2010 je pri zamenjavi zunanjega stavbnega pohištva. Z namenom spodbujanja vgradnje naravnih materialov in s ciljem doseganja večjega deleža uporabe naravnih materialov in tudi z vidika trajnostne gradnje oziroma obnove stavb javni poziv za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud vključuje le spodbujanje

Energijsko varčen pralni stroj Pralni stroji so nepogrešljiv del vsakega gospodinjstva, so pa tudi veliki porabniki vode in električne energije. Zato je uporaba energetsko učinkovitega pralnega stroja eden pomembnih vidikov ohranjanja naravnih virov in nižjih stroškov. Pralni stroji z oznako Eco Care in energijsko učinkovitostjo A+ v primerjavi s starejšimi aparati prihranijo do 16 % energije in 37 % vode.

Odlika teh aparatov pa je njihova varčnost v celotnem življenjskem ciklu – od načrtovanja do uporabe in možnosti recikliranja oziroma ponovne predelave. (Vir: www.gorenje.si)

Izbor je uredniški in ni plačan.

majmay 2011

občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom doseganja prihrankov energije v letu 2010 ter objavljenih treh javnih pozivov za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah je bilo v letu 2010 prejetih več kot 20.400 vlog. To je bistveno preseglo 12.000 načrtovanih vlog občanov. Do konca leta 2010 je bilo pozitivno rešenih 7.563 vlog. Prejemnikom pravice do nepovratne finančne spodbude, ki so pravočasno in pravilno zaključili sofinancirane naložbe in predložili ustrezno dokumentacijo, pa je bilo v letu 2010 skupaj izplačano več kot 7 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Od tega 3,7 mio EUR za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva in 1,4 mio EUR za toplotno izolacijo fasade pri obnovi stanovanjskih stavb.

28 59

okolje

vgradnje lesenih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev in ne več zunanjega stavbnega pohištva iz PVC ali kovinskih materialov pri zamenjavi obstoječega stavbnega pohištva v primeru obnove obstoječih stavb.

Poleg tega je dodatno postavljena tudi zahteva glede energijsko učinkovite vgradnje lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri zamenjavi obstoječega v skladu s smernicami RAL, ki opredeljujejo vodo in vetrno odpornost proti zunanjim vplivom, toplotno in zvočno izolativnost ter hkrati paroneprepustnost vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva proti ogrevanim bivalnim prostorom.

Bo tudi nov energetski program Slovenije vplival na politiko sklada, še posebej, ker je Slovenija določila ambiciozne cilje pri razvoju oziroma rabi obnovljivih virov energije?

Med temeljnimi cilji nacionalnega energetskega programa sta tudi okoljska trajnost in boj proti podnebnim spremembam. Usmeritve iz programa na tem področju bodo podlaga za oblikovanje bodoče poslovne politike sklada pri spodbujanju naložb na področju rabe in proizvodnje energije.

Katere so prednostne naloge sklada v letu 2011?

Naloge Eko sklada so opredeljene v sprejetem poslovnem in finančnem načrtu za to leto, ki ga je potrdila Vlada RS 9. decembra 2010.

Dejavnost Eko sklada, ki je bila vse od njegove ustanovitve usmerjena izključno na ugodno kreditiranje okoljskih naložb, se zadnja leta dopolnjuje z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud. V letu 2008 je bila spremenjena vrsta zakonov, ki so vplivali na delovanje Eko sklada. Spremenjeni in dopolnjeni Zakon o varstvu okolja določa nove finančne instrumente, ki jih lahko Eko sklad uporablja pri svojem delovanju, med drugim lahko dodeljuje tudi nepovratna sredstva. Spremenjeni energetski zakon nalaga Eko skladu naloge spodbujanja izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih električne energije in toplote iz distribucijskih omrežij, plina in tekočih goriv. Spremenjeni rudarski zakon pa Eko sklad pooblašča za finančno upravljanje sredstev, pridobljenih iz plačila za sanacijo posledic rudarskih del. Poleg tega je bil v letu 2008 sprejet Nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost za obdobje do leta 2016, ki Eko

skladu nalaga izvajanje vrste aktivnosti iz tega programa. Nadalje, v letu 2010 sprejete spremembe in dopolnitve energetskega zakona Eko skladu dodeljujejo tudi naloge pregledovanja in potrjevanja programov, ki jih bodo v letu 2010 veliki zavezanci skladno z uredbo pripravljali in v letu 2011 izvajali sami.

In koliko je sredstev?

V letu 2011 je Eko sklad za kreditiranje okoljskih naložb zagotovil najmanj 28 milijonov EUR, za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah pa je predvidenih najmanj 12 mio EUR po programu, ki je sestavni del poslovnega in finančnega načrta.

Zmanjšajte nepotrebne stroške za energijo!

UGODNI KREDITI

majmay 2011

NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDE Občanom so na voljo nepovratna sredstva za različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.

Obiščite spletno stran Eko sklada www.ekosklad.si ali pokličite po telefonu (01) 241 48 20. Za vas še vedno na isti lokaciji, z novim naslovom Bleiweisova cesta 30, Ljubljana.

Promocija

Za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja so na voljo ugodni krediti Eko sklada za občane in podjetja.

tatistike članic EU kažejo, da količine nastalih odpadkov naraščajo sorazmerno z gospodarsko rastjo. Čeprav gre vse več odpadkov v predelavo, se skupne količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih, bistveno ne zmanjšujejo. V bližnji prihodnosti bo izraba odpadkov kot surovine nujna in neizogibna.

Odprto ostaja le vprašanje, kako to spodbuditi in olajšati ob zagotavljanju ustrezne zaščite zdravja ljudi in okolja. Pri tem se je določena praksa na področju odpadkov že uveljavila.

Odkar se je pričela izvajati krovna direktiva na področju odpadkov, so se postopoma usidrala načela in pravila ravnanja z odpadki.

Prvi predpis, ki je urejal to področje pri nas, je bil Zakon o ravnanju z odpadki (Ur. l SRS, št. 8/1978), ki je bil oblikovan po avstrijskem vzoru in je sledil načelom krovne evropske direktive iz leta 1975.

vezano na dokazljivem sledenju in upoštevanju meril najboljših razpoložljivih tehnik.

Z

ahteve po izpolnjevanju visokih okoljskih standardov v napravah, kjer se izvaja ravnanje z odpadki, se utrjuje v novi direktivi IPPC, direktivi 2010/75//EU, ki govori o emisijah iz industrije. Direktiva, ki mora biti prenesena v slovenski pravni red najkasneje do začetka januarja 2013, določa 6 dejavnosti na področju ravnanja z odpadki, ki morajo pridobiti celovito okoljevarstveno dovoljenje.

V okviru posameznih dejavnosti so našteti postopki ravnanja, ki med drugimi zajemajo mešanje, prepakiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje odpadkov.

N

ova krovna direktiva o odpadkih še ni bila prenesena v naš pravni red. Medtem ko definicija odpadka ostaja nespremenjena, krovna direktiva o odpadkih, 2008/98/ES, uvaja dva nova pojma, ki naj bi zagotovila premik k večjemu deležu reciklaže. To sta stranski proizvod in status prenehanja odpadka.

S foto: Shutterstock

transki proizvod je snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, v katerem glavni namen ni proizvodnja tega izdelka. Zagotovljena mora biti njegova nadaljnja neposredna uporaba, ki mora biti zakonita in ne sme povzročati škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.

O

Predelavo odpadkov v večjih industrijskih napravah poleg krovne direktive o odpadkih ureja t. i. IPPC direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru nad onesnaževanjem.

Izdana dovoljenja IPPC za večje naprave med drugim vključujejo tudi postopke predelave odpadkov v napravi. Veljavnost teh dovoljenj je časovno omejena in njihovo podaljševanje

29 59

Antonija Božič Cerar1

dpadku lahko preneha status odpadka, če zanj obstaja možnost nadaljnje uporabe, tehnološki postopek predelave, standard, ki določa tehnične/tržne lastnosti snovi ali izdelka ter trg ali povpraševanje. Študija EU o tokovih odpadkov, za katere bi bilo smiselno preveriti možnosti prenehanja statusa odpadka, je prepoznala okoli 60 različnih tokov odpadkov, kjer bi enotna merila za določitev prenehanja statusa odpadka lahko pripomogla k njihovi večji predelavi. Prednostno obravnavo so dobili materialni tokovi odpadkov, ki se kot surovine že predelujejo v industrijskih napravah. Pri teh odpadnih tokovih je pričakovati, 1 Antonija Božič Cerar, služba za varstvo okolja GZS

da bodo merila temeljila predvsem na zagotavljanju kakovosti odpadnih materialov pred njihovim vstopom v proizvodni postopek.

Z

a vsak izbrani odpadni materialni tok (papir, plastika, kovine, steklo idr.) je napovedana priprava strokovnih izhodišč, z naborom relevantnih meril za njihovo prekvalifikacijo v surovine. Študiji za odpadno železo in aluminij ter za odpadni papir sta že izdelani in objavljeni. Izsledki študije za odpadno železo, jeklo in aluminij se odražajo tudi v uredbi sveta št. 333/2011 za te materiale, ki bo stopila v veljavo po 9. oktobru 2011.

P

oleg naštetih materialnih tokov je napovedana priprava strokovnih izhodišč z merili oziroma postopki za pretvorbo gradbenih odpadkov v uporabne gradbene agregate, bioloških odpadkov v kompost in gorljivih odpadkov v goriva.

M

edtem ko je po stari direktivi prenehal status odpadka šele po njegovi predelavi v proizvodnem procesu, nova direktiva prenaša to možnost na samo pripravo odpadkov, ki kot surovine z ustrezno kakovostjo vstopajo v proizvodni proces.

V

skladu z evropsko uredbo bodo lahko podjetja, ki bodo izvajala ustrezne postopke v okviru preverjenih sistemov kakovosti izvedla prekvalifikacijo odpadkov, ki ustrezajo določenim merilom v surovine, kar bo olajšalo, sprostilo in poenotilo predvsem čezmejno trgovanje s temi materiali. Uredba predvideva preverjanje postopkov, ki so potrebni za prekvalifikacijo odpadka s strani zunanjega akreditiranega preveritelja.

O

b prekvalifikaciji odpadka v surovino mora proizvajalec preveriti, ali ima kakšne obveznosti, ki izhajajo iz evropske uredbe REACH, ki ureja področje kemikalij.

Uredba REACH narekuje, da morajo proizvajalci in uvozniki več kot ene tone snovi na leto opraviti registracijo. V pomoč jim večja evropska panožna združenja pripravljajo posebna navodila, standardne obrazce in generične varnostne liste za posamezne materialne tokove.

majmay 2011

foto: arhiv Fit media

S

okolje

ko Odpadek ali LUM surovina, to je zdaj vprašanje na Kolumna

Kdor upravlja odlagališče odpadkov, ima naftni vrelec Borko De Corti

foto: Matej Modrinjak

30 59

okolje

Med komunalnimi podjetji

Položaj mariborske Snage, družbe za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, se je

Med komunalnimi podjetji

v zadnjih nekaj letih spremenil.

Nimajo več nekdanjih

odlagališč komunalnih

Ivan Hajnšek

odpadkov v Dogošah in na Pobrežju v Mariboru

ter odlagališča nevarnih

odpadkov v Metavi, ker so

jih zaprli. Strošek upravljanja

ni majhen. Dejavnost Snage se je v zadnjih letih omejila

na zbiranje odpadkov in

logistiko. Vodenje podjetja je

letos prevzel Ivan Hajnšek,

univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike,

družba pa je pred naložbo v obrat za obdelavo mešanih

majmay 2011

odpadkov.

Razpis za naložbo v sortirnico je bil objavljen, vendar umaknjen. Kaj se je zgodilo?

Razpis je res že bil objavljen, vendar smo ga zaradi sklica sestanka Cegor začasno umaknili.

Najkasneje do konca maja ga bomo ponovno objavili. Letos želimo urediti vse v zvezi z dokumentacijo, izbrati tehnologijo in izvajalca.

Začetek gradnje načrtujemo v letu 2012. V Mariboru imamo stavbno pravico na zemljišču mestne občine, na katerem že stoji skelet kompostarne iz leta 2006. Dobro, da takrat kompostarna ni bila dokončana, saj bi pridelovanje komposta imelo sorazmerno velik vpliv na bližnje okolje. Sedaj bo izgrajena skeletna osnova za bodoči obrat predelave mešanih komunalnih odpadkov.

Na koliko odpadkov računate v sortirnici, kot se v pogovornem jeziku imenuje obrat za obdelavo mešanih odpadkov?

Na okrog 45 tisoč ton. Zdaj naše odpadke vozimo v obrat Papir servisa v Lenart, kjer jih obdelajo. Od tega okrog 80 odstotkov odpadkov odpeljejo na odlagališče v Novo mesto. V novem obratu za obdelavo mešanih odpadkov bo to razmerje ravno obratno – 80 odstotkov odpadkov se bo ponovno uporabilo ali šlo v reciklažo ali se termično izkoristilo. Samo 20 odstotkov se bo odložilo na odlagališče. Celotna investicija je ocenjena na 14 milijonov evrov.

Glede na razmere na tržišču predvidevamo, da bo moč investicijo izpeljati med 10 in 12 milijoni evrov.

Maribor se odloča tudi za energetsko izrabo odpadkov, še za eno veliko naložbo.

Da, za to imamo v Mariboru idealne razmere.

Objekt za energetsko izkoriščanje predelanih odpadkov (t. i. RDF) je predviden v neposredni soseščini obrata za predelavo mešanih odpadkov. Vse skupaj pa je od obstoječe Energetike, to je bivše Toplotne oskrbe Maribor, oddaljeno približno 800 m zračne linije. Povezovalni vročevod bo po predvidevanjih dolg okrog 1.200 metrov zaradi upoštevanja naseljenosti. Na tak način bomo sodelovali pri ogrevanju polovice mesta. Na podlagi standardov EU je možno za tak objekt pridobiti sredstva iz kohezijskih skladov le ob najmanj 65-odstotni izkoriščenosti. To pa je mogoče doseči le s sočasno proizvodnjo elektrike in toplote. V Sloveniji je malo lokacij za take objekte, ki bi imeli možnost takšnega izkoriščanja. Poleg Maribora še Ljubljana, v Celju to že imajo, medtem ko v drugih slovenskih mestih praktično tega ni moč doseči.

Kolikšna bi bila moč toplarne?

V Mariboru bi bila njena moč 30–35 megavatov (MW), v Ljubljani 60–70 MW, v Celju pa

31 MOP naj določi ceno odlaganja odpadkov Posebnost Maribora, ko gre za ravnanje z odpadki, je, da nima več odlagališč odpadkov.

Ali ste zaradi tega v podrejenem položaju, ko morajo odpadki v Novo mesto, vi pa ste odvisni od tistih, ki jih želijo sprejeti?

Vsa mesta oziroma predeli, ki nimajo svojega domicilnega odlagališča, so v podrejenem položaju. V žargonu velja, da kdor ima in upravlja odlagališče, poseduje naftni vrelec. Kdor prosi oziroma išče možnost odlaganje odpadkov, se ve, da to nujno potrebuje. V skladu s tem se potem oblikuje cena. Maribor je tukaj še posebej v kočljivem položaju, saj je količina zbranih odpadkov in posledično količina, ki se odloži, velika. Tako praktično ni ponudbe za predelavo in odlaganje naših odpadkov. Moje osebno mnenje je, da bi ministrstvo nujno moralo določiti regijska odlagališča in ceno odlaganja odpadkov. Maribor vidi svoje regijsko odlagališče v Ormožu na področju Hardeka, ki je tudi s strokovnega vidika eno najprimernejših v Sloveniji.

Moje osebno mnenje je, da bi ministrstvo nujno moralo določiti regijska odlagališča in ceno odlaganja odpadkov.

Maribor vidi svoje regijsko odlagališče v Ormožu na področju Hardeka, ki je tudi s strokovnega vidika eno najprimernejših v Sloveniji.

Kdo zdaj skrbi za tista odlagališča, ki so jih zaprli?

Mestna občina Maribor in Snaga vzdržujeta tri zaprta odlagališča. Cena za ravnanje z odpadki pa je iz leta 2006 in v svoji kalkulaciji ne vsebuje stroška ravnanja z zaprtimi odlagališči. Cene komunalnih storitev so trenutno in

Smeti vse bolj postajajo surovine, ki se po eni strani z reciklažo vračajo v proizvodnjo, drugi del pa se jih vedno bolj skuša energetsko izkoristiti. Za oba snovna toka pa je potrebna primerna količina.

Je odpadkov vse več?

Ne. Kriza v gospodarstvu se zrcali tudi na področju odpadkov. Če upoštevamo vse komunalne odpadke, jih prebivalec Slovenije letno ustvari za okrog 450 kilogramov. Ko ni bilo krize, smo se približali 500 kilogramom odpadkov. Ko bo gospodarstvo bolj zaživelo, bomo ponovno dosegli to številko in jo verjetno tudi presegli. V razviti Danski letno na osebo ustvarijo okrog 800 kilogramov odpadkov. Bogatejša je družba, več je odpadkov. Zato lahko tudi pri nas pričakujemo večje količine odpadkov, ko bomo ujeli razvojni ciklus.

Pri odpadkih je ključna ekonomija obsega Prejšnji mesec ste prenehali z zbiranjem in prevozom odpadkov v Slovenski Bistrici. Kaj je bil razlog?

V tej občini so že nekaj let načrtovali, da bodo sami organizirali tudi zbiranje in logistiko, saj imajo svoje domicilno odlagališče v Pragerskem. V drugi polovici leta 2009 smo prenehali z zbiranjem odpadkov v občini Hoče - Slivnica, ker se takrat v podjetju niso prijavili na tamkajšnji razpis. Na razpis občine Ptuj, ki ima svoje odlagališče v Gajkah, smo se sicer pred kratkim prijavili, čeprav je šlo le za kratko obdobje desetih mesecev, ker menimo, da smo na področju zbiranja in logistike dobri, napredni in inovativni. Tako lahko potencialnim strankam ponudimo kvalitetno in strokovno storitev za primerno ceno.

59

Zakaj se občine lotevajo tega posla?

Na kratek rok morda vidijo kakšne prednosti, zlasti v primerih, ko občine posedujejo tudi odlagališča. Dolgoročno pa prej ali slej začne delovati ekonomija obsega. Smeti vse bolj postajajo surovine, ki se po eni strani z reciklažo vračajo v proizvodnjo, drugi del pa se jih vedno bolj skuša energetsko izkoristiti. Za oba snovna toka pa je potrebna primerna količina. Snaga ima že s pokrivanjem Maribora dovolj masnega toka. Seveda pa je naš interes, da pokrijemo čim večjo okolico in zaledje Maribora ter si s tem zagotovimo ekonomijo obsega.

okolje

bodo na državnem nivoju zamrznjene še vsaj do konca avgusta. Predpisi na področju zaprtih odlagališč nalagajo vzdrževanje in nadziranje za obdobje trideset let. Prav tako se z leti ti standardi dvigujejo. Letno nas upravljanje zaprtih odlagališč stane okrog 400 tisoč evrov. V zapiranje Dogoš pa je Mestna občina Maribor samo v letu 2010 investirala dobrih 2,6 milijona evrov. Glede na to, da druga okolja niso v tolikšni meri obremenjena z zaprtimi odlagališči, je Maribor tudi tukaj dodatno finančno obremenjen.

V državi ste med prvimi, ki ste uvedli ekološke točke za ločeno zbiranje odpadkov. Ali ste še vedno med vodilnimi v državi?

Po statistiki smo v samem vrhu. Maribor ima 910 zbiralnic oziroma ekoloških otočkov, na katerih ločeno zbiramo papir, steklo in embalažo. V povprečju imajo Mariborčani okrog 150 metrov do najbližjega ekološkega otočka.

V Mariboru imamo prav tako tri zbirne centre, ki so odprti od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure in v nedeljo ter praznikih od 8. do 12. ure. Sprejem odpadkov v zbirne centre je večinoma brezplačen, razen za mešane komunalne odpadke in nevarne odpadke. Maribor že danes dosega normative ločenega zbiranja odpadkov, ki so na državnem nivoju predvideni za obdobje 2016–2020.

Maribor ima 910 zbiralnic oziroma ekoloških otočkov, na katerih ločeno zbiramo papir, steklo in embalažo. V povprečju imajo Mariborčani okrog 150 metrov do najbližjega ekološkega otočka.

Lotili ste se reorganizacije družbe? Zakaj?

Z organizacijo Snage se praktično nihče ni ukvarjal v zadnjih 15 letih. Tako sta se interna organizacija in razdelitev del in nalog vzpostavljala sproti - ad hoc. Ne trdim, da je trenutna organizacija slaba, vsekakor pa je potrebna izboljšav in dopolnitev na podlagi sodobnih spoznanj organizacijske teorije in primerjave z nam sorodnimi podjetji. V okviru nove organizacije, ki jo bomo uveljavili najkasneje z novim letom, bomo poudarili znanje, ki je lahko pridobljeno na različne načine, ne samo s formalno izobrazbo. V Snagi imamo veliko strokovnjakov na praktično vseh področjih rokovanja z odpadki. Trenutno imamo redno zaposlenih 185 delavcev in okrog 50 najetih delavcev. Smo v fazi, ko najete in potrebne delavce, ki so se v preteklosti dokazali s svojim delom, prezaposlujemo v Snago.

majmay 2011

je njena moč 15 megavatov. Slovenija ima na splošno gledano sorazmerno majhno količino odpadkov. Primerljivi smo s srednje velikim evropskim mestom. Iz skupne količine komunalnih odpadkov, ki jih je v Sloveniji letno okrog 900 tisoč ton, se da pridobiti okrog 200 tisoč ton gorljive frakcije – t. i. RDF (Refuse Derived Fuel). Kalorična vrednost tako pridobljenega goriva se giblje v razponu 15–20 GJ/t (Giga Joul/tona). To pomeni, da je energetska vrednost RDF v povprečju višja od lignita.

Na področju izkoriščanje teh resursov ima Slovenija še velike rezerve.

Za reciklate je nujen razvoj tehnologij Jože Volfand

Lani ste zbrali 2 % več odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) kot leto poprej, kar ocenjujete kot uspeh. Zakaj takšna ocena?

K temu rezultatu naj bi pripomogla predvsem optimizacija procesa zbiranja in obdelave odpadne opreme. Za kakšno optimizacijo gre?

Sheme

majmay 2011

Slovenija se je pri odpadni električni in elektronski opremi, a tudi pri drugih odpadkih, odločila za več shem. Po mnenju mag. Emila Šehiča, direktorja sheme ZEOS, si je s tem država naložila večjo odgovornost – da kakovostno in stalno nadzira, kako zavezanci shem izpolnjujejo obveznosti. Toda čeprav je iz rezultatov shem razvidno, da cilji niso doseženi, država ne opravlja dobro nadzorne vloge. ZEOS je sicer lani, menijo, da tudi zaradi gospodarske krize, zbral le 2 % več odpadne električne in elektronske opreme, vendar sta bila dosežena zelo dobra rast pri zbranih sijalkah in uspešen začetek pri zbiranju odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

foto: Shutterstock

32 59

okolje

Sheme

Na zbrano količino odpadkov v prvi vrsti vpliva količina izdelkov, ki so bili dani na trg in so tako posledično povzročili te odpadke. Družba ZEOS je v letu 2008 zbrala 25 %, v letu 2009 38 % in v letu 2010 39 % od opreme, dane na trg v tem letu. Primerjalno z ostalimi državami EU to pomeni, da je naša učinkovitost zelo solidna.

Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je obdelava precejšnje količine OEEO ali njenih sestavnih delov na sivem trgu neevidentirana.

Tako nepooblaščene osebe z opreme odstranjujejo kompresorje, pločevino, vezja in kable iz aparatov itd.

Zavedamo se, da bo potrebno v prihodnje stopnjo zbiranja še dvigniti, zato vzpostavljamo dolgoročno učinkovito mrežo zbiranja tako z izvajalci javne službe in zbiralci kot s trgovci.

Osveščanje ter ustrezna infrastruktura zbiranja nam zagotavljata rast zbranih količin, prav tako pa ustreznejšo »kvaliteto odpadka«.

Zanimiv je podatek, da je bil dosežen skokovit porast zbranih sijalk. Ali menite, da so k temu res najbolj pripomogle ozaveščevalne akcije ZEOS?

Znotraj OEEO so odpadne sijalke še posebej pomembne. Na eni strani lahko ob neustrezni obdelavi precej negativno vplivajo na okolje in zdravje ljudi, hkrati pa lahko s sodobno tehnologijo dosežemo kar 95,9-odstotno stopnjo recikliranja. Ker se proizvajalci ter lastniki družbe ZEOS, v imenu katerih izpolnjujemo zakonske obveznosti, zavedajo te odgovornosti, postavljamo v ZEOS kvalitetno storitev ravnanja z odpadki na prvo mesto. Pri tem je ozaveščanje izrednega pomena. S proizvajalci in njihovimi distributerji EE opreme organiziramo in izvajamo akcije ozaveščanja skozi vso leto, na republiškem in lokalnem nivoju.

V ZEOS vse več zavezancev Novost v dejavnosti ZEOS je ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami, ki ste jih zbrali 45 ton. Kako ste organizirali proces zbiranja in kako je s predelavo?

Leto 2010 je bilo leto vzpostavljanja skupne sheme zbiranja prenosnih baterij in akumulatorjev. Organiziranih je bilo preko 3.000 prevzemalnic. Med njimi seveda prednjačijo trgovine, sledijo šole, komunalna podjetja, bencinski servisi, javne ustanove idr. Prepuščanje teh odpadkov želimo omogočiti tam, kjer to

33 V državah z eno shemo so pri zbiranju uspešnejši Ustavimo se še pri zbranih količinah. ZEOS zbere letno okrog 6.000 ton OEEO, kar pomeni približno 40 % količin, danih na trg. Ali menite, da vzpostavitev več shem za OEEO negativno vpliva na količino zbrane OEEO? Kaj predlagate za učinkovitejši sistem?

Vzpostavitev več skupnih shem za posamezno vrsto odpadka samo po sebi ne pomeni manjše količine zbrane OEEO. Pomeni pa omejevanje aktivnosti, ki bi pripomogle k večji zbrani količini. Zavedati se moramo, da je proces doseganja ciljev dolgoročen in da so potrebna precejšnja finančna vlaganja v ozaveščanje, infrastrukturo zbiranja ter logistiko. Ob tem je potrebno graditi tudi dolgoročno stabilen model financiranja, ki bo čim manj občutljiv na trg prodaje novih izdelkov ter trg vrednosti sekundarnih surovin. V kolikor se dopušča h kratkoročnim ciljem naravnan model, pa seveda skupne sheme to izkoriščajo. Če smo torej v Sloveniji izbrali model več shem za eno vrsto odpadka, je nadzor države še toliko

Komunalna podjetja so v tem omrežju pomembna. Kako sodelujete z njimi in kaj lahko pomenijo nove usmeritve pri ravnanju s komunalnimi odpadki za uspešnejše zbiranje OEEO? Že od začetka delovanja vodimo evidence o učinkovitosti posameznega komunalnega podjetja. Razlike so precejšnje. Nekatera vzorno pripravijo in prepuščajo odpadke, druga želijo oddajati samo določeno vrsto odpadka odpadne opreme, tretja imajo kvaliteto odpadka zelo slabo, četrta so nezainteresirana za sodelovanje. Vsem ponujamo enake pogoje, sodelovanje na podlagi pogodbe ter ustrezno infrastrukturo zbiranja. Trenutno v strukturi zbrane odpadne opreme komunalna podjetja pomenijo dve tretjini, zato je pomembno, kakšni bodo njihovi procesi zbiranja tudi v prihodnje. Predvsem si želimo, da bi od gospodinjstev prevzemali čim več v svojih zbirnih centrih in čim manj kosovno. Na ta način ne bi prihajalo do poškodb in odtujevanja različnih komponent z opreme. V tem smislu bomo tudi v prihodnje skupaj z njimi lokalno ozaveščali in načrtovali prevzemanja odpadkov.

Nujen je razvoj tehnologij za predelavo odpadkov Večji problem kot prevzemanje je stopnja predelave OEEO, še posebej ponovne uporabe in reciklaže, saj gre za odpadke, ki so potencialna surovina?

Nedvomno bodo surovine iz OEEO v prihodnje strateško še pomembnejše. Nekatere surovine so vse redkejše in težko dostopne, njihova poraba je iz leta v leto večja, zato je nenehni razvoj tehnologij predelave odpadkov nujen.

Investicije v takšno infrastrukturo so mnogokrat pogojene s količinami zbranih odpadkov, ki bodo ustrezali kapaciteti. Na področju OEEO in odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev ugotavljamo, da je velikost trga v Sloveniji dostikrat premajhna in da bo za investicijo potrebno določene kapacitete zapolniti tudi iz tujine. Ne glede na to ima družba ZEOS pridobljena ustrezna dovoljenja za čezmejno

59

okolje

Če smo torej v Sloveniji izbrali model več shem za eno vrsto odpadka, je nadzor države še toliko pomembnejši. Že nekajkrat ste predlagali ustanovitev klirinške družbe v Sloveniji. Kaj bi z njo spremenili in kako bi lahko zagotovila učinkovitejši sistem ravnanja z OEEO? Klirinška družba je edina rešitev v primeru zakonodaje, ki omogoča vzpostavitev več shem za prevzemanje ene vrste odpadka. Direktiva (2002/96/ES) namreč določa, da je vsak proizvajalec dolžan financirati in zagotoviti prevzemanje in obdelavo odpadkov, ki izhajajo iz njegove opreme. Ker te obveznosti v njihovem imenu izpolnjujejo t. i. skupne sheme, morajo te svoje obveznosti izpolnjevati redno, dosledno in transparentno. Država si je v Uredbi o ravnanju z OEEO to nadzorno funkcijo tudi določila in potrebno jo je izpolniti. V štirih letih, odkar so namreč sheme operativne, je še vedno iz letnih poročil shem razvidno, da rezultati odstopajo od obveznosti. To pa deluje na našo shemo demotivacijsko. Dolgoročno bodo zato cilji direktive, z obstoječo prakso nadzora, težko dosegljivi.

Ali se zato zavzemate za model izravnalnih shem? Kaj bi to pomenilo za posamezno shemo?

Model izravnalnih shem smo predstavili tako ostalim skupnim shemam kot odgovornim na MOP. Večjih nasprotovanj ni bilo, potrebno pa je seveda dogovoriti tehnično izvajanje. Za posamezno shemo to namreč pomeni, da bo morala v vsakem trenutku zagotavljati svoj delež obveznosti prevzemanja odpadkov, in sicer pri vseh izvajalcih javne službe za vsako vrsto odpadka posebej. Prevzemanje bo moralo biti skladno s standardi, ki jih bodo morale upoštevati tudi javne službe. Žal pa ugotavljamo, da med nekaterimi udeleženci v tem procesu

majmay 2011

Zavezanci prepoznavajo našo skupno shemo kot zaupanja vrednega partnerja na področju okolja. Nudimo jim storitev, ki v popolnosti izpolnjuje njihove zakonodajne obveznosti ravnanja z odpadki, ter transparentnost in neprofitnost poslovanja. Družba ZEOS beleži rast števila pristopnikov od ustanovitve dalje, lani celo za 10 % od vseh vključenih zavezancev.

Vsak zavezanec, ki ne izpolnjuje obveznosti, je nelojalna konkurenca ostalim proizvajalcem, zato so naše aktivnosti vseskozi usmerjene v iskanju prostih jezdecev. Teh je vsekakor manj kot pred leti, pa vendar se pojavljajo tudi novi.

K boljši preglednosti in učinkovitosti na tem področju bi vsekakor pripomogla uskladitev podatkov, ki jih imajo državni organi in posamezne skupne sheme.

premeščanje odpadkov, kjer preko akreditiranih predelovalcev zagotavlja zahtevane stopnje predelave. V nekaterih primerih, kot je npr. steklo slikovnih cevi, pa celo aktivno sodelujemo pri iskanju rešitev recikliranja.

mag. Emil Šehič

Shema postaja močnejša. Za leto 2010 ugotavljate, da je pristopilo k vaši shemi za desetino več zavezancev. Ali to pomeni, da je prostih strelcev manj?

pomembnejši. Učinkovitejši sistem v tem primeru zahteva predvsem centralizacijo informacijskega toka podatkov o količinah, danih na trg, delitev obveznosti med posamezne sheme, standarde zbiranja ter spremljanje in sankcioniranje neizpolnjevanja posameznih obveznosti. Rezultati oziroma poročila posameznih shem v ostalih državah EU kažejo, da so zbrane količine na prebivalca bistveno večje v državah, kjer je vzpostavljena le ena shema za eno vrsto odpadka oziroma kjer imajo kvaliteten centralni nadzor nad delovanjem shem.

foto: osebni arhiv

pričakujejo občani. V ta namen smo razvili namenske in prepoznavne zbiralnike za baterije in akumulatorje in jih na mesta prevzemanja tudi postavili. Skupaj s prevzemniki smo vzpostavili stroškovno učinkovit model prevzemanja, v katerem lahko sodelujejo tudi sami.

Verjamemo, da bomo ciljne količine zbiranja, tj. 25 % od količin, danih na trg, v letu 2012 uspeli zagotoviti. Obdelavo in predelavo teh odpadkov preko podizvajalcev zagotavljamo v tujini, saj ustreznih tehnologij v Sloveniji ni.

34 59

okolje

ni prave volje za rešitev tega problema. Druga možnost, v primeru, da konsenza ne bo mogoče doseči, pa je spremeniti zakonsko regulativo v smeri, kjer odgovornost skupne sheme prevzame reprezentativna skupina zavezancev.

Takšna praksa se je uspešno pokazala na področju ravnanja z izrabljenimi gumami.

Kakšne načrte ima ZEOS pri vzpostavljanju sistema ravnanja z OEEO na območju nekdanje Jugoslavije?

Nekateri ustanovitelji in pristopniki družbe ZEOS imajo status proizvajalca oziroma uvoznika EE opreme tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Ker se tudi tam prenaša direktiva EU v nacionalno zakonodajo, bodo morali izpolnjevati svoje obveznosti na podoben način kot v Sloveniji. Družba ZEOS se aktivno vključuje v vzpostavitev modela, ki bo proizvajalcem zagotovil stroškovno učinkovito izpolnjevanje njihovih obveznosti. Istočasno je to dobra priložnost za ZEOS, da znanja in prakso, ki jo je pridobil pri implementaciji v Sloveniji, izkoristi tudi v sosednjih državah. Aktivnosti, ki jih ZEOS izvaja na tem projektu, so v celoti financirane s strani donacij Republike Slovenije in ministrstva za okolje v posamezni državi.

V 2010 smo skupaj zbrali skoraj 45 ton odpadnih baterij.

Schemes

Development of Technologies Urgent for Recyclates Slovenia has opted for several collection schemes for waste electrical and electronic equipment and also for other forms of waste. The director of the ZEOS collecting scheme, Emil Šehič, MSc, believes that thus the state has taken on the larger responsibility of constantly and in a quality manner monitoring how the liable parties are fulfilling their obligations. Though the results of the schemes show that objectives have not been reached, the state is not performing its monitoring role as it should. Last year, ZEOS collected only 2% more waste electric and electronic equipment, which they believe is partially due to the economic crisis, but recorded strong growth in collecting light bulbs and a good start in collecting waste portable batteries. Waste processing technologies urgently need to be developed.

What should Slovenia do in order to increase WEEE processing, especially in terms of reuse and recycling, as WEEE is considered a potential raw material?

In the future, WEEE recyclates will undoubtedly gain strategic importance. Certain raw materials are becoming increasingly rare and difficult to access, so constant development of waste processing technologies is imperative. Investments into such infrastructures are often contingent upon the quantities of collected waste that will meet the required capacity. In terms of WEEE and waste portable batteries and accumulators, the Slovenian market is often too small and for such an investment, individual capacities will have to be filled using material from abroad. Nevertheless, ZEOS has already obtained the required permits for transfrontier movements of waste, where it ensures the required processing levels through accredited processors. In some fields, for example picture tubes glass, we are actively participating in the search for recycling solutions.

Zbranih odpadnih sijalk je iz leta v leto več. Stopnja recikliranja zbranih sijalk v lanskem letu pa je kar 95,9 %.

Odpadne EE opreme je bilo lani zbrane skoraj 6.000 ton oziroma 40 % od vse dane na trg.

Že 5 let v sodelovanju z vami zagotavljamo čistejše okolje, ponovno uporabo materialov in zmanjšanje odloženih odpadkov.

www.zeos.si

Promocija

majmay 2011

Naj se naša skupna skrb še izboljša!

35

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

V podjetju smo se v skrbi za zdrave delovne razmere in s ciljem preprečevanja nastajanja morebitnih negativnih vplivov na okolje odločili za razvoj ultrafinih titanovih dioksidov izključno v obliki suspenzije. To pomeni, da v procesu proizvodnje in pri uporabi naših proizvodov v nobeni fazi ni izpustov prašnih delcev.

V zadnjih letih je Cinkarna Celje vložila veliko sredstev v svoje razvojne usmeritve in hkrati okrepila svojo centralno razvojno skupino.

Povečali smo aktivnosti pri razvoju novih aplikacij na področju nanotehnologije in koristne rabe odpadkov. V Cinkarni smo mnenja, da mora biti nosilec tehnološkega razvoja gospodarstvo, ki želi biti globalno konkurenčno.

Okrepljeno gospodarstvo bo omogočalo boljše raziskovalno delo in sodelovanje, saj bodo njegove potrebe na višji ravni. Garancijo za uspeh vidimo v intenzivnem sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in sorodnimi podjetji.

Svojo vizijo razvoja gradimo na proizvodih z višjo dodano vrednostjo in maksimalno okoljsko sprejemljivostjo.

Po že objavljeni novici iz Bruslja o podpisu Sklepa o dodelitvi nepovratnih kohezijskih sredstev za projekt, ki ga vodi Komunalno podjetje Velenje d.o.o., imenovan: Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. To je nedeljiv in celovit projekt treh občin (Mestno občino Velenje, Občino Šoštanj in Občino Šmarno ob Paki) in vsebuje gradnjo 3 čistilnih naprav za pitno vodo, daljinskega nadzora vodovodnega sistema in 43,5 km vodovodnega omrežja. Z izvedbo bomo izboljšali kvaliteto pitne vode za 45.000 prebivalcev Šaleške doline in na novo priključili 1.730 uporabnikov na javni vodovod, pričakujemo zmanjšanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter zmanjšanje vodnih izgub iz preko 30 % na manj kot 25 % do leta 2020.

Dolina bo za izredno pomembne investicijske naložbe v vodooskrbni sistem plačala manj kot petino vrednosti. V zameno bo dobila izredno kvalitetne, varčne in okolju prijazne objekte, ki bodo zagotavljali ustrezno, kvalitetno in zanesljivo oskrbo obstoječim ter novo poseljenim prebivalcem in industriji, ki ji bo omogočena konkurenčnost na domačem in tujem trgu. Te objekte in naprave bi morali v vsakem primeru zgraditi, vendar bi to bila veliko težja naloga za občine in uporabnike brez finančne pomoči EU in RS. Dela, ki jih nadzira Projektni svet, sestavljen iz predstavnikov občin, vodi kot koordinator Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. Trenutno potekajo aktivnosti na pripravi razpisne dokumentacije, ki bo predvidoma objavljena z začetkom poletja, izbor izvajalcev del bo v jesenskem obdobju, tudi s predvidenim pričetkom del, ki morajo biti končana do konca leta 2014.

Koordinator operacije: Mag. Branko NAVERŠNIK, univ.dipl.ekon.

Maja NAVERŠNIK, dipl. inž. log.

okolje

Steklenica Laško za prispevek k ohranjanju čistega okolja

Pivovarna Laško je podjetje, ki se zaveda pomena družbene odgovornosti v okolju, v katerem deluje. Prav zato v ospredje postavljamo pomen ohranjanja okolja. Prizadevamo si slediti smernicam trajnostnega razvoja, poseben poudarek pa namenjamo potrebi po recikliranju. Že lani smo pričeli spodbujati uporabo povratne steklene embalaže z akcijo Gremo v hribe, letos pa okoljsko osveščanje potrošnikov nadaljujemo z akcijo Flaško nazaj v Laško. Steklena embalaža je okolju prijaznejša, saj je primerna za večkratno uporabo.

Podatki sicer kažejo, da Slovenci kupimo le okoli 40 odstotkov piva v steklenicah, medtem ko ga v evropskih državah, kot so Irska, Nemčija, Češka in Velika Britanija, prodajo več kot 60 odstotkov. Z vidika potrošnikov in okolja je to neracionalna odločitev, saj je pivo v steklenici cenejše, z uporabo povratne steklene embalaže pa prispevamo tudi k varovanju naravnega okolja in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Cinkarna, Metalurško kemična industrija Celje, d.d.

Kidričeva 26, 3001 Celje T: 03 427 60 00 F: 03 427 61 06 E: info@cinkarna.si

Komunalno podjetje Velenje, d.o.o.

Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje T: 03 896 1 100 F: 03 896 1 127 E: glavni@kp-velenje.si

Pivovarna Laško, d.d.

Trubarjeva ulica 28, SI-3270 Laško T: 03 734 80 00 F: 03 573 18 17 E: info@pivo-lasko.si

www.cinkarna.si

www.kp-velenje.si

www.pivo-lasko.si

majmay 2011

Cinkarna Celje se kot velik proizvajalec pigmentnega titanovega dioksida, ki je eden izmed najbolj uporabnih anorganskih materialov na svetu, vedno bolj strateško usmerja tudi na področje nanotehnologije in sicer v proizvodnjo ultra finega titanovega dioksida, s tem pa tudi v razvoj novih tržno zanimivih aplikacij. Lastnosti ultrafine oblike izhajajo iz majhne velikosti delcev in polprevodniške narave, znana pa je po svoji uporabnosti v raznovrstnih aplikacijah, vedno bolj tudi v okoljskih tehnologijah. Razpon novih možnosti uporabe tega materiala se vsako leto povečuje.

Kohezijski projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini«

59

Zeleno omreŽje Nove aplikacije na področju nanotehnologije in koristne rabe odpadkov

foto: arhiv Fit media

Z izstopom Kranja nove povezave

Cero Gorenjska

36 59

okolje

Cero Gorenjska

Mestna občina Kranj je izstopila iz konzorcija za vzpostavitev

enotnega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki in za

izgradnjo Centra za ravnanje z

odpadki. Gorenjska se je tako znašla med tistimi regijami,

kjer bo prišlo do sprememb glede na predviden državni

načrt izgradnje infrastrukturnih okoljskih objektov. Zapletov na Gorenjskem že doslej ni

bilo malo. Konzorcij Cero

celo vodila. V konzorciju je

sodelovalo 23 občin. Zdaj, ko je konzorcij pred razpustitvijo, pa

se bodo morale zainteresirane občine odločiti za nov pristop.

Nekatere gorenjske občine

so že pobegnile v drugo

majmay 2011

odpadkarsko regijo.

estna občina Kranj, ki ji sicer očitajo, da je šlo pri izstopu za politično odločitev, utemeljuje odpoved regijskemu dogovoru z zakonsko možnostjo, da si občina na trgu poišče najugodnejšega izvajalca javne gospodarske službe. Poleg tega pa s podatki dokazuje uspešno ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, v gospodinjstvih. V enem letu se je količina mešanih odpadkov prepolovila. Zato v Kranju menijo, da gradnja velikih objektov za obdelavo odpadkov ni ekonomsko utemeljena. Po njihovem bo regionalnih centrov za obdelavo odpadkov v Sloveniji dovolj. Mestna občina Kranj je pooblastila Komunalo Kranj, da bo podaljšala obstoječo pogodbo o prevzemu, obdelavi in odstranjevanju odpadkov s sedanjim pogodbenikom, lahko tudi do leta 2012. Razmišljajo tudi, da bi dolgoročno rešili problem obdelave odpadkov in odstranjevanja komunalnih odpadkov s podelitvijo koncesije. Sedanja odločitev Kranja pomeni še, da ne bo prišlo do gradnje sortirnice v industrijski coni Exoterm pri Polici.

Dveh sortirnic Gorenjska tako ne bo imela, eno pa, in sicer na Mali Mežakli. Koncesijo za gradnjo je jeseniška občina podelila podjetjem Gorenje Surovina, Publicus in Iskra vzdrževanje.

Zgrajena naj bi bila še letos, ureditev tretje faze

Racionalizacija pri gradnji centrov za ravnanje z odpadki je v Sloveniji nujna in država ne bo sofinancirala objektov na Gorenjskem, kar občine tudi vedo. odlagališča in ureditev odlagalnega polja nad starim odlagališčem pa naj bi končali v letu 2013. Na Mali Mežakli bodo letno obdelali v sortirnici okrog 40.000 ton odpadkov. foto: arhiv podjetja

leta 2007 ga je MO Kranj

M

Bojan Dejak

so ustanovili leta 1996, od

37 Bojan Homan, Mestna občina Kranj: Kranjski mestni svetniki so 11. maja 2011 na seji potrdili izstop Mestne občine Kranj iz konzorcija Cero. Tak predlog se je izoblikoval

Po mnenju naše uprave so vlaganja v gradnjo velikih objektov za obdelavo odpadkov ekonomsko neupravičena.

Bojan Homan

foto: arhiv podjetja

na podlagi podatkov, ki potrjujejo, da je projekt ločenega zbiranja odpadkov zelo uspešen.

S tem se je precej zmanjšala količina mešanih odpadkov, ki bi jih bilo potrebno obdelati. Po mnenju naše uprave so vlaganja v gradnjo velikih objektov za obdelavo odpadkov ekonomsko neupravičena. Izstop Kranja iz Cera za Gorenjsko ne pomeni nič posebnega. Gorenjska gre lahko naprej brez Kranja. O nadaljnjem sodelovanju v konzorciju Cero bodo zagotovo razmislile tudi ostale občine, MOK pa rešuje zadevo samostojno. Pogodba bo dosedanjemu koncesionarju kmalu potekla, v pripravi pa je nova pogodba za obdobje petih, šestih let. Vse je odvisno, kako se bodo lastniki oziroma župani sosednjih občin odločili nadaljevati. Cilj je,

J

eseniški župan Tomaž Tom Mencinger, tudi poslanec DZ, pravi, da jih po odločitvi mestnega sveta kranjske občine o izstopu iz konzorcija CERO Gorenjska čaka še sklepni pogovor z doslej vodilno občino v konzorciju,

59 Podjetje JEKO-IN, d. o. o., Jesenice Titova 51, 4270 Jesenice Tajništvo: 04 5810 417

okolje

Pričakujejo delež države

DEJAVNOST: Podjetje se ukvarja z:

Kar zadeva sofinanciranje okoljske infrastrukture na Gorenjskem, pa bomo vztrajali pri participaciji države. to je MO Kranj. Po tem delovnem srečanju bo znano, katere gorenjske občine bodo sodelovale v novem, manjšem konzorciju, ki ga je pripravljena voditi jeseniška občina. Kot kaže, se jih bo povezalo do petnajst, in sicer iz UE Jesenice, UE Radovljica in nekatere iz UE Škofja Loka. Naša projekta, odlagališče in sortirnico, izvajamo, poudarja župan. Partnerji so znani.

S termično obdelavo odpadkov ne bo težav, ker že imamo eno sežigalnico v Celju, dve pa sta v načrtu za gradnjo v Ljubljani in Mariboru.

Z mehansko-biološko obdelavo odpadkov pa vemo, kako je. Vsi si bomo morali prizadevati za več ločenega zbiranja odpadkov. Kar zadeva sofinanciranje okoljske infrastrukture na Gorenjskem, pa bomo vztrajali pri participaciji države. Pričakujemo 10 milijonov evrov, saj je bil CERO Gorenjska v vseh načrtih in gre zdaj le za manjši obseg naložb.

• u pravljanjem komunalne infrastrukture v jeseniški in žirovniški občini (odvajanje in čiščenje odpadnih vod, odvoz in deponiranje odpadkov, pogrebna in pokopališka služba, vzdrževanje cest, vzdrževanje zelenic, upravljanje s tržnico na Jesenicah), • oskrbo s toplotno energijo - dobavitelj toplotne energije v mestu Jesenice, • oskrbo z zemeljskim plinom - sistemski operater distribucije zemeljskega plina v občini Jesenice, • z upravljanjem javnih vodovodov v jeseniški in žirovniški občini.

Podjetje JEKO-IN, d. o. o., Jesenice Titova 49, 4270 Jesenice • S ektor komunalnih dejavnosti: 04 5810 455 • Sektor oskrbe s pitno vodo: 04 5810 434 • Sektor oskrbe z energijo: 04 5810 440 Dežurne službe: • Čistilna, kanalizacija: 051 354 961 • Plin, vročevod: 041 630 224 • Vodovod: 031 570 977 • Zimska služba: 031 312 778 • Pogrebna in pokopališka služba: 04 5810 481 Ostale tel. št.: • Zbirni center: 04 5810 490 • Deponija Mala Mežakla: 04 5810 470 • Čistilna naprava: 04 5810 480

Promocija

majmay 2011

Bojan Dejak z Direktorata za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor meni, da za Gorenjsko ni nejasnosti. V starem in novem operativnem programu je bil za Gorenjsko načrtovan en regionalni center za ravnanje z odpadki. Občine vedo, kaj morajo storiti za učinkovito ravnanje s komunalnimi odpadki. Na Jesenicah bodo zgradili sortirnico in odlagališče z javno-zasebnim partnerstvom, Kranj pa bo moral problem reševati skladno z zakonodajnimi okviri. Ali se bo povezal z ljubljanskim centrom za ravnanje z odpadki ali s kom drugim, se bo odločil sam. Zmogljivosti bodo. Racionalizacija pri gradnji centrov za ravnanje z odpadki je v Sloveniji nujna in država ne bo sofinancirala objektov na Gorenjskem, kar občine tudi vedo.

da bi bili odpadki za gospodinjstva, za občanke in občane kranjske občine cenejši.

foto: arhiv podjetja

gorenjski regiji bodo nastale med občinami nove povezave. Cero bo zagotovo manjši.

Jesenice bodo prevzele odgovornost za vodenje projekta, časa pa ni veliko.

Tomaž Tom Mencinger

V

Uporaba v Sloveniji manjša, a še prevelika foto: Shutterstock

Majdi Kosi, Tanja Pangerl

Fitofarmacevtska sredstva (FFS)

38 59

okolje

Fitofarmacevtska sredstva (FFS)

Pomori čebel v Sloveniji, ki še

vedno niso povsem pojasnjeni,

so znova postavili v žarišče negativne vplive kmetijstva na okolje. Ob katastrofah, ki

smo jim priča doma in na tujem, se čedalje bolj povečuje

zavest o premajhni ustreznosti dozdajšnjega konvencionalnega

kmetijstva. Cilj intenzivne

kmetijske proizvodnje

je povečanje kmetijske proizvodnje, ohranjanje nasadov in pridelovanje zdravih kmetijskih pridelkov, ki ne

vsebujejo glivic, bakterij in žuželk. Ob skrbni in pravilni uporabi nam torej sintetična

kemična sredstva omogočajo pridelavo zdrave in kakovostne

hrane. A kje je meja? Kje je nadzor? Kje je stroka in kje majmay 2011

odgovornost?

FFS so najbolj regulirane kemikalije

F

itofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so najbolj regulirane kemikalije v Evropi. Pred dovoljenjem za promet je vsako fitofarmacevtsko sredstvo preverjeno na evropski in nato na nacionalni ravni. Postopek razvoja in testiranja novega FFS traja več kot 9 let (okoli 120 raznih študij). Znanstveniki upoštevajo tri ključne vidike: FFS morajo biti varna (neškodljiva ljudem v neposrednem ali posrednem stiku), specifična (učinkovita za organizme, katerim so namenjena) in neobstojna (da razpadejo v enostavne, kemične sestavine brez škodljivih vplivov na okolje). Registracija enega novega sredstva stane v povprečju 200 milijonov evrov.

P

roizvajalci FFS v državah Evropske unije zaposlujejo okoli 30.000 ljudi – od tega tretjino v raziskavah in razvoju. Preostalih 20.000 ljudi je zaposlenih v trgovini in svetovanju. Že prejšnja okoljska direktiva je naložila obvezno izobraževanje vseh uporabnikov FFS, saj brez opravljenega izpita teh pripravkov ni več mogoče kupiti. Poleg tega pa fitofarmacevtska industrija posveča veliko pozornosti in časa izobraževanju svojih uporabnikov o pravilni rabi s poudarkom na varovanju voda, varovanju

čebel, odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev.

G

lede na to, na katere organizme delujejo, jih delimo na: akaricide (sredstva proti pršicam), baktericide (sredstva proti bakterijam), feromone (snovi, ki privabljajo/odvračajo žuželke), fungicide (sredstva proti glivičnim povzročiteljem bolezni), herbicide (sredstva za zatiranje plevelov oziroma neželenih rastlin), insekticide (sredstva za zatiranje žuželk), limacide (sredstva proti polžem), nematicide (sredstva proti ogorčicam), repelente (sredstva za odvračanje, na primer divjadi), rodenticide (sredstva za zatiranje glodalcev) idr. Med FFS se v Evropi proda največ herbicidov (42 %), nato fungicidov (39 %), v Sloveniji pa so na prvem mestu fungicidi (47 %), nato jim sledijo herbicidi (36 %). V Sloveniji se proda za okrog 20 milijonov evrov fitofarmacevtskih sredstev.

Uporaba FFS je nujna

Z

atiranje škodljivih organizmov na kmetijskih rastlinah in pridelkih s sintetičnimi kemičnimi sredstvi oziroma FFS je v Sloveniji v zadnjih desetletjih najbolj razširjen način varstva. Kmetijska posestva in kmetovalci, ki imajo visoko specializirano, intenzivno pridelavo, je ne morejo opravljati brez uporabe FFS. Brez uporabe FFS se pridelki kmetijskih rastlin

39 Onesnaženost podtalnice s FFS je eden večjih problemov onesnaženosti okolja tako v Evropi kot tudi v Sloveniji.

U

poštevati je potrebno, da se v Sloveniji za krmo živine v veliki meri uporablja silažna koruza, ki je pogosto obdelana s FFS. Nepravilna in nedovoljena uporaba FFS lahko ima torej vpliv na celoten krog prehranjevalne verige. V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta iz leta 2009 lahko FFS tudi neugodno vplivajo na rastlinsko pridelavo.

Organi, pristojni za podeljevanje registracije določenega sredstva v Republiki Sloveniji je Fitosanitarna uprava RS pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v soglasju z organom, pristojnim za kemikalije, tj.

Uradom RS za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje. Registracija določenega FFS se lahko podeli za dobo največ deset let in se lahko večkrat podaljša. Če na podlagi tehničnih in znanstvenih spoznanj obstaja utemeljen sum, da neko že registrirano FFS predstavlja nevarnost za zdravje ljudi oziroma za okolje, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristojen za to, da njegovo uporabo omeji ali prepove.

Pomori čebel le ena od vidnejših nevarnosti nepravilne uporabe

O

nesnaženost podtalnice s FFS je eden večjih problemov onesnaženosti okolja tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Po oceni Agencije RS za okolje je v Sloveniji raba FFS za zaščito rastlin (pesticidov) med glavnimi povzročitelji slabega kemijskega stanja podzemnih in površinskih voda.

R

esolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 predvideva cilje za izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanja vsebnosti pesticidov v pitni vodi

I

n kakšna so mnenja v Sloveniji o uporabi fitofarmacevtskih sredstev?

Pripravlja se nov zakon o uporabi FFS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije: »Da se določeno fitofarmacevtsko sredstvo sme uporabljati v kmetijstvu, morajo biti izpolnjeni številni pogoji, od pozitivne odločitve Evropske komisije, ki vsako snov ovrednoti in jo dovoli, do izdaje nacionalnega dovoljenja za rabo, ki določi pogoje rabe določenega sredstva v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vlaga veliko napora v izobraževanje uporabnikov teh sredstev v smislu pravilne rabe in v obveščanje javnosti o pravilni rabi. Vsi uporabniki FFS so dolžni opraviti izobraževanje, v katerem se med drugim daje poudarek pravilni rabi, pravilnemu odmerjanju sredstev, aplikaciji sredstev, odstranjevanju odpadne embalaže in ostankov sredstev. Ne glede na vse zahteve, pa se v praksi še vedno lahko zgodi, da še tako urejen in dodelan sistem lahko povzroči tudi negativne posledice. Zato je ministrstvo ob prvih znakih vzrokov pomorov čebel odreagiralo s takojšnjo prepovedjo rabe določenih FFS. Prizadevanja ministrstva

59

glede rabe FFS so v smeri zmanjšanja uporabe, predvsem snovi, ki imajo lahko ob nepravilni rabi negativne posledice, lahko bi rekli, da gremo v smeri zeleno usmerjene kmetijske proizvodnje. Takšne spremembe zahtevajo določeno časovno obdobje, zato bomo v kratkem predstavili predlog novega zakona o FFS, v katerem bomo sledili predvsem zmanjšanju njihove rabe, zmanjšanju negativnih vplivov na vodno okolje kot tudi območja Nature 2000, zmanjšanju vplivov na ljudi, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, izobraževanju uporabnikov, nadgradnji obstoječega sistema testiranja aplikacijske tehnike in tudi obvezni uvedbi integriranega varstva rastlin s poudarkom na minimalni uporabi FFS. Vse navedene aktivnosti v prihodnje pa terjajo predvsem od strokovnih institucij, da poiščejo ustrezne rešitve na segmentu tehnologije kmetijske proizvodnje, ki zahteva manjšo uporabo FFS. Ministrstvo bo v tej smeri finančno podpiralo raziskave na tem področju.«

okolje

ter virih pitne vode, zmanjšanje nevarnosti in tveganja uporabe pesticidov za okolje in vodno okolje, izboljšanje kontrole uporabe, zamenjavo nevarnih aktivnih sestavin pesticidov z manj nevarnimi. V Sloveniji se je poraba sredstev za varstvo rastlin od leta 2000 do leta 2008, izražena na ha kmetijske zemlje v uporabi, zmanjšala za približno 13 odstotkov. Vendar pa so nas nedavni dogodki množičnega pomora čebel opozorili na morebitne pomanjkljivosti pri opredeljevanju dovoljenih FFS. Raziskave in analize so pokazale, da je bil glavni vzrok pomora FFS klotianidin, ki je bilo leta 2008 zaradi podobne situacije pomora čebel že prepovedano, leta 2009 pa je bila njegova uporaba ponovno dovoljena. Glavne ugotovitve inšpektorjev so bile, da je ključni povzročitelj padca čebel klotianidin, ki se je uporabljal za zaščito koruze pred koruznim hroščem, prihajalo pa je tudi do kumulativnega delovanja drugih aktivnih snovi iz vrst FFS. Na problemski konferenci o pomorih čebel, ki so jo organizirali na Čebelarski zvezi Slovenije, so sprejeli sklepe, ki jih bodo posredovali tudi Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti so: prepoved vseh FFS, ki vsebujejo aktivne snovi na bazi neonikotinoidov; monitoring onesnaženja cvetnega prahu, čebel in medu s pesticidi; testiranje FFS na kranjski čebeli pred izdajo dovoljenja za uporabo idr. Prav tako je bil podan predlog za ustanovitev Čebelarskega inštituta.

Pomembno je kombinirati FFS z drugimi varstvenimi ukrepi, pri čemer je v ospredju preventiva.

Kmetijska inšpekcija: »Raba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se zmanjšuje že več kot 5 let. Zmanjševanje količinske rabe lahko delno predpišemo omejevanju dostopnosti FFS, saj lahko do njih pridejo le ustrezno izobraženi uporabniki. Nujnost uporabe določenega sredstva ni nikoli pogoj za registracijo. Torej, če določeno sredstvo ne izpolnjuje pogojev, njegova uporaba ni dovoljena ne glede na nujnost po njeni uporabi v kmetijstvu. V zadnjem času smo priča, da na določenem segmentu v kmetijstvu ni več razpoložljivih FFS za varstvo rastlin. Razlog je predvsem v tem, da ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za registracijo ne glede na nujnost teh sredstev v kmetijstvu. V zadnjih 10 letih je na območju EU prišlo do zmanjšanja razpoložljivih FFS za skoraj 70%. Kmetijska inšpekcija na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 35/2007) izvaja preglede prodajaln FFS in nadzor pri uporabnikih FFS. Pomemben del nadzora je tudi jemanje vzorcev kmetijskih rastlin. Vzorčenje poteka med vegetacijo (zeleni deli rastlin) na kmetijskih gospodarstvih in v tehnološki zrelosti na kmetijskih gospodarstvih in v prvi prodaji na tržnicah z namenom, da se ugotovijo ostanki FFS. Zaradi varstva podzemnih voda in podtalnice se na podlagi Uredb za vodno telo vodonosnikov odvzema tudi vzorce tal na ostanke FFS. Padci čebel pa so bili do sedaj v letih 2005, 2008, 2011 povezani tudi z nepravilno rabo FFS, saj je inšpekcija v mrtvicah čebel in cvetnem prahu našla v nekaterih primerih iste aktivne

majmay 2011

v povprečju prepolovijo, posamezne gojene rastlin v določenih klimatskih razmerah pa lahko v celoti propadejo (npr. krompir v humidnih predelih Slovenije zaradi krompirjeve plesni).

Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev si zagotovimo potrebne količine zdravih pridelkov za prehrano prebivalstva po dostopnih cenah brez povečevanja obdelovalnih površin. S tem lahko ohranimo občutljive biotope, preprečujemo erozijo tal in omogočamo obstoj raznolikosti živih bitij.

40

Težko pričakovana nova uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki še ni pripravljena. Na nove usmeritve Ministrstva za okolje in prostor, kako v Sloveniji urediti sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, so prejeli pripombe za zajetnih tristo strani. Potem, ko jih bodo medresorsko uskladili, bodo na spletni strani v posebni tabeli objavili strokovni odgovor na vsako pripombo. Načrtujejo pa, da bi Vlada RS obravnavala končni predlog nove uredbe še pred poletjem.

snovi kot v okoliški vegetaciji. Drug primer je lahko pojavljanje nekaterih FFS v podtalnici, in sicer ob njihovi uporabi na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih.

Tako je inšpekcija v preteklosti že beležila prisotnost nekaterih herbicidov v podtalnici kot sta S-metolaklor in atrazin. V hrani se ta sredstva lahko pojavijo ob neprimerni uporabi.

Tak primer je bil rastni hormon klormekvat v hruškah, ki se je uporabljal kot regulator rasti za redčenje brstov, vendar pa se je zaradi dolgoletnega kumulativnega učinka pojavil tudi v plodovih.«

Ponovna vloga za CEROD II

Renata Fras Peterlin, prokuristka Združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev (GIZ fitofarmacije):

URKO še ni pripravljen

okolje

59

Kratko, zanimivo

Ministrstvo za okolje in prostor novomeški občini nikakor ne odgovori na vlogo, s katero so zaprosili za potrditev in sofinanciranje II. faze gradnje regijskega Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. S projektom želijo zmanjšati količino odloženih odpadkov in podaljšati življenjsko dobo odlagališča za 20 let. Zanimivo je, da so Novomeščani poslali prvo vlogo na MOP že leta 2006, zdaj pa ponovno. MOP druge faze ni potrdil, je pa prepovedal odlaganje neobdelanih odpadkov. Tako zdaj dolenjske, belokranjske in posavske občine vozijo odpadke v obdelavo v Lenart, od tam pa predelane nazaj na deponijo v Leskovcu.

V drugi fazi nameravajo zgraditi mehansko biološko napravo za obdelavo odpadkov, čistilno napravo za izcedne vode, elektroenergetsko izrabo plina in urediti informacijski sistem vodenja. Vrednost naložbe je ocenjena na 32,55 milijona evrov. Z njo bi rešili problem obdelave in odlaganja odpadkov z območja Dolenjske, Bele Krajine in Posavja za 30 let.

V Novem mestu pričakujejo, da bodo odločbo o sofinanciranju prejeli do konca junija.

majmay 2011

Star papir za novo upanje – z uspehom S pomladansko vseslovensko akcijo Star papir za novo upanje so Ekologi brez meja skupaj z mladimi iz 214 vzgojnoizobraževalnih ustanov, s kolektivi iz 160 podjetij in z drugimi partnerji zbrali 393 ton papirja. Tako so mladi za dobrodelne namene zbrali 30.000 €. Star papir je prevzelo podjetje Dinos, ki je sodelovalo v akciji. V posebnem natečaju, v katerem so mladi iz osnovnih, srednjih šol in vrtcev predlagali, komu bi nakazali 30.000 evrov v dobrodelne namene, so 15.000 € namenili Rajku in Nežiki Mislovič iz občine Zavrč. Namen – da si za silo uredita dotrajani dom. Preostalo polovico, 15.000 €, pa bo društvo ELA uporabilo v državi Malavi v Afriki za gradnjo mladinskega izobraževalnega centra za otroke.

Največ starega papirja so zbrali učenci in otroci idrijske osnovne šole, in sicer podružnične šole Godovič in vrtec Godovič. Šestinštirideset otrok je zbralo 2 toni starega papirja.

»Globalno stanje zalog hrane je zadnja leta zaskrbljujoče, saj se svetovne zaloge hrane ob rastočem svetovnem prebivalstvu hitro zmanjšujejo (iz polletnih še pred desetimi leti so padle na mesečno raven). Še toliko bolj je zaskrbljujoče stanje v Sloveniji, ki zmore prehraniti iz svojih virov komaj polovico Slovencev.

Zato bi moral biti odnos politike do vprašanja oskrbe prebivalcev s hrano v tem času primarno, saj je hrana ob vodi najnujnejša »surovina«.

Politika v Sloveniji bi tako morala biti v prvi vrsti usmerjena v zvišanje stopnje samooskrbe, kar je mogoče po eni strani z večanjem obdelovalnih površin (nerealno), po drugi strani pa s pridelavo čim več hrane za ljudi in živali na obstoječih površinah. Sodobno kmetijstvo je tako za doseganje optimalnih pridelkov odvisno tudi od uporabe FFS. FFS se pri pridelavi hrane uporabljajo pri vseh usmeritvah: t. i. konvencionalni (nekontrolirani ), integrirani (kontrolirana pridelava – spremljanje pojavov bolezni in škodljivcev) in ekološki. Zmotno je prepričanje ljudi, da v ekološki pridelavi ne potrebujemo FFS. Potrebujemo jih ravno tako, vendar le tista, ki so za ta namen predpisana – nekatera so celo enaka kot v integrirani pridelavi. Uporaba FFS v Sloveniji že nekaj let gledano količinsko upada, predvsem na račun uporabe FFS z manjšo vsebnostjo aktivnih snovi in tudi zaradi stalnega zmanjševanja obdelovalnih površin v Sloveniji. Skoraj polovica FFS predstavljajo anorganske snovi (žveplo in bakreni pripravki), preostanek so organske spojine. Na področju trajnostne rabe FFS vodi GIZ fitofarmacije aktivnosti zbiranja odpadne embalaže in odpadnih FFS. Z zbiranjem odpadne embalaže FFS smo pričeli že leta 2005, z odpadnimi FFS pa lansko leto. Zavzemamo se za sodobno in moderno kmetijsko tehnologijo, ki temelji na trajnostnem razvoju ob varovanju zdravja ljudi in okolja. Ob tem se zavzemamo za uvajanje takšne zakonodaje in politike, ki temelji na znanstvenih temeljih. V GIZ je včlanjeno 13 pravnih oseb, in sicer: Bayer, d. o. o., Syngenta, d. o. o, Karsia Dutovlje, d. o. o, BASF, d. o. o., Dow AgroSciences, Agroruše, d. o. o., Semenarna, d. o. o., Cinkarna, d. d., Metrob, d. o. o., TKI Pinus, d. d., Crompton Europe B. V.,

Unichem, d. o. o., in Bioteh, d. o. o. Članstvo GIZ pokriva 98 odstotkov vseh udeležencev na fitofarmacevtskem trgu.« Prof. dr. Lea Milevoj, upokojena redna profesorica za področje fitomedicine »Uporaba FFS je zahtevno opravilo. Temelji na dobrem poznavanju načina delovanja sredstev, njihove strupenosti in nevarnosti tveganja za naravo, poznavanju ciljnih in neciljnih organizmov, karence in delovne karence, fitotoksičnosti, formulacij, možnosti mešanja, količine oziroma priporočenih odmerkov. FFS spadajo med strupe, njihova strupenost se izraža z letalno dozo (LD50) v mg/kg teže poskusnih živali (ki so običajno podgane ali miši). Čim nižja je letalna doza, bolj je fitofarmacevtsko sredstvo strupeno. Vendar učinkovitost na ciljne organizme in letalna doza navadno med seboj nista tesno povezani. Strupenost za neciljne organizme je odvisna od uporabljenih odmerkov, načina in časa aplikacije. Zlasti insekticidi so pri nepravilni uporabi nevarni za človeka in okolje. Nedopustno je škropiti brez natančnega zdravstvenega pregleda rastlin, njihove razvojne faze in dejavnikov v okolju. Pred načrtovano uporabo FFS je treba vsakokrat znova natančno prebrati priložena navodila, ki jih moramo po vsaki uporabi skrbno hraniti. Na navodilih in tudi embalaži je napisano opozorilo, če je sredstvo strupeno za čebele. Priporočena sredstva je bolje uporabiti v spodnjih priporočenih odmerkih. Pravočasno je treba obvestiti sosede in čebelarje o nameravanem tretiranju/škropljenju s FFS, kakor narekujejo zakonski predpisi. Pomembno je kombinirati FFS z drugimi varstvenimi ukrepi, pri čemer je v ospredju preventiva. Dobro je treba poznati rastlinske škodljivce, njihov razvoj in razvojne stopnje, bolezenske povzročitelje, plevele in dejavnike okolja, ki vplivajo na razvoj škodljivih organizmov. Poznavanje pragov gospodarske škode je predpogoj za primerno rabo FFS v modernem varstvu rastlin.

Pri varstvu rastlin v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki je podlaga integriranemu varstvu rastlin, vključno z biotičnim, se je treba ozirati na varstvo okolja.« Prof. dr. sociologije Majda Černič Istenič, Biotehniška fakulteta: »FFS so zdravila za rastline in tako kot z vsemi zdravili je potrebno tudi z njimi ravnati previdno (natančno upoštevati navodila uporabe), da se z njimi doseže želeni učinek in se ne škoduje okolju. Raziskava, v kateri sem pred nekaj leti sodelovala, je pokazala, da se tega mnogi uporabniki FFS ne zavedajo dovolj in da so potrebna še precejšnja prizadevanja odgovornih za krepitev večje ozaveščenosti o pravilni rabi teh sredstev.«

41 foto: Rok Tržan

Trajnostna poročila GRI

Že ta čas zahteva poročila o trajnostnem razvoju

okolje

59

Trajnostna poročila GRI

Postavlja se dvoje ključnih

razvojno perspektivo? In ali so pripravljena razkriti vse ključne

kazalce svojega poslovanja kot znak svoje družbene

odgovornosti? Na obe

vprašanji bi lahko odgovorili

na podlagi poročil podjetij o trajnostnem razvoju. Pri nas jih

praktično ni; v tujini pa je med

mnogimi uspešnimi podjetji ta zavest zelo visoka.

Celovit inženiring na področju

vsebinske priprave, programske

opreme in komunikacije

trajnostnega poročila nudi

podjetja Fit media pod

blagovno znamko Zelena

Slovenija. Več o tem direktorica

mag. Vanesa Čanji.

Zakaj pri nas podjetja praktično ne poročajo o trajnostnem razvoju?

Zakonsko tako poročanje ni obvezno. Doslej podjetja očitno v trajnostnem razvoju niso prepoznala priložnosti za svoj razvoj, prav tako ne za marketinško prednost. To je škoda, saj so poznani številni primeri tujih podjetij, ki znajo trajnostni razvoj zelo dobro obrniti sebi v prid. Seveda tudi družbenemu in naravnemu okolju, a tudi sebi. Za takšne sinergijske učinke je potrebna strateška odločitev podjetja za trajnostni razvoj. Potem se zelo hitro lahko vidijo področja racionalizacije in optimizacije, ki jih posamične, sektorske odločitve ne omogočajo.

Slednje so za podjetje bolj strošek kot korist.

Stroške pa je treba klestiti, ne?

Torej, če ni strateškega premisleka in postopnih korakov, potem ni kaj poročati, ni potrebe po takem poročilu.

Kje vidite prednosti poročanja o trajnostnem razvoju?

Poročilo o trajnostnem razvoju seveda ni namenjeno samo sebi, je zaključek celovitega procesa, za katerega se odloči neka organizacija. V tem procesu meri in nadzira trajnostnost svojega delovanja in o tem poroča, ne gre torej samo za »klasično« okoljsko poročilo. Gre za konkretne korake v smeri trajnostnega razvoja, ki ima pozitivne okoljske, družbene in ekonomske vplive. Torej oprijemljivi trajnostni premiki v podjetju so prvi razlog, zakaj naj bi se podjetje odločili za poročilo o trajnostnem razvoju. Marsikatero podjetje ugotovi, kot sem omenila, da s temi premiki lahko tudi prihrani pri virih in tako precej zniža stroške.

Drugi pomemben razlog je ta, da je okoljska ozaveščenost družbe vse večja. Podjetja, ki delujejo po principih trajnostnega razvoja, imajo lahko tudi z majhnimi koraki večji ugled, kar lahko pretopijo v konkurenčno marketinško prednost. V prihodnosti pa naj bi bila tista podjetja, ki ravnajo izključno po sebičnih principih, črna ovca, ki naj bi se je trg izogibal. Take primere že poznamo.

Je priprava poročila o trajnostnem razvoju zapletena?

Podjetjem svetujemo, da se odločajo za vzpostavitev poročanja o trajnostnem razvoju po sistemu GRI. GRI (Global Reporting Initiative) je mrežna organizacija, ki je že pred več kot desetletjem postavila verodostojen okvir poročanja o trajnostnem področju in ga ves čas nadgrajuje. Pri postavitvi metodologije o trajnostnem razvoju so sodelovale skoraj vse pomembne multinacionalke. Ta okvir, ki omogoča učinkovit mednarodni benchmarking, prilagodimo specifičnostim posamezne panoge in seveda tudi podjetju.

Za podjetja je zelo dobrodošla naša namenska programska oprema, ki po posebej dogovorjenem uredniškem sistemu omogoča več posameznikom in oddelkom v podjetju, ki so pogosto dislocirani, da skupaj pripravljajo poročilo o trajnostnem razvoju. Pri pripravi poročila o trajnostnem razvoju podjetja oziroma organizacije torej sodeluje več ljudi, ki imajo jasno opredeljene odgovornosti in pristojnosti, hkrati pa se njihovo delo brez nepotrebnega usklajevanja integrira v celoto.

majmay 2011

trajnostni razvoj kot svojo

mag. Vanesa Čanji

vprašanj: Ali podjetja vidijo

Polovica Slovenije nima urejene kanalizacije foto: Rok Tržan

Jasna Kontler - Salomon

Podzemne vode in kmetijstvo

42 59

okolje

Podzemne vode in kmetijstvo

Z ljudmi je navadno tako, da se dobrin, ki so nam na voljo,

v polni meri zavemo šele, ko spoznamo, da bi jih nekega

dr. Andrej Simončič

dne utegnilo zmanjkati. To gotovo velja za vse dobrine,

povezane s čistim okoljem.

Stanje voda, še posebej podzemnih zalog pitne vode, je

eno poglavitnih okoljskih meril.

Med dejavniki, ki to ogrožajo,

je tudi kmetijstvo. V kolikšni meri kmetijstvo pri nas res

ogroža vodno bogastvo in kako

uspešno si prizadeva, da bi škodljive vplive zmanjšalo? To

je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili direktorju Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Andreju

majmay 2011

Simončiču.

Že četrt stoletja spremljate razmerje med slovenskim kmetijstvom in okoljevarstvom. Kako se je v teh letih spreminjal ta odnos?

posameznih območjih, da se izognemo preveč politično zveneči oznaki, bistveno razlikujejo?

Opažate kje izrazito večjo okoljsko zavest?

Prav gotovo je okoljevarstvena zavest v kmetijstvu danes na precej višji ravni, kot je bila pred leti, vsekakor pa lahko trenutne razmere, kar se tiče vpliva kmetijstva na okolje, ocenimo kot dokaj dobre. Toda tudi pred petnajstimi in dvajsetimi leti stanje ni bilo slabo, vsaj če ga ocenjujemo po merilih takrat veljavne zakonodaje. Od tedaj pa so se stvari na tem področju še nenehno izboljševale.

Vsekakor so precejšnje razlike med ruralnimi in urbanimi središči. Na območjih, kjer so pretežno kmetje, je tudi večja možnost neljubih dogodkov oziroma neugodnih vplivov na okolje. To pomeni, da je največ težav v murskem in v dravsko-ptujskem bazenu. Tam so večinoma problem nitrati v podzemnih vodah in tudi ostanki fitofarmacevtskih sredstev iz preteklih let. To so predvsem čisti atrazin in atrazin v kombiniranih pripravkih, ki jih sicer – če govorimo o čistem atrazinu – ne uporabljamo že od leta 1997, oziroma od leta 2002.

Ali je k temu izboljšanju poleg večje skrbi za okolje morda prispevalo tudi opuščanje kmetovanja na nekaterih območjih, podobno kot je propad nekaterih industrijskih proizvodenj prispeval k boljšemu zraku v nekaterih slovenskih krajih?

Ne, absolutno ne. Izboljšano skrb za okolje v kmetijstvu lahko pripišemo predvsem večji okoljski zavesti ljudi. Ljudje smo čedalje bolj skeptični do vseh stvari, ki niso naravne. Na izboljšanje kaže tudi to, da so površinske in tudi podzemne vode, ki so odvisne predvsem od vplivov kmetovanja, iz leta v leto bolj čiste in da je v kmetijskih pridelkih čedalje manj ostankov fitofarmacevtskih sredstev.

Ali se pri omenjenih izboljšavah razmere v posameznih slovenskih regijah oziroma na

Stroko skrbi Kidričevo zaradi atrazina Kako dolga pa je razgradna doba teh snovi?

V bolj površinskih vodah jih skoraj ni več, v globinskih vodah pa jih še najdemo. Trenutno je od skupno dvesto odvzemnih mest še sedem ali osem takšnih, kjer še najdemo omenjene snovi.

Brunšvik, Šikole, Kidričevo – to je nekaj krajev, kjer so razmere slabše kot drugod. Trenutno

43 Na začetku smo bili prepričani, da je to povezano s prinašanjem teh škropiv iz Hrvaške ali Madžarske, ker sta obe omenjeni državi te pripravke prepovedali šele pred dvema letoma.

Zdaj tudi tega ne bi smelo biti, zato so tudi na ministrstvu za okolje in agenciji za okolje čedalje bolj prepričani, da gre za nesanirano divje odlagališče.

Tega očitno niso odkrili pri lanskoletni vseslovenski čistilni akciji. Ga boste zdaj skušali odkriti vi ali kdo drug?

Lahko bi ga, vendar to ogromno stane. Takšno odločitev mora sprejeti MOP, mi bi v tem primeru seveda ponudili svojo pomoč. S svojim znanjem bi lahko nakazali, kje kaže iskati omenjeno odlagališče.

Kaj pa lahko v takšnih primerih naredi kmetijska inšpekcija?

Tu je več problemov. Prvi je v tem, da je kmetijska inšpekcija kadrovsko omejena, pokriva pa ogromno območje. Drugi problem so pristojnosti. Naša inšpekcija nima neposrednih pristojnosti na področju voda, saj je za podzemne vode pristojno ministrstvo za okolje, za pitno vodo pa ministrstvo za zdravje.

Slovenija ne sme omejevati kmetijske pridelave Verjetno pa bo vsaj skrb za pitno vodo morala sčasoma postati skupna skrb in torej tudi skupna pristojnost, saj bo, po napovedih, pitna voda ena največjih dobrin v tem stoletju. V Sloveniji se poleg tega, da imamo veliko gozdov, radi pohvalimo tudi z velikimi zalogami pitne vode. Pitna voda seveda predpostavlja določeno kvaliteto te vode. Ji je ta kvaliteta tudi dolgoročno zagotovljena vsaj glede vplivov kmetijstva nanjo?

Slovenija je majhna in zelo gorata. Razmeroma majhen ravninski del, kjer so tudi največji podzemni bazeni pitne vode, bi si želeli prisvojiti praktično vsi. Promet, industrija, stanovanjska naselja in kmetijstvo – vsi se drenjamo na teh najbolj občutljivih območjih, kar gotovo ni dobro za dolgoročno zagotavljanje zdrave pitne vode. Dokler bo tako, bo obstajalo tudi tveganje, da pride do neljubih dogodkov

Trenutno še vedno polovica Slovenije nima urejene kanalizacije. Ob tem pa se je naša država zavezala, da bo do leta 2015 vsa vodna telesa, vse podzemne vode, spravila v dobro kemijsko stanje.

To pa si seveda malokdo želi ...

Verjetno res. Predvsem pa je pomembno to, da so, naj ponovim, razmere pri nas zelo dobre.

Mi kljub vsemu večinoma pijemo kvalitetno in kemijsko neobdelano vodo, ki je tudi daleč nad evropskim povprečjem. Poskrbeti moramo, da ohranimo takšne razmere, kot so sedaj v podtalnicah, in jih po možnosti še izboljšamo.

Za to se moramo potruditi vsi, ki imamo kak vpliv na kmetovanje, poseljenost, industrijo in tudi na promet. Vendar ne moremo pričakovati rezultatov brez ustreznih naložb. Trenutno še vedno polovica Slovenije nima urejene kanalizacije. Ob tem pa se je naša država zavezala, da bo do leta 2015 vsa vodna telesa, vse podzemne vode, spravila v dobro kemijsko stanje.

Trenutno so še tri ali štiri vodna telesa s slabo oceno za kemijsko stanje – Mursko in Dravsko polje, Savinjska dolina, v zadnjem letu ali dveh pa tudi območje izvira reke Krke, kjer je kraški svet in kjer je zelo težko ugotoviti vzrok onesnaževanja, še zlasti ker tam sploh ni zelo intenzivnega kmetovanja.

Trenutno upravljanje voda pri nas urejata tako vodna direktiva kot tudi Načrt za upravljanje z vodami 2009–2015. Ste kmetijski strokovnjaki sodelovali v pripravi teh dokumentov? Kako ste vključeni v njihovo izvajanje? Čeprav z upravljalci voda formalno nismo povezani, kot sem dejal, je v zadnjih letih dejansko že prišlo do okrepljenega sodelovanja. Tako smo že sodelovali pri določanju vodovarstvenih

59

pasov in tudi pri določevanju režima kmetovanja, ki ga je potrebno upoštevati na teh vodovarstvenih pasovih. Zlasti glede uporabe gnojil in uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Do leta 2004 je bilo to v pristojnosti občin in drugih lokalnih skupnosti, a se je izkazalo, da v to varovanje vodnih virov ni bila zajeta skoraj polovica Slovenije, zato je to znova prevzelo ministrstvo za okolje, ki pa je k tej nalogi med drugim pritegnilo tudi nas. V teh šestih letih smo uspeli pripraviti sedem novih uredb, s katerimi bomo zajeli 70 do 80 odstotkov najpomembnejših vodnih virov.

okolje

Torej nekdo atrazin kljub prepovedi še uporablja ali pa sumite na kakšno neurejeno odlagališče?

oziroma do negativnih vplivov na podzemno vodo. Zato je zelo pomembno, kakšna je naša zakonodaja, kakšna so pravila obnašanja, vse to pa še vedno kaj prida ne pomaga, če nimamo ustrezne zavesti prebivalcev. Kar se zakonodaje tiče, pa mora ta biti tudi dovolj življenjska, da dopušča življenje in normalne aktivnosti na teh vodozaščitnih območjih. Skratka, potrebujemo kompromis, ki bo dopuščal, da bo Slovenija še vedno poseljena ter bodo kmetje lahko še vedno kmetovali tam, kjer so kmetovali njihovi predniki, saj se drugam tudi ne morejo umakniti. Teh ubogih 200.000 hektarjev in kar okrog 80.000 kmetov našemu kmetijstvu že tako ne zagotavlja konkurenčnosti z Evropo. Z nadaljnjimi omejitvami pridelave pa nam tako ne bi preostalo drugega, kot da opustimo kmetijska zemljišča in pustimo, da jih preraste gozd.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/110

Groundwater and Farming

Half of Slovenia without Proper Sewage People generally become fully aware of the available goods when they realise that those goods might run out one day. This undoubtedly applies to all goods connected with a clean environment. The situation with water, especially groundwater, is one of the fundamental environmental standards. One of the factors endangering the groundwater supply is farming. To what extent does farming in Slovenia seriously endanger water resources, and how successful is it in its endeavours to reduce detrimental effects? These are only a few of the questions posed to the director of the Agricultural Institute of Slovenia, Dr. Andrej Simončič.

You are an expert in phytopharmaceutical products. Can we expect future development to enable us to protect agricultural products using a substantially smaller amount of environmentally hazardous substances?

The use of such substances is substantially decreasing. In the last decade, more than a half, actually almost two thirds of phytopharmaceutical products that were used in the past, have been taken off the market. Last year, the previous EU directive was replaced by a new directive on the sustainable use of phytopharmaceutical products that all member states have to implement by next year. This will presumably lead to an increased use of less hazardous products and to evaluating the possibilities of non-chemical control of harmful organisms. We will certainly have to do substantially more in monitoring various forms of protection. Each individual state can always decide to implement even stricter standards.

majmay 2011

nas najbolj skrbi Kidričevo, kjer je koncentracija atrazina še vedno na ravni izpred petih, šestih let. To pomeni, da še vedno od nekod prihaja v podzemno vodo atrazin kot aktivna snov in ne zgolj kot razgradni produkt.

Ekosistemi tudi v papirni industriji?

Matej Šuštaršič1

foto: Shutterstock

44 59

okolje

Papir in okolje

Dandanes je ekologija ena znanstvenega razmišljanja.

Dnevno uporabljamo znanstvene izsledke za zmanjšanje človekovega vpliva

roizvodnja papirja je kompleksen proces, ki poteka na papirnem stroju. Kljub kompleksnosti lahko s stališča ekosistema razdelimo papirni stroj na biotop in biocenozo. Biotop papirnega stroja predstavlja neposredno okolje in vključuje abiotske dejavnike (pH, T, redoks potencial …) papirnega stroja. Biocenoza papirnega stroja pa vključuje žive dejavnike, med katerimi so najpogosteje prisotne bakterije, plesni, kvasovke in alge.

Papir in okolje

na okolje, organizme in odnose

P

med njimi. Nemalokrat pa

pozabljamo, da lahko izsledke

uporabimo tudi pri reševanju

kompleksnih mikrobioloških

težav v industriji. Povsod, kjer

so prisotni organizmi in ugodni pogoji okolja, so prisotne tudi

interakcije med organizmi in okoljem. Ali najdemo takšne

pogoje tudi v papirni industriji?

Okolje (biotop) Vstopna mesta mikroorganizmov papirnega stroja

P

roizvodnja papirja je vodno intenziven proces, pri katerem se uporabljajo celulozna vlakna (primarna ali sekundarna) in številni dodatki. Možnih točk vstopa organizmov v sistem papirnega stroja je običajno več, med najpomembnejšimi pa so vstopi preko: • tehnološke vode. Za pripravo tehnološke vode se običajno uporablja rečna voda z že vzpostavljenimi združbami organizmov.

Vodo pred vnosom v sistem papirnega stroja pripravijo z uporabo različnih kemikalij. Število organizmov v rečni vodi niha v odvisnosti od letnega časa in dosega višje vrednosti v poletnih in nižje v zimskih mesecih.

majmay 2011

• dodatkov. Papirnice jih uporabljajo za izboljšanje procesa proizvodnje in želenih lastnosti končnega produkta. Mnogi od dodatkov so lahko mikrobiološko kontaminirani in pomenijo vstopno točko mikroorganizmov v sistem papirnega stroja.

• vlaknin. Vlaknine predstavljajo osnovno sestavo vsakega papirja. Primarne vlaknine (sveža celulozna vlakna) so mikrobiološko manj obremenjene od sekundarnih (recikliranih vlaken). Število in vrsta (mikro) organizmov sta odvisna tudi od pogojev skladiščenja, starosti vlaknin in drugih dejavnikov.

1 Matej Šuštaršič, univ. dipl. biolog, Inštitut za celulozo in papir

stroju razdelili na dve skupini. Prehodno skupino organizmov sestavljajo predvsem organizmi surovin in vhodne vode. To so organizmi, ki v sam sistem papirnega stroja vstopajo, propadejo ali zapustijo sistem papirnega stroja ujeti v papirju ali odpadni vodi. Skupino prilagojenih in dalj časa prisotnih organizmov pa sestavljajo predvsem organizmi, pritrjeni na papirni stroj (organizmi v biofilmih, oblogah ...).

O

rganizme papirnega stroja bi lahko na podlagi zadrževalnega časa v papirnem

Z

apiranje krogotokov in zmanjšanje porabe vode v proizvodnji papirja sta le dva dejavnika, ki sta vodila k naraščanju koncentracij snovi v procesni vodi in dvigu temperature.

Prisotna organska snov, ugodna pH vrednost in temperatura so posledice, ki omogočajo hitro razmnoževanje številnim (mikro)organizmom.

P

rimerni pogoji za hitro razmnoževanje mikroorganizmov so prisotni predvsem v mokrem delu papirnega stroja. Tu najpogosteje izoliramo bakterije, glive in alge, ki preko tehnološke vode, dodatkov ali vhodnih vlaknin zaidejo na papirni stroj. Pri tvorbi papirja ostanejo organizmi ujeti v papirju in potujejo v sušilno skupino papirnega stroja. Visoke temperature povzročijo propad organizmov – preživijo lahko le organizmi, prilagojeni na

energija

izmed ved, ki je v središču

O2

BAKTERIJE

ALGE CO2 20 μm

Slika 1: Interakcije med organizmi papirnega stroja (foto in izdelava: Matej Šuštaršič)

45 Ekosistem

Č

eprav so interakcije med organizmi in biotopom prisotne ves čas, ostajajo slabše raziskane. Bolje poznane so interakcije, ki vplivajo na zmanjšano proizvodnjo, poškodbe papirnega stroja ali kontaminacijo končnega izdelka. Tipičen primer ekosistemske interakcije papirnega stroja, ki povzroča smrad in korozijo, je kroženje žvepla.

Ž

veplo se lahko v sistem papirnega stroja vnese že preko tehnološke vode. Molekula žvepla predstavlja nov abiotski dejavnik papirnega stroja, ki ga lahko izkoristijo sulfat reducirajoče bakterije. Prisotnost nutrientov, biocenoze in ugoden redoks potencial lahko v odsotnosti kisika vodijo do nastanka reducirane oblike žvepla (H2S). Molekula H2S je v papirnicah nezaželena, saj predstavlja poleg korozije tudi nevarnost za zdravje človeka.

Molekulo H2S lahko bakterije pretovorijo nazaj do oksidiranih oblik, kar vodi do kroženja žvepla v sistemu papirnega stroja. V naravi je

G

lede na skupine organizmov, ki so prisotne v papirnem stroju, bi lahko ekosisteme razdelili na avtotrofne in heterotrofne ekosisteme. Avtotrofni ekosistemi vsebujejo pretežno primarne producente, ki iz anorganskih snovi sintetizirajo organsko snov. Alge so primer avtotrofnih organizmov (primarnih producentov), ki jih srečamo v področjih papirnega stroja, kjer so prisotni ugodni pogoji in vir svetlobe. Organsko snov heterotrofni organizmi oksidirajo, pri čemer se sprošča energija.

Stranski produkt razgradnje organske snovi je CO2, ki ga porabljajo primerni producenti in ga v procesu fotosinteze reducirajo do organsko bogatih molekul (Slika 1).

Vplivi

P

roizvodnja papirja je kompleksen in hkrati dinamičen proces. V papirnicah smo priča dnevnemu nihanju kakovosti vhodnih surovin, ki imajo za posledico hitro spreminjajočo se mikrobiološko sestavo. Tudi sam proces proizvodnje papirja z občasnimi zastoji nudi številne hitro spreminjajoče se pogoje biotopa,

ki omogočajo preživeti le najbolj prilagojenim organizmom. Poleg omenjenega nihanja biocenoze vhodnih surovin in tehnološke vode sta med najpomembnejšimi dejavniki neposrednega vpliva na sestavo biocenoze še uporaba/neuporaba biocidnega sistema in čiščenje papirnega stroja.

59

takšno kroženje opredeljeno kot biogeokemijsko kroženje žvepla.

okolje

biotop sušilne skupine. Ti organizmi ostanejo ujeti v papirju in se v papirnico ponovno vrnejo pri uporabi sekundarnih vlaknin.

Z

zapiranjem krogotokov se je povečalo število mikroorganizmov v procesni vodi papirnega stroja. Posledično se je povečalo število oblog in pretrgov, kar za papirnice predstavlja motnje v proizvodnji. V želji zmanjšati število pretrgov so papirnice v svoj sistem pričele uvajati snovi za nadziranje števila organizmov – biocide.

Biocidi predstavljajo dejavnik biotopa papirnega stroja, ki dodatno zaostruje pogoje za preživetje živim dejavnikom. Biocid je dodan prav z namenom spremembe biotopa na način, ki onemogoča preživetje določenega tipa organizmov.

Spreminjanje samo enega dejavnika biotopa za zmanjšanje števila organizmov v procesnih vodah običajno ni dovolj, zato se papirnice odločajo tudi za občasno čiščenje papirnega stroja. S čiščenjem in uporabo različnih vrst pralnih sredstev vnesejo papirnice v sistem papirnega stroja nove, ekstremne pogoje, na katere biocenoza papirnega stroja ni prilagojena in zato propade.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/111

65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov.

Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.

Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin.

Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Promocija

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovost ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

majmay 2011

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Negativni vplivi porinjeni v ozadje foto: arhiv podjetja

dr. Darja Majkovič

Agroživilstvo in okolje

46 59

okolje

Agroživilstvo in okolje

Najpomembnejši vplivi hrane na okolje so posredni, povezani

s procesi v primarni kmetijski proizvodnji in tudi industrijski predelavi. Vanje so vključeni: poraba energije v procesu

obdelave, npr. strojna raba za kultiviranje obdelovalnih

površin, ogrevanje hlevov, rastlinjakov, posredno pa tudi

proizvodnja kemikalij, strojne opreme, zgradbe, poraba

vode, nastajanje odpadkov v kmetijstvu in predelovalni industriji, uporaba mineralnih

gnojil in pesticidov, emisije živali, vsi procesi v povezavi z rabo zemljišč in prevoza. Kot kažejo podatki iz okoljskega poročila MOP, se negativni vplivi kmetijstva na okolje ne

majmay 2011

zmanjšujejo.

N

eposredni vplivi porabe hrane so manjši, povezani so z vožnjo po nakupih, porabo energije za kuhanje in hlajenje ter nastajanjem organskih odpadkov in odpadne embalaže.

Zaznane spremembe vzorcev potrošnje prav tako doprinesejo k okoljskemu onesnaževanju, če omenimo premik povpraševanja od lokalnega in sezonskega sadja in zelenjave k uvoženemu in nesezonskemu sadju in zelenjavi ter splošno globalizacijo trga hrane. To močno povečuje obseg prevoza, hlajenja in zamrzovanja, temu ustrezno pa se povečujejo vplivi v zvezi z energijo. Beleži se tudi povečana raba predelane hrane in vnaprej pripravljenih jedi. Predelovanje večje količine hrane vodi k povečani količini energije in snovi ter večjim količinam odpadne embalaže (EEA, 2007).

Manjša podjetja pozabljajo na okolje

Ž

ivilskopredelovalna industrija je globalno gledano ena najbolj razširjenih industrijskih branž in posledično izjemno pomemben porabnik energije ter ostalih dragocenih naravnih resursov. Če pogledamo slovensko živilskopredelovalno industrijo nekoliko podrobneje, lahko navedemo, da je bilo v letu

2009 v 560 podjetjih živilskopredelovalne industrije zaposlenih 13.329 delavcev. Število zaposlenih v panogi upada in je v primerjavi z letom 2000 manjše za skoraj 32 odstotkov.

Vendar se že ugotavlja povečanje števila registriranih podjetij v panogi in to kljub razmeroma neugodnim ekonomskim razmeram v zadnjem obdobju. V primerjavi z letom 2004 je bilo registriranih skoraj tretjino več podjetij,

V bazi GZS (GZS, 2011) najdemo le štirinajst podjetij, članov Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Slovenije, z okoljskimi priznanji, v veliki večini gre za ISO 14001. če pa primerjamo z letom 2000, je število večje za skoraj 45 odstotkov. Praviloma gre za mikro in majhna podjetja, ki zaposlujejo zelo malo delavcev. Kaže, da v dejavnosti proizvodnje hrane podjetniki še zaznavajo poslovne možnosti (KIS, 2009). Ob tem se nam je porodilo vprašanje, ali zaznavajo poslovne priložnosti tudi v reševanju okoljskih izzivov. Praviloma se mala podjetja s tovrstno problematiko ne ukvarjajo sistematično (ECAP, 2011). V bazi GZS (GZS, 2011) najdemo le štirinajst podjetij, članov Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij

47 O

kolje, v katerem živimo, je nasičeno z odpadki, ki jih je potrebno pravilno ponovno uporabiti, predelati in/ali odstraniti (med njimi najdemo veliko odpadkov organske narave), njihov pomemben povzročitelj pa je tudi agroživilstvo. Ti odpadki se lahko v nadaljnjih tehnoloških postopkih ponovno uporabijo, kot je to razvidno na primeru Pivovarne Laško. Tukaj se odpadna pivovarska voda kot organski substrat že uporablja za proizvodnjo bioplina. Pred nedavnim so potekale tudi raziskave o možnosti posodobitve in povečanja produkcije bioplina z uvajanjem novega substrata, tj. odpadnih pivovarskih kvasovk. Slednje je namreč potrebno pred prodajo na trg dehidrirati zaradi zakonodajnih zahtev, kar pomeni precejšnjo dodatno porabo energije. Možnost uporabe odpadnih kvasovk za proizvodnjo bioplina tako na eni strani pomeni znatno zmanjšanje energetskih stroškov in povečanje proizvodnje bioplina na drugi strani (Medjedović, 2009). Drug primer organskega odpadka predstavlja sirotka kot stranski produkt v tehnološkem procesu proizvodnje sira ali kazeina. 70 odstotkov hranil v sirotki predstavlja laktoza, torej je izjemno bogata s hranili, ima pa tudi rahlo kisel pH. Onesnaževalno breme sirotke je zelo veliko (5.000 l sirotke predstavlja enakovredno breme kot količina komunalne odplake, ki jo dnevno proizvede 2.000 ljudi). To močno onesnaževalo je po poročanju mnogih tujih avtorjev še pred dekado ali dvema pogosto končalo v kanalizaciji.

V

endar pa nova spoznanja o hranilni vrednosti proizvoda, ki postaja zanimiv ne samo za živilce, ampak tudi za farmacijo, ter večja okoljska osveščenost ob sočasni poostreni okoljski zakonodaji pripomorejo k odgovornejšemu ravnanju ključnih akterjev (Leban, 2006). V mlekarski industriji1 predstavlja sirotka količinsko izjemno pomemben stranski proizvod. Za proizvodnjo kilograma poltrdega sira potrebujemo 9,5 l mleka, pri čemer nastane 8,5 l sirotke (pri trdih sirih še več), kakor so pojasnili v Pomurskih mlekarnah. Tam sirotko 1 V Sloveniji letno pridelamo okrog 635 milijonov litrov mleka. Okoli 70 odstotkov vsega odkupljenega mleka odkupijo slovenske mlekarne (GIZ mlekarstva, 2007).

59

okolje

Onesnaževalno breme sirotke je zelo veliko (5.000 l sirotke predstavlja enakovredno breme kot količina komunalne odplake, ki jo dnevno proizvede 2.000 ljudi). padki mesnopredelovalne in mlekarske industrije že obravnavani kot obnovljiv vir energije, zaradi njihove možne pretvorbe v energetsko bogate spojine (npr. etanol, biodiesel, metan) kakor tudi zaradi drugih oblik izrabe ogljika (Leban 2006).

Metoda LCA marsikaj pojasni

K

akšno je okoljsko breme posameznih (slovenskih) prehranskih proizvodov, lahko vrednotimo tudi z že široko uporabljano metodo LCA (life cycle assesment). Rezultati številih raziskav namreč kažejo, da želijo potrošniki v razvitih državah izbirati tiste prehranske proizvode, ki izpričujejo čim manjše vplive na okolje med njihovo proizvodnjo (Boer, 2002; Roy s sod., 2009). V Sloveniji so tovrstne raziskave o okoljskem bremenu živilskih proizvodov med njihovo življenjsko dobo žal še vedno prej izjema kot pravilo. Želimo si, da bi bile potrošnikove zahteve po popolni informacijski transparentnosti tistega, kar vsak dan užijemo, močnejše.

Na ta način bi predstavljale gonilo natančnejše obdelave in razkritja tovrstnih podatkov s strani raziskovalnih institucij in predvsem s strani proizvajalcev in predelovalcev.

Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Sloveniji nudi individualne rešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - od ločenega zbiranja na izvoru, obdelave, predelave in izkoriščanja komunalnih ter industrijskih odpadkov, vse do deponiranja ostankov ali posredovanja v uničenje.

S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami Saubermacher Slovenija d.o.o. omogoča ekološko in ekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter obtem zagotavlja dosledno izpolnjevanje predpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnem območju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodno priznanih sodobnih tehnologij. Po naročilu izdelamo programe ravnanja z odpadki in pripravimo optimizacijo gospodarjenja z odpadki za individualne stranke.

Viri in literatura: Boer, D. I. J. M. 2002. Environmental impact assessment of conventional and organic milk production. Livestock Production Science 80 (1–2), 69–77.

ECAP. 2001. Environmental Compliance Assistance Programme for SMEs. Small, Clean and Competitive. http://ec.europa.eu/ environment/sme/programme/programme_en.htm.

EEA. 2007. State of the environment. Europe's environment. The fourth assesment. Report 01/2007.

GIZ mlekarstva. 2007. http://www.radiimamomleko.com/.

GZS. 2011. Podjetja z okoljskimi priznanji. http://www.gzs.si/katalogi/zacetna_stran_kataloga.asp?kat=032.

KIS. 2009. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2009. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ Aktualno/Porocilo_o_stanju_kmetijstva_2009/POROCILO_ ZP_2009_splosno_2-12-10_koncno.doc.

Leban, J. 2006. Načini predelave sirotke kot reševanje okoljevarstvenih problemov v mlekarstvu: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

Medjedović, A. 2009. Vpliv različnih pivovarskih odpadkov na proizvodnjo bioplina z granuliranim muljem iz UASB reaktorja: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

Roy, P. s sod. 2009. A review of LCA on some food products. Journal of Food Engineering 90, 1–10.

Saubermacher Slovenija d.o.o.

Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota Tel.: 02/ 620 23 00 E-pošta: odpadki@saubermacher.si

www.saubermacher.si

majmay 2011

Sirotka bremeni okolje, a je dragocen proizvod

koncentrirajo in prodajajo v obliki koncentrata, razmišljajo pa o nanofiltracijah in sušenju posameznih komponent sirotke. Sirotka je kot odpadek mlečnopredelovalne industrije lahko tudi obnovljiv vir energije. Tako so marsikje od-

Promocija

Slovenije, z okoljskimi priznanji, v veliki večini gre za ISO 14001. Seveda pa je moralo precej živilskih podjetij zaradi izpolnjevanja zakonodajnih zahtev pridobiti IPPC okoljevarstvena dovoljenja za obrate oziroma naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, denimo Perutnina Ptuj, Farme Ihan, Skupina Panvita itd.

Usmeritve dobre, uredba nejasna foto: Shutterstock

Barbara Černe

EU in odpadki kot vir

48 59

okolje

EU in odpadki kot vir

»Odpadke moramo začeti obravnavati kot dragocene

vire,« je ob sprejetju prve evropske uredbe, ki govori o

prenehanju statusa odpadka

in ki določa, kdaj je odpadno železo, jeklo in aluminij

odpadek in kdaj surovina,

poudaril evropski komisar za okolje, Janez Potočnik.

Po njegovem bo sprejetje meril, ki jih je Evropska

komisija sprejela marca letos, spodbudilo slovensko industrijo in storitve recikliranja: »Gre za nov, pomemben korak k

doseganju evropskega cilja, da postanemo glede virov učinkovito gospodarstvo in

majmay 2011

družba recikliranja.«

C

ilj uredbe je namreč doseči kar najvišje stopnje recikliranja in v kar največji možni meri zmanjšati izkoriščanje dodatnih naravnih virov. Dolgoročni cilj je Evropo spremeniti v družbo recikliranja, takšno, ki se bo izogibala nastajanju odpadkov, neizogibne odpadke pa bo, kjer je to mogoče, uporabila kot vir.

D

ejstvo namreč je, da se odpadki, ki nastajajo v evropski industriji in pri evropskih potrošnikih, namesto da bi bili zakopani na odlagališčih, v čedalje večjem obsegu predelujejo v sekundarne surovine in nove proizvode.

Potem ko v preteklosti ni bilo jasnih in usklajenih meril o tem, kdaj je odpadek zgolj samo odpadek in kdaj surovina, so nekatere države članice EU razvile lastne regulativne okvire za predelane materiale, ki po oceni evropske komisije niso vedno združljivi. Kot je še zapisano v poročilu Evropske komisije, nedavno sprejeta uredba EU 333/2011 s prilogami določa, da na primer čistih in varnih odpadnih kovin ne bo treba opredeliti kot odpadek, če proizvajalec uporablja sistem zagotavljanja kakovosti ter z izjavo o skladnosti za vsako pošiljko odpadnih kovin dokaže, da izpolnjuje vsa potrebna merila. Z novo uredbo je določeno tudi, da morajo biti, preden odpadna kovina izgubi status

odpadka, zaključeni vsi postopki mehanske obdelave (rezanje, drobljenje, čiščenje in odstranjevanje škodljivih snovi), ki so potrebni za pripravo odpadne kovine za končno uporabo v jeklarnah ali livarnah. Za pridobitev čiste odpadne kovine, ki izpolnjuje merila za prenehanje statusa odpadka, je treba, na primer, razstaviti stare avtomobile, odstraniti tekočine in nevarne spojine ter obdelati kovinske dele.

Petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki

O

kvirna direktiva o odpadkih gradi na že uveljavljenih načelih okoljsko varnega ravnanja z odpadki ter določa petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki spodbuja preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave odpadkov. Odlaganje odpadkov na odlagališčih, ki je v večini držav članic še vedno najpogostejša oblika odstranjevanja gospodinjskih

49 V

podjetju tudi ne vedo, kako bo z uvozom jeklenega odpadka iz držav, ki niso članice EU. »Možen je uvoz jeklenega odpadka kot surovine (v tem primeru je potrebna registracija), lahko pa se uvozi kot odpadek in nato prekvalificira v surovino,« pravi Vidičeva, ki prav tako predvideva, da bo več dela na področju urejanja dokumentacije. Kot še dodaja, je jeklarsko industrijo skrbela še uredba REACH, ki ureja področje kemikalij. Sprejemala se je sočasno z uredbo o odpadnih kovinah, vendar je stopila v veljavo nekoliko prej. Uredba namreč zahteva registracijo vseh snovi, ki so na trgu. »Dilema je bila, ali bi v primeru izpolnjevanja statusa surovine morali registrirati tudi jekleni in železni odpadek. Kljub bojazni za ta velik

Politika EU želi ravnanje z odpadki dvigniti na višjo raven in uvaja pojem upoštevanja življenjskega cikla, s čimer želi zagotoviti, da prinaša vsak ukrep skupne koristi.

Marsikaj še ni jasno

»V

prvi vrsti uredbo pozdravljamo predvsem z vidika birokracije dokumentov, ki nastaja, kadar je odpadek tretiran kot odpadek in ne kot sekundarna surovina,« pojasnjuje član uprave podjetja Dinos, d. d., Kristijan Mlinar. Ocenjuje namreč, da uredba poenostavlja postopke pri definiciji odpadka: »Določenih materialov v prihodnje ne bomo obravnavali kot odpadek, ampak kot surovino. To pomeni, da vsi potrebni okoljski dokumenti, na primer evidenčni listi, odpadejo.« Prepričan je, da bo odslej lažje tudi čezmejno premeščanje odpadkov, saj sekundarne surovine pomenijo vložek za železarne, jeklarne, papirnice; s tem pa se bo odslej trgovalo kot z ostalim trgovinskim blagom. Hkrati dodaja, da je v nedavno sprejeti uredbi še veliko nedorečenih stvari.

K

aj natančno bo nova uredba prinesla, ne vedo niti v podjetju Acroni, d. o. o. »Dejstvo je, da se bo trg razdelil na dva dela, in sicer na tisti del, ki bo trgoval z odpadnim železom in jeklom kot odpadkom, in drugim, ki bo trgoval z železom kot s surovino za recikliranje, v primeru, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za status surovine,« pojasnjuje svetovalka za nevarne snovi v podjetju Acroni, d. o. o., Erika Vidic. »Prav gotovo se bo z uredbo izboljšala kakovost pošiljk z odpadnim jeklom in železom za recikliranje, saj v uredbi določena dovoljena skupna količina nečistoč znaša ≤ 2 mas. % (to so neželezne kovine, zemlja, prah, izolacijski material, steklo, guma, plastika, blago, les, cevi, napolnjene s cementom, beton ...). S tem se bo zmanjšalo obremenjevanje okolja, saj bo potekal nadzor nad tovrstnimi pošiljkami. V procesu proizvodnje jekla je namreč izplen

finančni zalogaj, ki bi ga prinesla registracija posameznih elementov v odpadnem jeklu (Fe, Cr, Ni, Mo), se je izkazalo, da je odpadno jeklo izvzeto iz registracije, če izpolnjuje pogoje, opisane v drugem členu uredbe REACH,« je še dodala Erika Vidic.

Administriranje naj ne otežuje pretoka surovin

»S

prašujemo se, ali bo v skladu z uredbo dovoljeno trgovanje z železnimi odpadki, pripravljenimi za ponovno uporabo, tudi s fizičnimi osebami in podjetji, ki nimajo dovoljenja za zbiranje oziroma predelavo odpadkov, v kolikor bo odpadek, pripravljen za ponovno uporabo, ustrezal vsem zahtevam kakovosti glede vhodne kontrole, postopkov predelave in zahtevam kakovosti za končni proizvod; takšen odpadek v skladu z določili te uredbe namreč ni več odpadek, ampak proizvod, in bi se torej lahko s tem proizvodom prosto trgovalo,« pravi Dejan Zver iz podjetja Gorenje Surovina, d. o. o. Prepričan je, da bo ob učinkoviti uporabi uredbe nastajalo veliko administrativnih ovir, kar bo najverjetneje preprečilo hiter pozitiven učinek uredbe in množično uporabo navedenih določil. Ocenjuje, da bo uporabno vrednost uredbe in zahtevnost postopkov pokazal čas, saj bo potrebno pogosto in fleksibilno

Prepričan je, da bo ob učinkoviti uporabi uredbe nastajalo veliko administrativnih ovir, kar bo najverjetneje preprečilo hiter pozitiven učinek uredbe in množično uporabo navedenih določil.

59

sodelovanje državnih oziroma za to pristojnih organov pri vpeljevanju določil uredbe: »Država mora del sistema nujno prepustiti podjetjem, ki se z določenimi vrstami odpadkov ukvarjajo na tehnološko dovršen in inovativen način. Tako bo razbremenila lasten sistem in dosegala boljše rezultate na tem področju. Prav tako je

okolje

veliko večji, če se uporablja kakovostno odpadno jeklo. Seveda pa je vprašanje, kakšno ceno bo za to potrebno plačati.«

nujno, da bo ob sami praktični izvedbi sistem deloval pragmatično, kajti nujno je, da sistem ponovne uporabe zaživi v praksi, saj je za nekoga odpadek dragocen in koristen predmet.« Glede na to, da bodo s tem odpravljene nekatere administrativne ovire pri pošiljanju tovrstnih odpadkov med državami članicami, zaradi česar podjetja pričakujejo povečan pretok teh surovin, pa Dejana Zvera skrbi le, da bi administrativni postopki kljub temu otežili pretok odpadnih kovin. Sicer je prepričan, da lahko tovrstna sprememba zakonodaje, s povečanjem deleža ponovno uporabljenih odpadkov, močno vpliva na dvig sistema ravnanja z odpadki, takoj za zmanjševanjem odpadkov na izvoru.

Proizvajalec mora ob tem zagotoviti sistem zagotavljanja kakovosti, saj lahko le tako dokaže, da izpolnjuje v uredbi določena merila. »Za doseganje tovrstnega sistema kakovosti bo potrebno vzpostaviti določene mehanizme, ki smo jih v družbi Gorenje Surovina že začeli uvajati,« dodaja Zver.

Z novo uredbo so pričakovali olajšave

P

otem ko v družbi Talum, d. o. o., s celovito okoljevarstveno politiko in sprejetimi programi že izvajajo aktivnosti s področja obvladovanja odpadkov za dolgoročno zmanjšanje količin nevarnih odpadkov in nenehno izboljšujejo sistem ravnanja s preostalimi odpadki, novo uredbo razumejo kot novo možnost za ravnanje z odpadnimi kovinami, saj se lahko podjetja za ta način prostovoljno odločijo. Družba Talum je okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadnega aluminija pridobila že konec leta 2007, saj ima v livarnah ustrezne naprave za pretaljevanje odpadnega aluminija s čistilnimi napravami. Odpadni aluminij predstavlja del vhodne sekundarne surovine, primarno

majmay 2011

odpadkov, pa bi bilo treba uporabljati le kot zadnji možni »izhod«, še poudarja Evropska komisija. Po njihovem nova uredba za industrijo recikliranja zagotavlja pravno varnost in omogoča enake konkurenčne pogoje, odpravlja »nepotrebne upravne« obremenitve sektorja recikliranja, prispevala pa naj bi še k oskrbi evropskih podjetij s surovinami. Uredba bo začela veljati po objavi, predvidoma oktobra letos in se bo po preteku šestmesečnega prehodnega obdobja neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Komisija trenutno pripravlja še podobna merila za baker, papir, steklo in kompost, ki so za trge za recikliranje v EU še posebej pomembni. Politika EU želi ravnanje z odpadki dvigniti na višjo raven in uvaja pojem upoštevanja življenjskega cikla, s čimer želi zagotoviti, da prinaša vsak ukrep skupne koristi. Kako pa o novi uredbi razmišljajo nekatera znana slovenska predelovalna podjetja, kakšne prednosti oziroma pomanjkljivosti prinaša po njihovem in kje vidijo priložnosti oziroma ovire za nadaljnji razvoj podjetja?

50 59

okolje

surovino pa predstavlja proizveden elektrolizni aluminij in dodatni, na trgu kupljen aluminij.

Družba izvaja tudi stalen nadzor nad pošiljkami odpadnega aluminija z merjenjem nivoja radioaktivnosti. »Nad pošiljkami in začasnim skladiščenjem odpadnega aluminija sta že vzpostavljena ustrezen nadzor in sledljivost, kar nam omogoča litje kakovostnih zlitin in proizvodov za uporabo v različnih industrijskih panogah,« pojasnjuje direktor Talum inštituta, d. o. o., in pooblaščenec za varstvo okolja, dr.

Marko Homšak, ki je z novo uredbo pričakoval tudi večje olajšave in zmanjšanje birokratskih ovir na tem področju. »Z novo uredbo in izvajanjem meril za odločitev, kdaj določena vrsta odpadnega aluminija preneha biti odpadek, bi po naši oceni najmanj podvojili določene, že vzpostavljene postopke (čas, administracijo, kadre itd.), kar bi pomenilo dodatne stroške na enoto proizvoda,« uredbo komentira dr. Marko Homšak. »Uredba bi morda bila »uporabna« za podjetja, ki nimajo okoljevarstvenega dovoljenja ali ga nimajo namena pridobiti za predelavo odpadnega aluminija, seveda pa bodo morala vzpostaviti postopke po novi uredbi. Podjetja, ki okoljevarstvena dovoljenja za predelavo imajo, pa bi morala najti tehtne razloge za izvajanje dodatnega vzporednega postopka, ki se šele uvaja.« Zaradi navedenih ovir drugih sprememb na področju ravnanja z odpadki v podjetju nimajo namena uvajati.

Poenostavilo se bo trgovanje, finančnih ovir bo več

majmay 2011

V

Gospodarski zbornici Slovenije pa navajajo, da morajo vsi, ki sodelujejo v verigi ravnanja z odpadki, to so povzročitelji, zbiralci, prevozniki ali predelovalci odpadkov, slediti predpisanim administrativnim postopkom, ki vključujejo pridobitev registracije, dovoljenj, vodenje evidenc in poročanje, kar je neizbežno povezano z večjimi stroški. Seveda pa nova uredba po njihovi oceni prinaša tudi nekatere prednosti. »Medtem ko je po stari direktivi prenehal status odpadka šele po njegovi predelavi v proizvodnem procesu, nova direktiva prenaša to možnost na samo pripravo odpadkov, ki kot surovine z ustrezno kakovostjo vstopajo v proizvodni proces, kar bo olajšalo trgovanje s tem snovnim tokom,« je prepričana samostojna svetovalka pri GZS, Antonija Božič Cerar.

Kot pojasnjuje, se bo ob izvajanju uredbe sprostilo, poenostavilo in poenotilo predvsem trgovanje in čezmejno trgovanje z izbranimi materialnimi tokovi: »V primeru prekvalifikacije materiala iz odpadka v surovino bo pošiljko spremljala izjava o skladnosti, ki bo vsebovala predvsem tehnične podatke o kakovosti in

čistosti materiala namesto evidenčnega lista odpadka oziroma obrazca iz priloge evropske uredbe 837/2010, ko gre za pošiljke zelenega odpada preko meja. Seveda bo s tem odpadlo tudi vodenje evidenc o pošiljkah teh snovnih tokov.«

Krožni tokovi ponovne uporabe

K

ljub temu, da nova krovna direktiva o odpadkih, 2008/98/ES, še ni bila v celoti prenesena v slovenski pravni red, smo v podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o. pripravljeni na vse izzive in možnosti, ki nam jih bo ta uredba narekovala, da ponudimo trgu sprejemljive rešitve. Nova krovna direktiva o odpadkih 2008/98/ES uvaja tudi pojme, kot so stranski proizvod in pojem, kdaj odpadek preneha biti odpadek.

Sodobno gospodarjenje z odpadki odlikujejo krožni tokovi: Krogotok ponovne uporabe: Proizvodi se popravljajo in ponovno vrnejo v gospodarski krogotok. Učinek na celotni sistem v povezavi z ohranitvijo surovin pa je majhen.

Krogotok snovnega izkoriščanja: Npr. kovine, steklo, papir, plastika se kot surovina ponovno uporabijo za proizvodnjo proizvodov. Zaradi velikih količin se zmanjša potreba po surovinah in končne emisije v sistemu. Ob tem se za potrošnika ne spremeni nič.

Krogotok energijskega izkoriščanja: Odpadek postane gorivo. Energija tega goriva se uporablja za proizvodnjo drugih proizvodov. Tudi tu so velike količine in učinki na surovine in končne emisije.

O

ptimiran krožni sistem (max. krožni tokovi „ponovne uporabe“, „snovnega izkoriščanja“ in „energijskega izkoriščanja“) lahko teoretično zmanjšajo potrebo po primarnih surovinah in zmanjšajo delež količin končnih proizvodov, ki jih ni možno ponovno uporabiti (emisije v vodi, zraku, tleh). Sodobno gospodarjenje z odpadki tako oblikuje simbiozo z industrijo, ki na eni strani razvija inovativne postopke izkoriščanja, na drugi pa oblikuje povpraševanje po sekundarnih surovinah (surovine iz odpadkov), kar omogoča oblikovanje trga in s tem tudi krožno gospodarstvo.

Koristi snovnega izkoriščanja Prihranek: primarnih surovin, energije, zmanjšanje podnebnih vplivov izpusta CO2, količin odpadkov, ki jih je potrebno obdelati

ter prihranek deponijskega prostora

P

rihranek izpusta CO2 / tono materiala z recikliranjem namesto nove proizvodnje (vir: Študija Fraunhofer, Interseroh 2008) • Aluminij = ca. 95% (primarni proces 10,6 t CO2, sekundarni proces 0,73 t CO2) • PET = ca. 85% (primarni proces 3,01 t CO2, sekundarni proces 0,47 t CO2) • PE = ca. 70% (primarni proces 1,69 t CO2, sekundarni proces 0,50 t CO2) • Jeklo = ca. 55% (primarni proces 1,54 t CO2, sekundarni proces 0,68 t CO2) • Papir = ca. 55% (primarni proces 0,17 t CO2, sekundarni proces 0,08 t CO2)

S

odobno gospodarjenje z odpadki deluje samo ob družbeni sprejemljivosti. Zato je pomembno, da se komunikacija negativne tematike nadomesti s pozitivno (primer: odpadek kot gorivo) in gospodarjenje z odpadki kot prispevek k „življenja vrednemu okolju“.

Avtor: prok. dipl.- ing. dr. mont. Roland Pomberger, Saubermacher Dienstleitungs AG, Avstrija Soavtor: mag. Alfred Legersteger, Saubermacher Dienstleitungs AG, Avstrija Alen Balažic, dipl. ing. gradb., Saubermacher Slovenija d.o.o., Murska Sobota

Medtem ko je po stari direktivi prenehal status odpadka šele po njegovi predelavi v proizvodnem procesu, nova direktiva prenaša to možnost na samo pripravo odpadkov, ki kot surovine z ustrezno kakovostjo vstopajo v proizvodni proces, kar bo olajšalo trgovanje s tem snovnim tokom.

51 Promocija

okolje

59

Ločeno zbiranje embalaže na prireditvah Uroš Černuta, vodja razvoja novih produktov

uporabi oddajo ločeno, tisti, ki jim za ekologijo ni mar, pa jih (še vedno) odvržejo med mešane komunalne odpadke. Ker obiskovalci prireditev večinoma spijejo dve ali več enakih pijač, smo preverili možnost t. i. ponovne polnitve – ponudnik gostinskih storitev bi obiskovalcu v izpraznjen kozarec ponovno natočil enako pijačo. S tem bi se količina uporabljenih plastičnih lončkov zmanjšala vsaj za polovico. Na podoben način ponovno uporabo kozarčkov v ZDA stimulira tudi korporacija McDonalds.

Ob nakupu Coca-Cole ima stranka možnost ponovne brezplačne polnitve, ki jo opravi sama s pomočjo točilne naprave.

Kot določa hierarhija pravilnega ravnanja z odpadki, je najprimernejše preprečevanje nastajanja odpadkov, preverili pa smo tudi možnosti ponovne uporabe servisne embalaže. Pogoj za učinkovito recikliranje je, da je odpadna embalaža že na izvoru zbrana ločeno od ostalih odpadkov. Veliko truda je potrebno vložiti v optimalno postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje embalaže na prireditvenem prostoru, ustrezno označevanje zabojnikov ter učinkovit odvoz, ki ne sme motiti poteka prireditve. Obiskovalce se poziva, naj ne ločujejo odpadkov samo na prireditvi, temveč v vsakodnevnem življenju (doma, na delovnem mestu itd.). S tega vidika so prireditve odličen prostor za širjenje okoljske zavesti, saj združuje osveščanje in ločevanje na enem mestu.

Zanimalo nas je, kako je v Sloveniji s pravnoformalnega vidika urejena ponovna uporaba plastičnih kozarčkov na javnih prireditvah. Za odgovor smo se pozanimali na Ministrstvu za zdravje, tam pa so nas usmerili na Zdravstveni inšpektorat RS.

Zmanjševanje porabe plastičnih lončkov Ponudniki pijač na prireditvah večinoma točijo pijačo v servisno embalažo (v plastične lončke), ki jih ekološko osveščeni obiskovalci po

Ali je servisno embalažo, ki nastaja na prireditvah, možno ponovno uporabiti?

S strani zdravstvene inšpektorice smo dobili odgovor, da ponovna uporaba plastičnih kozarčkov na javnih prireditvah ni prepovedana in tudi v nobenem pravnem aktu ni eksplicitno opredeljena. Inšpektorico smo povprašali še o inšpektorskem nadzoru opreme na javnih prireditvah in možnih sankcijah v primeru ponovne uporabe plastičnih kozarčkov za pijačo. Dobili smo odgovor, da inšpektor nima pravne podlage, s katero bi ponovno uporabo plastičnih kozarcev prepovedal, lahko pa poda ustrezno sankcijo, če ugotovi, da ponovno uporabljeni kozarci ne zadoščajo zahtevanim higienskim standardom.

Krivdno odgovornost in posledice sankcije bi v tem primeru prevzel ponudnik pijače, ne pa tudi organizator prireditve oziroma idejni vodja ponovne uporabe plastičnih kozarcev na prireditvi.

Škisova tržnica kot vzorčni primer ločevanja odpadkov na prireditvah Družba INTERSEROH je kot generalni sponzor ločevanja odpadkov na Škisovi tržnici, ki je s približno 22.000 obiskovalci najštevilčnejša študentska prireditev v Sloveniji, v sodelovanju s Snago Ljubljana postavila približno 150 zabojnikov za ločeno zbiranje embalaže.

Opremljeni so bili z zastavami, ki so mlade s sloganom »Vrni embalažo v reciklažo« pozivale k okoljski odgovornosti.

Na letošnji prireditvi smo zbrali 22,64 % ločeno zbranih frakcij glede na celotno količino nastalih odpadkov. Med ločeno zbranimi odpadki je bilo 762 kg odpadne plastične in kovinske embalaže (kozarci, plastenke, pločevinke), 290 kg steklene embalaže ter 130 kg papirnate in kartonske embalaže.

Kako naprej?

Naš cilj je, da se organizirano ločevanje odpadkov v prihodnje izvaja na vseh prireditvah v Sloveniji. Zaradi dobrih rezultatov in velike odmevnosti naše akcije so nas k sodelovanju že povabili številni organizatorji prireditev.

S tega vidika so rezultati Škisove tržnice (22.000 obiskovalcev in 22,64 % ločeno zbranih odpadkov) temeljno merilo uspešnosti, ki ga bomo poizkušali vsakokrat preseči.

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50, F: 01 560 91 61 www.interseroh-slo.si

majmay 2011

Eden izmed pomembnejših ciljev družb za ravnanje z odpadnimi produkti je osveščanje prebivalstva o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Družba INTERSEROH se je kot prva v Sloveniji te naloge lotila na krajih, kjer se srečuje večje število ljudi. V sodelovanju z organizatorji prireditev in lokalnimi izvajalci javne službe pozivamo obiskovalce k ločevanju plastičnih lončkov, plastenk, pločevink in ostale embalaže, ki jo je možno reciklirati.

52 59

okolje

Raziskava požigov na Portugalskem

Vpliv kontroliranih požigov na gozdne ekosisteme Marko J. Šmid1

Gozdovi predstavljajo foto: Marko J. Šmid

enega izmed stebrov

Raziskava požigov na Portugalskem

ekonomskega, socialnega in

ekološkega razvoja Slovenije.

Upravljanje z gozdovi je

izpostavljeno različnim

izzivom in negotovostim, ki

zahtevajo trajnostno rabo

virov za uspešno prihodnost

gospodarstva in podnebja.

Med drugimi dejavnostmi

gozdarstvo zahteva ukrepe

za ohranitev in jamstvo

samoobnove, geoloških

lastnosti, biotske raznovrstnosti in estetskega videza. A kako razmišljajo Portugalci?

K

ot študentu tretjega letnika Visoke šole za varstvo okolja v Velenju se mi je ponudila priložnost za sodelovanje v znanstveni raziskavi o vplivu kontroliranih gozdnih požigov na tla in gozdne ekosisteme na področju severne Portugalske (Vila Pouca de Aguiar).

R

aziskava o vplivu kontroliranih požigov na tla in gozdne ekosisteme poteka v okviru politehničnega inštituta ISEP v Portu in predstavlja moje praktično usposabljanje, prav tako pa tudi tematiko, ki sem jo izbral za diplomsko delo. Vodja projekta in moja mentorica je dr.

Ana C. Meira Castro, v ekipi pa sodelujejo še strokovnjaki s področja geologije, gozdarstva, kartografije, geografije, statistike, državne enote za kontrolirane požige (Autoridades florestal nacional) ter predstavniki civilne zaščite. Raziskava poteka že več let in temelji na terenskem (požig in vzorčenje) in laboratorijskem (analize vzorcev) delu ter statistični obdelavi podatkov, ki je temelj za izdelavo geostatističnih modelov o vplivu na določene parametre tal (granulometrija, električna prevodnost, pH, delež organske snovi, vlaga in gostota prsti). Vzorčenje se izvaja pred kontroliranim požigom, takoj po požigu in nato vsakih trideset dni. S tem poskušamo pridobiti podatke o vplivu požigov na že omenjene parametre tal in sposobnost samoobnavljanja prsti in gozdnega ekosistema.

Zakaj samovžigi?

majmay 2011

P

1 Marko J. Šmid, Visoka šola za varstvo okolja Velenje

ortugalska je dežela z močnim vplivom oceanskega podnebja, za katerega so značilna vroča suha poletja in zmerno hladne ter vlažne zime z obilico dežja. Priobalni pas je pod močnim vplivom Atlantskega oceana, ki daje mestom ob obali toplejšo klimo v zimskem času. V notranjosti države pa se ta vpliv zmanjša, kar se čuti kot zmerni kontinentalni podnebni tip. V poletnem času se temperature

dvignejo tudi nad 40 ºC in po podatkih AFN (Portuguese National Forestry Authority) so samovžigi v gozdovih iglavcev v notranjosti države pogost pojav.

S

pontane gozdne samovžige se pripisuje naravi rastlin, podnebnim razmeram, posegom človeka in rabi gozdov. Študije so pokazale, da najugodneje preprečuje naravne samovžige kontroliran požig odmrle suhe biomase dreves, ki predstavlja najbolj vnetljiv material v vročih poletnih dneh. Tehnika kontroliranega požiga temelji na sežigu suhe gozdne biomase (odpadlo vejevje, listi in iglice) in zelnatih vrst, kot so grmovnice, ki so lahko vnetljive. Samovžigi se najpogosteje pojavljajo na področjih slabe kvalitete gozdov, kjer ni gospodarskega izkoriščanja in namenskega upravljanja. Področje severne Portugalske je v primerjavi z jugom močno poraslo z iglavci, katerih odpadle iglice se skozi leta nalagajo in sušijo ter predstavljajo zelo vnetljiv material. Poletje na Portugalskem je podvrženo tudi močnim vetrovom, ki so eden izmed razlogov za nenadzorovano širjenje požarov na področja kvalitetnih gozdnih odsekov in zavarovanih območij.

V okviru portugalskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ima AFN posebne enote, ki so specializirane za takšne požige. Med oktobrom in aprilom so te enote najbolj dejavne, saj zakonodaja predpisuje take posege le v tem obdobju, za katerega imajo izdelan letni načrt nadzorovanih požigov.

P

odnebne spremembe in povečano število naravnih katastrof v zadnjih desetletjih so pokazatelj, da je osveščenost o sonaravni rabi gozdov in premišljenem poseganju v gozdne ekosisteme nujnega pomena za ohranjanje kvalitetnih gozdnatih področij. Raziskave o vplivu takšnih posegov na ekosisteme so lahko koristna študija tako za Portugalsko kakor tudi za druge države, ki se soočajo s takšnimi problemi.

53

za pis

Trajnostno srečanje na Univerzi v Novi Gorici prof. dr. Matjaž Valant1

zadnjem obdobju smo priča pomebnemu premiku v prioritetah tehnološkega razvoja proti usmeritvam, ki upoštevajo koncepte trajnostnega razvoja, okoljevarstva in izrabe obnovljivih virov energije. Delno je to pogojeno z novimi pravilniki Evropske skupnosti, vendar je hkrati to tudi v veliki meri posledica našega zavedanja o pomembnosti trajnostnega okoljevarstvenega principa in s tem povezane kvalitete življenja. To zavedanje postaja že tako močno, da se veliko število posameznikov in skupin vključuje v razvoj trajnostnih tehnologij, kjer pričakujejo večkratne koristi – tudi ekonomske. Zaradi zelo intenzivnega čezmejnega sodelovanja na področjih razvoja novih trajnostnih materialov in tehnologij smo v začetku maja na Univerzi v Novi Gorici organizirali slovensko-italijansko konferenco o materialih in tehnologijah za trajnostni razvoj. To je že druga konferenca, saj smo pred dvema letoma organizirali samo slovensko verzijo te konference. Zaradi zelo pozitivnega odmeva naše znanstvene in strokovne javnosti s tega področja se je tokrat konferenca ponovila v širši izvedbi. Konference se je udeležilo več kot sto znanstvenikov, razvojnikov, menedžerjev in inženirjev z različnih področij, ki jih druži skrb za trajnostni razvoj. Seveda je bila poleg slovenskih udeležencev s skoraj polovico udeležencev zelo dobro zastopana italijanska stran, imeli pa smo tudi udeležence iz Francije, Nizozemske, Švice, Španije, Črne gore in Indije, ob tem pa večje število razstavljalcev oziroma sponzorjev, kot so Mettler Toledo, Scan, d. o. o., Medliline ter švedski VG Scientia AG. Dogodek se je torej iz začetne ideje razvil v pomembno mednarodno srečanje tako za sfero R&D kot tudi za industrijo.

Z

izborom vabljenih in rednih predavanj smo poskusili uravnotežiti bolj splošne, skoraj poljudnoznanstve preglede stanja na posameznih področjih, s predavanji ljudi iz industrije, ki so predstavili njihove trenutne razvojne težnje, in zelo poglobljenimi znanstvenimi predavanji, ki so začrtala meje možnega. Glede na odziv udeležencev nam je ta namera zelo dobro uspela, saj smo navkljub lepemu vremenu v Vipavski dolini obdržali večino udeležencev

ves čas v predavalnici, kjer so se redno porajale zelo intenzivne razprave.

P

rvo presenečenje so udeleženci doživeli že ob prihodu, ko jih je v Ajdovščini ob jasnem in sončnem vremenu pričakala prava ajdovska burja. Marsikdo od njih takšnega vetra še ni videl in se je zato hitro skril v predavalnico.

Začeli smo s krajšim nagovorom rektorja Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danila Zavrtanika, ki je poudaril strateško usmeritev naših raziskovalnih laboratorijev v področja trajnostnega razvoja in tako ustrezno umestil vsebino konference. Prvi vrhunec konference je sledil že takoj na začetku, ko je predsednik konference, prof. dr. Matjaž Valant, napovedal prvega vabljenega predavatelja. Dr. Innocenti je prišel iz Torina, kjer je direktor oddelka za mikro- in nanotehnologijo raziskovalnega centra tovarne avtomobilov Fiat. Po njegovem predavanju smo se vsi začeli zavedati kompleksnosti današnjih avtomobilov ter naporov, ki jih avtomobilska industrija usmerja v povečanje varnosti, zmanjšanje porabe goriva, racionalizacijo proizvodnje ter tehnološki napredek na področju transporta. Tudi nadaljnja predavanja so sledila temu vzoru ter se posvečala razvoju na področju baterij in gorivnih celic, ki so osnova za izvedbo komercialno zanimivih električnih prevoznih sredstev. Ta dan smo razpravljali še o parnem reformingu za proizvodnjo vodika, geotermalni energiji in biodizlu. Proti večeru se je veter povsem umiril in dan smo zaključili v prijetnem vzdušju na dvorcu Zemono, ki je bil včasih lovska postojanka družine Lanthieri, danes pa je krasno prenovljen objekt na vrhu majhnega hriba sredi Vipavske doline, obdan z neštetimi trsi vinske trte. Najprej smo dobro uro bolj individualno razpravljali o raziskavah, ki so bile predstavljene v obliki posterjev, potem pa smo družno ob pečenem pršutu in siru poskusili avtohtoni zelen, ki so ga pridelali študenti in sodelavci Visoke šole za vinarstvo in vinogradništvo Univerze v Novi Gorici.

1 prof. dr. Matjaž Valant, Vodja Laboratorija za raziskave materialov in dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici

D

rugi dan je bilo toliko vrhuncev konference, da se vsega ne da podrobno opisati.

Dan je bil posvečen (foto)katalizatorjem in skladno s tem je začel z izrednim predavanjem o umetni fotosintezi prof. Bonchio z Univerze v Benetkah. Ta dan sta nastopila še dva eminentna gosta, prof. Sivula iz École Polytechnique Fédérale de Lausanne, in prof.

Krol z Delft University of Technology, s še skoraj vročimi rezultati s področja solarne cepitve vode za pridobivanje vodika. Ne boste verjeli, voda lahko gori. Omeniti velja še našo gostjo, prof. Zbašnik Senegačnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki nas je poučila o tehničnih karakteristikah pasivne hiše. V diskusiji smo ugotovili, da bi pozimi za ogrevanje prave pasivne hiše zadostovala toplota, ki jo oddajata računalnik in televizija (pa mogoče še pralni in pomivalni stroj za tiste, ki jih bolj zebe). Omeniti velja še predavanje dr. Venturinija iz Heliosa, ki je vse prisotne navdušil s tehnološkim napredkom proizvodnega programa te tovarne, vpeljavo novih tehnologij in materialov v premaze in navsezadnje s poslovno uspešnostjo tovarne.

Dan je bil dolg in potrebni smo bili obilne večerje, ki smo jo začeli s predjedjo na terasi restavracije Primula v Solkanu, se seznanili z zgodovino Soče in Soške doline ter nadaljevali z večerjo ob mizah. Vzdušje je bilo prijetno in verjetno ni potrebno, da bi moji zapisi posegali v podrobnosti tega prijetnega večera.

T

retji dan je bila na sporedu spektroskopija površin, kjer smo slišali, kako lahko sinhrotronsko svetlobo in laser na proste elektrone izrabimo za študij kemije in fizike površin ter tudi za zelo aplikativne discipline, kot je znanost o hrani. Če še ne veste, rastline lahko uporabljamo tudi za rudarjenje. Nekatere rastline lahko akumulirajo kovinske ioni – ko skurimo organsko snov, lahko izoliramo kovino. Na isti način lahko regeneriramo zemljo, onesnaženo s kovinami. Rastline kovine iz zemlje enostavno izčrpajo in po nekoliko žetjih je zemlja očiščena. Kasneje smo izvedeli še veliko zanimivosti o tem, kaj je zelena kemija, kako čistimo odpadne vode, in še o marsičem.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/112

majmay 2011

V

logistika

59

Zapis

Želja – zeleni transportni koridorji foto: Shutterstock

dr. Bojan Beškovnik

Zelena logistika v EU

54 59

logistika

Zelena logistika v EU

Izzivi okolja vse bolj

vplivajo na podporne

funkcije industrijskega

delovanja sodobne družbe.

Okoljevarstvena skrb je

prisotna domala v vseh

panogah, od računalništva do

medicine in vsekakor tudi v

transportu oziroma logistiki.

Aktivnosti, ki so bile še posebej izpostavljene v devetdesetih

letih prejšnjega stoletja, so zelo spremenile razvojne koncepte

novih transportnih tehnologij in močno zaznamovale razvoj

majmay 2011

sodobnih logističnih konceptov.

D

anes je logistika zelo usmerjena k učinkovitemu upravljanju z izzivi ohranjanja okolja, kajti okrepljena ekološka ozaveščenost postavlja nove izzive tako na strani dobaviteljev kot kupcev in logističnih operaterjev. V ospredju je izpostavljena zelena logistika (ang. Green logistics), ki jo večina povezuje z učinkovitim upravljanjem transportne embalaže in njeno reciklažo. Vendar je zelena logistika danes veliko širši pojem, ki sloni na novih konceptih: zmanjševanja porabe pogonskih energentov, zmanjševanja pretovornih procesov na istem tovoru, čim manjših posegov s prometnicami v okolje, primerne umestitve novih logističnih terminalov, zmanjševanja onesnaženja zaradi prometnega hrupa, zmanjševanja svetlobnega onesnaženja itd. Področje je vsekakor zelo široko, zato so potrebne usmeritve, ki ciljno usmerjajo aktivnosti in zahtevajo odzivnost od širšega kroga uporabnikov. Takšen ciljni projekt je tudi vzpostavitev zelenih transportnih koridorjev.

Preveliko onesnaženje – potrebni so premiki

T

ransportna panoga še vedno proizvaja previsok delež onesnaženja okolja. Pri tem gre za onesnaženje zraka s toplogrednimi plini in emisijami CO2. Vzrok gre iskati v še vedno previsokem deležu uporabe cestnega transporta, kar ostaja izziv Evropske komisije. Cestni transport je največji potrošnik energije, porabljene v prometni panogi. Nanj namreč odpade visokih 82 odstotkov. Kljub ciljem, da se mora delež toplogrednih plinov zniževati, pa se v večini držav Evrope le-ta ne znižuje skladno s pričakovanji. Še posebej so izpostavljena področja z nižjo razvitostjo, kjer industrija in prometni sektor zaostajata. V uporabi so starejša transportna in prekladalna sredstva.

55 V

isoke emisije plinov iz transporta, velika uzurpacija okolja s prometno infrastrukturo in možnosti optimizacije logističnih procesov so že pred časom spodbudile EU oz.

Evropsko komisijo k vzpostavljanju uravnoteženega razvoja prometne panoge. Odprti in sofinancirani so bili različni evropski projekti.

Med zadnjimi, ki v evropskem prostoru predstavljajo pomemben razvojni premik, je tudi nov evropski projekt SuperGreen (Supporting EU’s Freight Transport Logistics Action Plan on Green Corridors Issues). Deluje pod okriljem Evropske komisije (DG-TREN) in v okviru 7.

Okvirnega programa EU. V okviru projekta se želi vzpostaviti zelene transportne koridorje v evropskem prometnem omrežju.

Kakšen koncept zelenih transportnih koridorjev?

T

ransportni koridorji se uporabljajo pri povezovanju dveh ali več terminalskih točk, kjer je prisoten zelo koncentriran transportni tok blaga ali ljudi. Praviloma gre za daljše

Daleč najbolj »zelen« je pomorski transport, ki prispeva le 3 g emisij CO2 na prepeljani 1 km blaga s težo 1 tone. Železniški transport ustvari 18 g CO2, medtem ko se pri cestnem transportu proizvede 47 g CO2.

Ž

e dodatek k poimenovanju transportnega koridorja v zeleni transportni koridor pomeni, da je usmerjenost izgradnje in razvoja uporabe infrastrukture in transportnih sredstev v energetsko in ekološko sprejemljivejših standardih. Gre za usmeritev, da se na pomembnejših oseh evropskega prometnega omrežja postavijo nove platforme, ki bodo zagotavljale lažji prehod standardiziranih transportnih enot med različnimi transportnimi sredstvi in istočasno zagotavljale najvišje standarde glede varnosti, dostopnosti, onesnaževanja okolja s hrupom in emisijami toplogrednih plinov, glede točnosti servisov, ob energetsko učinkoviti uporabi pogonskih energentov itd.

Z

elene transportne koridorje lahko pričakujemo na trenutno že postavljenih transportnih linijah in v okolju, kjer je že vzpostavljen sistem tehnološko naprednejših transportnih sistemov. Ključni pomen bo imela že prisotna visoka stopnja avtomatizacije transportno manipulativnih procesov. Prve zelene transportne koridorje bodo najverjetneje najhitreje vzpostavili v severni in zahodni Evropi, kjer se uporabljajo učinkovita in strateško umeščena intermodalna vozlišča.

Evropski projekt SuperGreen ima 9 koridorjev

P

rojekt SuperGreen ima osnovno nalogo oblikovati zelene transportne koridorje.

Predvidenih sredstev je okoli 3,54 milijona evrov. Od tega naj bi EU zagotovila dobrih 2,6 milijona evrov. V okviru projekta se bo zagotavljalo ustrezne okoljske, tehnične, ekonomske, socialne in družbene vidike uspešnega delovanja transportno-logističnega procesa. Tako se bodo zasledovali naslednji ključni cilji: • izbira in razvoj delovanja izbranih zelenih transportnih koridorjev,

• razvoj in uporaba zelenih tehnologij na transportnih koridorjih, • vpeljava inteligentnih transportnih in informacijskih sistemov, • opredelitev skupne politike delovanja in reguliranja pravil, • spodbujanje nadaljnjih raziskovalnih pobud za razvoj zelenih transportnih koridorjev in ustreznih tehnologij,

Skupno emisije toplogrednih plinov 1990 Danska Finska

2003

15,44

2004

18,44

2005

18,42

Skupno emisije CO2 2005/1999

18,85

1990

22 %

15,24

2003 17,95

2004 18,12

2005

2005/1999

18,57

22 %

15,7

16,97

17,13

17,12

9%

14,61

16,00

16,1

16,14

10 %

Francija

138,44

16,96

172,95

170,99

24 %

126,74

160,48

162,76

160,43

21 %

Nemčija

184,17

198,39

199,47

194,96

6%

182,09

189,42

193,41

186,84

3%

Norveška

11,33

13,86

14,34

14,65

29 %

13,72

15,61

16,03

16,84

23 %

Albanija

-

-

-

-

-

0,71

2,08

2,01

2,64

272 %

BIH

-

-

-

-

-

2,29

2,06

2,3

2,57

12 %

Bolgarija

12,78

8,12

8,27

9,03

–29 %

7,4

7,4

7,72

8,49

15 %

Hrvaška

4,47

5,61

5,79

6,06

36 %

4,29

5,42

5,62

5,85

26 %

26,23

35,15

35,77

35,77

36 %

25,82

33,76

34,34

33,53

30 %

-

-

-

-

-

0,79

1,04

1,05

1,05

33 %

Romunija

8,73

12,27

14,69

12,05

38 %

12,53

12,95

13,43

12,53

0%

Srbija/ČG

-

-

-

-

-

4,94

5,15

6,47

6,66

35 %

2,72

4,19

4,32

4,61

65 %

2,72

3,97

4,13

4,42

63 %

Grčija Makedonija

Slovenija

59

transportne relacije. Takšni transportni koridorji vključujejo različne načine transporta, da se zagotovi optimalnejši transportni proces in pričakovano delovanje oskrbnih verig.

V zadnjem času se poseben poudarek posveča vpeljevanju naprednejših tehnologij, ki omogočajo ažurno sledljivost tovoru. Ob upoštevanju vidika uporabe okolju prijaznejših tehnologij se izpostavljajo ravno koncepti zelenih transportnih koridorjev.

logistika

aleč najbolj »zelen« je pomorski transport, ki prispeva le 3 g emisij CO2 na prepeljani 1 km blaga s težo 1 tone. Železniški transport ustvari 18 g CO2, medtem ko se pri cestnem transportu proizvede 47 g CO2. Največji proizvajalec emisij CO2 je letalski transport s kar 560 g CO2 po prepeljanem kilometru blaga teže 1 tone. Cestni transport je tudi pomemben onesnaževalec s hrupom, saj lahka in težka cestna transportna sredstva ustvarjajo hrup nad 80 dB.

Tabela 1: Onesnaženje s toplogrednimi plini in emisijami CO2 iz transporta (milijoni ton CO2 ekvivalenta) Vir: OECD, Greenhouse Gas Reduction Strategies in the Transport Sector, 2008

majmay 2011

D

56 59

logistika

• spremljanje rezultatov in primerno obveščanje o vzpostavitvi in delovanju zelenih transportnih koridorjev.

V

projekt so vključeni vsi pomembnejši akterji s področja razvoja in delovanja intermodalnega transporta v EU. Pomembnejši partnerji triletnega projekta so: NTUA-LMT (Grčija), ki je v vlogi koordinatorja projekta, DB Schenker AG (Nemčija), Det Norske Veritas (Norveška), Procter & Gamble Eurocor (Belgija), Turkish State Railways (Turčija), Lloyd's Register-Fairplay Research (Švedska) in Gijon Port Authority (Španija). Slednji so z aktivnostmi na projektu začeli lani februarja v Atenah. Do delavnice v Helsinkih v mesecu juniju je bilo obravnavanih vseh 60 prijavljenih potencialnih zelenih transportnih koridorjev.

V predizbor je bilo uvrščenih 15 najpomembnejših koridorjev, na podlagi katerih so nato izbrali 9 zelenih transportnih koridorjev (tabela 2). Na prvi regionalni delavnici v Neaplju so bili predstavljeni izbrani koridorji, ključni parametri izbora koridorjev ter evidentirane ozke točke na projektu in predlogi izboljšav.

Težave in ozka grla razvoja

P

artnerji projekta že ugotavljajo, da vzpostavitev zelenih koridorjev ne bo pretežka naloga, zahtevnejši naj bi bil izziv postavitve učinkovitega spremljanja delovanja Krajšava

vzpostavljenih zelenih transportnih koridorjev. Tako se v okviru projektnega razvoja poseben poudarek daje aktivnostim oblikovanja ustreznih meril, kot so: parametri porabe energentov, opredelitve eksternih stroškov, onesnaževanje okolja, operativne izvedbe, opredelitve infrastrukturnih stroškov in poseganja v okolje. Učinkovitost bo dosežena, v kolikor bodo začetni parametri preseženi v predhodno določenem terminskem obdobju.

P

omemben poudarek bo na razvoju in uporabi ITS (inteligentnih transportnih sistemov) ter uporabi multimodalnosti. Ključna bo visoka stopnja avtomatizacije celotnega transportnega procesa in procesov začasnega skladiščenja na intermodalnih terminalih. Ker je EU še vedno v krču ekonomske in gospodarske krize, so in bodo investicije v naslednjem obdobju zelo omejene. Realno gre pričakovati določene zadržke pri množičnejši uporabi naprednih tehnoloških rešitev na pomembnejših terminalih in transportnih koridorjih, kjer naj bi bila istočasno prisotna tudi visoka stopnja multimodalnosti.

V

isoke zahteve na vseh področjih delovanja transportnega koridorja postavljajo omejitev za množičnejši in hitrejši razvoj koridorjev v evropskem prostoru. Zaradi omejitev bodo le izbrani koridorji deležni obsežnejšega financiranja iz evropskih skladov, kar pa lahko pomeni manj sredstev za razvoj že postavljenih vseevropskih transportnih koridorjev. Vsekakor V. in X. koridor, ki sta pomembna za Slovenijo, ne izpolnjujeta visokih standardov EU. Razvoj

zelenih koridorjev lahko še dodatno zavre razvoj oz. financiranje. V projektu SuperGreen namreč koridor »Brenner« povezuje Švedsko z Italijo na relaciji Malmö–Palermo. Koridor ima dva pomembna kraka, ki segata v našo regijo, in sicer krak Salzburg–Trst ter Bologna– Ancona–Igoumenitsa–Atene. Koridor zaobide V. ali X. vseevropski koridor, ki sta pomembna za Slovenijo. Poleg tega tudi koridor Two Seas, ki povezuje Grčijo in Nemčijo od Patrasa do Dresdna, zaobide X. vseevropski transportni koridor, saj poteka prek Sofije, Budimpešte in Dunaja.

Z

elo realno je pričakovati, da bodo zeleni transportni koridorji postopoma dobili prednost pred obstoječimi vseevropskimi transportnimi koridorji in bodo tako deležni ustreznega sofinanciranja. To pa lahko pomembneje vpliva na razvoj in financiranje za nas pomembnih koridorjev – V. in X. transportnega koridorja.

Viri: European Commission. 2009. A sustainable future for transport: Towards an integrated, technology-led and user-friendly system COM(2009)279. Luxembourg: Publications Office of the European Union.

Kyster-Hansen, H. 2011. EWTC II Green Corridor manual: Draft definition. Stockholm: Region Blekinge.

OECD-ITF. 2008. Greenhouse Gas Reduction Strategies in the Transport Sector: Preliminary report. Danvers: OECD Publications. Dostopno na naslovu: http://www.internationaltransportforum.org/Pub/pdf/08GHG.pdf [dostop 26. 4. 2011].

Sjorgen, J. 2010. Greening Corridors – a new way towards effective accessibility, Berlin, 16. september 2010.

SuperGreen Project. Dostopno na naslovu: http://www. supergreenproject.eu/. [dostop 28. 4. 2011].

Potek koridorja

Oznaka

Malmö–Trelleborg–Rostock/Sassnitz– Berlin–München–Salzburg–Verona–Bologna–Neapelj–Mesina–Palermo BerPal

Krak A: Salzburg–Beljak–Trst (os Tauern)

Brenner

Krak B: Bologna–Ancona/Bari/Brindisi–Igoumenitsa/Patras–Atene MadPar

Madrid–Gijon–Saint Nazaire–Pariz

Finis Terrae

Krak A: Madrid–Lizbona Cork–Dublin–Belfast–Stranraer

CorMun

Krak A: München–Friedewald–Nuneaton

Cloverleaf

Krak B: Zahodna obala in železniška linija v notranjost HelGen RotMos

Helsinki–Turku–Stockholm–Oslo–Göteborg–Malmö–Kopenhagen (Nordijski trikotnik, vključujoč povezavo za Oresund)–Fehmarnbelt–Milano–Genova Pomorske avtoceste Baltiškega morja

Edelweiss Nureyeev

Krak A: St. Peterburg–Moskva–Minsk–Klaipeda Notranja plovna pot na osi Rajna–Majna–Donava

RhiDan

Krak A: linija Betuwe

Strauss

Krak B: Frankfurt–Pariz AthDre

SinOde

Igoumenitsa/Patras–Atene–Sofija–Budimpešta–Dunaj–Praga–Nürnberg/Dresden–Hamburg Odesa–Konstanta–Burgas–Istanbul–Pirej–Gioia Tauro–Cagliari–La Spezia–Marseille–Barcelona–Valencia–Sines Krak A: Algeciras–Valencia–Barcelona–Marseille–Lyon

Two Seas

Mare Nostrum

majmay 2011

Krak B: Pirej–Trst CNHam

Šanghaj–Le Havre/Rotterdam–Hamburg/Göteborg–Gdansk–Baltik–Rusija Krak: Xiangtang–Peking–Mongolija–Rusija–Belorusija–Poljska–Hamburg

Silk Way

Tabela 2: Opredeljeni zeleni transportni koridorji v projektu SuperGreen Vir: http://www.supergreenprojecteu.eu

57

Skladiščenje in transport nevarnih oziroma škodljivih snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju) zahteva specifično zasnovo konstrukcije kontejnerja. V primeru nezgode na cesti ali železnici posebna izvedba konstrukcije zaščiti transportirano nevarno snov pred dinamičnimi parametri, ki bi lahko poškodovali ali uničili kontejner in omogočili vdor vpliva nevarne snovi na okolje.

Razvoj trga kontejnerjev za transport reciklaže (star papir, odpadne gume ipd.) je v evropskem prostoru že zelo razvit.

J

edro ekološke ponudbe podjetja Container, d. o. o., so kontejnerji, prirejeni za skladiščenje in transport vnetljivih tekočin in plinov (tip K-SVS), za zbiranje posebnih odpadkov (tip BM 1) ter za prevoz in skladiščenje nizko/srednje radioaktivnih odpadkov (tip OHT in BOX v

U

59

Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

logistika

Ekološki kontejnerji

dveh kvalitetah, IP-2 in A). Tipi posameznih reditev postavitve ekološkega kontejnerja v podjetju predstavlja minimalen strošek v modelov se razlikujejo le v detajlih. V podjetju sledijo aplikativnemu razvoju, medtem ko primerjavi z gradnjo namenskega prostora za razvoj novih bazičnih modelov zahteva izraz hranjenje nevarnih snovi. širše družbene potrebe po novih ekoloških rešiontainer, d. o. o., že vrsto let sodeluje z avtvah. Transportne enote so primerne za cestni strijskim podjetjem, ki s kombinacijo konin železniški prevoz, v srednjem delu Evrope tejnerja, vgrajene plinske turbine in krmilnopa tudi po plovnih rekah in njihovih kanalih. -nadzorne sobe s kurjenjem različnih vrst plina kološki kontejnerji omogočajo fleksibilnost pridobiva električno energijo oziroma toplotno pri organizaciji zbiranja, hranjenja in tran- energijo za ogrevanje rastlinjakov. Plinsko sportiranja nevarnih snovi. Podjetja dobijo z turbino lahko nadomesti dizelski motor, plin namenskim ekološkim kontejnerjem objekt z (večinoma na bazi metana) pa lahko dobimo pri vso potrebno in zadostno tehnično-varnostno izpustih rafinerij. Z ekološkega vidika je zelo dokumentacijo. Podjetje lahko objekt po po- pomembno zajemanje generiranega plina na trebi prestavlja znotraj tovarniškega prostora. smetiščih in najrazličnejših živinskih farmah.

Naročniki ekoloških kontejnerjev so večinoma Velike farme so namreč poleg prometa (skoraj podjetja, ki rešujejo svoje težave, izhajajoče iz enakovreden) zelo velik onesnaževalec ozračja, inšpekcijskih odločb za preureditev hrambe in zato so t. i. biološke energetske postaje (elektransporta nevarnih snovi. trarne) doživele izrazit razmah.

C

E

Promocija

V podjetju Container, d.o.o., razvijamo in proizvajamo celovite kontejnerske rešitve za področje energetike.

Naši vrhunski izdelki so skrbno izdelani in zadostujejo pogoju dolge življenjske dobe in obstojnosti v vseh vremenskih pogojih.

So večinoma nestandardnih mer, primerni za vgradnjo visoko tehnološke opreme.

Izvajamo tudi optimizacijo (teža/ nosilnost) izdelkov, s katero je mogoče doseči velike prihranke pri materialu in posledično pri končni ceni.

Visoka usposobljenost naših sodelavcev vam omogoča vgradnjo vaše lastne opreme, za katero je kontejner namenjen, na naši lokaciji.

Poleg predstavljenih kontejnerjev razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi specialne kontejnerje za potrebe logistike (predvsem železniške), jedrske energije, ekologije ter vojaške industrije.

majmay 2011

Specialni kontejnerji za potrebe v energetiki

CONTAINER, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0)3 42 63 276 | e-pošta: container@maksim.si www.container.si

(Ne)zelene navade Ekošola sprašuje, V vsakdanjem življenju smo vedno bolj obkroženi z raznimi električnimi aparati, ki nam olajšajo pripravo jedi, komunikacijo, nam širijo obzorja idr. To so mikrovalovna pečica, hladilnik, mobilni telefoni, TV, radio, računalnik, tiskalnik, baterije, mp3 idr. Vendar pa noben od teh aparatov ni nepokvarljiv, vsak ima svojo življenjsko dobo delovanja. Pogosto se znajdemo pred težavo, kaj storiti z neuporabno elektronsko ali električno opremo. Morda jo bomo še kdaj potrebovali in jo spravimo v nek kot, čeprav se na njej nabira le prah ali nam le zavzema prostor. Ali pa aparat odvržemo v navaden zabojnik, ne zavedajoč se, da lahko ima zaradi svojih okolju nevarnih sestavin izjemno negativne posledice za okolje. To se pogosto dogaja pri mobilnih telefonih, aparatih mp3 in baterijah, ki s svojo majhnostjo ne dajejo občutka nevarnosti, vendar pa vsebujejo težke kovine in druge nevarne snovi, ki ob nepravilnem odlaganju predstavljajo resno grožnjo okolju in posledično zdravju ljudi. Zaradi tega je pomembno, da vsako električno in elektronsko opremo pravilno oddamo. Ob nakupu novega aparata jo lahko brezplačno oddamo na prodajnem mestu pri trgovcih, prav tako brezplačno jo lahko oddamo v zbirnih centrih komunalnih podjetij ali v zbiralnicah skupne sheme, kot je ZEOS.

stroka odgovarja

Vprašujejo zmagovalci Ekokviza iz Osnovne šole Šturje Ajdovščina pod vodstvom koordinatorice ekošole Irene Knafelc.

V

dobi, v kateri živimo, ima vsako gospodinjstvo vsaj en računalnik. Zanima nas, koliko električne energije bi se prihranilo, če bi za en dan izključili vse računalnike na planetu? Kako računalnik (njegovo sevanje) vpliva na človeka, okolje? Ali je zelo škodljivo imeti računalnik v spalnici? Kakšne so lahko posledice vsakodnevne uporabe računalnika?

Odgovarja prof. dr. Franc Novak, Institut Jožef Stefan, raziskovalni odsek Elektronika in informacijska tehnologija:

J

asnega odgovora za prihranek električne energije, če bi vsa gospodinjstva na svetu za en dan izključila vse računalnike, seveda ne vem. Če bi pa, na primer v Sloveniji, ki naj bi imela po mojih podatkih 780.000 gospodinjstev, v vsakem gospodinjstvu za en dan izključili en računalnik, bi zmanjšali porabo električne energije za 1.170.000 kilovatnih ur oziroma 1,17 gigavatnih ur. Pri tem sem predpostavljal, da je v povprečju moč računalnika 250 vatov in da je prižgan 6 ur dnevno. V porabo sem štel tudi periferne enote, kot na primer monitor in tiskalnik. Za primerjavo: letna poraba električne energije v Sloveniji je približno 12.000 gigavatnih ur. Na svetovnem spletu najdemo podatek, da je bilo v letu 2009 na našem planetu 6,775 miljarde prebivalcev. Pri tem naj bi imel vsak stoti prebivalec svoj računalnik. Ob enaki predpostavki bi torej na svetovnem nivoju zmanjšali porabo za dobrih 10 milijard kilovatnih ur.

Odgovarja prof. dr. Bogdan Filipič, Institut Jožef Stefan, Odsek za inteligentne sisteme:

majmay 2011

D

ejstvo je, da vsaka električna naprava oddaja

elektromagnetno sevanje. To velja tudi za stroje in pripomočke, ki jih uporabljamo vsak dan in brez katerih si življenje danes težko predstavljamo, kot so gospodinjski aparati, sušilniki za lase, televizorji, video predvajalniki, računalniki in mobilni telefoni. Vpliv sevanja na organizem je odvisen od vrste in jakosti sevanja. Strokovna

mnenja o škodljivosti omenjenih naprav za človeka in okolje so deljena: zasledimo tako zagotovila, da so nenevarne, kot alarmantna opozorila o motnjah in obolenjih, vključno z rakom, ki naj bi jih povzročala redna izpostavljenost njihovim sevanjem. Prevladuje pa ocena, da je bolj kot občasna izpostavljenost močnim sevanjem škodljiva dolgotrajna izpostavljenost sevanjem, četudi so ta manjša. Ko govorimo o škodljivih vplivih rednega dela z računalnikom, običajno najprej pomislimo na sevanje zaslona. To je bilo pri nekdanjih katodnih zaslonih večje, kot je pri ploskih zaslonih današnjih namiznih in prenosnih računalnikov. Za zaščito pred sevanjem so pogosto uporabljali filtre, nameščene pred zaslonom, čeprav se marsikateri uporabnik ni zavedal, da njegov zaslon oddaja dosti več elektromagnetnega valovanja v okolico na svoji zadnji strani kot na sprednji. Potrebe po filtrih, tudi zaradi boljše kakovosti slike, pri sodobnih zaslonih ni več, a to še ne pomeni, da tudi sevanja ni več.

Znani pa so tudi drugi škodljivi vplivi dela z računalnikom na zdravje in počutje uporabnikov.

Redno in dolgotrajno sedenje, posebej na stolih z neustreznim naslonjalom in brez opor za roke, povzroča bolečine v križu in okvare hrbtenice, ki se lahko pokažejo šele čez dolga leta. Nenaravna drža in obremenitve rok pri delu z računalniško tipkovnico in miško povzročata poškodbe prstov in zapestij. Dolgotrajno gledanje v zaslon je izredno obremenjujoče za oči. Mladi uporabniki o teh posledicah verjetno ne razmišljate, a skrb za zdravje v prihodnosti se pričenja tukaj in zdaj. Računalniško opremo in delovni prostor je zato potrebno urediti tako, da kvarne vplive čim bolj zmanjšamo. O tem je danes dostopnih veliko koristnih nasvetov. Delo z računalnikom je priporočljivo omejiti na razumno mero in ga prekinjati z razgibalnimi vajami. Računalnika tudi ni priporočljivo imeti v spalnici, a se jim v otroških sobah, ki so namenjene tako učenju in zabavi z računalnikom kot počitku, danes vse teže izognemo. V teh primerih upoštevajte prej omenjena priporočila za delo z računalnikom, ko počivate, pa naj bo ta povsem ugasnjen, da vam spanca ne bodo kratili šum ventilatorja, utripajoče lučke in zaradi računalnika dodatno izsušen zrak.

O p

S re

Promocija

Ravnanje z električno in elektronsko opremo

foto: arhiv šole

58 59

EOL

I

Fi K e te

IzkorIstIte prednostI zelenega omrežja!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in

Okoljski portal

naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

prednosti članstva v komunikacijskem omrežju zelene slovenije: • brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v sloveniji EOL (letno izide 10 številk); • na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega

www.zelenaslovenija.si

podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji eoL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne

Strokovna revija EOL foto: Shutterstock

Specializirana revija

za embalažo, okolje in

logistiko / Specialist

magazine for packaging,

in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

environment and logistics

embalaža okolje logistika logistics packaging environment

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

50 MAJ / MAY 2010

a revija za

embalažo,

okolje in logistiko

/ Specialized

magazine

for packaging,

environment

and logistics

Specializiran

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

okolje logistika embalaža t logistics environmen packaging

/ Specialist magazine for packaging, environment

and logistics

56 EBRUARY

2011

FEBRUARF

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI! Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

55

DECEMBERDECEMBER 2010

are on Environmental Sores are the Increase and there not Enough Inspectors Students from All Over the World Poštnina plačana pri

s članstvom v omrežju zelene slovenije ste v toku z zelenimi informacijami slovenije,

Temična obdelava Investitor odpadkov: bo v nove objekte država

krive Krive ali manj vrečke plastične bodo morali Komunalci sicer dosegati cilje, dovoljenje bodo ob v drobno je Logistika na v povojih Sloveniji šele

Not So Guilty or Bags Guilty Plastic Energy Saving Durable, entally and EnvironmLights Friendly LED

Poštnina

pošti plačana pri 3320 Velenje

Vrečke iz bombaža namesto šelestenja papirja Slovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadki Določitev optimalnih poti za prevoz otrok

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

pošti 1102 Ljubljana

Odslej Akademija Zelena Slovenija Slovenia Needs a Change in its Waste Management Strategy

hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega omrežja slovenije. za več informacij smo z veseljem na voljo. kontaktni osebi sta: • Majdi kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: majdi.kosi@fitmedia.si • tanja pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

PrIjaVnICa podjetje:

naslov:

kontaktna oseba:

tel.:

e-mail:

davčna številka

davčni zavezanec:

da ne

Promocija

prijavljamo se v omrežje zelene slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. poravnali jo bomo na trr Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

datum:

podpis odgovorne osebe in žig:

Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

Promocija