Revija EOL 57

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

57

MARECMARCH 2011

Javna razprava o novih uredbah MOP: Dokončne odločitve najbrž v maju Za lesene palete na trgu več povpraševanja Biološki odpadki - še ne dovolj odkrit potencial Optimalne poti logistike

Biological Waste – An Under-Discovered Potential in Slovenia Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

Okoljski portal

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije: •

brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);

•

na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja

www.zelenaslovenija.si

okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• Specializirana revija

foto: Shutterstock

Strokovna revija EOL

l e in lj za embalažo, okolj

embalažaokoljelogistika logistics packaging packagingenvironment

50

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

MAJ / MAY 2010

a revija za

embalažo,

okolje in logistiko

/ Specialized

magazine

for packaging,

environment

na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

o istics og ronmeent and log f r packkaagging, enviiro gazine fo aga ag mag logistiko / Specialist

and logistics

Specializiran

Speccializirana revija za embalažo, okolj l e in logistiko lj

a oljelogistik embalažaok tlogistics environmen packaging

/ Specialist mag ag aga gazine fo f r packaaagging, enviirroonmeent

and log o istics og

56

EBRUARY FEBRUARY FEBRUARF FEBRUAR

2011

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

55

DECEMBERDECEMBER DECEMBER DECEMBER 2010

S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije,

TTeemična obdelava k v: Investitor ko odpadko b ekte bo bj v nove obj avaa av držav

krive Krive ali manj vrečke plastične bodo morali Komunalci sicer dosegati cilje, dovoljenje bodo ob v drobno je Logistika na v povojih Sloveniji šele

So t or Not ty Guilty Bags ty t Plastic Guilty gy Saving ergy E erg r ble, En ra Dura l ly t lly ta r nmenta ro E viro and En E Lights ED ly l LED riendly Fri Fr

Poštnina

pošti plačana pri nj ne V lenj 3320 Ve

Vrečke iz bombaža namestto šelestenja papirj ra rj Slovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadkki Določitev optimalnih poti za prevoz otrok

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

Odslej e Akademija ej Zelena Slovenijijaa Slovenia Needs a Change in its ts t Waste Management Stra ra r tegy g gy

hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Poštnina plačana pri pošti 3320 Ve V lenj ne nj

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega omrežja Slovenije. Vaš odgovor pričakujemo najkasneje do 15. marca 2011.

Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.

Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta: •

Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: majdi.kosi@fitmedia.si

•

Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

PRIJAVNICA Podjetje:

Naslov:

Kontaktna oseba:

Tel.:

e-mail:

Davčna številka

Davčni zavezanec:

da ne

Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Podpis odgovorne osebe in žig:

Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

e

ndrej Andoljšek, Pinus: Z vašim mnenjem se ne strinjam. Svoja sredstva usmerjamo v zagotavljanje realne varnosti in zmanjševanje obremenjenosti okolja in neustvarjanje percepcije skozi PR. Morda je strategija napačna, vendar je skladna z vrednotami družbe …. Žal pa v danih razmerah, ko izvajamo intenzivno omejevanje stroškov, nimamo opredeljenega budgeta za oglaševanje ali tovrstni PR…

J

ože Volfand, EOL: Razumem, so časi racionalizacije. Priznam pa, da se mi zdi nenavadno za podjetje vaše vrste, ki obremenjuje okolje, da nimate načrta in sredstev za okoljsko komuniciranje. To je ena izmed zahtev za podjetja, ki so odgovorna do okolja.

T

ako je potekal dialog, ko smo za eno prejšnjih številk EOL pripravljali prispevek o Pinusovem obremenjevanju okolja in o tožbi civilne iniciative. Zaupanja v okolju med Pinusom, občino in lokalnim okoljem ni bilo.

To ni edini primer, mislim na zaostrovanja med onesnaževalci, civilno družbo in stroko.

Tako se zdaj dogaja, o tem pišemo v reviji, da okoljevarstvena dovoljenja odvzema sodišče.

In demantira stroko. Kdo ima torej v rokah strokovne argumente? Kako do zaupanja?

A

bistveno je, če prst usmerim v industrijske onesnaževalce, predvsem tiste, ki so si morali pridobiti okoljevarstvena dovoljenja, koliko so zares odgovorno trajnostni. Ali o trajnostni proizvodnji že sliši menedžment z zeleno zavestjo? Navznoter in navzven, v ustvarjanje zaupanja z javnostjo. S spuščanjem kisika v še prepogosto zatohlost v menedžerskih glavah.

A uravnovesim – marsikateri menedžer že ve, da mora prisluhniti sporočilom industrijske ekologije.

3 EOL ndrej Andoljšek, Pinus: I disagree with your opinion. We channel our resources into providing real safety and reducing the impact on the environment, not into creating a perception through PR activities.

Maybe the strategy is wrong but it fits the values of society... Unfortunately in the given circumstances, we are in the process of applying intensive cost reduction measures and do not have a budget for advertising or PR of this sort...

J

ože Volfand, EOL: I understand that you're facing a period of rationalisation. But I must admit I find it a bit unusual for a company of your type, which has an impact on the environment, not to have an environmental PR plan or budget. It is one of the requirements for companies that are responsible towards the environment.

T

his was the tone of the dialogue when we prepared an article on Pinus’s impact on the environment and the lawsuit by the civil initiative. There was no trust between Pinus, the municipal authorities and the local community. This is not the only example of disagreements escalating between polluting companies, local communities and the experts. It has come to pass that a court is taking away environmental permits and thus negating the expert opinions. Who then has the technical arguments on their side?

B

ato v Fit medii vabimo v komunikacijsko omrežje Zelene Slovenije. K objavi zelenih informacij v reviji EOL in na portalu www. zelenaslovenija.si. Odpiramo medijsko pot za strokovno komuniciranje.

ut the important point is that if I point the finger at the industrial polluters, especially those that have had to get environmental permits, how much are they committed to responsibility and sustainability?

Does the management listen to ideas about sustainable production with a green conscience? Within and without, do they build a relationship with the public?

By letting fresh ideas into their all too often stale manager minds. Although to be fair, it is true that there are managers out there who know that they need to listen to the message of industrial ecology.

S

A

Z

icer si bo moral marsikdo med onesnaževalci kmalu postaviti vprašanje: Kdo se vrne s spodvitim repom, ker se mora končno spametovati?

foto: Rok Tržan

A

t Fit media, we invite you to the Zelena Slovenija (Green Slovenia) communication network, to publish environmental information in the EOL magazine and on the www.zelenaslovenija.si web portal.

This is a medium for technical communication that we are opening.

A

nd if they don't take this chance, many polluters will be forced to ask themselves who it is that will be coming around to make amends?

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

marec march 2011

A

Pinus&Co. or What is Environmental Awareness

Uvodnik

Pinus&Co. ali kaj je zelena zavest

57

Uvodnik Editorial

Vsebina Contents

Impresum

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized

EOL

magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje Volfand Čanji

•

• glavni urednik editor-in-chief: Jože

• odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

oblikovanje, prelom in grafična priprava /

layout and graphic design: Fit media by: Eurograf

• tisk / Printed

• oglasno trženje / marketing: Fit

media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Robert Tomazin (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)

• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, marec marec 2011

•

•

•

Naklada 4100 izvodov

Revija je brezplačna.

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

marec march 2011

• Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru • Visoka šola za varstvo okolja

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

8 10 12 14 16 20 22 24 27 32 34 37 40 42 44 47 48 50 52 54 58 58

Palete zelo razširjene, druga embalaža manj Pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo nevzdržen, a odgovor je Za lesene palete na trgu več povpraševanja Zdaj je čas, ki zahteva varnostne etikete Trg je vendarle oživel Strategija glede emisij je lahko s TEŠ 6 ali brez njega The Emission Strategy with or without TEŠ 6 V Evropi skokovito narašča, pri nas se šele začenja Biološki odpadki – še ne dovolj odkrit potencial Biological Waste – An Under-Discovered Potential in Slovenia Dokončne odločitve najbrž v maju

vsebina

57

4

vsebina

Vem, kaj so moje vrednote Energent, a je lahko še mnogo več An Energy Source that can be So Much More

Daljinskega ogrevanja na lesno biomaso daleč premalo

Nova zakonodaja mora upoštevati dobro prakso Slovenija veliko izgublja zaradi neprimernega odlaganja odpadkov Okoljevarstvene zahteve ostrejše, izboljšave skromne Environmental Demands are Stricter, Improvements are Modest Novi pristopi za trajnostni razvoj

Po nepotrebnem so izgubili eno leto

Pri okoljskem monitoringu omogočajo široko uporabo Mini jedrske elektrarne niso primerne za Slovenijo Optimizacija transporta bioloških vzorcev v Splošni bolnišnici Celje Nezelene navade Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Ameriško podjetje Bota Box, okolju prijazen proizvajalec vina, kot se radi imenujejo, je predstavilo novo embalažo.

Poleg 3-litrskega tetrapaka bodo od sedaj ponujali tudi vino v 5-litrski embalaži.

Pri podjetju so povedali, da dajo okolju prijazni embalaži velik pomen, odzivi kupcev pa so več kot pozitivni. »Vedeli smo, da je čas vinskim entuziastom ponuditi nekaj novega – kvalitetno vino v trajnostni embalaži priročne velikosti in primerno tudi za izlete,« so še dodali.

Embalaža je narejena iz 100-odstotno recikliranih materialov in potiskana s črnilom na sojini osnovi. V primerjavi s steklenico je tako izpust toplogrednih plinov manjši za 75 odstotkov, prav tako pa so za 50 odstotkov zmanjšani odpadki.

ki ima sposobnost obarvanja. Tako bomo takoj vedeli, ali je izdelek še užiten ali ne in ali je bil pravilno hranjen, in sicer bolj natančno, kot če bi le preverili rok uporabe.

Prva biorazgradljiva tuba za zobno pasto Švedsko podjetje Tectubes je predstavilo prvo biorazgradljivo tubo za zobno pasto, narejeno iz bio smole. Tuba izstopa tudi zaradi izjemnih mehanskih lastnosti. Pri podjetju so povedali, da jim je uporaba tega naravnega materiala predstavljala izziv, saj so morali zagotoviti kompatibilnost različnih delov, kar jim je uspelo tako, da so posameznim delom zagotovili dobre lastnosti za preoblikovanje.

Rezultat je tuba, narejena iz popolnoma razgradljivih materialov. Proizvajalci so ob predstavitvi izdelka poudarili še

Inteligentna etiketa nadzira temperaturo zamrznjene hrane Brez zamrzovalnika in zamrznjene hrane danes že skoraj ne gre. Vendar pa pri taki hrani nikoli ne vemo, ali je še užitna.

Splošno znano je, da ko je hrana enkrat globoko zamrznjena, mora v takšnem stanju tudi ostati, dokler je pač seveda ne porabimo. Zato je podjetje BASF Future Business GmbH razvilo časovni temperaturni indikator z imenom OnVuTM ICE, inteligentno etiketo, ki kontrolira temperaturno verigo ohlajene in globoko zamrznjene hrane. Indikator spreminja barvo glede na temperaturo; temnejša je barva, boljša je hladilna veriga izdelka.

To so dosegli tako, da so na embalažo s črnilom, ki je občutljivo na temperaturne spremembe, natisnili simbol termometra,

Fotografije: arhiv proizvajalcev

mnogostransko uporabo biopolimerov in napredek na tem področju.

Novembra 6. evropska konferenca o bioplastiki 6. konferenca s področja bioplastike bo potekala 22. in 23. novembra 2011 v Berlinu.

Tudi tokrat jo bo organiziralo združenje evropskih proizvajalcev bioplastike European Bioplastics. Na konferenci bodo predstavljeni inovativni materiali in najnovejše raziskave s področja bioplastike, organizirane bodo tudi delavnice ter razstavljeni izdelki. Organizatorji so prepričani, da je na današnjem, hitro se razvijajočem trgu takšno sodelovanje in povezovanje več kot nujno. Lani se je največjega dogodka na tem področju udeležilo več kot 360 udeležencev iz več kot 170 podjetij, letos pa jih pričakujejo še več.

Vrhunska stroka in praksa na konferenci o logistiki

5 57

Vino v embalaži iz recikliranih materialov

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

Fakulteta za logistiko v Celju organizira že 8. mednarodno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu, ki bo potekala od 16. do 18. junija 2011. Osrednja konferenca v Sloveniji s tega področja je namenjena akademikom, strokovnjakom, politikom, raziskovalcem in študentom, ki se ukvarjajo z logistiko, menedžmentom oskrbovalnih verig, menedžmentom prometa in transporta ljudi in tovora.

Tudi letos je poseben poudarek namenjen okolju in s tem učinkoviti porabi resursov in zmanjševanju stroškov. Trajnostna logistika je interdisciplinarna veda, zato jo je treba stalno raziskovati, razvijati, integrirati in implementirati v celotno dobavno verigo. Vzrok je seveda vpliv logistike na okolje, kar zahteva konstantno izobraževanje in izpopolnjevanje na te področju. Konferenca bo združila akademsko, industrijsko in vladno stroko, ki bo izmenjala ideje, odkrivala najnovejše raziskave in kritično premišljala o izkušnjah.

Na letošnji konferenci bodo kot predavatelji nastopili prof. Kevin Cullinane, direktor Inštituta za raziskave s področja transporta (Transport Research Institute) z Univerze Napier iz Edinburgha, dr. Roger Allport, direktor angleškega podjetja Allport Associates Ltd., dr. Yeong Heok Lee, predsednik korejskega združenja za politiko in ekonomiko transporta (Korean Society for Transport Policy and Economics) ter predsednik Inštituta za politiko zračnega transporta in industrije (Institute for Air Transport Policy and Industry), dr.

Joel Shon, profesor managementa transporta s tajvanske Univerze za tehnologijo in dr.

Anthony Chin, profesor ekonomike transporta z Nacionalne univerze v Singapurju in drugi.

V Križevcih bodo odprli okolju prijazen hostel V Sloveniji vse več hotelov upošteva, da je v svetu na pohodu zeleni turizem. V Križevcih pri Ljutomeru bodo namreč v začetku aprila odprli prvi okolju prijazen hostel v Sloveniji.

Opremljen bo vrhunsko in bo izpolnjeval vse okoljske kriterije. Ob tem bo na 52 ležiščih ponujal enako ali celo večje udobje kot drugi hostli. V hostlu ne bo nobenega radiatorja, pač pa bo imel pasivno-aktivno talno gretje in hlajenje ter centralno prezračevanje s sistemom rekuperacije. Gretje oziroma hlajenje bo delovalo na osnovi izkoriščanja podtalnice. Če to ne bo zadoščalo, pa bo vodo dodatno ogrevala ali hladila toplotna črpalka, ki odpadno vodo ob gretju izkorišča tudi za segrevanje sanitarne vode. Hostel bo tako močno znižal stroške za elektriko.

marec march 2011

a

6 57

Kratko, zanimivo

EOL

Star papir za novo upanje Društvo Ekologi brez meja ne miruje. Star papir za novo upanje bo spet vseslovenska zelena akcija. Vrtci, šole, podjetja, javne organizacije, občani, vsi bomo zbirali star papir. Podjetje Dinos bo vsem v akciji brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. Organizatorji bodo povezali varstvo okolja in dobrodelnost ter znova združili prebivalce Slovenije, ki želijo bolj zeleno Slovenijo. Sestavni del projekta bo nagradni natečaj, količino zbranega papirja pa bo mogoče spremljati na spletu.

marec march 2011

Akcija »Star papir za novo upanje« bo potekala v aprilu. K zbiranju papirja organizatorji vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, zavode, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. Znesek od zbranega papirja bo razdeljen na dva sklada – sredstva iz prvega sklada bodo namenjena za humanitarni projekt v Sloveniji (50 %), iz drugega sklada pa bodo sofinancirali gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami (50 %).

Novosti Revolucionarno lasersko kodiranje na steklo Podjetje Linx Printing Technologies je na trg lansiralo novo inovativno tehnologijo, imenovano Visicode, ki je osrednja

Najlažji zamašek na svetu Pri podjetju Combibloc so izdelali najlažji zamašek na svetu, ki tehta le 1,85 grama. Z zmanjšanjem teže je manjša tudi poraba surovih materialov, kar je okolju prijazno. Sicer pa najlažji zamašek na svetu ohranja vse karakteristike težjih zamaškov in ohranja osnovni funkciji – omogoča lahko odpiranje ter ponovno zatesnitev.

komponenta laserskega kodirnega zapisovalnika SL301 in predstavlja revolucionarne spremembe na področju steklene embalaže, saj omogoča bolj jasno zapisovanje kod na hladno steklo. To so dosegli s spremembo frekvence impulzov in s tem spodbudili formacijo mikro razpok, kar omogoča vidnejše, bolj kontrastno kodiranje na steklo, s tem zmanjšuje stroške in podaljšuje življenjsko dobo izdelka.

Za uspeh te nacionalne akcije bo zelo pomembno sodelovanje podjetja Dinos. Dinos bo vsem šolam in vrtcem, ki se bodo prijavili na akcijo zbiranja starega papirja, v mesecu aprilu za en dan pripeljal zabojnik za zbiranje papirja. Vanj bodo otroci, učenci, dijaki odlagali star papir, prav tako pa bodo star papir lahko prinesli tudi drugi prebivalci kraja. Akciji se lahko priključijo tudi podjetja in organizacije. Lokacije Versacejeva steklenička zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količi- v aluminijasti obleki no starega papirja bo mogoče spremljati preko Italijansko podjetje Inca je oblikovalo zemljevida na spletni strani društva Ekologi stekleničko za novo Versacejevo linijo brez meja O tem, kateri humanitarni projekt Vanitas, izbrani pa so bili predvsem zaradi bodo podprli v Sloveniji, bodo odločili mladi v izjemnih sposobnosti preoblikovanja okviru nagradnega natečaja za najboljši pre- aluminija v izdelek visoke kvalitete. Tako dlog. Izobraževalna ustanova, ki bo prispevala je nova steklenička ovita v aluminij kot v najboljšo idejo, bo nagrajena s koncertom po oblačilo visoke mode – aluminij stekleničko izbiri zmagovalca. ovije, ovrednoti in oblikuje kot dizajnerska obleka. Podjetje je potrebovalo kar dve leti predhodnih Slovensko-italijanska raziskav, da so konferenca o materialih razvili, kako kovino spojiti s in tehnologijah za steklom, ne da trajnostni razvoj bi prekinili Laboratorij za raziskave materialov Univerze kontinuiteto v Novi Gorici od 4. do 6. maja 2011 organizira samega Slovensko-italijansko konferenco o materialih stekla. in tehnologijah za trajnostni razvoj. Potekala Rezultat je bo v Univerzitetnem središču v Ajdovščini. unikatna steklenička, V zadnjih letih smo priče hitremu razvoju in ki raziskavam materialov, tehnologij in procesimbolizira sov trajnostnega razvoja, k čemur vodijo tudi luksuz in direktive in predpisi EU. Pomemben delež za prestiž. motivacijo k trajnostnemu razvoju pa ima naše lastno zavedanja o pomembnosti trajnostnega

Plastična steklenička z zvočnim čipom Z junijem bo tudi proizvajalec kečapa Heinz svoje izdelke ponudil v plastični steklenički, ki je delno narejena iz naravnih materialov, natančneje iz sladkornega trsa, in se zato lahko reciklira. Takšno stekleničko, imenovano PlantBottle, že uporabljajo pri Coca-Coli. S tem bo Heinz zmanjšal emisije in porabo energije za 20 odstotkov do leta 2015. »To partnerstvo je dober primer, kako lahko različna podjetja sodelujejo za skupni napredek in boljše okolje,« je povedal predsednik uprave Coca-Cole, Muhtar Kent.

Da pa bo embalaža poleg okolju prijazna še atraktivna, jo bo Heinz opremil tudi z zvočnim čipom, ki bo potencialne kupce spraševal: »Ugani, iz česa je narejena moja steklenička?«

Organska, biorazgradljiva »aluminijasta pločevinka« Tajvansko podjetje PLA Studio je skupaj z oblikovalskim podjetjem Haoshi Studio predstavilo pločevinko TIN CAN, ki naj bi zmanjšala odpadke in spodbudila recikliranje.

Narejena je iz poliaktida, biorazgradljivega termoplastičnega poliestra, ki ga pridobivajo iz koruznega škroba.

Pločevinka se lahko segreje do

Prvi obrat za proizvodnjo nanoceluloze Podjetje Innventia iz Stockholma na Švedskem je odprlo prvi obrat za proizvodnjo nanoceluloze na svetu. Nanoceluloza je material, ki ga pridobivajo iz lesnih vlaken in ima izjemne karakteristike. Njegova moč in teža se lahko primerjata s kevlarjem (aramidna vlakna), vendar je nanoceluloza v nasprotju z njim popolnoma obnovljiv vir.

Do sedaj je proizvodni proces potreboval občutno preveč energije za komercialno uporabo. To je podjetju Innventia z razvojem in raziskavami uspelo zmanjšati kar za 98 odstotkov. Prihranili so 29.000 kWh na tono. Za primerjavo, normalno velika hiša porabi za ogrevanje v celotnem letu 18.000 kWh. Povpraševanje po nanocelulozi v industriji je veliko, saj bi se lahko uporabila za jačanje različnih materialov, kot so papir, kompoziti in plastika, vendar pa se za tako široko uporabo v laboratoriju proizvede občutno premalo

Dietna Pepsi izgublja težo V sklopu tedna mode MercedesBenz v New Yorku je podjetje Pepsi predstavilo novo, ožjo embalažo svojega priljubljenega izdelka Diet Pepsi. Po besedah proizvajalca naj bi nova embalaža simbolizirala moderno, prekrasno in samozavestno žensko in takšne so tudi oglaševalske kampanje. Z marcem, ko bo ožja Pepsi na voljo tudi ostalim potrošnikom po svetu, so začeli z oglaševalsko kampanjo, ki jo bodo spremljali številni modni dogodki in art instalacije.

Transparentna inovacija – ekološki knjigoveški stroj Pod tem sloganom podjetje KuglerWomako predstavlja prototip ekološkega knjigoveškega stroja, imenovanega EcoBinder. S tem postavlja nove smernice na področju knjigoveške vezave. Material, ki se uporablja za vezavo, je 100-odstotno narejen iz papirja, kar zadovoljuje tudi vedno večje potrebe po trajnosti tudi v knjigoveški industriji. Ker namesto linearne uporablja rotacijsko razporeditev, ga lahko upravlja ena sama oseba. Konec lanskega leta je podjetje Kugler-Womako za Ecobinder prejelo nagrado za inovacijo s strani nemške tiskarske industrije, povpraševanje po prototipu pa raste iz meseca v mesec.

Osrednji temi konference bosta vezani na razvoj materialov in tehnologij za ohranjanje okolja in učinkovito rabo energije. Znotraj tega pa se bodo obravnavale teme, kot so: okoljski materiali in tehnologije, učinkovita raba energije in materialov, obnovljivi viri energije, čiščenje vode in zraka, zmanjšanje izpustov CO2, recikliranje ter druge okoljske teme s področja okoljskega menedžmenta in učinkovite rabe energije.

Dve novosti ljubljanske Snage Ljubljanska Snaga je v ravnanju z odpadki uvedla dve novosti, in sicer sortiranje kosovnih odpadkov in premično zbiralnico nevarnih odpadkov. Pričakujejo, da bodo s prvo pridobitvijo lahko 50 odstotkov kosovnih odpadkov namenili reciklaži in tako zmanjšali njihovo odlaganje. Predvidevajo, da bodo s sortirnico zbrali letno približno 9000 ton kosovnih odpadkov. S premično zbiralnico nevarnih odpadkov pa bodo poleg nevarnih odpadkov zbrali tudi drobno odpadno električno in elektronsko opremo, ki predstavlja vedno večji delež odpadkov v gospodinjstvih.

Premična sortirnica oziroma zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov je enota, v kateri bodo zbrali nevarne odpadke iz gospodinjstev ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo, kot so gospodinjski aparati, telefoni, avdio in TV sprejemniki ter računalniška oprema, ki ne presegajo velikosti sesalca. To pomeni, da je bela tehnika izključena.

Premična zbiralnica je zamenjava dosedanje zbiralnice, s katero so v Snagi zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Nova zasnova in oblika omogočata uporabo na različnih mestih ter hkrati zagotavljata maksimalno okoljsko varnost. Vgrajeni elementi so zaščiteni pred prevrnitvijo, poleg tega pa se v njenem dnu nahajajo prekatni prostori, ki preprečujejo morebitno razlitje med prevozom.

Premična zbiralnica skupaj z dvema vrtljivima predalnikoma zavzema 30 kvadratnih metrov prostora, pri tem pa uporabnikom ponuja več namenskih prostorov za odlaganje odpadkov, kot so motorna in jedilna olja, čistilna sredstva, barve, laki, topila, baterije, akumulatorji, zdravila, pesticidi, kartuše/tonerji, žarnice, monitorji, računalniški pripomočki, mali kuhinjski aparati, električna orodja, plinske sijalke, elektronski mediji, odsluženi telefoni, električne igrače.

Za obe naložbi so namenili 310.000 evrov.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

7

okoljskega menedžmenta in iz tega izhajajoča kvaliteta življenja. To zavedanje je vedno močnejše, zato se prizadevanju za trajnostni razvoj pridružuje vedno več posameznikov in skupin.

57

surovega materiala, saj pilotni obrat proizvede 100 kilogramov nanoceluloze na dan. Kljub temu so pri podjetju zadovoljni, saj bodo sedaj lažje nadaljevali z razvojem in predstavili zainteresiranim, kako bi to dejansko delovalo v industriji.

EOL

43,3 stopinj Celzija in je 100-odstotno razgradljiva.

Od standardne pločevinke se razlikuje le po tem, da lahko odstranimo celoten pokrov, kar omogoča uporabo za več različnih namenov. TIN CAN že lahko naročite prek spleta, zanjo pa boste odšteli 20 evrov.

marec march 2011

i Novosti

Kratko, zanimivo

Palete zelo razširjene, druga embalaža manj Nina Semolič

foto: Shutterstock

8 57

Embalaža

Embalaža iz lesa

Lesena embalaža je ena najstarejših embalaž. Leseni zaboj je bil zelo primeren izdelek transportne embalaže

Embalaža iz lesa

za zelo raznovrstno blago

zaradi svoje trdnosti, gostote in velike možnosti predelave. Kot embalažni material se uporablja

predvsem za transportno

embalažo in za izboljšanje

ostale transportne embalaže ter njeno zaščito pred mehanskimi vplivi. Leseno embalažo zadnje

čase izpodrivajo sodobnejši

materiali, kot so plastične mase,

karton, valovit karton in kovine.

Do tega prihaja predvsem

zaradi teže lesene embalaže in

s tem povečanih transportnih stroškov pa tudi zaradi

marec march 2011

povišanih cen lesa.

L

astnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste lesa oziroma drevesa, iz katerega je narejena. Les ima nehomogeno vlaknasto strukturo, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo iz smeri v smer (vzdolžno, radialno in tangencialno).

Najpomembnejše lastnosti so upogibna trdnost, žilavost ter trdnost spojev. Pomembna operacija pri proizvodnji kakovostne lesene embalaže je sušenje. Les mora biti dobro posušen, saj se v nasprotnem primeru zvija ali krči, ima nižjo togost, obstaja pa tudi možnost razvoja mikroorganizmov, vendar mora imeti od 12 do 15 odstotkov vlage, saj lahko prevelika osušenost povzroči krčenje po širini in pokanje ter posledično zmanjšanje stabilnosti in zaščite pakiranega proizvoda.

P

roizvodnja lesene embalaže je v preteklosti naraščala vse do takrat, ko se je na trgu pojavila embalaža iz valovitega kartona in se je zaradi tega lesu kot embalažnemu

materialu precej zmanjšal tržni delež. Prav tako ga izpodrivajo sodobnejši materiali, kot so plastične mase in kovine. Vendar se les še vedno veliko uporablja za embaliranje večjih naprav in strojev, za prekomorsko embalažo, za palete, zaboje za sadje in zelenjavo, za opore in ogrodja pa tudi za luksuzno darilno embalažo. Izbor lesenih zabojev je glede na njihovo izvedbo dokaj velik in temu primeren je tudi razpon nosilnosti (Hanlon in drugi, 1998). In prednosti? Kar nekaj jih je.

P

rednosti lesene embalaže so nizka cena nekaterih vrst lesa, razpoložljivost surovinskega vira in sorazmerno dobre mehanske lastnosti, medtem ko najdemo seveda tudi pomanjkljivosti, ki so: navzemanje vlage, sorazmerno velika masa, ozek razpon lastnosti, težavno čiščenje in možnost vbodov s trskami ali žeblji (Radonjič, 2008).

Č

e se lesena embalaža umika v ozadje, so lesene palete kot transportna embalaža še vedno nepogrešljive. Les igra veliko vlogo na področju izdelave in uporabe palet.

Standardizirana paleta EUR je zaradi svoje trdnosti, enostavne uporabe, izmenljivosti ter možnosti večkratne uporabe na področju transporta postavila nove standarde kakovosti. Čeprav so se kot alternativa lesenim že pred leti pojavile palete iz drugih materialov, kot so plastika, kovina in karton, so najbolj v uporabi še vedno lesene palete. V Sloveniji predvsem standardne lesene palete EUR-EPAL.

E

PAL (European Pallet Association) je neprofitna organizacija, ki skrbi za nadzor kvalitete izmenljivih palet EURO za večkratno uporabo. Po njihovih podatkih je trenutno v obtoku več kot 500 milijonov evropalet, letno pa jih proizvede več kot 60 milijonov okoli 400 proizvajalcev iz 30 različnih držav. Popravila izvajajo v več kot 1.000 pooblaščenih centrih. Člani EPAL-a pri nas so tako JAVOR IPP, LEVAS KRŠKO, AHA EMMI, LESNA GALANTERIJA Boris Oberstar, ALPIMEX, TESARSTVO HUDOVERNIK, TRGOFORT, ZAVČAN, SŽ-ŽIP, storitve, in DENI TRANSPORT.

Les je okolju prijazen in ima najnižjo porabo energije, je popolnoma obnovljiv vir in ima najmanjše emisije ogljikovega dioksida od vseh embalažnih materialov. Je naraven material, ki omogoča dobro zračnost embalaže in s tem tudi daljšo življenjsko dobo izdelka.

V

saka paleta sicer nosi edinstveno identifikacijo, kljub temu je sledenje in upravljanje takšne mase te najbolj priljubljene transportne enote na svetu vse prej kot lahek zalogaj. Še posebej ob upoštevanju, da EPAL zbira podatke tudi o popravilih. Želijo imeti tudi celovite podatke o gibanju, uporabnikih palet, hkrati pa nadzor izkoristiti tudi za preprečevanje ponaredkov.

U

činkovita rešitev je uporaba radiofrekvenčne identifikacije RFID (Radio Frequency Identification), ki nudi možnost branja in shranjevanja podatkov brez dotika ali vidnega kontakta. Da je identifikacija mogoča, mora biti objekt, ki ga hočemo preko podatkov identificirati, opremljen s transponderjem, ki na zahtevo čitalnika lahko odgovori preko radijske frekvence. Takšna identifikacija pri paletah sicer ni novost, saj je bilo v minulih letih implementiranih že nekaj posamičnih rešitev, vendar ne na takšni ravni. To bi omogočilo hiter in enostaven zajem vseh informacij o tovoru in paletah ter lažje sledenje, zato je EPAL združil moči s svetovno organizacijo za standardiziranje GS1.

Standard za preprečevanje borove ogorčice

K

er je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (FAO-IPPC) je dolžna izvajati zahteve standarda ISPM 15, ki je bil sprejet v okviru konvencije. V njem so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsa embalaža, izdelana iz surovega neobdelanega lesa za pošiljke blaga v mednarodnem prometu, natančneje, zahteva toplotno obdelavo lesa (HT), sušenje (KD), beljenje (DB) in zaplinjevanje z metilbromidom. Kot dokaz, da je bila lesena embalaža ustrezno obdelana, mora biti vsak kos označen z uradno oznako, ki vključuje kodo države, registracijsko šifro izvajalca obdelave, oznako načina obdelave ter simbol, ki je sestavni del grafične podobe oznake.

N

amen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem preprečevanje borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore. V Sloveniji so razmere za nemoteno širjenje borove ogorčice precej ugodne, kar se kaže predvsem v razširjenosti gostiteljskih rastlin in sorazmerno ugodnih podnebnih razmerah.

Prihodnost v darilni embalaži?

57

9 oznamo več vrst lesenih embalaž, v širši uporabi pa so predvsem palete, zaboji, oboji, šivani leseni zaboji, vinski sodi in darilna embalaža višjega cenovnega razreda. Medtem ko so lesene palete še vedno najbolj v uporabi, se druge vrste lesenih embalaž, predvsem gajbice in zaboji umikajo. Domači pridelovalci sadja in zelenjave svoje pridelke pakirajo v kartonsko in plastično embalažo, saj jo je lažje potiskati in opremiti z deklaracijami, ostri robovi lesene embalaže pa lahko sadje in zelenjavo tudi poškodujejo. Kljub temu pa je lesena embalaža prijaznejša do vsebine, saj je bolj zračna in omogoča podaljšano svežino izdelka.

Namen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem preprečevanje borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus).

Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore.

Embalaža

P

Palete z identifikacijo RFID

V

Sloveniji je proizvodnja lesene embalaže dokaj razširjena in izbira ponudnikov velika. Poleg najbolj razširjenih palet EUR-EPAL in zabojev za klasični, ladijski in letalski transport izdelujejo tudi druge vrste lesene embalaže, kot so na primer pakirne letve, deske, podložni morali in tramovi. Posebno vejo v leseni embalaži predstavlja darilna embalaža, ki funkcijo zaščite nadgrajuje z estetiko. Tudi pri nas najdemo veliko ponudnikov lesene darilne embalaže. Izjemne primerke ponujajo pri Mizarstvu Kregar. Ker les kot darilna embalaža ni pogost, predstavlja že zaradi tega dodano vrednost, poleg tega pa je izjemno lep embalažni material, ki poudarja kvaliteto vsebine. Lahko jo tudi personaliziramo, na primer z gravuro. Takšna embalaža je višjega cenovnega razreda, vendar je kot takšna tudi del darila. Na izbiro imamo pisano paleto lesenih darilnih embalaž: od škatel za zgoščenke, ure in drobne izdelke do lesenih embalaž za steklenice.

P

rihodnost lesene embalaže tako lahko najdemo v darilni embalaži, saj bi zaradi estetskega videza in svoje trajnosti lahko postala pravilo in ne izjema. Vsebini dvigne vrednost, ljudje pa je po navadi ne zavržejo prav zaradi luksuznega videza.

L

es je okolju prijazen in ima najnižjo porabo energije, je popolnoma obnovljiv vir in ima najmanjše emisije ogljikovega dioksida od vseh embalažnih materialov. Je naraven material, ki omogoča dobro zračnost embalaže in s tem tudi daljšo življenjsko dobo izdelka. Prav tako uporaba lesnih izdelkov spodbuja gozdarstvo in širjenje gozdov, s čimer se znižuje tudi stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi.

marec march 2011

Lesene zaboje nadomeščajo kartonski in plastični

10

foto: arhiv podjetja

Pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo nevzdržen, a odgovor je foto: Bobo

Embalaža

57

Papirna industrija

Branko Rožič1

riza, ki je udarila v svetovni ekonomiji ob koncu leta 2008 kot posledica množice manjših in večjih piramidnih iger, ki jih je gnala želja po hitrih zaslužkih, trdo in neusmiljeno preureja na globalnem trgu razmerja med nami, ki preveč porabimo in premalo naredimo, ter onimi, ki preveč naredijo in premalo porabijo. V razmerah popolne odprtosti trga, zmanjšanja domačega povpraševanja in padca domačega družbenega bruto proizvoda, je znotraj gospodarstva oz. predelovalnih dejavnosti načeloma relativni zmagovalec tisti, ki svoje izdelke ali storitve prodaja pretežno na tujem trgu. Vse, kar mora zagotoviti, je ustrezna konkurenčnost, ki jo lahko doseže s stroškovno učinkovitostjo ali pa s produktnimi inovacijami.

K

je smo se tu v letu 2010 umestili slovenski papirničarji, ki smo bili tudi v tem letu, tako kot vsa leta doslej, »obsojeni« pretežno na izvoz? Pokazalo se je, da so bili finančni rezultati, ki smo jih dosegli v letu zmerne gospodarske rasti, slabši od leta 2009, ki je bilo leto splošnega gospodarskega zastoja, vendar je bilo za dejavnost eno najuspešnejših.

Razlogov za to navidezno nelogičnost je več, navedel jih bom le nekaj. foto: Shutterstock

ko lum na

K

marec march 2011

S

1 Branko Rožič, Količevo karton

lovenski papirničarji, ki v svetovnem trgu zavzemamo približno takšen delež proizvodnje, kot ga ima naše prebivalstvo v svetovni populaciji, nimamo veliko možnosti ubirati svojo pot, kadar se bistveno spreminjajo razmere na trgu, pa naj si bo to zaradi spremenjene ponudbe ali/in povpraševanja, merjenja moči velikih ali vpeljave novih kapacitet na trg. Za leto

2010 na splošno lahko rečemo, da je bilo leto dobaviteljev papirni industriji. Cene vseh vrst vlaknin so na začetku leta šinile kvišku in postavile slehernega proizvajalca ali skupino v Evropi pred izziv, kako bo pokril ta stroškovni udarec. Pri tem so bile posamezne podskupine dejavnosti različno izpostavljene. Najbolj tokrat proizvajalci časopisnega papirja, katerim so se istočasno s podražitvijo surovin še zmanjšale cene zaradi porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem in nesmiselnimi potezami velikih skandinavskih proizvajalcev.

Lahko ocenim, da se je lansko leto prvič zgodilo, da v papirnicah visokih podražitev vlakninskih materialov ni bilo moč v dobršnem delu in tudi ob morebitni zakasnitvi prenesti preko končnih proizvodov na trg.

Tu se je velika vertikalna koncentracija znotraj posameznih produktnih skupin v danih razmerah pokazala za prodornejšo in učinkovitejšo kot majhne, samostojne enote, ki so lahko uspešne le, če imajo inovativen nišni proizvod. Prav tako strošek energije, ki v papirnicah predstavlja podoben delež kot delo. Gre predvsem za zemeljski plin, ki je pri slovenskih papirničarjih temeljil na v letu 2010 povsem nekonkurenčni, tako imenovani oljni formuli, in se je približal rekordnim vrednostim iz leta 2008 itd. Ne glede na to, da je bile proizvodna dinamika v letu 2010 bistveno višja kot leto pred tem, so bili finančni rezultati, ki smo jih slovenski papirničarji dosegli, bistveno slabši. Ob tem je potrebno omeniti, da so svetovni koncerni praviloma poslovali lansko leto uspešneje kot leto pred tem, predvsem to velja za skandinavske proizvajalce.

T

e ugotovitve niso prijetne za večino slovenskih papirnic. Kažejo namreč, da se zmanjšuje stroškovna prožnost podjetij zaradi rasti stalnih stroškov, kar omejuje možnost prilagajanj v času visokih nihanj na trgu, to pa je vitalnega pomena pri poslovanju na globalnem trgu, in odsotnost produktnih inovacij, ki bi dvignile dodano vrednost. Pri tem prst, ki bi bil morebiti uperjen v državo in njeno (ne)ekonomsko politiko, niti nima veljave. Izjema je cena zemeljskega plina, ki je bila in je še bistveno višja kot pri naših evropskih konkurentih in je povezana s prodajo zemeljskega plina v

podjetju Količevo Karton, ki je v lasti avstrijske skupine Mayr-Melnhof, smo v preteklem letu poslovali dobro, saj smo ob rekordno proizvedeni in prodani količini 232.000 ton premaznih kartonov za 11 odstotkov presegli količino iz leta 2009, pa tudi soliden finančni rezultat leta 2010 ni izostal. Zasluga za to gre predvsem visokemu povpraševanju po naših proizvodih, to je po premaznih kartonih, ki so izdelani tako iz vračljivega papirja kot tudi iz svežih vlaken. V danih razmerah smo uspeli del podražitev surovin in energije prenesti na končne proizvode, preostalo pa je do zaključka uspešnega leta tako kot vedno predstavljal sklop operativnih in investicijskih mer. Za letošnje leto načrtujemo bistveno višja vlaganja v posodobitev opreme in spremembo proizvodnega programa, kot je to običaj pri nas. Mnenja smo namreč, da lahko samo na ta način primerno odgovorimo na spremembe, izzive in priložnosti, ki jih globalni trg vedno ponuja in jih pokrijejo ostali udeleženci na trgu, če jih ne mi.

O

gromni svetovni trg izdelave kartonov, ki znaša skoraj 45 mio ton, je tretjinsko razdeljen med Evropo, Ameriko in Azijo in ima skupaj skoraj 500 kartonskih strojev, od tega jih je 140 v Evropi. Že res, da je imel v preteklem letu višjo rast, kot pa je njegovo dolgoletno povprečje, vendar je bistveno oceniti, iz katerih kapacitet se

57

11 V

dodatno povpraševanje napaja. Tu je že nekaj let na sceni Kitajska, kjer se hitro nadomeščajo stari neproduktivni kartonski stroji z novimi, ki imajo vgrajeno najnovejšo, povečini zahodnoevropsko tehnologijo, in ki pri širinah 8,4 metra kot za šalo dosegajo vrtoglave proizvedene (in prodane) količine. Podobni trendi in rekordi se beležijo na ostalih skupinah papirnih proizvodov.

Tudi to je zaenkrat res, da večina na trg danih količin ostaja na Kitajskem in pokriva njihovo še vedno dvomestno rast porabe papirjev in kartonov, vendar pa v tem trenutku celo bistveno pospešena izgradnja novih kapacitet ne predstavlja za Stari svet na srednji in dolgi rok nič dobrega, saj postajajo s svojo visoko konkurenčnostjo zelo močan regulator na svetovnem in evropskem trgu. To v bistvu pomeni, da bodo iz Evrope odtekale še večje količine zbranega vračljivega papirja, kar bo dolgoročno stabiliziralo njegovo ceno na visokem nivoju, sem pa bodo prihajale vse večje količine končnih proizvodov, ki bodo trg uravnavale na način, da bo pritisk na cene za vse več evropskih proizvajalcev nevzdržen.

› PP IN PET TRAKOVI › STROJI ZA POVEZOVANJE S PP IN PET TRAKOVI › STROJI ZA OVIJANJE S STRETCH FOLIJO › TERMOFOLIRNI STROJI › LEPILCI KARTONOV

P

renova procesov in produktov z ustreznimi vlaganji je pri evropskih, predvsem pa pri slovenskih papirničarjih eksistenčno nujen in neodložljiv, ne glede na lastništvo in stopnjo vertikalne integracije. Samo to je lahko naš odgovor, ki nam bo omogočil preživetje in razvoj v tržno nestabilnih časih, ki pa so že naša stalnica.

PAKMAN d.o.o.

Teharje 6, 3000 Celje Tel.: +386 (0)3 4253 700 Fax.: +386 (0)3 4253 718 e-mail: pakman-kuka@pakman.si splet: http://www.pakman.si

Promocija

Sloveniji. Tu gre primarno za udejanjanje primernih podjetniških strategij, ki utrjujejo konkurenčnost in ki nujno temeljijo na dani ekonomski politiki države v upanju, da se za pretežne izvoznike ne bo poslabšala. Vse kaj drugega je enostavno račun brez krčmarja in izgubljanje časa.

Embalaža

PA K IR N I PROGRAM

Lahko ocenim, da se je lansko leto prvič zgodilo, da v papirnicah visokih podražitev vlakninskih materialov ni bilo moč v dobršnem delu in tudi ob morebitni zakasnitvi prenesti preko končnih proizvodov na trg. Tu se je velika vertikalna koncentracija znotraj posameznih produktnih skupin v danih razmerah pokazala za prodornejšo in učinkovitejšo kot majhne, samostojne enote, ki so lahko uspešne le, če imajo inovativen nišni proizvod.

marec march 2011

h

Za lesene palete na trgu več povpraševanja

Kaj kaže zanimanje trga v tujini in v Sloveniji za leseno embalažo na začetku leta v primeri z lanskimi prodajnimi rezultati in kakšna so poslovna pričakovanja v letu 2011? Ali les kot embalažni pakirni material pridobiva na pomenu?

Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna povpraševanja, predvsem iz tujine. Za leto 2011 smo načrtovali 5- do 8-odstotno rast pri vseh naših domačih kupcih in si pridobiti tudi nekaj novih kupcev iz tujine. Pri tem mislim na Italijo.

Ali se struktura kupcev spreminja in širi? Kateri proizvodi Lespala so na trgu najbolj iskani?

Najbolj iskane so palete, formata 1200 x 800 mm, ki so termično obdelane. Obstoječi kupci se morajo obdržati, vsako leto pa je potrebno graditi na novih kupcih. Za nas sta najpomembnejša kupca papirniška in kemijska panoga. Majhna prednost je že ta, da so naši obrati na območju podjetja Količevo karton. Stroški logistike so vzdržni v krogu do 30 km. Potem se že ne izplača. Pri italijanskih kupcih je drugače, kajti pri njih gre za večje nakupe. Ekonomija obsega, zato gre.

Ime Priimek Andrej Omovšek

Na dan lahko izdelajo do 2000 lesenih palet in so v Sloveniji največji proizvajalec tega izdelka. Lespal zdaj zaposluje 32 delavcev. Včasih nas je bilo več, pravi Andrej Omovšek, direktor, sicer papirniški tehnik, ki je največ izkušenj pridobil v podjetju Količevo karton, preden se je odločil za svojo poslovno pot. Bil je vodja proizvodnje lesovine in embalažne delavnice. Vselej ni bilo lahko, vendar mu ni žal.

Trg palet je nekoliko poseben, tudi konkurence v Sloveniji ni malo, vendar so letos spodbudni znaki povečanega povpraševanja, predvsem na tujem. In zelo važno – na dvorišču ne ostane niti malo odpadka, vse gre v prodajo.

Lesna biomasa je zaželena.

foto: Rok Tržan

Jože Volfand

LESPAL

12 57

Embalaža marec march 2011

Lespal

Za palete po standardu ISPM 15 so točno določene zahteve obdelave oziroma priprave lesene embalaže. Paleta kot možni prenašalec škodljivih organizmov?

Danes se v Sloveniji seznam registriranih obratov konča pri zaporedni številki 102.

Standard ISPM 15 (Guidelines for regulating wood packaging material in international trade) je namenjen preprečevanju širjenja borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). V ta namen morajo biti vsi leseni deli, debelejši od 6 mm, pol ure obdelani pri temperaturi 56 °C, in sicer po celotnem preseku. Borove ogorčice pri tej temperaturi uničimo. Po drugi strani pa ta temperatura ne zadostuje za uničenje spor razkrojevalk, modrivk ali plesni, zato se lahko tudi na paletah, obdelanih v skladu z ISPM 15, pojavijo plesni. Upoštevati je potrebno, da so spore omenjenih gliv ves čas prisotne v zraku, zato lahko pride do okužbe lesa tudi med transportom ali skladiščenjem. Omenjenim glivam še posebej ustreza vlažno okolje. S 1. aprilom 2011 stopijo v veljavo spremembe pravilnika oziroma standarda ISPM 15, ki je malo strožji od dosedanjega.

13 Kje dobiva Lespal surovino, les za proizvodnjo embalaže, in katere vrste so najbolj hvaležne?

Podjetje Lespal kupuje surovino doma.

Večinoma je to smreka, nekaj pa je tudi bukve, ki jo uporabljamo za podstavke (kocke) pri paletah. Naši dobavitelji so gozdna gospodarstva, kmetijske zadruge in drugi.

Kakšna je cena surovine? Ali se tudi pri lesu srečujete s stalnim naraščanjem cen? Slovenija je znana po tem, da večinoma izvaža surov, neobdelan les.

Promocija

Cena surovine za izdelavo lesene embalaže je precej odvisna od kratke ali dolge zime ter od povpraševanja po rezanem lesu. Se je pa zadeva v nekaj letih drastično spremenila. Včasih smo januarja določili ceno in je ta držala do konca leta.

Da Slovenija izvaža surovino, čivkajo že vrabci na strehi, ne naredi se pa ničesar. V začetku leta

57

V vaši proizvodnji nastane precej odpadka. Kaj se zgodi z odsluženo paleto ali zabojnikom?

Paleta, ki postane odpadek, se uporablja v različne namene. Komercialisti so rabljeno evro paleto prodajali po dosti nižji ceni, kot je nova, in tako nižali ceno novi paleti, čeprav ima še enake uporabne lastnosti kot nova. Ste že slišali, da je rabljena plinska jeklenka cenejša kot nova?

Paleto, ki se spremeni v odpadek, bi morali doma predelati in uporabiti kot surovino za energijo (izdelavo briketov, peletov itd.). Odpadke prodamo, sekance, žagovino, krajnike, odpadne deske.

To je lesna biomasa, ki je iskana.

Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna povpraševanja, predvsem iz tujine.

Embalaža

Izdelujemo palete različnih dimenzij, registrirani pa smo tudi za paleto CP, ki se uporablja v kemijski industriji. Ta paleta je precej zahtevna, saj se na vsako paleto pred uporabniško številko vžge še mesec in leto izdelave. To je znak, ki v določeni meri omogoči sledenje izdelka. Pri termični obdelavi palete CP edini v Sloveniji opremimo vsak izdelek z identifikacijsko številko.

2008 smo licitirali na Hrvaškem in les zaradi pomanjkanja surovine doma uvozili. Največji dvig, 32 odstotkov, je bil zaznan od avgusta 2009 do julija 2010 na področju lesenih moralov.

Podatek je bil v avgustu 2010 objavljen v nemški reviji EUWID.

Kakšni so načrti Lespala v letu 2011? Naložbe?

Naložb v letu 2011 ne načrtujemo, razen določenih izboljšav glede boljšega izkoristka lesa.

Doma in v tujini načrtujemo prodajo v višini 700.000 kosov (palet, pokrovov, desk in zabojev) in realizacijo cca. 2.800.000 EUR.

marec march 2011

Katere palete izdelujete?

14 57

Embalaža

Etikete

Zdaj je čas, ki zahteva varnostne etikete Nina Semolič

Poslovanje podjetja Cetis, ki se ukvarja s tiskom varnostnih in komercialnih tiskovin, sloni predvsem na štirih primarnih foto: arhiv podjetja Cetis

produktnih skupinah. To so dokumenti, embalaža, igre na

Etikete

srečo in sistemi za poslovno

komuniciranje, nas pa so tokrat zanimale predvsem

varnostne etikete. Njihova

uporaba, zaščita in razvoj.

Cetis je kljub izgubam še vedno eno izmed vodilnih podjetij na tem področju, saj mu zaupajo

najuglednejše domače in tuje institucije. V zadnjih letih si je Cetis močno prizadeval za internacionalizacijo poslovanja.

Od lanskega avgusta ima Cetis novega predsednika uprave, mag. Romana Žnidariča, bivšega direktorja Cetisovega hčerinskega podjetja Amba Co. Nasledil je mag. Simono Potočnik.

Z novim predsednikom in z Barbaro Sušin, vodjo programa R&R za področje embalaža in dokumenti, smo se pogovarjali o varnostnih etiketah. Varnostne etikete predstavljajo pomemben delež v njihovem proizvodnem programu, saj se vedno več proizvajalcev zaveda pomembnosti njihove uporabe. Prihodnost je v pametnih nalepkah, saj omogočajo branje digitalnih podatkov. Tako bo RFID postala najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

Zakaj postajajo varnostne etikete na trgu vse bolj iskane? Je zaščita produktov in dokumentov tako ogrožena?

marec march 2011

Časi, ko so se ponarejevalci lotevali samo denarja in dokumentov, so minili. S širjenjem ponudbe na trgu narašča tudi število ponarejevalcev in posnemalcev, ki želijo hitro zaslužiti.

Varnostne nalepke se uporabljajo za zaščito dokumentov ali produktov pred ponarejanjem in nepooblaščenim odpiranjem. Vrsta in način zaščite sta odvisna od tega, kaj želi lastnik izdelka in blagovne znamke zaščititi in kako bo te elemente nadziral.

V proizvodnem programu Cetisa predstavljajo varnostne etikete v širšem smislu precej pomemben delež, ki se v zadnjem obdobju povečuje zaradi vedno večjega zavedanja proizvajalcev in razmer na tržišču. Gre zlasti za zaščito pred

nepooblaščenim odpiranjem, kjer je vsak poskus odstranitve etikete viden.

Uporabnost etiket je različna. V katerih panogah so najbolj zaželene? Kakšne so potrebe doma in po svetu?

Proizvajalci se vse bolj zavedajo, kako dolgotrajen je postopek izgrajevanja uspešne blagovne znamke, kakovosti izdelka in pridobitve ter ohranjanja zaupanja kupcev. Zato uporabljajo varnostne nalepke za varovanje pred zlorabami svojih blagovnih znamk, torej za zaščito originalnosti izdelka.

Panoge, kjer se varnostne etikete uporabljajo, so predvsem farmacevtska industrija, proizvodnja elektronskih oziroma tehničnih naprav, proizvodnja tekstilnih izdelkov – tu so predvsem v funkciji zaščite blagovne znamke.

Prav tako se uporabljajo na področju zaščite dokumentov, v transportu, na področju varnostnih pregledov oziroma pregledov merilne tehnike idr.

Kakšne vrste zaščit imajo te etikete?

Zaščite delimo na vidne zaščitne in nevidne zaščitne elemente. Vidne zaščitne elemente lahko prepoznamo s prostim očesom, medtem ko potrebujemo za nevidne enostavnejše naprave (npr. UV-lučke, povečevala) ali pa so ti zaščitni elementi vidni le s posebnimi napravami v laboratorijih.

To pomeni, da je proizvodnja varnostnih etiket zelo zahtevna. Kdo jo kontrolira?

15 57

Embalaža

foto: Rok Tržan

V prihodnosti bodo proizvajalci svoje izdelke opremljali s t. i. pametnimi nalepkami, ki omogočajo branje digitalnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedla PIRA International, bodo postale etikete RFID najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

So naročniki zahtevni? Kakšne so še možnosti varnostnih etiket v komercialni rabi?

Stopnjo zaščite varnostne etikete lahko izdelamo v skladu z naročnikovimi zahtevami oz. potrebami. Vsekakor se število in vrsta vsebovanih zaščit v posamezni vrsti etikete določi v skladu z namembnostjo etikete in možnostjo ponarejanja oz. nepooblaščenega odpiranja ter možnimi posledicami teh dejanj. Področja uporabe so lahko zelo raznovrstna. Dejanska uporaba pa je v veliki meri odvisna od odločitve proizvajalcev produktov oz. naročnikov.

Kaj se zgodi z odvečnimi etiketami?

Odvečne etikete se uničujejo po dogovoru z naročnikom.

Promocija

Je. Proizvodnja vseh varnostnih in zaščitenih proizvodov poteka v visoko varovanih prostorih Cetisa v skladu z visokimi standardi varovanja, tako fizičnega kot tehničnega. Cetis tako zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti proizvodnje, personalizacije in distribucije izdelkov. Delo poteka po certificiranem sistemu varovanja informacij v skladu z ISO 27001:2005. Družba deluje tudi v skladu z varnostnim potrdilom Vlade Republike Slovenije, Urada za varovanje tajnih podatkov, ki je v skladu z varnostno politiko Evropske unije, in FSCC (Facility Security Clearance Certificate). Z EMV (MasterCard, Visa, JCB) certifikatom pa dokazuje urejenost in organiziranost logične in fizične varnosti pri izdelavi in personalizaciji bančnih kartic.

Poleg notranjih prestaja nenehno še kontrole državnih in drugih zunanjih institucij.

Barbara Sušin

foto: arhiv podjetja Cetis

Mag. Roman Žnidarič

S širjenjem ponudbe na trgu narašča tudi število ponarejevalcev in posnemalcev, ki želijo hitro zaslužiti. Varnostne nalepke se uporabljajo za zaščito dokumentov ali produktov pred ponarejanjem in nepooblaščenim odpiranjem.

strani pa ponaredki, predvsem s področja farmacije, vsebujejo zdravju škodljive snovi.

Sorazmerno nastali situaciji se povečuje tudi ponudba varnostnih etiket in sorodnih produktov. V Evropi je nekaj priznanih proizvajalcev samolepilnih etiket, ki imajo v svojem programu raznovrstno ponudbo varnostnih etiket in posvečajo njihovemu razvoju veliko pozornost. V Cetisu smo ponosni, da smo v njihovi družbi.

Kakšne pa so novosti na globalnem trgu?

Kakšna je konkurenca v Sloveniji in v Evropi in kakšen bo razvoj?

Vinjeta: Etiketa z visoko stopnjo zaščitnih elementov. Zaščita pred nepooblaščenim odpiranjem, zaščitni elementi, ki dokazujejo avtentičnost proizvoda in sledljivost – bar koda.

Uporabniki varnostnih etiket se vedno bolj zavedajo potrebe po njihovi uporabi. Številne raziskave s področja ponarejanja in prenarejanja navajajo ekstremno visoke vrednosti ponarejenih izdelkov, ki so predmet mednarodne menjave. Proizvajalci originalnih izdelkov tako na eni strani izgubljajo zaslužek, na drugi

Registrska nalepka: Etiketa z visoko stopnjo zaščitnih elementov. Zaščita pred nepooblaščenim odpiranjem, zaščitni elementi, ki dokazujejo avtentičnost proizvoda in sledljivost – bar koda.

marec march 2011

V prihodnosti bodo proizvajalci svoje izdelke opremljali s t. i. pametnimi nalepkami, ki omogočajo branje digitalnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedla PIRA International, bodo postale etikete RFID najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

Jože Pojbič

foto: arhiv podjetja

Trg je vendarle oživel

Oprema polnilnih linij

16 56

Embalaža

Oprema polnilnih linij

Pomurje je središče

proizvodnje polnilne opreme v nekdanje tovarne polnilne

opreme v Radenski nastalo več podjetij. Uspešnih. Med

foto: Jože Pojbič

Sloveniji, saj je na pogorišču

njimi ljutomersko podjetje

industrijo pijač in tekoče hrane ICS, ki je med manjšimi v tej dejavnosti v Evropi, vendar že

več kot dve desetletji ostaja na trgu, se razvija in kljubuje konkurenci. O trgu strojev za

industrijo pijač in o posledicah

gospodarske krize smo se pogovarjali z direktorjem tega

družinskega podjetja. Peter Bojnec je prevzel direktorske

marec march 2011

posle od očeta.

Tudi ICS je v neki meri naslednik Tovarne polnilne opreme Radenska. Vendar ste v dvajsetih letih že del evropskega trga proizvajalcev polnilnih linij.

Podjetje ICS, d. o. o., je nastalo v začetku leta 1990 kot inženiring in consulting biro, ki se je ukvarjalo predvsem s posredništvom pri prodaji, prodajo ter projektnim svetovanjem na trgu industrije pijač. Leta 1991 je podjetje začelo tudi s proizvodnjo polnilne opreme in dopolnilo prodajne storitve z lastnim razvojnim in konstrukcijskim oddelkom. Glede nasledstva TPO Radenske pa je glavna naslednica proizvodnega programa, originalne tehnične dokumentacije in tudi lokacije v Boračevi družba Robotika Kogler. Na podlagi znanja, pridobljenega v nekdanji Tovarni polnilne opreme, so v Pomurju nastala še tri podjetja: prvo je bilo ICS, nato Vipoll in kot tretje Transpak. S propadom Radenske TPO proizvodnja polnilne opreme v Pomurju torej ni zamrla.

A vsako podjetje se je odločilo za samosvojo pot?

Mi smo svoj razvoj usmerili v polnilno tehniko, se pravi v »mokri del« opreme polnilnih linij, v katerega spadajo predvsem izpiralni, polnilni, zapiralni in etiketirni stroji. To pomeni, da naše

Peter Bojnec

za proizvodnjo strojev za

podjetje ponuja opremo, ki je v neposrednem stiku s proizvodi kupca, kar pomeni velike zahteve za proizvajalca, še posebej v pivovarskem programu manjšega in srednjega segmenta. Ti hočejo svoje zelo dobre produkte napolniti z najdaljšim možnim rokom trajanja, pri najmanjši naknadni obremenitvi ali procesni obdelavi izdelka.

Pomembnih mejnikov v razvoju našega podjetja je bilo več. Leta 1995 je podjetje prodalo svoj prvi polnilno zapiralni stroj za polnjenje piva v Nemčijo in s tem vstopilo v polnilni program.

Od takrat je ICS, d. o. o., v Nemčijo, ki je zibelka procesne in polnilne tehnike, prodalo že več kot trideset polnilno zapiralnih strojev.

Ostajate pri manjšem številu zaposlenih.

Poslujete dobro?

Podjetje trenutno zaposluje 31 ljudi, največ smo imeli 38 redno zaposlenih. Proizvodni obseg niha glede na velikost projektov. Letni prihodki se vrtijo okoli 2,5 mio EUR. Pri tem je treba omeniti, da je bilo leto 2008 z okrog štirimi milijoni evrov prihodkov najuspešnejše za podjetje in leto 2009 s 620.000 evri prihodkov najslabše v zgodovini podjetja.

Kdo so vaši glavni kupci? Kako ste ukrepali v

Glavni trg za podjetje ICS, d. o. o., predstavljajo mala in srednje velika podjetja predvsem v industriji pijač in tekoče hrane v Nemčiji, bivši Jugoslaviji in Rusiji. Gospodarska kriza je ustavila že najavljene naložbe ali pa jih je zelo omejila.

Za investicije potreben denar leta 2009 ni bil več na razpolago ali pa je bil predrag. Zraven upada naročil pa se je podjetje na žalost srečevalo s povečanim obsegom stečajev kupcev v malem in srednjem segmentu. Tako imamo še vedno odprte terjatve za enega ali dva večja projekta. V drugi polovici lanskega leta pa so se že kazali znaki izboljšanja in leto 2010 bomo zaključili približno na ravni leta 2007, skoraj na želeni ravni.

V kriznem obdobju smo se kot vsi tudi mi skoncentrirali predvsem na zniževanje stroškov.

Osredotočili smo se na ponudbo servisnih storitev ter prilagodili in razvili stroj za še manjše proizvajalce kot doslej. Na žalost smo zmanjšali tudi obseg proizvodnje in skrajšali delovni čas na 36 ur. Tudi število zaposlenih se je zmanjšalo, ampak le v majhnem obsegu. Ključni kader je ostal.

Omenili ste, da se je položaj v panogi izboljšal.

Kaj se zdaj dogaja v proizvodnji opreme za industrijo pijač? In konkurenca?

Položaj v panogi se je izboljšal že ob koncu prve polovice leta 2010. Začele so se investicije, ki seveda prinašajo nova naročila. Tudi letos smo za prvo polovico leta kar dobro zasedeni, za drugo polovico leta pa že tečejo razgovori. Konkurenca je zelo močna. Visoka kakovost izdelkov je že zdavnaj samoumevna in razvoj teče nenehno naprej. Proizvajalci pijač, vsaj v našem programu, pričakujejo higiensko neoporečen stroj, ki ustreza zahtevam evropske in domače zakonodaje, kakor tudi energetsko varčen proizvod, s katerim lahko obvladujejo stroške lastne proizvodnje. Na področju varčevanja z energijo tako izdelki v naši dejavnosti napredujejo in se izboljšujejo iz leta v leto.

Lahko pa rečem, da poleg velikih ponudnikov, kot so KRONES, GEA, SIDEL, KHS in ZIEMANN, obstaja trg tudi za ostale ponudnike, čeprav je dobiti naročila vedno težje. Naši tradicionalni trgi so države nekdanje Jugoslavije in Nemčija, od leta 2008 pa osvajamo tudi Rusijo in države nekdanje Sovjetske zveze. Poleg tega nam občasno uspeva prodati naše izdelke v druge evropske države, pa tudi v Vietnamu, Alžiriji in Azerbejdžanu smo že prisotni.

Po katerih vaših izdelkih je največ povpraševanja?

Največ povpraševanja je po polnilno zapiralnih strojih, pri katerih kar dobro pokrivamo kapacitetni program od 2.000 do 25.000 enot na uro.

Kot že rečeno, smo razvoj osredotočili na čistost ter varčnost strojev, predvsem pa na operaterju prijazno okolje.

Položaj v panogi se je izboljšal že ob koncu prve polovice leta 2010. Začele so se investicije, ki seveda prinašajo nova naročila.

Naši tradicionalni trgi so države nekdanje Jugoslavije in Nemčija, od leta 2008 pa osvajamo tudi Rusijo in države nekdanje Sovjetske zveze.

Ko se odpravimo na pot, vse toaletne potrebščine po navadi pospravimo v male torbice, ki so največkrat narejene iz tekstila ali plastike. Podjetje Suki Inc., proizvajalec organskih izdelkov za osebno nego, se je odločilo stopiti korak dlje. Njihov potovalni komplet ponujajo v elegantni leseni embalaži, saj so želeli okolju prijazno embalažo, ki bo sovpadala z njihovo znamko in filozofijo. Namesto plastične vrečke so tako uporabili furnirju podoben list lesa, debeline 0,45 mm, ki je zvit in zlepljen okoli okroglih lesenih pokrovčkov.

Vsebino varuje bombažna krpica, ki jo lahko po potrebi uporabimo. Embalažo odpremo s pomočjo zavihka, zapremo pa jo tako, da vrvico enostavno zataknemo za gumbek. Leseno toaletno torbico so razvili pri podjetju Creative Packaging Solutions, zanjo pa so prejeli tudi nagrado za embalažo leta (Package of the Year Award), ki jo vsako leto podeljuje združenje NJPEC (New Jersey Packaging Executives Club). »To je prva lesena embalaža, ki je sploh kdaj prejela to nagrado«, je povedal Peter Gould, predsednik žirije. Poleg tega, da je takšna embalaža trajnostna in s tem okolju prijazna, pa uporaba naravnih materialov da končnemu izdelku videz in otip visoke kakovosti. »Če bi takšno embalažo imenovali kar lesena tuba, bi ji vsekakor delali veliko krivico,« je še dodal Gould, saj je dobila visoke ocene žirije predvsem zaradi elegantnega, ročno izdelanega videza.

17 56

Potovalni komplet v leseni embalaži

Komunalcem kazni, KOCEROD pred zagonom Koroškim komunalnim podjetjem Log, Radlje od Dravi in Komunala Slovenj Gradec grozi visoka kazen, po deset tisoč evrov, če do konca aprila ne bodo zagotovili predhodne obdelave odpadkov. Bojazen je upravičena, ker niso edina podjetja, ki jih čakajo izvršbe.

Njihova prednost pa je, da je koroški regijski center za ravnanje z odpadki pred zagonom.

KOCEROD, projekt vodi Regionalna razvojna agencija za Koroško oziroma Ivan Plevnik, bi lahko začel obratovati, če ne bo zamud, v sredini maja. Gradnja predelave odpadkov v Mislinjski Dobravi in odlagališče na Prevaljah bi naj končali do konca aprila. V teh dneh bodo tudi vložili zahtevo za tehnični pregled. Kaj lahko se zgodi, da se podjetja ne bodo mogla izogniti kazni. Korošci pa se srečujejo še z enim problemom. Občinski sveti zamujajo z obravnavo odloka o načinu opravljanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zato se lahko zgodi, da bodo objekte zgradili, ne bodo pa vedeli, kdo ga bo upravljal.

marec march 2011

zadnjih dveh kriznih letih, da bi omilili posledice krize? Ste morali tudi zmanjševati obseg proizvodnje in število zaposlenih?

Embalaža

Kratko, zanimivo

Obiščite nas na sejmu Graf&Pack v Celju, od 12. – 15. aprila 2011, v hali D.

GRAFOTEHNA - TT FELIX d.o.o.

GRAFOTEHNA –TT d.o.o.

SB GRAFIČNA ORODJA Branko Smole s.p.

Tradicija podjetja Felix traja že 20 let. V tem času smo si pridobili precej profesionalnih izkušenj na področju grafičnih rezilnih orodij, kjer nudimo kvalitetne produkte in storitve.

Naše družinsko podjetje ima 18-letno tradicijo na področju grafike in se uvršča med specializirane tiskarne. Ukvarjamo se z dodelavo tiskovin, naša specializacija pa so toplotni tisk (zlatotisk), slepi tisk, izseki, strojni zaseki, ročno lepljenje in klišeji. Glavne dejavnosti pa so dodelava raznih etiket, embalaž (kozmetične, darilne, za posebne priložnosti), vrednostnih tiskovin, voščilnic, ovitkov za knjige, prospektov, posebnih zahval in darilnih vrečk.

Smo mikro podjetje, ustanovljeno leta 2006.

S svojim znanjem, izkušnjami in kakovostjo obvladujemo in zagotavljamo kvalitetno izdelavo najzahtevnejših orodij v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah. V celotnem procesu snovanja, razvoja in funkcionalnosti orodij so naročniki, kupci in uporabniki orodij naši partnerji. Z njimi sodelujemo od ideje do produkta. Specializirani smo za izdelavo orodij za zasek in izsek iz različnih materialov, kot so polni karton, papir, valovita lepenka, plastika, guma in pena. Po naročilu izdelamo tudi komplet orodij za stroj BOBST in za zasek etiket. Poleg izdelave nudimo tudi servis orodij, ki zajema menjavo rezilnih linij, manjše dodelave, predelave in iščemo nove rešitve za konkretne naročnike.

Poleg tega zagotavljamo kakovostne proizvode obdelovalnih strojev za papir, kot so svedri za vrtalne stroje, sponke za spenjalne stroje in podložne letve za rezalne stroje.

Naši izdelki in storitve zajemajo predvsem krog partnerjev s področja papirne industrije, kot so grafiki, tiskarji in knjigovezi. Z njimi in za njih iščemo nove rešitve in se prilagajamo njihovim zahtevam. Kakovostna rezilna orodja so namreč pomemben del za kakovost končnega izdelka.

Naše konkurenčne prednosti so 20-letne izkušnje, strokovni kader, odlične reference, širok krog stalnih kupcev in naročnikov ter dostopna lokacija. Obiščite nas in se prepričajte!

Telefon: Faks: E-pošta: Splet:

03/ 428 45 60 03/ 428 45 70 felix@siol.net www.gro-felix.si

Strojni park, s katerim razpolagamo, obsega večje število namenskih strojev. Dolgoletna tradicija nam omogoča kakovostno in količinsko izvedbo še tako zahtevnih naročil. Naša prednost je lastna klišarna, zato smo hitri in se prilagajamo željam naročnika. Leta 2005 smo pridobili certifikat za kakovost ISO 9001 – 2000, kar potrjuje našo usmerjenost h kakovosti izdelkov in storitev.

Naši partnerji so vsi tisti, ki dajejo poudarek privlačnosti svojih izdelkov in kvalitetni izvedbi. Razvojni izziv za prihodnost je še dodatna specializacija. Gradimo na kvaliteti in prepoznavnosti naših konkurenčnih prednosti.

Telefon: Faks: E-pošta:

03/ 541 93 88 03/ 491 12 66 grafotehna.tt@siol.net

Naše konkurenčne prednosti so napredna tehnologija (laserski izrez, avtomatsko krivljenje linij), individualnost proizvodov in hitrost izdelave orodij. Z naročniki in kupci usklajujemo želje in rešitve, dobra logistika in organizacija pa nam omogočata hitro dostavo.

Naši poslovni partnerji so manjši tiskarji in večja podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo etiket, embalaže in drugimi proizvodi. Naš trg je potencialen, zato je naš izziv zagotoviti kvalitetne storitve in zanesljivo partnerstvo.

Telefon: Faks: Mobitel: E-pošta: Splet:

03/ 491 07 90 03/ 491 07 91 031 268 005 branko.smole@sb-orodja.si www.sb-orodja.si

Različni, a povezani – najdete nas na Trnoveljski cesti 2 v Celju.

Promocija

Naša glavna, specializirana in prepoznavna dejavnost je ostrenje in prodaja grafičnih nožev za potrebe grafične industrije ter prodaja rezalnih strojev za papir Perfecta. Nože po želji dimenzijsko predelamo ter poskrbimo za odvoz in dostavo v dogovorjenem času. Nabrusimo tudi vse vrste nožev za razrez pločevine do dolžine 4000 mm.

OZNAČEVANJE V INDUSTRIJI

Že 20 let poslovanja!

Smo moderno podjetje, ki svojo 20-letno tradicijo vsako leto uspešno nadgrajuje z novostmi na področju označevanja v industriji. Našim kupcem skušamo v največji meri avtomatizirati označevanje (brezkontaktno označevanje proizvodov in paketov z ink jeti, laserji ali etiketirkami; kontaktno označevanje z določenimi etiketirnimi sistemi; on-line označevanje).

Projekte označevanja izvajamo v celoti – od zasnove do izvedbe po sistemu »na ključ«, vključno z zagonom in šolanjem operaterjev.

Vrhunsko garancijsko in pogarancijsko servisiranje Naše servisne enote v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji so opremljene z vrhunskimi diagnostičnimi in servisnimi aparati. Pomagali vam bodo vrhunsko specializirani inženirji in tehniki. Za naše stranke imamo vselej na zalogi rezervne dele in nadomestne ink jet industrijske tiskalnike ter repromateriale.

Ponosni na svoje referenčne projekte S povezanimi podjetji izvajamo kakovostne celovite projekte opreme pakiranja, tekočih trakov, paletizerjev, robotskih celic,označevanja, industrijske elektronike in avtomatike.

Obiščite nas na sejmu Graf&Pack 2011

(v sklopu štirih specializiranih sejmov: tudi Forma tool, Plagkem in Livarstvo) Med 12. in 15. aprilom vas vabimo, da nas obiščete na sejmu Graf&Pack v hali D (razstavni prostor 1).

Poleg našega celotnega prodajnega programa ink jet in laserskih industrijskih tiskalnikov ter P&A etiketirk bomo predstavili novosti: - LEIBINGER Ecojet, Jet2 in JET 3, najzanesljivejši industrijski ink jeti, - CAB termotransfer tiskalniki za tiskanje etiket, - E-SolarMarkFL, industrijski laserski tiskalnik za markiranje na kovino, plastiko, steklo, …

- P&A etiketirko Medium Duty, - Print&verify samostojni sistem, za tisk 2D kod v farmaciji, - Wolke m600 TIJ tiskalniki, - koderji, direkt termotransfer tiskalniki, kamera kontrolni sistemi in druge novosti.

V okviru sejma bomo 13. aprila pripravili tudi predavanje na temo »Ponaredki v farmaciji, označevanje z 2D kodo, verifikacija, track&trace v farmaciji«.

ADHEZIV d.o.o.

Primož pri Šentjurju 24 c 3230 ŠENTJUR SLOVENIJA

Vabljeni! t: 03 74 90 740 f: 03 74 90 741 m: 041 612 610

e: vojko.arzensek@siol.net www.adheziv.si

Promocija

Veselimo se vašega obiska!

Strategija glede emisij je lahko s TEŠ 6 ali brez njega Jasna Kontler Salamon

PODNEBNE SPREMEMBE IN SLOVENIJA

marec march 2011

Tako kot po svetu se tudi pri nas že nekaj let stopnjujejo odzivi na dramatične ugotovitve o globalnih podnebnih spremembah. Sedaj je v pripravi tudi zakon o podnebnih spremembah v Sloveniji. O tem zakonu in še marsičem drugem, kar je povezano z omenjeno tematiko, smo se pogovarjali z Jernejem Stritihom, ki je predlansko jesen postal vršilec dolžnosti direktorja takrat ustanovljene Službe Vlade RS za podnebne spremembe, od lanskega aprila pa je direktor omenjene službe s petletnim mandatom. Sogovornik je vsekakor strokovnjak, ki se z okoljsko problematiko ukvarja že zelo dolgo in na zelo različnih ravneh.

foto: Shutterstock

20 57

okolje

Podnebne spremembe in Slovenija

Jernej Stritih, ki bo letos dopolnil 49 let, je odraščal v Ljubljani in se po maturi na Gimnaziji Moste vpisal na gozdarski oddelek Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Na prvi pogled nenavadno poklicno odločitev pojasnjuje s tem, da ni bil prav tipičen mestni fant: »Starši so z Gorenjskega, zato smo veliko časa prebili v hribih, sam pa sem se ukvarjal s plezanjem in bil tudi zelo vnet tabornik. Zato sem želel poklic, kjer se bom veliko ukvarjal z naravo.« Stritih je bil po diplomi najprej mladi raziskovalec, ki je raziskoval gozdne ekosisteme. Od leta 1991 do 1993 je vodil podjetje Oikos, ki ga je ustanovil leta 1989 s petimi prijatelji iz vrst tabornikov. V tem podjetju je bil zaposlen še do leta 2006. Leta 1993 je postal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, a že manj kot po enem letu je bilo konec njegove prve kariere v politiki.

Kaj je najbolj botrovalo nastanku vladne službe za podnebne spremembe?

To je bil odraz spoznanja, da so podnebne spremembe vedno širša tema. To je poskus, kako rešiti ta problem. Podnebne spremembe so najprej zaznali meteorologi, nato so se obravnavale kot okoljski problem in je tako pri nas to prevzelo ministrstvo za okolje. Toda pokazalo se je, da se je tega problema mogoče lotiti le v sodelovanju vseh ministrstev, zato je bila vzpostavljena medresorska vladna služba za podnebne spremembe, ki je neposredno podrejena predsedniku vlade. Takšna organizacija naše službe je na tem področju nekaj posebnega in, kolikor vem, kar nekaj držav zanima, kako se bo obnesla pri nas.

Tudi drugje namreč ugotavljajo, da so podnebne spremembe tema, ki presega format okoljskih ministrstev. V tujini so ponekod združili vladne resorje za okolje in energijo. Tak poizkus smo imeli tudi pri nas, pa se ni najbolje obnesel. Vedno večjo vlogo imajo tudi ministrstva za zunanje zadeve zaradi svoje vloge v globalnih pogajanjih.

Kakšen je vaš dejanski vpliv na vladne odločitve? Dejstvo je namreč, da se vaša služba ne more primerjati z ministrskimi pooblastili.

Neprimerljivi ste tudi glede proračuna.

Sam to jemljem kot danost, saj se je tako odločila vlada. To ima tudi svoje prednosti, saj je tako naša služba mogoče malo manj politično izpostavljena in lahko torej deluje malo bolj profesionalno.

Minusi pa so, seveda, v tem, da nimamo kakšnega posebnega proračuna – v resnici razpolagamo z zelo malo denarja, sploh v teh časih, ko se varčuje na vseh koncih. Drži tudi, da imamo bolj malo politične moči, vendar je do zdaj vlada sprejela vse naše predloge.

Kako pa kaže našemu zakonu o podnebnih spremembah. Predlog zakona ste sicer napovedali že za lanski september, vendar ga še ni, brali pa smo lahko tudi, da slovenskega gospodarstva ni prepričal. Nasprotno, zelo mu nasprotuje.

V dosedanji javni obravnavi osnutka zakona se je izkazalo, da s tem zakonom mogoče ni najbolje hiteti. Vidimo namreč, da je proces obravnave in sprejemanja podnebnega zakona hkrati tudi proces izobraževanja o tej tematiki. Podnebne spremembe so nova in zelo komplicirana tema, ki je ni lahko razumeti. Kot vidimo iz teh odzivov javnosti, si je potrebno vzeti čas, da bi ljudje razumeli te spremembe in vedeli, kam bomo šli, in da lahko na tej osnovi tudi sprejmejo predloge. Doslej smo imeli že dve fazi obravnave in medresorskega usklajevanja. Ravnokar dajemo v obravnavo tretji osnutek zakona. Odločili smo se, da sočasno pripravimo še predlog dolgoročne strategije boja s podnebnimi spremembami. Mi smo jo imenovali strategija, lahko bi ji rekli tudi nacionalni program. Zakon in strategijo nameravamo hkrati dati v parlamentarno obravnavo.

Ali menite, da bo ta tretji osnutek zakona že zrel

Ravnokar dajemo v obravnavo tretji osnutek zakona. Odločili smo se, da sočasno pripravimo še predlog dolgoročne strategije boja s podnebnimi spremembami. Mi smo jo imenovali strategija, lahko bi ji rekli tudi nacionalni program. za obravnavo v parlamentu?

Mislim, da bomo morali pripraviti še četrti osnutek. Ko bo narejena omenjena strategija, bomo verjetno v zakon vnesli še kakšne elemente strategije.

Se še izogibate napovedim ali že lahko poveste, kdaj bo predvidoma sprejet ta zakon?

V programu dela vlade je, da bomo zakon dobili do konca leta. Mislim, da zakona v tem vladnem mandatu ne bo, če nam ga ne bo uspelo sprejeti letos.

Kaj bi pomenil tako dolg odlog?

Vsekakor to ne bi prineslo nič dobrega. Ta zakon bo namreč določil dolgoročni okvir za investiranje oziroma za načrtovanje naložb v Sloveniji.

Tudi v Evropski uniji (EU) ugotavljajo kot največjo nevarnost, da bi se države utirile v neke dolgoročne investicije oziroma v dolgoročne strukture, ki jih je čez nekaj časa zelo težko spremeniti. Zato je pomembno, da se s tem zakonom in strategijo gospodarstvu in tudi državnim organom zelo jasno prikaže, kakšni so cilji glede podnebnih sprememb, da lahko to upoštevajo. Ti cilji so zelo dolgoročno postavljeni, namreč do leta 2050.

Pričakovali bi lahko, da bodo usmerjeni v leto 2020, kot je na drugih razvojnih področjih. Je pri podnebnih spremembah res nesmiselno

Ta zakon, vsaj kakršen je predviden zdaj, ne bo imel veliko restriktivnih določb. Teh je namreč že dosti v okoljski zakonodaji in drugih zakonskih predpisih. Tu gre dejansko za dolgoročno usmerjanje v nizkoogljično družbo, da se vzpostavijo neke strukture in cilji, ki se nato tudi upoštevajo.

To je tisto, kar se nam zdi najbolj pomembno.

Kasneje pa bomo ugotavljali, če potrebujemo še kakšne dodatne predpise, kakšne prepovedi in zapovedi. Najbolje bi bilo, če bi se ciljev držali zato, ker je obvladovanje podnebnih sprememb, ki zajema zmanjšanje emisij, v neposrednem interesu čisto vseh.

Zelo konkreten preizkus slovenskega odnosa do emisij, tudi dolgoročen, je gotovo tudi odločitev glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Vi ste v zvezi s tem večkrat dejali, da je na to odločitev mogoče gledati iz kratkoročnega in dolgoročnega zornega kota. A ker se je potrebno odločiti enkrat za vselej, kateri od omenjenih zornih kotov je primarnejši? Katerega boste vključili v vašo strategijo?

Mi lahko naredimo strategijo s TEŠ 6 ali brez njega. Do leta 2020 jo lažje naredimo s to investicijo, ker bi znižala emisije, do leta 2050 pa bodo, če bodo obveljale napovedi, razmere drugačne.

TEŠ bo le še strateška rezerva domače energije.

Okrog leta 2030 bo objekt predvidoma namreč postal nerentabilen. Vendar zdaj še ne vemo, kaj se bo do tedaj v Evropi dogajalo s cenami elektrike. Je pa vprašanje, če smo pripravljeni sprejeti to finančno tveganje.

Kaj politika pričakuje od vaše službe v zvezi s to naložbo?

To je zelo različno. Eni bi si želeli, da bi bili čisto proti, drugi, da bi TEŠ 6 podprli, da ne bi objavili svojih analiz ...

Tu vam gotovo koristi, da niste neposredno vpeti v politiko?

Naša naloga gotovo ni, da ustavljamo ali podpiramo posamezni projekt. V primeru, da zaustavimo šoštanjski projekt, moramo dati tudi odgovor o zapiranju rudnika – premogovnike pa ohranjajo

tudi v Nemčiji in na Češkem – , o zagotavljanju delovnih mest v Velenju in tako naprej.

57

21 Kako boste porazdelili vlogo zakona in strategije? Bosta dovolj obvezujoča? Ali bo zakon predvidel tudi učinkovite sankcije za kršilce?

»Proces obravnave podnebnega zakona je hkrati tudi proces izobraževanja o tej tematiki.

Podnebne spremembe so nova in zelo komplicirana tema, ki je ni lahko razumeti.«

okolje

Deset let je prekratko. Že če pogledate investicije – hiše, ceste, elektrarne itd. –, imajo življenjsko dobo petdeset let. Tudi globalni dogovor iz Kopenhagna, ki je bil potrjen na podnebni konferenci v Calcunu, govori o ciljih do leta 2050. Do tedaj je treba prepoloviti emisije. V naslednjih tednih pričakujemo še tako imenovani evropski kažipot do leta 2050, ki bo govoril o tem, kako bo Evropa emisije znižala za 80 odstotkov. V Sloveniji smo pri tem v koraku z EU, kar smo ugotavljali tudi ob nedavnem obisku evropske komisarke za podnebne spremembe. V istem ritmu pripravljamo zadeve, zato se tudi lahko odzivamo in kvalificirano zastopamo naša stališča.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/96

Climate Change and Slovenia

The Emission Strategy with or without TEŠ 6

F

or years now, the same as across the globe, Slovenia has been facing a growing responses to dramatic findings on global climate change and we are currently even preparing an act on climate change. We spoke about this act and many other things related to this issue with Jernej Stritih, who was appointed acting director general of the newly founded Government Office of the Republic of Slovenia for Climate Change in October 2009 and then its director with a five-year term from last April. Our interview partner is undoubtedly an expert who has been dealing with environmental issues for a very long time and on many different levels.

A

concrete test of the Slovenian attitude towards emissions, even its long-term attitude, is undoubtedly the decision regarding unit six of the Šoštanj Thermal Power Plant (TEŠ 6). You said that this decision can be observed from the short-term and long-term angle. However, as we need to make a decision once and for all, which of these angles do you see as being more appropriate?

Which will you include in your strategy?

A

n emission strategy is possible with or without TEŠ 6. It would be easier to prepare it by 2020 with this investment, as it would reduce emissions, though if forecasts stand, the situation will be different by 2050. TEŠ will only be a strategic reserve of domestic energy. Sometime around 2030, this facility is expected to become unprofitable. However, we do not know what electricity prices in Europe will look like at that time. There is however the question of whether or not we are ready to assume this financial risk.

W I

hat does the politics expect your office to do concerning this investment?

t differs. Some want us to be totally against it while others want us to support TEŠ 6, or to not publish our analyses, etc.

marec march 2011

Jernej Stritih

foto: arhiv podjetja

načrtovati za manj kot za štirideset let?

Mag. Vanesa Čanji

foto: Rok Tržan

V Evropi skokovito narašča, pri nas se šele začenja

razširjenost izračunavanja ogljičnega odtisa

22 56

okolje

razširjenost izračunavanja ogljičnega odtisa

Doc. dr. Gašper Gantar iz podjetja Envita je strokovni

partner Zelene Slovenije za izračune ogljičnih odtisov

in LCA-analize. Deluje v

iz raziskovalnih in svetovalnih

ustanov v tujini in Sloveniji.

Prepričan je, da imajo

izračuni ogljičnega odtisa

precejšnjo praktično vrednost

za podjetja in organizacije, ki se odločijo zanje. Čeprav je v tujini konkurenca že zelo

razvita, obstajajo priložnosti za izboljšave metodologije izračunov, ki bi slovenske strokovnjake lahko uvrstile med ponudnike s konkurenčnimi

marec march 2011

prednostmi.

O ogljičnem odtisu se vedno več govori. Je to bolj modna muha ali nudi ta izračun konkretno dodano vrednost?

Ogljični odtis (odtis CO2 ali angleško carbon footprint) predstavlja skupno količino emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroči neko podjetje, organizacija, država, posameznik, izdelek, storitev oz. dogodek.

Naj že takoj pojasnim, da obstajajo poleg podnebnih sprememb, ki jih povzročajo toplogredni plini, tudi številne druge obremenitve okolja, kot so sevanje, emisije, tanjšanje ozonske plasti, evtrofikacija, sprememba rabe zemljišč, vpliv na biotsko raznovrstnost in druge, a so te mnogokrat manj izpostavljene. Prav podnebne spremembe (globalno segrevanje) so prepoznane kot glavna nevarnost za okolje, ukrepi za njihovo omejitev pa so prevladujoča tema vseh deležnikov. Na voljo imamo tudi analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment, LCA), ki je bolj kompleksna, a tudi bolj celovita, saj upošteva vse prej omenjene negativne vplive na okolje.

Kakorkoli že, vse več podjetij v varovanju okolja vidi tudi svojo konkurenčno prednost ali priložnost. Prav tako tržne raziskave kažejo na to, da želijo ljudje večinoma kupovati »zelene« izdelke. Odločitve podjetij, da deklarirajo ogljične odtise svojih izdelkov, torej dvigujejo

Ime Priimek Gašper Gantar

sodelovanju z mrežo partnerjev

vrednost podjetij in povečajo možnosti za prodajo.

Kakšno korist ima podjetje, če si izračuna ogljični odtis?

Izračuni ogljičnega odtisa imajo precejšnjo praktično vrednost, saj predstavljajo objektiven izračun vplivov na okolje in omogočajo enostavno primerjavo podjetij in izdelkov. Pred časom se je npr. izredno promoviralo uporabo nakupovalnih vrečk iz recikliranega papirja, pa je bilo kasneje z izračuni dokazano, da je trajna vrečka za večkratno uporabo iz umetnih materialov okolju bolj prijazna. Tovrstnih zavajajočih oz. napačnih primerov promoviranja »zelenih« izdelkov in rešitev je veliko, z izračuni negativnih vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu pa jih je mogoče relativno enostavno preveriti in izdelke rangirati.

Podjetja se odločijo za izračune ogljičnega odtisa z namenom identifikacije glavnih virov emisij, na podlagi česar optimirajo svoje delovanje in posledično zmanjšajo stroške. Večina izpustov nastaja zaradi zgorevanja fosilnih goriv, torej zmanjšanje izpustov posledično povzroči zmanjšanje stroškov. Prihranki na tem področju bodo še posebej pomembni, če se bodo uresničile napovedi o rasti cen energentov do leta 2020. Z upoštevanjem rezultatov izračunov pri sprejemanju poslovnih odločitev se zmanjšuje poslovno tveganje v prihodnosti,

Obstaja več metodologij za izračun ogljičnega odtisa. Kako je sploh mogoče zagotoviti verodostojnost podatkov in njihovo primerljivost?

Najprej naj pojasnim, da sta glavni različici izračuna ogljičnega odtisa t. i. organizacijski in t. i. izdelčni odtis. Pri organizacijskem odtisu računamo izpuste nekega podjetja (lahko tudi organizacije, poslovne stavbe, občine, države ipd.) v določenem časovnem obdobju. V primeru izdelčnega odtisa pa računamo izpuste, ki jih povzroči nek izdelek (lahko tudi storitev, dogodek ipd.) v svoji življenjski dobi. Izdelčni izračuni so v večini primerov zahtevnejši, saj ni enostavno pridobiti podatkov iz vseh stopenj življenjske dobe izdelka od pridobivanja surovin do odlaganja ali recikliranja.

Izračune je mogoče opraviti po različnih metodologijah in z različno definiranimi mejami (obsegi) študije. Na nivoju EU se veliko truda vlaga v poenotenje metodologij.

Verodostojnost in primerljivost podatkov je mogoče zagotoviti le s standardizacijo in upoštevanjem standardov pri izvedbi izračunov.

Za izračun organizacijskega odtisa se najpogosteje uporabljataWRI/WBCSD GHG Protocol – Corporate Accounting and Reporting Standard in ISO 14064. Za izračun izdelčnega ogljičnega

V čem se razlikujejo »resni izračuni« od kalkulatorjev, ki jih najdemo na spletu?

V Sloveniji se je po moji oceni za prostovoljni izračun organizacijskih ogljičnih odtisov do sedaj odločilo med 50 in 100 organizacij. Objavljenih podatkov o izdelčnih ogljičnih odtisih je le za vzorec. Obstajajo pa tudi primeri izračuna ogljičnega odtisa dogodkov, in sicer strokovnih konferenc in sejmov.

Izračuna ogljičnega odtisa se je načeloma mogoče lotiti že z listom papirja in računalnikom.

Ključno je razumevanje življenjskega cikla izdelkov, zbiranje kakovostnih primarnih in sekundarnih vhodnih podatkov ter podrobno poznavanje zahtev, ki so zapisane v standardih in jih je potrebno pri izračunu upoštevati. Sam izračun matematično ni zelo zapleten. V praksi pa delo bistveno olajšajo profesionalna namenska programska orodja za pripravo modelov z integriranimi bazami podatkov, ki seveda niso zastonj.

Brezplačni kalkulatorji, ki jih je mogoče najti na spletu, so namenjeni predvsem poenostavljenemu izračunu osebnega ogljičnega odtisa (v večini primerov brez upoštevanja emisij, ki jih povzročimo na delovnem mestu, z nakupom in uporabo izdelkov …). Nekateri rezultate tudi rangirajo in omogočajo primerjavo s povprečji.

So zanimivo orodje, ki nam omogoča identifikacijo najpomembnejših možnosti za zniževanje svojega ogljičnega odtisa. Obstajajo tudi brezplačna spletna orodja za izračun ogljičnega odtisa organizacij. Tovrstni izračuni so zelo poenostavljeni in praviloma neprimerni za sprejemanje poslovnih odločitev. Tako izračunanih vrednosti tudi ne boste uspeli verificirati oz. certificirati, torej ne bodo uporabne za korektno komuniciranje z javnostjo.

Izračun organizacijskih ogljičnih odtisov je v nekaterih evropskih državah že zelo razširjen, njegova razširjenost pa skokovito narašča.

Zakon o podnebnih spremembah, ki je trenutno v tretjem osnutku, izračun ogljičnega odtisa opredeljuje kot prostovoljno odločitev.

Tako je. V osnutku novega zakona o podnebnih spremembah je izračun ogljičnega odtisa opredeljen kot prostovoljna odločitev in predvidevam, da bo tako tudi ostalo. Kolikor mi je znano, v večini evropskih držav vsaj zaenkrat z zakonodajo ne bodo prisilili podjetij k obveznemu izračunu organizacijskih in izdelčnih ogljičnih odtisov, ampak bodo prepustili, da o uporabi tovrstnih izračunov odloči trg.

Kako razširjena je praksa izračunavanja ogljičnih odtisov v Evropi? Kakšna je v Sloveniji?

Kdo se bo po vašem mnenju predvsem odločal za izračune ogljičnih odtisov?

Izračun organizacijskih ogljičnih odtisov je v nekaterih evropskih državah že zelo razširjen, njegova razširjenost pa skokovito narašča.

Koliko je vseh opravljenih izračunov, tudi tistih, ki so bili izvedeni za potrebe interne op-

Če govorimo o panogah, je moč zaznati velik interes na področju gradbeništva in gradbenih materialov. Predvsem v tujini je veliko zanimanja za tovrstne izračune tudi na področju prehrambne industrije, podobno se v prihodnosti pričakuje tudi v Sloveniji. Ne nazadnje obstaja interes tudi na področju tehničnih izdelkov.

Smiselno bi bilo, da bi postali izračuni ogljičnega odtisa (ali LCA-analize) nepogrešljivo orodje že pri razvoju izdelkov, tehnologij in storitev.

timizacije, je nemogoče ugotoviti, poznane pa so nekatere ocene glede objavljenih rezultatov.

V Veliki Britaniji je tovrstne izračune opravilo že več kot 3.000 podjetij. Počasi, a vztrajno narašča tudi število opravljenih izdelčnih ogljičnih izračunov. Podobno je v Franciji, kjer podjetja lahko celo zaprosijo za finančno državno podporo za izračun ogljičnih odtisov.

Kolikor mi je znano, je število izračunov ogljičnih odtisov drugih evropskih državah nižje.

56

23 Smiselno bi bilo, da bi postali izračuni ogljičnega odtisa (ali LCA-analize) nepogrešljivo orodje že pri razvoju izdelkov, tehnologij in storitev, saj bi na podlagi preglednih rezultatov v razvojni fazi lahko sprejeli ustrezne odločitve, ki bi doprinesle k prijaznosti do okolja, pri tem pa ne bi spremenile funkcionalnosti izdelka ali povečale stroškov za njegovo izdelavo. Prav tako so izračuni ogljičnega odtisa osnova tudi za instrumente, kot je npr. označevanje izdelkov (ang. labelling). Ko bo tovrstno označevanje izdelkov zaživelo, bo predvidoma spremenilo kupne navade potrošnikov, ki bodo kupovali okolju prijaznejše izdelke ali celo opustili uporabo določenih izdelkov in zadovoljili svoje potrebe z drugimi. Rezultate izračunov ogljičnega odtisa je možno uporabiti tudi kot dodatni kriterij pri javnih naročilih.

Se pa po drugi strani v teh državah opravi več LCA-analiz. Ocenjuje se, da je bilo samo v Nemčiji opravljenih že nekaj tisoč LCA-analiz.

okolje

ko bodo izpusti ogljika postali pomemben finančni vidik. Drugi razlog je komuniciranje z javnostjo, kjer si podjetja krepijo vrednost blagovne znamke in ustvarjajo tržne prednosti (t. i. »zeleno trženje«). V nekaterih primerih pa so podjetja v poročanje o ogljičnih odtisih enostavno prisiljena zaradi obveznosti do kupcev in naročnikov.

odtisa pa se najpogosteje uporablja standard PAS 2050:2008, v pripravi je standard ISO 14067.

Kot že rečeno, se za izračun ogljičnega odtisa odločajo podjetja z različnimi nameni. Z namenom optimiranja delovanja se za izračune ogljičnih odtisov odločajo predvsem podjetja, ki delujejo v energijsko intenzivnejših panogah.

Z namenom promocije se za izračun najpogosteje odločajo podjetja, ki izdelujejo izdelke višjega kakovostnega razreda ali izdelke, pri katerih poudarjajo okoljevarstveno noto. Za izdelovalce komponent je izračun iz promocijskih namenov nekoliko manj zanimiv. Vse pogosteje pa bodo takšna podjetja v izračun ogljičnih odtisov in njihovo zmanjševanje prisilili njihovi naročniki (ker bodo podatke potrebovali za izračun ogljičnih odtisov celotnih izdelkov, ker bodo optimirali dobaviteljsko verigo, z namenom zelenega trženja ipd.).

marec march 2011

Odločitve podjetij, da deklarirajo ogljične odtise svojih izdelkov, torej dvigujejo vrednost podjetij in povečajo možnosti za prodajo.

Biološki odpadki – še ne dovolj odkrit potencial Dr. Tanja Gomišček1

foto: Shutterstock

24 56

okolje

Nova Uredba

nova uredba

Tudi v Sloveniji se soočamo s problematiko biološko razgradljivih odpadkov, saj je njihov delež v komunalnih odpadkih prevelik glede na zastavljene cilje.

Biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje, ker se iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika sprosti od 120 m3 do 180 m3 deponijskega plina. Deponijski plin pa je pretežno sestavljen iz 60 odstotkov metana (CH4) in 40 odstotkov ogljikovega dioksida (CO2).

P

redvsem metan je okolju škodljiv, ker je toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2. Odlagališča so tretji največji izvor antropogenega metana v svetovnem merilu.

Evropska zakonska ureditev bioloških odpadkov

marec march 2011

V

1 Dr. Tanja Gomišček, Ministrstvo za okolje in prostor

okviru nove Okvirne direktive o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) je bila Evropska komisija zadolžena, da izvede oceno vpliva ravnanja z biološkimi odpadki. Na podlagi Zelene knjige, ki je bila objavljena decembra 2008, je bilo prikazano trenutno stanje in načini ravnanja z biološkimi odpadki, razmere v državah članicah EU, pravni instrumenti, ki urejajo obdelavo in uporabo bioloških odpadkov, vplivi na okolje, gospodarski učinki ter vplivi na družbo in zdravje človeka. Na podlagi podatkov in stališč, ki so jih poslale države članice, je bila konec

leta 2009 objavljena študija ocene vpliva ravnanja z biološkimi odpadki (ARCADIS, 2009), maja 2010 pa je bilo objavljeno tudi sporočilo komisije svetu in evropskemu parlamentu o nadaljnjih korakih pri ravnanju z biološkimi odpadki v Evropski uniji. Ocena vpliva ravnanja z biološkimi odpadki naj bi prikazala, ali je na ravni Evropske unije potrebna enotna direktiva o bioloških odpadkih. Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki je namreč zelo razdrobljeno obravnavano v različnih zakonskih instrumentih, ki jih je objavila EU: • Direktiva o odlaganju odpadkov (31/1999/ ES), ki zgolj omejuje odlaganje biološko razgradljivih odpadkov na odlagališča, vendar ne določa načina.

• Okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES), ki spodbuja države k preprečevanju nastajanja odpadkov in izboljšanju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, vendar ni nikjer niti okvirno določeno.

• Direktiva sveta o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (86/278/ES), obravnava čistilna blata, ki so prav tako biološko razgradljiv odpadek, vendar ne sodijo med komunalne odpadke.

• Direktiva (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki opredeljuje

tudi pridobivanje bioplina s predelavo bioloških odpadkov.

V

ečina držav članic, med njimi tudi tiste, ki imajo ravnanje z biološkimi odpadki zelo dobro urejeno, kot so Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Belgija (Flandrija), še posebno pa nove članice, ki so pri ravnanju z odpadki na samem začetku, je podpirala nastanek enotne Direktive o bioloških odpadkih. Direktivo je podprl tudi Evropski parlament, vendar – kot se to pogosto zgodi – je politika EU odločila drugače. Naslednji korak, ki ga pripravlja Evropska komisija, je postavitev meril, kdaj kompost preneha biti odpadek in kdaj postane proizvod.

Z zagotavljanjem kakovosti pridelave komposta bi se okrepil trg, predvsem pa tudi zaupanje končnih uporabnikov.

Od sredine leta 2011 bo ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada obvezno na celotnem področju države.

Slovenska V uredba že od lani

K

akšna pa je v Sloveniji pot za doseganje ciljev zmanjšanja bioloških odpadkov? Delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih lahko zmanjšamo predvsem z intenzivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru in ustrezno predelavo. Biološko razgradljivi odpadki so zaradi svojega visokega organsko in biološko razgradljivega deleža primerni zlasti za aerobno ali anaerobno obdelavo.

Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, s ciljem pridobiti nove, uporabne organske snovi – kompost.

P

rva in najbolj učinkovita možnost zmanjševanja je preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kar pomeni, da se čim bolj zmanjša nastajanje ostankov hrane in zavrženih, deloma še neuporabljenih živil (s pomočjo osveščanja ter dvigovanja znanja in zavesti).

D

ruga možnost pa je spodbujanje hišnega kompostiranja. S hišnim kompostiranjem lahko dosežemo znatno zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v snovni tok komunalnih odpadkov. Študije so

luči omenjenih dejstev smo na ministrstvu pripravili Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010), ki je stopila v veljavo lansko leto.

U

redba določa obveznosti in pravila ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki nastajajo tako v gospodinjstvih (komunalni odpadki) kot zaradi opravljanja dejavnosti. Zeleni vrtni odpad (s klasifikacijsko številko 20 01 01) tvori skupaj z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (s klasifikacijsko številko 20 01 08) velik delež komunalnih odpadkov predvsem na podeželskih območjih in urbanih območjih s prevladujočo individualno poselitvijo ali mešano stanovanjsko poselitvijo.

Kuhinjski odpadki so predvsem za kompostiranje

K

uhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, in tisti, ki nastajajo v gospodinjstvih, se po

svoji sestavi zelo razlikujejo. Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, so namreč večinoma tekoče oziroma pastozne sestave, zato so bolj kot za kompostiranje primerni za predelavo pod anaerobnimi pogoji v bioplinarnah. Povzročitelj odpadkov iz gostinstva mora te odpadke ločeno zbirati in jih oddajati zbiralcu. Kuhinjske odpadke iz gostinstva je prepovedano mešati z zelenim vrtnim odpadom, ker le-ta zaradi vsebnosti lignina ni primeren za predelavo v bioplinarnah, kjer se pod takšnimi pogoji ne razgradi.

56

25 Slika 1. Primer neustrezno ločenih »ločeno zbranih bioloških odpadkov« Vir: Saubermacher

aziskave so pokazale (Gallenkemper et al., 2006), da širše zastavljene akcije hišnega kompostiranja lahko bistveno znižajo stroške ravnanja s komunalnimi odpadki, ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov zaradi predelave teh odpadkov v kompostarnah pa lahko v povprečju za polovico poceni odlaganje mešanih komunalnih odpadkov. Hišno kompostiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je tudi v skladu s hierarhično zastavljenimi cilji politike EU glede ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja, ponovna uporaba, snovno recikliranje in okolju prijazno odstranjevanje odpadkov.

K

uhinjski odpadki so predvsem sestavljeni iz odpadkov, ki nastajajo pri pripravi hrane in bistveno manj iz ostankov hrane. Zaradi svoje sestave so primerni predvsem za kompostiranje.

Za optimalen potek procesa razgradnje biološko razgradljivih snovi pri kompostiranju je nujno potreben tudi tako imenovani strukturni material, ki ga predstavlja prav zeleni vrtni odpad.

Zaradi tega je smiselno, da se kuhinjski odpadki iz gospodinjstva zbirajo skupaj z zelenim vrtnim odpadom. V gospodinjstvih individualne stavbne poselitve nastajajo od marca do novembra (vegetacijska sezona) bistveno večje količine zelenega vrtnega odpada, od novembra do marca pa v glavnem kuhinjski odpadki. Količina nastalih kuhinjskih odpadkov je dokaj stalna in znaša v povprečju 60 do 90 kg na prebivalca na leto. Količine zelenih vrtnih odpadkov se prav tako spreminjajo glede na letni čas in poselitev.

V mestih je količina zelenega vrtnega odpada na prebivalca v enem letu od 20 do 30 kg, na podeželju pa so te količine bistveno večje in se gibljejo okoli 150 kg.

N

amen uredbe je torej predvsem zmanjšati količine biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ter ločeno zbrati tovrstne odpadke na izvoru. Od sredine leta 2011 bo ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada obvezno na celotnem področju države.

S

eveda pa se moramo zavedati, da pomeni uspešno ravnanje z biološkimi odpadki še veliko več kot le zakonska ureditev. Poskrbeti moramo, da taka uredba v realnosti tudi zaživi.

Med najpomembnejšimi nalogami je zagotovo ozaveščanje prebivalcev, zakaj je ločeno zbiranje bioloških odpadkov nujno potrebno, predvsem zavedanje, da so le pravilno ločeni biološki odpadki na izvoru porok za kakovost pridobljenega komposta. Le vsak posameznik lahko pripomore k doseganju ciljev, ki si jih zastavi

marec march 2011

R

Uredba določa obveznosti in pravila ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki nastajajo tako v gospodinjstvih (komunalni odpadki) kot zaradi opravljanja dejavnosti.

okolje

pokazale, da hišno kompostiranje v povprečju doprinese okoli 220 kg biološko razgradljivih odpadkov na gospodinjstvo v enem letu oziroma 50 kg na prebivalca na leto (Arcadis, 2009). Zato je nujno, da tudi izvajalci javne službe povzročitelje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev obveščajo, ozaveščajo, spodbujajo in motivirajo za hišno kompostiranje lastnih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.

26 okolje

56

Promocija

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko raz­ gradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenimi vrtnimi odpadki (Ur.l. RS št.: 39/2010) morajo povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva te kompostirati doma ali jih ločeno zbirati v na­ menskih zabojnikih in jih predati izvajalcu jav­ ne službe v predelavo.

Ločeno zbiranje bioloških odpadkov pri gospodinjstvih

Obdelava gospodinjskih bioloških odpadkov poteka na lokaciji Tojnice na Vrhniki že od leta 1997. Sprva kot odprt način kompostiranja, leta 2009 pa je družba Saubermacher Slovenija in­ vestirala v zaprt sistem kompostiranja, z upo­ rabo najsodobnejše tehnologije prezračeva­ nja kompostnih mas in kvalitetno biofiltracijo smradnih emisij na izhodu iz procesa.

Tuneli za intenzivno zorenje komposta s komandnim in strojnim delom Onesnažen procesni zrak iz tunelov se prečisti v biofiltru

Zrel presejan kompost za obogatitev tal

Saubermacher Slovenija d.o.o.

Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota T: 02 620 23 00, E: odpadki@saubermacher.si www.saubermacher.si CRO Vrhnika d.o.o.

Pot na Tojnice 40, Vrhnika T: 01 750 58 00, E: info@crovrhnika.si, www.crovrhnika.si

država in le vsak posameznik lahko s pravilnim in odgovornim ravnanjem z odpadki, ne glede na zvrst odpadkov, doprinese h kakovostnemu in cenovno ugodnemu recikliranju in posredno k varovanju okolja. Na osnovi slike 1 lahko ugotovimo, koliko napora bo še potrebno vložiti, da v kompostarnah ne bo več prihajalo do takih kupov neprimerno »ločeno zbranih bioloških odpadkov«.

P

otrebno je ozaveščanje tudi v smeri predstavitve konkretnih stroškov, ki v kompostarni nastanejo, če sicer biološke odpadke pravilno ločimo, jih pa v dobri veri zavežemo v nerazgradljivo plastično vrečko in odvržemo v zabojnik za biološke odpadke. S tem, mogoče nevede, povzročimo visoke dodatne stroške obdelave (ročno in strojno čiščenje plastike ali drugih tujih primesi) odpadkov in s tem tudi poslabšamo končno kakovost komposta.

A New Decree

Biological Waste – An UnderDiscovered Potential in Slovenia

S

eveda pa je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za predelavo bioloških odpadkov v kompostarnah. Trenutno pripravljamo na ministrstvu tudi spremembo Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, ki bo vsebovala nacionalna pravila (predpis) za obdelavo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, ki spadajo pod kategorijo treh živalskih stranskih proizvodov.

Slednje opredeljuje Uredba o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1069/2009/ES), za katere sicer veljajo dokaj stroge zahteve za obdelavo. Ta uredba dovoljuje državam članicam, da si za tovrstne odpadke pripravijo nacionalni predpis, ki bo omogočal, da bodo kompostarne lahko nemoteno uporabljale aerobni proces obdelave kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev. Poleg spremembe Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov bomo pripravili tudi Smernice pravilne tehnike kompostiranja, ki bodo poleg same tehnike kompostiranja obravnavale tudi ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov kompostarn na okolje, kot so neprijetne vonjave in zmanjšanje izcednih vod.

V

začetku marca je bil prvi sestanek strokovnjakov s področja ravnanja z biološkimi odpadki na ravni EU, kjer se bodo obravnavala merila za kakovost komposta. Tudi v tem kontekstu bo potrebno razmisliti o standardih kakovosti komposta in na kakšen način jih bomo pri nas lahko najhitreje dosegli.

Č

aka nas še veliko dela, a med najpomembnejše naloge sodi zagotovo intenzivno ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti in pravilnem ravnanju z odpadki, tako na ravni države kot tudi na ravni lokalnih skupnosti.

Viri:

marec march 2011

Trenutno pripravljamo na ministrstvu tudi spremembo Uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov, ki bo vsebovala nacionalna pravila (predpis) za obdelavo kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, ki spadajo pod kategorijo treh živalskih stranskih proizvodov.

ARCADIS, 2009. Assessment of the options to improve management of bio-waste in the European union.

Gallenkemper et al., 2006. Kostenbetrachtung für die separate Bioabfallsammlung und -behandlung im Vergleich zur gemeinsamen Entsorgung mit dem Restabfall. Verband der Humus- und Erdenwirtschaft e. V.

S

imilar to other countries, Slovenia is facing the issue of biodegradable waste, as its share in municipal waste is too large with regard to the set objectives.

B

iodegradable waste causes serious environmental pressures, as one ton of unprocessed and deposited waste produces from 120 m3 to 180 m3 of landfill gas, depending on the share of degradable carbon.

Landfill gas predominantly consists of methane (60%) and carbon dioxide (40%). It is mostly the methane (CH4) that is detrimental to the environment, as it is a greenhouse gas with a global warming potential of 25 for a time period of 100 years. This means that in 100 years, each kilogram of CH4 can warm the Earth an average of 25 times more than the same mass of carbon dioxide (CO2). Globally, landfills are the third largest source of anthropogenic methane emissions.

T S

he Slovenian decree on biodegradable waste emerged last year.

o how can Slovenia achieve its objectives of reducing biodegradable waste? The share of biodegradable waste in municipal waste can be reduced by intensive separate collection of such waste at the source and the appropriate processing. Due to its high organic and biodegradable share, biodegradable waste is especially appropriate for aerobic or anaerobic processing.

Composting is the easiest way to process separately collected biodegradable waste, obtaining new and useful organic substances in the process – compost.

T

his decree stipulates the obligations and rules for handling biodegradable kitchen waste and garden waste generated by households (municipal waste) and activities. Biodegradable garden and park waste, together with biodegradable kitchen and canteen waste, represents a large share of municipal waste, especially in rural areas and urban areas with prevalent individual houses or mixed settlement.

27 56

Javna razprava o novih uredbah MOP

okolje

Javna razprava o novih uredbah MOP

Dokončne odločitve najbrž v maju Kot je bilo pričakovati, bodo

predlagane zakonodajne novosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki

doživele določene spremembe.

Razprava je bila kritična, vendar

s podporo osnovnemu namenu Ministrstva za okolje in prostor,

da s krovnim predpisom poskuša

so kajpak zadovoljni komunalci in upravljavci odlagališč. Toda

nič ne kaže, da bo država veliko

popuščala. Znano pa je, da naj bi

po medresorskem usklajevanju nekatere predpise predvidoma

objavili v maju. Zbrali smo nekaj

mnenj tistih podjetij, ki bodo najbolj čutili posledice nove odpadkarske

zakonodaje.

Dogovarjanja naj se ne prepusti le lokalnim skupnostim Janko Kramžar, Snaga Ljubljana: Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki • Strinjamo se s konceptom približevanja ločenega zbiranja k uporabniku, vendar ocenjujemo, da je v predlagani uredbi to področje prenormirano. Poudarek bi moral biti dan doseganju ciljev in pri normativih dopustiti tudi alternativne možnosti zbiranja vsaj za posebne tipe naselij (gosto, redko naseljena, individualna gradnja, blokovna gradnja).

• Za zagotovitev usklajenega načrtovanja in delovanja regijskih centrov za obdelavo odpadkov je potrebno natančno določiti oz. predpisati prispevna območja posameznih centrov in ne prepustiti dogovarjanja samo lokalnim skupnostim. Le na ta način bo zagotovljeno usklajeno delovanje teh centrov na področju celotne države.

• Ker brez energetske izrabe odpadkov ni celovitega ravnanja z odpadki, predlagamo, da

se v uredbi (ali kakšnem drugem dokumentu) predvidijo tudi tovrstni objekti z lokacijami in roki, v katerih bodo izgrajeni. Lokalne skupnosti bodo le na ta način lahko načrtovale svoje aktivnosti glede obdelave odpadkov in transportnih poti do tovrstnih objektov.

• Čas za uveljavitev je absolutno prekratek.

Plani investicij izvajalcev javnih služb so v letošnjem letu v glavnem že v proceduri sprejema ali celo že sprejeti, enako velja za proračune občin. Glede na ostale pogoje (izvedbo javnih naročil, spremembe odlokov …) je realni rok za uveljavitev vseh sprememb 1. 3. 2013.

• Nadzor in sankcije je treba uravnotežiti in ne skoncentrirati samo na izvajalce, ki nimajo vseh vzvodov za zagotovitev učinkovitega ravnanja z odpadki (infrastruktura, nadzor …).

• V zvezi z implementacijo zahtev, izhajajočih iz uredbe, bi bilo potrebno javno in celovito predstaviti vse pozitivne in negativne posledice v družbi, posledice za okolje, gospodarstvo, uresničevanje trajnostnih ciljev in tudi posledice za obnašanje izvirnih povzročiteljev ter neposredne in posredne posledice za družinske proračune uporabnikov teh storitev. Na javnih predstavitvah ne bi smeli govoriti samo o tem, da ne bo nobenih posledic. Oceniti bi bilo treba tako investicijske kot tudi obratovalne stroške uvedbe sprememb s posledicami

marec march 2011

komunalnih odpadkih. Najmanj

foto: Shutterstock

vzpostaviti red in sistem pri

28 57

okolje

Kratko, zanimivo Maribor sprejel odločitev o izgradnji sortirnice

Čas za uveljavitev je absolutno prekratek. Plani investicij izvajalcev javnih služb so v letošnjem letu v glavnem že v proceduri sprejema ali celo že sprejeti, enako velja za proračune občin.

Za sortirnico komunalnih odpadkov, ki jih zdaj iz Maribora vozijo v sortirnico podjetja Papirservis v Lenartu, je Mestni svet Mestne občine Maribor prižgal zeleno luč. Sprejet dokument identifikacije investicijskega projekta za obdelavo odpadkov pred odstranjevanjem napoveduje, da bo mariborska za proračune lokalnih skupnosti oziroma sortirnica stala 14,5 milijona evrov. Naložbo stroške uporabnikov. bosta sofinancirala mariborska Snaga in občina, ki bo prispevala zemljišče, vredno 1,29 Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o milijona evrov. Sortirnico bodo zgradili ob odlaganju odpadkov na odlagališčih južni mariborski vpadnici pri podjetju Dinos, • Kot pogoj za odlaganje odpadkov je mletje delovati pa naj bi začela leta 2014. in odprto kompostiranje z okoljskega, prostorskega, finančnega in časovnega vidika neizvedljivo in nesprejemljivo. Aerobna obdeLafarge Cement spet čaka lava bi na odlagališču zmanjšala zajem plina na okoljevarstveno in posledično proizvodnjo elektrike, okoljskih dovoljenje koristi ni. Predlagamo, da do vzpostavitve V družbi Lafarge Cement, ki je v večletnem regijskih centrov šteje za obdelavo izpolnjesporu s civilno iniciativo, društvom Eko vanje ciljev iz priloge 5 predloga Uredbe o krog, so morali ugasniti peči. Eko krog ravnanju z odpadki. dokazuje, da podjetje nima nekaterih grad• Določila 14. in 15. člena onemogočajo širitev benih in uporabnih dovoljenj za posamezne Odlagališča nenevarnih odpadkov Barje, ki objekte v sklopu sežiganja odpadkov ter da pa je v prilogi 10 določeno kot odlagališče njihove emisije ogrožajo zdravje prebivalcev. za obdobje 2016–2030. V primeru, da bo Društvo tudi ne verjame podatkom družbe o navedena določba uveljavljena, načrtovane emisijah in očita Agenciji Republike Slovenije širitve ni možno izvesti in bo umanjkalo za za okolje, da jim ne bi smela izdati okoljevar1.800.000 t odlagalnega prostora. stvenega dovoljenja, ki jim ga je zdaj preklicalo upravno sodišče.

Pravilnik o katastru gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja V Lafarge Cementu so leta 2009 prejeli okoljevarstveno dovoljenje in pričeli uporabljati Predlagamo, da so zbiralnice odpadkov infraalternativna goriva, in sicer odpadna olja ter struktura samo opcijsko. gorljive odpadke, nato pa so lahko začeli tudi s sosežigom izrabljenih gum in plastike. Vse to naj bi prispevalo k ohranjanju naravnih virov in zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov. Tudi sicer je trend souporabe v nenehnem porastu.

Dario Rolih, Komunala Nova Gorica: Civilna iniciativa ne verjame v pravilnost in poštenost odločitve o podelitvi okoljevar- MOP je le dokončno spisal novo uredbo, ki zdrustvenega dovoljenja. Prisluhnilo jim je uprav- žuje staro (iz leta 2001) Odredbo o ločeno zbrano sodišče, ki je zahtevalo, naj prenehajo nih frakcijah in še nekaj novih pogruntavščin uporabljati alternativna goriva, dokler ne bo v zvezi z ravnanjem z odpadki (nekaj besed o ARSO kot prvostopenjski organ v postopku obdelavi in parametrih). odločila, kaj je z okoljevarstvenim dovoljeMenim, da je zelo težko napisati Uredbo v taki njem. Zelo hitro pa je reagiral Inšpektorat za obliki, ki bi vsebovala zelo natančna navodila, okolje, obiskal je podjetje in zahteval, da uganorme in parametre ter zajela splošno tematiko. snejo peči. Tako se je tudi zgodilo. V Lafarge MOP nas sili v en način zbiranja, ki je najverCementu so prepričani, da bodo pristojne orjetnejši za doseganje ciljev ločenega zbiranja. gane prepričala dejstva in da bo cementarna Zbiralec bo delal sortirne analize mešanih lahko v prihodnje normalno obratovala pod komunalnih odpadkov in dosegal okoljske proenakimi pogoji, ki veljajo za zavezance IPPC. grame, tako da tudi obdelovalcu ne bo potrebno Veliko očitkov leti na Agencijo za okolje, ki izdelati ocene odpadkov? Če ločeno zbiranje ni naj ne bi pravočasno reagirala na različne obdelava odpadkov, zakaj je potemtakem taka podatke o emisijah in ki ne upošteva vseh odvisnost od ločenega zbiranja? Odpadki se argumentov civilne iniciative. morajo obdelati in kemična analiza mora biti izdelana ne glede na ločeno zbiranje.

marec march 2011

Vajo bo treba še enkrat ponoviti

Zeleni vrtni odpadki bi se morali zbirati ločeno od kuhinjskih odpadkov in ne skupaj, kot to narekuje uredba. Problem je doseganje kakovosti odpadkov za odjemalca. Ali lahko kompostarne potrjujejo evidenčne liste za 20 01 08? Vemo, da morajo biti za ŽSP III. reda doseženi parametri, ki niso zahtevani s strani ARSO, temveč s strani VURS. Drug problem je obdelava in prehodno skladiščenje zbranih odpadkov. Kdo kontrolira, kako občinski inšpektorji za odpadke opravljajo svoje delo? Koliko kazni so dali povzročiteljem zaradi neločevanja odpadkov?

Uredbe so napisane, kot da jih sestavlja nekdo, ki ne pozna razmer v Sloveniji (logistike, poseljenosti, vremenskih pogojev …).

Na kratko, vajo bo potrebno še enkrat ponoviti.

Spremembe bodo zahtevale enormno povečane stroške Zbornica komunalnega gospodarstva Zbornica komunalnega gospodarstva je pripombe in predloge na spremembe Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki zapisala kar na petnajstih straneh. Ministrstvu za okolje in prostor jih je poslala 21. februarja.

Uredbe so napisane, kot da jih sestavlja nekdo, ki ne pozna razmer v Sloveniji (logistike, poseljenosti, vremenskih pogojev …).

Zelo nedvoumno je stališče, kaj naj bi se štelo kot obdelava odpadkov za obdobje do leta 2015. Takole pravijo: Popolnoma neprimerna je tudi rešitev, ki predvideva, kaj se šteje kot obdelava odpadkov do leta 2015, in sicer v delu, ki za izpolnjevanje tega pogoja zahteva drobljenje preostanka do največ 50 mm in najmanj 21-dnevno aerobno obdelavo zdrobljenih mešanih komunalnih odpadkov na prostem z večkratnim mešanjem zaradi njihove stabilizacije, pri čemer sposobnost mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi, da sprejemajo kisik, izražena v AT4, ne sme presegati vrednosti 20 mg O2/g suhe snovi (56. člen Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki). Taka rešitev pomeni povzročanje enormnih problemov s postavitvijo naprav za mletje, prostorskih problemov zaradi zagotavljanja prostora za to stabilizacijo, predvsem pa probleme s smradom, ki se bo nekontrolirano

Nikjer v osnutku uredbe ni zaslediti nikakršnega upoštevanja trenutnega stanja ter sledenja racionalnega in gospodarnega prehoda v nov sistem. vložek v individualne posode cca. 0,5 mio evrov, upoštevati pa je treba še finančni vložek ter stroške dodatnega števila »smetarskih« ekip skupaj z vozili. Poleg navedenega se postavlja vprašanje smotrnosti dosedanjih dobav in namestitve skupnih posod za preostanek odpadkov in posod za plastično in kovinsko embalažo na obstoječih zbiralnicah, ki se po novem umikajo iz sistema. Strošek zanje je znašal preko 100.000 evrov. Kam sedaj z njimi?

Popolnoma nesmiseln je tudi predpisani standard opremljanja zbirnih centrov z velikimi kontejnerji ABROLL. Osnutek uredbe je ocenjen kot neživljenjski, nerealen in v praksi brez enormnega finančnega vložka neobvladljiv, meni Zbornica komunalnega gospodarstva.

okolje

Janko Kramžar Dario Rolih Matej Stražiščar

foto: arhiv podjetja

57

29 Vendar pa je v Zbornici komunalnega gospodarstva v oceni ekonomskih posledic osnutka uredbe prevladala realnost. Brez enormno povečanih stroškov radikalnih sprememb ne bo mogoče vnesti v prakso. Po preučitvi osnutka uredbe in tudi iz javnih predstavitev ocenjujejo, da se napovedujejo zelo radikalne spremembe, ki so v praksi brez enormno povečanih stroškov praktično neizvedljive. Še posebno bodo doletele izvajalce javnih služb (in seveda občin), kjer poteka zbiranje in odvoz tako imenovanih skupnih zabojnikov za preostanek komunalnih

Nikjer v osnutku uredbe ni zaslediti nikakršnega upoštevanja trenutnega stanja ter sledenja racionalnega in gospodarnega prehoda v nov sistem. V primeru, da pokriva izvajalec cca.

4500 gospodinjstev, pomeni samo finančni

Industrija hoče jasna pravila igre pri ravnanju z odpadki Matej Stražiščar, Gospodarsko interesno združenje za odpadno embalažo: Te uredbe, poleg Uredbe o ravnanju z odpadki, nekako določajo pravila igre glede ravnanja z odpadno embalažo, kar nas jasno kot zavezance za ravnanje z odpadno embalažo najbolj zanima. Spremembe zakonodaje so verjetno poleg potrebnih sprememb spodbudila razmišljanja računskega sodišča o nedoseganju ciljev ravnanja z odpadki oziroma kot to navaja Povzetek revizijskega poročila Ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki (http://www. rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/). Nedoseganje ciljev se nanaša praktično na vsa predpisana področja, razen nekaterih svetlih izjem, kot je Komunalno podjetje Vrhnika, kjer so že pred časom zaprli deponijo, vzpostavili ločeno zbiranje odpadkov in embalaže, ko so se drugi o tem še učili.

marec march 2011

V pripombah na Osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki je že v uvodu poudarjena podpora pripravi krovnega predpisa, ki bo celovito urejal problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki. Kot dobro rešitev posebej izpostavljajo razširitev nabora izvirnih povzročiteljev komunalnih odpadkov (KO) tudi na izvirne povzročitelje iz dejavnosti javne uprave in javnih storitev ter izvirne povzročitelje iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javne uprave in javnih storitev, ter uvedbo zahteve za ločeno zbiranje odpadkov tudi pri njih.

Predvidene roke za prilagoditev ocenjujejo kot izredno kratke, in sicer zgolj 6 mesecev od sprejetja uredbe, kar je logistično, organizacijsko in finančno nemogoče.

Irena Koželj

Strokovno je zanimiv predlog, da se kompostiranje izenači z anaerobno predelavo po hierarhiji, ki jo opredeljuje MOP. V hierarhiji obdelave bi bilo treba po mnenju komunalcev postaviti anaerobno biološko obdelavo pred oziroma enakopravno s kompostiranjem. Ali drugače – želijo odgovor, definicijo, kaj pomeni termin biorazgradljivi kuhinjski odpadki.

Ne strinjajo se s prenosom absolutne odgovornosti na izvajalca javne službe, in sicer prav v vseh ozirih, tako v obveznem obveščanju kot tudi samem izvajanju javne službe. Obvezno bo vsakoletno poročanje MOP-u, ki bo izdal odločbo o doseganju ciljev, v kolikor jih izvajalec ne doseže, sledijo inšpekcijski nadzor in sankcije. Skrajni ukrep je celo izbris iz registra izvajalcev.

foto: arhiv podjetja

Dodatni problem pri tem, kaj se šteje kot obdelava do leta 2015, je tudi »regijsko izračunavanje« doseženih okoljskih ciljev ločenega zbiranja (priloga 5 Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki), in sicer iz razloga, ker s sedaj in v bodoče predvidenimi regijami, ki gravitirajo na posamezne centre/odlagališča, ni mogoče (brez sprememb pristojnosti iz občin na državo) uravnavati trga. Z drugimi besedami je ta izračun nemogoč in nekonsistenten, pa tudi netrajen v primeru sprememb komercialnih relacij med občinami, če npr. na enem odlagališču, recimo v Novem mestu, odlagajo odpadke tako rekoč iz vseh (statističnih) regij. Predlagajo doseganje skupnega cilja za celo Slovenijo, po regijah pa samo predvidene orientacijske cilje.

foto: arhiv podjetja

širil iz aerobne obdelave na prostem. Namesto te rešitve predlagajo na obstoječih deponijah uvedbo tako imenovane »bioreaktorske deponije«, ki že delujejo v nekaterih evropskih državah (npr. Italiji).

odpadkov, saj se predvideva v okviru javne službe zbiranja in odvoza sistem od vrat do vrat, in sicer tako preostanka komunalnih kakor tudi bioloških odpadkov ter zelenega vrtnega odpada, plastične in kovinske embalaže in tudi papirja, kjer je gostota poselitve najmanj 100 prebivalcev na km2. Na ta način se spreminja sistem zbiranja ločenih frakcij na zbiralnicah, kjer naj bi po novem zbirali le steklo in delno papir. Vse ostalo gre v individualni način zbiranja od vrat do vrat. Tudi predpis o maksimalnem odvozu preostanka odpadkov na 14 dni bistveno ne zmanjša frekvence odvoza, saj se z odvozom zgoraj omenjenih frakcij od vrat do vrat podvoji ali celo potroji število prevozov in nikakor ne drži teza MOP-a, da se naj ne bi povečali prevozni stroški.

foto: arhiv podjetja

Obveznosti upravljavcev zaprtih odlagališč naj bi pokrili v ceni storitve ali s strani lastnika deponije (ali s strani države).

Ne bom se spuščal v pripombe, ki so bile predstavljene na raznih javnih razpravah ob predstavitvah sprememb teh predpisov, vsak jasno vleče na svoj konec. Predpisi so, razen nekaj podrobnosti, dobro zastavljeni, država je končno ugotovila (EOL, št. 56, feb. 2011, Komunalci bodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje), da se ciljev ne dosega in da odločno zaostajamo z vzpostavitvijo ločenega zbiranja in vso nadaljnjo infrastrukturo pri ravnanju z odpadki. Skupni cilj sprememb je, da se poveča učinkovitost in zajem ločenih frakcij odpadkov ter se zmanjša količina odpadkov na deponijah. Osnovno načelo odpravljanja težav je odkrivanje vzrokov, zakaj so težave nastale, in njihovo odpravljanje.

marec march 2011

V tem trenutku moram opomniti na dejstvo, da smo gospodarstvo in Vlada RS davnega leta 2004 podpisali dogovor glede obveznosti ravnanja z odpadno embalažo in sprejeli načelo medsebojnega dogovarjanja glede obvez, doseganja ciljev in tako naprej. Ta dogovor je bil kmalu enostransko pozabljen s prvo spremembo pravilnika o embalaži in odpadni embalaži, ki je omogočil ustanavljanje več družb na področju odpadne embalaže. Država je seveda pozabila določiti medsebojne obveznosti za družbe na trgu in s tem v zvezi je bil omogočen »konkurenčni boj«, ki seveda ne vodi k večjemu zajemu odpadkov, pač pa k zniževanju stroškov in vsemu ostalemu. Dodatno zavezanci v večini primerov ne preverjajo, kakšna storitev jim je bila opravljena za embalažnino, niti teh podatkov od družb, na katere so prenesle odgovornost, ne zahtevajo. Država dodatno podatkov od komunalnih podjetij, koliko odpadne embalaže se je dejansko predalo družbam, in o skladnosti s tržnimi deleži, ni zbirala niti ukrepala. Tudi komunalna podjetja so uspela marsikakšno ločeno frakcijo z dobro ceno prodati sama, brez evidenc. Zaradi tega seveda trpi slika predelave, recikliranja in doseganja ciljev pred EU, zaradi česar smo kot RS lahko penalizirani.

V zvezi s tem me je zanimalo, kakšna je pravzaprav strategija RS glede ravnanja z odpadki.

Ko sem to geslo vtipkal na različne spletne strani (MOP, ARSO ...), se je med novicami znašla le obljuba sedanjega ministra za okolje z dne 15. 4. 2010, da strategija bo in to v enem mesecu. Zadnji veljaven dokument, ki strateško obravnava to problematiko, je očitno Nacionalni program varstva okolja iz leta 1999 oziroma njegovo nadaljevanje z Resolucijo o

nacionalnem programu varstva okolja od 2006 do 2012. Program dokaj natančno zastavi cilje, celo številke so postavljene, vendar je cel tekst pisan v smislu: mora se, naj se naredi, sprememba potrošniških navad, ozaveščanje javnosti ipd. Če doma rečem otroku, naj se posoda pomije ali naj se kuhinja posesa, lahko čakam le svetopisemske dogodke, tam pri čudežih, da se bo res kaj zgodilo. Ob brskanju po spletni strani ARSO sem naletel še na nekaj operativnih programov ravnanja z odpadki, a je najnovejšemu med njimi rok trajanja potekel leta 2008 (http:// www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/ programi/). Dejstvo je, da se je veljavnost teh operativnih programov podaljšala z uredbami in pravilniki, tako da prav bosi nismo, vendar je problem drugje. Vsa resna podjetja imajo strategijo dela, razvojno strategijo, ki je ne postavljajo za 5 ali 10 let in potem pregledajo realizacijo, pač pa želijo ustvariti živ dokument, ki ga prilagajajo glede na spremembe na trgu, politične razmere, spremembe zakonodaje, glede na konkurenco in tako naprej. Prav tako bi morala biti postavljena strategija ravnanja z odpadki ali katerakoli druga, ki vsebuje tudi mehanizme ažuriranja. Definirani morajo biti akterji (kreatorji okoljske politike, plačniki, ki izhajajo iz obvez zakonodaje, in tisti, ki so dolžni izvajati zahteve zakonodaje), z imeni in priimki, z nalogo, da se sproti integrira relevantna dejstva (spremembe direktiv, doseganje ciljev, tekoča problematika) v strategijo in spremembe ciljev. Na takšni podlagi bi bilo tudi bistveno enostavneje pisati aktualno zakonodajo, da ne bi ugibali ob vsaki uredbi sproti, kaj je namen in kaj so cilji, z avtorji zakonodaje vred. Naj to ne zveni kot kritika, prej nasprotno, verjetno je težko ustvarjati predpise, če ni državna strategija popolnoma jasna vsem akterjem, obenem isti avtorji doživljajo kritiko z vseh strani. Z jasno strategijo (živo) bi se znebili tudi raznih zakulisnih političnih ali privatnih interesov, ki pripomorejo k neučinkoviti zakonodaji oziroma k njenemu neizvajanju.

Praktično vsa delujoča odlagališča odpadkov so IPPC zavezanci. Ko sem preletel uradni seznam dovoljenj (http://okolje.arso.gov.si/ippc/ upload/File/IPPC%20odlocbe%201mar2011. pdf), sem lahko samo ugotovil, da je bilo za

Definirani morajo biti akterji (kreatorji okoljske politike, plačniki, ki izhajajo iz obvez zakonodaje, in tisti, ki so dolžni izvajati zahteve zakonodaje), z imeni in priimki, z nalogo, da se sproti integrira relevantna dejstva (spremembe direktiv, doseganje ciljev, tekoča problematika) v strategijo in spremembe ciljev.

foto: Shutterstock

30 57

okolje

Tudi komunalna podjetja so uspela marsikakšno ločeno frakcijo z dobro ceno prodati sama, brez evidenc. Zaradi tega seveda trpi slika predelave, recikliranja in doseganja ciljev pred EU, zaradi česar smo kot RS lahko penalizirani.

vloge komunalnih podjetij oziroma upravljavcev odlagališč s strani ARSO ugotovljeno, da se vloge zavržejo, to po domače pomeni, da so brez dovoljenj. Sam sem vodil postopek pridobitve dovoljenja v večjem podjetju po IPPC direktivi in si za svojo poklicno pot ne predstavljam trenutka, ko bi moral pred upravo argumentirati, da je bila vloga zavrnjena in da se moramo soočiti s posledicami neizdaje obratovalnega dovoljenja.

Kaj bi se zgodilo z mano oziroma mojim delovnim mestom, se mi približno dozdeva, kaj se lahko zgodi v primeru javnih služb in javnih funkcij (komunalna podjetja, župani, občinski svet …)? Vse te komunale še naprej obratujejo, predpisana globa za obratovanje naprav brez IPPC dovoljenja znaša od 75.000 do 125.000 evrov in direktorju takega podjetja še 3.500 do 4.100 evrov. Na žalost nimam podatka, koliko je bilo dejansko izrečenih kazni za te primere. V primeru izreka kazni s strani okoljske inšpekcije bi ta strošek verjetno bremenil občinski proračun, ravnanje z odpadki se iz tega naslova ne sme podražiti, kaj hujšega se pa verjetno ni ali ne bo zgodilo (lahko da iz proračuna kaj od kulture ali športnih dejavnosti izpade ali pa ne bo kakšnega pločnika ob šolski poti …).

Presvetli župani oziroma občinske uprave so po veljavni zakonodaji dolžni in odgovorni za vzpostavitev pogojev za izvajanje občinskih javnih služb, kamor spada tudi vsa telovadba z odpadki.

Ali jim lahko kdo napiše kazen? Zakon o varstvu okolja tega prekrška ne predvideva. Pa bi moral.

Glede na rezultate računskega sodišča bi lahko napisali kazni po vsej hierarhiji odgovornosti po občinah. Ko sem preletel poročila računskega sodišča, bi lahko dopolnili še kakšen drug zakon s prekrški (občinski proračuni, javno naročanje ...), ki se tiče nosilcev javnih funkcij. Ne bi polnili

31 o tem, kakšne cilje si bomo zastavili in kdo je odgovoren za njihovo doseganje. Verjetno je iluzorno pričakovati, da bomo z državnim zborom, kjer je krepak odstotek poslancev hkrati tudi županov, dosegli, da bo izglasovan kakršenkoli zakon, ki predvideva tudi sankcioniranje javnih uslužbencev, županov in drugih nosilcev odgovornosti, vendar je dejstvo, da tudi tovrstno nesankcioniranje močno prispeva k nezadovoljivemu izvajanju zakonodaje.

Naj bo dovolj kritike, ki se bolj tičejo razmer v državi kot konkretnih uredb, o katerih naj bi bilo govora. Zastavlja se vprašanje, kaj torej manjka.

Moje osebno mnenje je, da manjka jasna strategija države, kakšno pot z odpadki bomo ubrali, kdo je za kaj odgovoren (industrija, gospodinjstvo, javne službe, kako bo vzpostavljen trg z odpadki), koliko regijskih centrov bomo imeli in kje bodo postavljeni, kdaj bodo postavljeni in kdo je za to odgovoren. Ko se bomo okoli te infrastrukture uskladili, lahko začnemo govoriti

Glede ravnanja z odpadki zanima nas kot industrijo predvsem postavitev jasnih pravil igre, ki bodo omogočala normalno poslovanje vsem akterjem v njej. V industriji postavljamo tehnologije za 10 let ali več, zato zelo neresno izpade vsaka akcija trenutne politike, ki bi prepovedala danes nekaj, naslednji dan nekaj drugega zgolj zaradi dnevno političnih potreb. Dodatno moramo težiti k temu, da je končni strošek vseh aktivnosti, ki so potrebne ob ravnanju z odpadki, najnižji možni (cilji morajo biti jasno

OE

OEEO

odpadna električna in elektronska oprema

OBA

odpadne baterije in akumulatorji

57

okolje

Irena Koželj, Ministrstvo za okolje in prostor:

Še ena malenkost je – zaradi IPPC dovoljenj (RS oziroma davkoplačevalce) nas lahko doletijo še kazni, če se bomo zaradi tega znašli pred Evropsko komisijo. Kazni Evropske komisije za te primere lahko znašajo na tisoče evrov, ki jih bomo morali poravnati davkoplačevalci, krivca bomo iskali pa v kakšnem grešnem kozlu, namesto da bi imeli mehanizme za kaznovanje tistih, ki niso ustrezno uredili odlagališč (upravno in fizično).

odpadna embalaža

Promocija

doseženi) in da država v postavljanje pravil vključi plačnike, ne pa izvajalcev. Predvsem pa ne sme biti izvajanje postavljenih strategij orodje dnevne politike za doseganje nekih parcialnih ali privatnih interesov.

Glede ravnanja z odpadki zanima nas kot industrijo predvsem postavitev jasnih pravil igre, ki bodo omogočala normalno poslovanje vsem akterjem v njej.

Javna razprava za Uredbo o ravnanju s komunalnimi odpadki, Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Pravilnik o katastru gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja je končana. V javni obravnavi je še Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, v kratkem pa bo za javno obravnavo objavljen še Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki z okoljskim poročilom.

Prispelo je kar nekaj pripomb in predlogov sprememb, ki jih moramo preučiti in jih v primeru sprejemljivosti na primeren način upoštevati pri pripravi predpisa, v svetovnem spletu pa objaviti obrazloženo stališče z opredelitvami do mnenj in pripomb javnosti. Prav tako pa navesti razloge za upoštevanje oziroma njihovo neupoštevanje pri pripravi predpisa. Sledi seveda še medresorsko usklajevanje in nato sprejem in objava predpisov, za že objavljene predpise predvidoma v maju 2011.

ONS

odpadne nagrobne sveče

OZ

odpadna zdravila

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

marec march 2011

proračuna le s prekrški za nepravilno parkiranje in nepravilno vožnjo, kot to država rada počne z nami, navadnimi državljani. Posebej mestna redarstva so zelo dejavna na področju kaznovanja zaradi nepravilnega parkiranja, nisem še slišal, da bi kje tako resno in sistematično pregledovali kante za smeti pri občanih, kot to počnejo s parkiranjem.

Vem, kaj so moje vrednote Darja Verbič

foto: arhiv podjetja

32 57

okolje

OBRAZ

Petra Matos brez razmišljanja prizna: pred lanskim aprilom je Slovenija ni poznala. No, foto: osebni arhiv

poznali so jo tisti, ki so hodili na njena predavanja, na katerih je predstavljala izkušnje s svojih potovanj in trajnostni način življenja, pa tisti, ki so se z njo pogovarjali in jih je

Petra Matos

zanimal takšen način življenja.

OBRAZ

Že pred lansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu pa

je simpatična geografinja kot ena od vodij skoraj 300.000 prostovoljcev, ki so sledili

društvu Ekologi brez meja,

postala tako poznana, da je bila kasneje izbrana za ime leta na

marec march 2011

Valu 202.

Z

a osvežitev spomina: lanska akcija, izpeljana po vzoru Estoncev, ki so se čiščenja svoje dežele lotili leta 2008, je doživela uspeh. Na tak uspeh ob snovanju niso upali pomisliti, pravi po skoraj letu dni Petra Matos. »Zbrali smo se neizkušeni entuziasti, ki smo želeli nekaj dobrega narediti za Slovenijo, pri čemer smo vedeli, da smo sami nemočni. Če je uspelo Estoncem, zakaj ne bi uspelo tudi nam? Težave z onesnaženostjo so velike, a pred njimi zatiskamo oči; združeni, smo si dejali, lahko veliko naredimo. Pomembno je (bilo), da smo se akcije, v nasprotju z Estonci, lotili zelo piramidalno: povezali smo se z vsemi krovnimi organizacijami in se spustili do občin, društev in šol na lokalni ravni. Akcija ni imela tekmovalnega značaja – zbrati toliko in toliko ton smeti –, temveč smo z njo želeli pokazati, da lahko skupina nepoznanih ljudi, skupina brez finančnih sredstev, nekaj naredi, če poskrbi, da se povežejo ljudje z istim ciljem.«

O

b močni medijski podpori so 17. aprila 2010 iz vseh koncev Slovenije prihajala sporočila o številu prostovoljcev, kubičnih metrih zbranih odpadkov, odkritih divjih odlagališčih, posajenih sadikah itd. »Medijska podpora je bila ključnega pomena,« priznava Petra Matos.

Javnomnenjske raziskave so namreč pokazale, da je kar 99 odstotkov Slovencev poznalo akcijo. »Tovrstne akcije letos ne bo, saj so rezultati lanskega dela v naravi še vidni, poleg tega pa je teh skoraj 300.000 sodelujočih prostovoljcev najboljša inšpekcija, ki opozarja na pomen varovanja okolja. Po opravljenih raziskavah 90 odstotkov ljudi lahko ozavestiš, 10 odstotkov pa se požvižga na opozorila in bi jih bilo za njihove nedovoljene posege v naravo treba kaznovati. Kot, na primer, v Avstriji, kjer ti preprosto vzamejo avto, če z vozilom pripelješ odpadke na neurejeno odlagališče, pa še podjetje ti zaprejo …«

P

red društvom Ekologi brez meja je letos nova akcija, pravzaprav kar dve, pa še na tretjo se intenzivno pripravljajo. Že marca se je začel vseslovenski Popis divjih odlagališč 2011. Akcijo vodi Petrin mož Janez, njen cilj pa je posodobiti register divjih odlagališč, ki po besedah dr. Dušana Pluta z ljubljanske Filozofske fakultete ogrožajo vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Petra Matos meni, da bodo register, ki predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč, sestavljali skupaj »z vsemi možnimi nevladnimi organizacijami, od

A

prila starta akcija, poimenovana Star papir za novo upanje. Nič novega, bi lahko rekli, saj se star papir zbira že v večini šol, pa tudi z ločenim odpadkom se ga zberejo kar lepe količine. Posebnost akcije je v tem, da bi člani društva Ekologi brez meja radi k sodelovanju privabili tudi podjetja in posameznike. »Naš cilj je zbrati 10.000 ton papirja; cena za tono je 65 evrov in hiter izračun pokaže, da naj bi se zbralo kar nekaj denarja,« pravi Petra Matos. Usmeriti jih želijo v dva dobrodelna sklada: v Sloveniji naj bi učenci in dijaki sami izbrali, komu želijo nameniti pomoč, s pomočjo dela sredstev pa naj bi zrasla šola v afriškem Malaviju. Na ta način želijo slovenski ekologi in vsi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo zdaj in v kakšnem bodo čez desetletja naši vnuki in pravnuki, spodbuditi razmišljanje o pomenu varovanja okolja ne le v

Tretja akcija, ki zaposluje Petro Matos in člane ekološkega društva, je akcija Očistimo Balkan, ki se bo zgodila 24. marca 2012.

svoji vasi in državi, temveč na svetu.

T

okolje

Ekološko vas, kakršno sem spoznala v Indiji, bi potrebovala tudi Slovenija. Moj cilj je torej ustanovitev vasi, kjer bi bilo mogoče bivati po principih trajnostnega načina življenja.

57

33 Promocija

planinske in turistične zveze do tabornikov, skavtov, lovcev, ribičev itd., in da bo pokazal, katera območja so bolj ekološko obremenjena in kje se je posledično najprej treba lotiti dela.« Na izziv, da bodo kot lani spet delali tisti, ki z odpadki ne onesnažujejo okolja, je odgovorila, da »resda nismo osebno odgovorni, toda če ne bom prijavila odlagališča, na katerem so na primer sodi z nevarno snovjo, ki lahko povzročijo ekološko katastrofo, bom odgovorna.« In nadaljuje: »Imamo redarje, ki sankcionirajo nepravilno parkiranje, nimamo pa redarjev, ki bi sankcionirali nepravilno odlaganje odpadkov. Pot do tega cilja moramo prehoditi in akcije, kot se je zgodila lani in kot so zasnovane letošnje, spreminjajo javno mnenje. Želim, da se nam bo čim prej zdelo nepredstavljivo, da ne bi, kot na primer Nemci, ločevali odpadkov. Saj

nismo nič drugačni od njih, le sistem moramo prilagoditi ... A kako, če tudi v parlamentu ni ločenega zbiranja odpadkov!«

retja akcija, ki zaposluje Petro Matos in člane ekološkega društva, je akcija Očistimo Balkan, ki se bo zgodila 24. marca 2012. Konferenca na to temo bo aprila pri nas, v Rimskih Toplicah; organizacija lanske akcije in zaključno poročilo o njej pa sta takšna, da se lahko drugod po Balkanu zgledujejo po njiju in delu članov našega društva Ekologi brez meja.

I

n še leto zatem? Petra Matos ve, da skozi življenje ne bo šlo vseskozi prek prostovoljstva.

Za pot in bivanje v indijski ekološki vasi, kjer sta z možem prebila šest tednov, sta uporabila denar, ki sta ga prislužila s študentskim delom (tudi potovanja sta si plačevala na ta način), denar, ki sta ga dobila za poročna darila, pa sta porabila za to, da sta lahko osem mesecev prostovoljno delala pri organizaciji akcije Očistimo Slovenijo.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/97

marec march 2011

Imamo redarje, ki sankcionirajo nepravilno parkiranje, nimamo pa redarjev, ki bi sankcionirali nepravilno odlaganje odpadkov.

Pot do tega cilja moramo prehoditi in akcije, kot se je zgodila lani in kot so zasnovane letošnje, spreminjajo javno mnenje.

Energent, a je lahko še mnogo več Janja Zule1

Lesna biomasa

marec march 2011

V času vse večje ekološke osveščenosti je pozornost znanstvenikov in tehnologov usmerjena tudi v iskanje možnosti predelave vsakovrstnih odpadkov v uporabne proizvode z dodano vrednostjo. Med odpadne materiale, ki bi se jih dalo bolje izkoristiti, sodi tudi lesna biomasa. Skorja, grče in veje iglavcev so tipični odpadki lesnopredelovalne industrije.

Zaradi visoke vsebnosti biološko aktivnih snovi bi jih lahko uporabili kot surovino za izdelavo tržno zanimivih proizvodov. Tudi prehranskih dopolnil, kot pove izkušnja Finske.

foto: Shutterstock

34 57

okolje

Lesna biomasa

1 Janja Zule, Inštitut za celulozo in papir

S

lovenija ima izredno bogate gozdne vire, saj skoraj 60 odstotkov njene površine prekrivajo gozdovi. Ti vsebujejo obilne zaloge vsakovrstnega lesa. Slednji je obnovljiv material s komplicirano kemijsko strukturo, ki jo je nemogoče sintetizirati, zato predstavlja edinstven, a premalo izkoriščen surovinski potencial. Danes se les uporablja predvsem kot energent, gradbeni material in surovina za proizvodnjo papirja. Manj znano pa je, da je tudi vir številnih dragocenih naravnih spojin, ki bi se jih dalo iz lesa izolirati in uporabiti v koristne namene. Les vsebuje poleg osnovnih gradbenih komponent, in sicer celuloze (40 do 50 odstotkov), hemiceluloze (20 do 30 odstotkov) in lignina (20 do 30 odstotkov) tudi od 2 do 5 odstotkov ekstraktivnih snovi, kot so npr. smole, olja in polifenoli. Slednji so še posebej zanimivi, saj zaradi svojih izrednih antimikrobnih in antioksidativnih lastnosti predstavljajo kemijsko zaščito lesa pred napadom mikroorganizmov in insektov, hkrati pa varujejo tkiva pred številnimi degenerativnimi procesi, sevanjem in poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali.

koncentracije polifenolnih antioksidantov v skorji, starih vejah in grčah, ki predstavljajo baze vej znotraj debla (slika 1). To so dokaj izpostavljena tkiva, saj pogosto prihaja do ranitev oz. odlomov vej, tik ob deblu. Odprta rana je občutljiva in dovzetna za infekcije, zato drevesa v grčah in skorji skladiščijo biološko aktivne spojine, ki preprečijo razkroj poškodovanih lesnih tkiv. Poudariti velja, da so omenjeni deli dreves pravzaprav odpadek pri sečnji oz. v lesnopredelovalni in papirni industriji. Ti odpadki ostajajo na mestih nastanka, torej v gozdovih ali pa se uporabljajo kot kurivo v energetskih obratih predelovalnic lesa. V obeh primerih ostajajo znatne količine visoko bioaktivnih polifenolov neizkoriščene.

Š

P

tevilne študije kemijske sestave lesa so pokazale, da se nahajajo največje

Kaj so polifenoli in kako jih izoliramo iz lesnih tkiv olifenoli so spojine z dvema ali več fenolnimi skupinami v molekuli. V drevesnih

P

Grča

ODPADNI LES

sušenje, mletje

3,8 1,7

Veja (110–120 cm od debla)

1,0

TOPILO

POLIFENOLNI PRODUKT

Slika 2: Shematski prikaz ekstrakcije lesa

Največ polifenolov je v grčah

L

Veja (0–10 cm od debla) Veja (50–60 cm od debla)

Tabela 1: Povprečne koncentracije polifenolov v različnih tkivih evropskega macesna

ekstakcija s topilom

surov ekstrakt

11,4

esna tkiva, kot so debelni les (beljava, jedrovina, grče) in les vej se med seboj znatno razlikujejo glede na sestavo in količinsko vsebnost polifenolov, prav tako pa ima drugačno vsebnost polifenolov tudi skorja, v kateri

Polifenoli so tudi prehransko dopolnilo

P

olifenoli, ki se nahajajo v grčah iglavcev, so visoko biološko aktivne spojine, zaradi česar ugodno vplivajo tudi na človeški organizem. Tako so npr. flavonoid taksifolin ter lignana sekoizolaricirezinol in hidroksimatairezinol (HMR) močnejši antioksidanti od vitamina E in karotenoidov. Delujejo protivnetno, protialergijsko, krepijo imunski sistem, varujejo pred degenerativnimi spremembami celic,

35

Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je, v »imenu močno preobremenjenega gospodarstva«, pozvala vlado k zavrnitvi predlogov vseh aktualnih predpisov, ki gospodarstvu nalagajo nova finančna in administrativna bremena, kar se nanaša tudi na aktualno obravnavo predlogov zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk. Nekatere bistvene rešitve imajo po mnenju GZS vpliv na celotno gospodarstvo in državo, ne le na manjše interesne skupine, zato jih je po mnenju zbornice »nujno temeljito pretehtati in razmisliti o vseh možnih posledicah, da ne bi naredile več škode kot koristi«.

S predlogom Zakona v sedanji obliki se ne strinjajo tudi pri Trgovinski zbornici Slovenije. Menijo, da je potrebno predlagati vse proceduralne možnosti, ki omogočajo temeljito in večplastno širšo razpravo k predlaganemu zakonu. Ugotovili so, da le-ta s tem, ko obremenjuje vse vrečke ne glede na surovinsko sestavo in se ob tem sklicuje na ureditve v nekaterih državah, dejansko ne prevzema nobene od ureditev omenjenih držav. Po njihovem mnenju rešitev ne morejo predstavljati ozko usmerjeni drastični ukrepi, pač pa osveščanje in izobraževanje ter uravnoteženo in postopno delovanje vseh vpletenih, brez nepotrebnega ustvarjanja novih gospodarskih, socialnih in celo ekoloških problemov.

Pred kratkim so tudi v Veliki Britaniji razkrili še neobjavljene podatke raziskav Agencije za okolje, ki prav tako poudarjajo, da je polietilen manj škodljiv kot bombaž in papir in da so vrečke iz polietilena visoke gostote (HDPE) primernejše kot ostale »bolj zelene« variante.

Raziskovali so, katera od vrečk ima najmanjši vpliv na okolje, in sicer tako, da so ocenjevali kakšno onesnaženost povzroči z ekstrukcijo surovih materialov, proizvodnjo, transportom in razpolaganjem. Ugotovili so, da imajo vrečke iz polietilena z visoko gostoto ogljični odtis v višini 1,57 kg CO2, ki se zmanjša na 1,4 kg CO2, če vrečko ponovno uporabimo še enkrat. Za enako količino ogljičnega odtisa bi morali papirnato vrečko ponovno uporabiti kar 4-krat. Tako so tudi pri njih poudarili pomembnost ozaveščanja in izobraževanja ljudi o vplivih neprimernega odlaganja v okolje, saj so prepričani, da je problem v ljudeh in ne v plastičnih vrečkah.

marec march 2011

Slika 1: Debelni les macesna z beljavo in jedrovino (prečni presek) ter grča (vzdolžni presek) tkivih se najpogosteje pojavljajo nižji polifeno- običajno prevladujejo višji polifenoli, kot so li, in sicer flavonoidi, lignani in stilbeni, poleg npr. tanini. Koncentracijsko porazdelitev ponjih pa so prisotne tudi višje molekularne lifenolov v lesnih tkivih evropskega macesna strukture, kot so npr. oligolignani in tanini. prikazuje tabela 1, iz katere je razvidno, da se Ker je njihova sinteza genetsko regulirana, daleč največ polifenolov v drevesu nahaja v vsebuje vsaka drevesna vrsta specifične spo- grčah in delu vej tik ob deblu, torej v tehnološko jine, po katerih se loči od drugih vrst. Tako je nezanimivih delih, ki običajno predstavljajo npr. karakterističen smrekov polifenol lignan odpadno lesno biomaso. Podobna porazdelitev hidroksimatairezinol, za borovce je značilen velja tudi za druge iglavce in nekatere listavce. stilben pinosilvin, medtem ko sta glavni po- Vsebnosti polifenolov v grčah iglavcev se obilifenolni komponenti v macesnu flavonoid čajno gibljejo med 10 in 20 odstotki, preračunano na suho maso lesa, medtem ko so tipične taksifolin in lignan sekoizolaricirezinol. koncentracije v jedrovini precej nižje, in sicer olifenole lahko na enostaven način izo- od 1 do 2 odstotkov. Zaradi visoke vsebnosti liramo iz lesa s pomočjo ekstrakcije. Kot biološko aktivnih polifenolov v lesnih grčah ekstrakcijsko sredstvo se običajno uporablja lahko upravičeno trdimo, da so slednje najbopolarno topilo, npr. etanol, aceton ali voda. Po gatejši vir antioksidantov, ki ga je moč najti v končani ekstrakciji je možno topilo oddestili- naravi, in hkrati tehnološko pomemben vir za rati in ponovno uporabiti. Postopek izolacije je pridobivanje teh spojin. prikazan na sliki 2. Čisti ekstrakt, ki ga dobimo po odstranitvi topila, običajno sestavlja komKONCENTRACIJA binacija spojin, ki izkazujejo močnejši antioLESNO TKIVO POLIFENOLOV (%) ksidativni efekt kot vsaka spojina posamično, torej gre za sinergistično delovanje v naravi Beljava < 0,1 sintetiziranih spojin.

Jedrovina 1,2

Vlada Republike Slovenije se je opredelila do predloga Zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, ki ga je v obravnavo in sprejem državnemu zboru predložila skupina poslancev.

Vlada namen zakona podpira, vendar meni, da je boljša sistemska rešitev v okviru dopolnitev in sprememb Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki je v fazi priprave in bo v javno obravnavo posredovana do konca marca 2011.

57

Spremenjena Uredba o okoljski dajatvi tudi o nakupovalnih vrečkah

okolje

Kratko, zanimivo

36 57

okolje

Kratko, zanimivo Strokovni sejemski četverček na celjskem sejmišču Na celjskem sejmišču bodo od 12. do 15. aprila 2011 hkrati potekali štirje mednarodni strokovni sejmi. Poleg 11. sejma FORMA TOOL, sejma orodij, orodjarstva in orodnih strojev, tudi 9. sejem strojev in orodij za obdelavo plastičnih mas PLAGKEM, 4. sejem LIVARSTVO s področja livarskih strojev, opreme, sredstev in materialov ter 5. sejem s področja grafike in pakiranja GRAF&PACK. Danes se že na vsakem področju upošteva prijaznost do okolja. Zato bodo tudi na teh sejmih predstavljene dejavnosti varstva okolja in ekoloških procesov posameznega področja.

Razstavni program sejma GRAF&PACK zajema področje grafike in pakiranja.

V grafičnem programu bodo razstavljene dejavnosti, kot so: oprema za digitalni in offsetni tisk ter oprema za dodelavo, tiskanje etiket, tiskovine, grafični materiali in oprema, ponudniki storitev in materiali za tiskarje. Na področju pakiranja bodo na sejmu predstavili ponudbo naprav in storitev za označevanje izdelkov in embalaže, kartonažne stroje, etiketirke in kamera kontrolne sisteme, avtomatske pakirne stroje ter druge spremljajoče programe, kot so poslovna promocijska darila, promocijski tekstil in različni promocijski izdelki, darilna embalaža, okrasni papir ind.

Dogajanje na razstavnih prostorih bo tudi letos pomembno sooblikoval spremljevalni strokovni program z aktualnimi predstavitvami, predavanji in okroglimi mizami. Med drugim bo že prvi sejemski dan potekalo predavanje dr. Gorazda Goloba z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o Prihodnosti slovenske grafike.

marec march 2011

Odpadkov bo dovolj le za en CERO Občine na Notranjskem in Primorskem se bodo morale dogovoriti za skupno regionalno predelovalnico mešanih komunalnih in bioloških odpadkov. Torej za en CERO. Takšno je stališče Bojana Dejaka, v.d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe in investicije. Vendar sta zaenkrat na seznamu naložb v regionalne centre za ravnanje z odpadki oba centra - v Logatcu in v Novi Gorici. Res pa je, da sta predimezionirana, ker bo odpadkov premalo. V operativnem programu naj bi sicer imel prednost CERO Nova Gorica, CERO NIK pa je rezervna varianta. Zaradi doslednega ločevanja odpadkov bi do leta 2015, ko naj bi bile predelovalnice zgrajene, dva centra ne mogla poslovati ekonomično. Izgube bodo morale pokrivati občine, če se bodo kljub vsemu odločile za gradnjo dveh centrov.

izboljšujejo spomin in preprečujejo oksidativni stres. Zaradi izjemno visokih koncentracij, ki se nahajajo v odpadni lesni biomasi, je smotrna njihova izolacija in predelava v uporabne proizvode. Na Finskem je l. 2005 stekla industrijska proizvodnja HMR, pri kateri kot surovino uporabljajo smrekove grče, ki ostajajo kot odpadek pri proizvodnji celulozne vlaknine. Pri dnevni predelavi 1000 ton smrekovine v celulozo pridobijo na letni ravni 100 ton HMR. Slednjega je moč najti na tržišču kot prehransko dopolnilo, in sicer v obliki kapsul. Izredno močen antioksidant je tudi flavonoid taksifolin, ki ga pridobivajo iz grč in skorje sibirskega macesna.

Preko 600 raziskav je potrdilo njegov izjemen učinek pri zaviranju degenerativnih pojavov v telesu.

Ž

e nekaj časa je na tržišču tudi preparat Pycnogenol, ki je ekstrakt skorje mediteranskega bora. Vsebuje zmes naravnih polifenolov, ki med drugim pozitivno vpliva tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni, saj znižuje raven glukoze v krvi. Upravičeno lahko trdimo, da so polifenolni antioksidanti lesnega izvora vsestransko uporabne spojine, torej spojine z

Polifenoli, ki se nahajajo v grčah iglavcev, so visoko biološko aktivne spojine, zaradi česar ugodno vplivajo tudi na človeški organizem.

visoko dodano vrednostjo v pravem pomenu besede. Poleg zdravilnih učinkov, ki pogojujejo njihovo uporabnost v medicini in farmaciji, bi jih lahko uporabljali tudi kot zaščitna sredstva v prehrambni in kozmetični industriji ter v številnih tehničnih proizvodih, kjer bi učinkovito nadomestili nekatere ekološko oporečne oz. toksične komponente sintetičnega izvora.

Wood Biomass

An Energy Source that can be So Much More At a time of increased ecological awareness, the attention of scientists and technologists is directed towards searching for possibilities for processing all types of waste into useful products with added value. Wood biomass is waste material that could be better utilised. The bark, knots and branches of coniferous trees are typical waste generated by the wood processing industry. The high content of biologically active substances might allow us to use this as raw material for manufacturing marketable products, even dietary supplements, as evident from the Finnish example.

Waste wood biomass also contains other technologically useful compounds, such as resins, waxes, oils, sterols, sugars and lignin, while wood biomass can fairly easily and energy efficiently be liquefied and used as fuel, glue or for the production of polyurethane foams that have been replacing plastic materials. We need to be aware that wood is a renewable energy source whose potential is underutilised. Waste biomass is usually used as an energy source but this destroys numerous compounds that could be previously isolated and processed into marketable products, while the remaining and somewhat depleted mass is then used for energy purposes. Wood is a growing raw material and, as such, the material of the future that will be able to partially replace crude oil, the reserves of which are steadily decreasing.

V

odpadni lesni biomasi najdemo tudi druge spojine, ki so tehnološko uporabne, npr. smole, voske, olja, sterole, sladkorje in lignin, poleg tega pa je možno lesno maso na enostaven in energetsko ugoden način tudi utekočinjati in jo uporabiti kot gorivo, lepilo ali za proizvodnjo poliuretanskih pen, ki nadomeščajo plastične mase. Zavedati se moramo, da je les obnovljiva surovina, katere potencial je premalo izkoriščen. Odpadna biomasa se največkrat sicer uporabi kot energent, vendar pa pri tem uničimo številne spojine, ki bi jih lahko predhodno izolirali in predelali v tržno zanimive proizvode, preostalo, nekoliko osiromašeno maso pa nato uporabili v energetske namene. Les je rastoča surovina in zato material prihodnosti, ki bo delno nadomestil tudi surovo nafto, katere zaloge postajajo čedalje manjše.

Izredno močen antioksidant je tudi flavonoid taksifolin, ki ga pridobivajo iz grč in skorje sibirskega macesna.

37

Alternativni viri energije

foto: Shutterstock

Daljinskega ogrevanja na lesno biomaso daleč premalo

okolje

57

Alternativni viri energije

Zakaj je v Sloveniji lesna

biomasa premalo izkoriščen obnovljiv energetski vir?

Slovenija si je na dolgi rok

postavila zelo ambiciozen, družbeno in okoljsko

odgovoren, za gospodarski razvoj pa nujen energetski

cilj: do leta 2020 želi delež obnovljivih virov energije (OVE) 25 odstotkov v končni porabi vse energije v državi. Pri tem

naj bi se delež obnovljivih

virov v prometu dvignil na 10

odstotkov, pri ogrevanju na 33

odstotkov in pri proizvodnji slovenske električne energije

na dobrih 40 odstotkov. Bo to mogoče doseči?

O

bnovljivi viri energije znašajo v zdajšnji strukturi rabljenih energentov v prometu le dober odstotek, pri ogrevanju 20 odstotkov ter v proizvodnji električne energije le 28 odstotkov. Za povečanje deleža obnovljivih virov energije v državi pa je bistveno doseči tudi večji in učinkovitejši izkoristek lesne biomase.

Za energijo je lesa v Sloveniji dovolj

K

olikšen je sploh potencial lesa, ki bi ga lahko v Sloveniji uporabili v energetske namene, kolikšen del ga že uporabljamo kot vir energije in koliko ga predelamo v lesno biomaso?

V

odja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije, dr. Nike Krajnc, pravi, da znaša glede na ocene Zavoda za gozdove Slovenije potencial lesne biomase, ki skupaj z drugimi sestavinami (črni lug, kostna moka, maščobe, papirni mulj) trdne biomase predstavlja kar 60 odstotkov vseh najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji, okoli 2 milijona kubičnih metrov. Številka se nanaša le neposredno na gozdove,

zato je potrebno gozdnemu potencialu lesne biomase prišteti še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni.

Z

animivo, da Slovenija, ki doma porabi premalo lesa za energijo, veliko takega lesa za kurjavo izvozi. Po navedbah sogovornice je leta 2009 Slovenija izvozila kakih 240 tisoč ton lesa za kurjavo, od tega kar 90 odstotkov v Italijo, zadnja leta pa postopoma narašča tudi uvoz takega lesa predvsem iz BiH in Hrvaške.

»Po podatkih Statističnega urada smo v Sloveniji leta 2009 za proizvodnjo toplotne in električne energije porabili slabih 177 tisoč ton lesa, v industriji, predvsem lesni, pa za proizvodnjo potrebne energije še dodatnih 202 tisoč ton. Kot ocenjujemo na našem inštitutu, pa je bila raba lesa daleč največja v gospodinjstvih, saj je presegala milijon ton. Iz teh podatkov izhaja, da smo v slovenskih gospodinjstvih porabili kar 76 odstotkov vsega lesa, namenjenega v energetske namene,« je domačo rabo lesne biomase v energetske namene pojasnila dr. Nike Krajnc.

marec march 2011

povečati z zdajšnjih 12 kar na

38 okolje

57

Na podeželju so smiselni manjši sistemi

I

z ocen Gozdarskega inštituta Slovenije in bilanc izrabe okroglega lesa in lesnih ostankov (Krajnc in Piškur, 2006) jasno izhaja, da je lesa, uporabnega v energetske namene, v Sloveniji dovolj. Strah pred prekomernim izkoriščanjem gozdov v te namene je nepotreben.

Na trg z lesnimi gorivi in proizvodnjo toplote in/ali elektrike iz lesne biomase pa bi morala po njenem opazneje vstopiti lesna podjetja in tudi lastniki gozdov, ki jim taka dejavnost lahko zagotovi nov vir prihodkov.

»P

omembno pa je, da les v energetske namene izkoriščamo učinkovito (predvsem v kotlih z visokimi izkoristki), okolju prijazno (kotli z manjšimi emisijami prašnih delcev), da pri načrtovanju večjih sistemov na lesno biomaso upoštevamo obstoječe uporabnike lesa (lesno industrijo, obstoječe daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso) in dejanske razmere na lokalnem trgu z lesom,« poudarja sogovornica.

D

a bi postopoma dosegli zastavljene energetske cilje in povečali izrabo lesne biomase, pa bi morali v Sloveniji po mnenju dr.

Nike Krajnc v prihodnjih letih bistveno več narediti predvsem pri promociji manjših (pod 1 MW inštalirane moči) in učinkovitih sistemov ogrevanja javnih stavb z lesno biomaso.

To je po njenem smiselno narediti predvsem na podeželskih delih Slovenije, kjer je lesa slabše kakovosti dovolj. Na trg z lesnimi gorivi in proizvodnjo toplote in/ali elektrike iz lesne biomase pa bi morala po njenem opazneje vstopiti lesna podjetja in tudi lastniki gozdov, ki jim taka dejavnost lahko zagotovi nov vir prihodkov.

kotli na polena, sekance in pelete

Vložek dražji, ogrevanje z lesom pa cenejše

ob nakupu kotla vam uredimo vse potrebno za pridobitev nepovratnih sredstev eko sklada.

N polena

sekanci

a ministrstvu za gospodarstvo so maja lani skladno z dolgoročnim energetskim ciljem države objavili dva javna razpisa za sofinanciranje individualnih (KNLB) in daljinskih (DOLB) sistemov ogrevanja na lesno biomaso.

Prijavitelji bodo skupaj prejeli za 10,4 milijona evrov denarnih spodbud. Razpisa sta za prijave še odprta.

peleti

P

041 383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si

ADD BIOMASA SPLOSNI 60x135.indd 1

Promocija

marec march 2011

Avtomatski vžig tudi pri kotlu na polena

o nepopolnih podatkih sta se na nov razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso prijavila tudi dva večja naložbenika, ki vodita izgradnjo novega daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso v Lenartu in Ribnici na Dolenjskem, trije med ostalimi prijavitelji – iz Železnikov, Kočevja in z Vranskega – pa želijo z državnimi spodbudami razširiti že obstoječa omrežja. Med podjetji, ki se na državnem razpisu potegujejo za denar, s

3/11/11 10:25 AM

katerim bodo sofinancirali izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, je tudi Biomasa iz Luč, ki gradi in kot koncesionar že upravlja s takšnimi sistemi v občinah Luče, Mozirje, Solčava in Postojna.

K

ot je pojasnil tehnični direktor podjetja, David Špeh, bodo denar, pridobljen na razpisu, porabili za sofinanciranje nove kotlovnice na lesno biomaso v Postojni. Nanjo bodo sprva priklopili šest velikih javnih objektov, tudi bolnišnico in zdravstveni dom, zatem pa možnost ogrevanja na lesno biomaso ponudili stanovalcem okoliških blokov. V Postojni je podjetje Biomasa iz Luč pred dvema letoma že vzpostavilo sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso za 36 blokov in 450 stanovanj.

»D

ejstvo je, da postajamo tudi Slovenci vse bolj okoljsko osveščeni, kar se pozna tudi po tem, da se vse več krajev in naselij odloča za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso,« ugotavlja David Špeh, hkrati pa omenja dve težavi, ki po njegovem še vedno ovirata hitrejši razmah takšnih sistemov. Prva tiči v dejstvu, da je sredi blokovskih naselij težko najti dovolj prostora za izgradnjo objektov, potrebnih pri ogrevanju na lesno biomaso. Poleg kotlovnice mora biti namreč zagotovljen tudi ustrezen prostor za deponijo kuriva. Druga pa se nanaša na vrednost naložbe. Ta je praviloma dražja od naložbe v sistem ogrevanja s plinom ali kurilnim oljem in se povrne v treh do osmih letih, saj je cena samega energenta nižja.

D

avid Špeh opozarja, da lahko odločitve v prid izgradnji kotlovnic in daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso zavre napovedana uredba o dovoljenih emisijah dimnih plinov iz kurilnih naprav, ki bo predvidoma sprejeta junija in napoveduje izjemno skrčenje dovoljenih izpustov. Da bi dovoljene vrednosti, ki so med najstrožjimi v Evropi, dosegali, bodo morali investitorji na kurilne naprave nameščati elektrofiltre, kar bo naložbe še dodatno podražilo.

Z lesno biomaso do toplote in tudi elektrike

Z

oceno, da je vrednost naprav na lesno biomaso trenutno višja kot za klasične naprave na fosilna goriva, pa le delno soglaša aplikativni inženir v podjetju Inea v Stegnah, Uroš Glavina. Pojasnjuje namreč, da je cena klasičnih naprav na lesno biomaso oziroma klasičnih kotlov na trda goriva (polen, premoga …), katerih izkoristek je nižji v primerjavi s sodobnejšimi napravami, povsem primerljiva z napravami na druga fosilna goriva.

Uroš Glavina

Varstvo okolja avtorica: dr. Jana sterže

ražji od kotlov na fosilna goriva pa so uplinjevalni kotli na polena in kotli na pelete.

Vendar Uroš Glavina meni, da na odločanje uporabnikov v prihodnje ne bo vplivala le naložbena vrednost sistema, temveč v veliki meri zanesljiva in dolgoročna oskrba z gorivom ter cena goriv.

Zato je pri izvedbi projektov še kako pomembno že v sami zasnovi najti ustrezne rešitve skupaj s ponudniki opreme in upoštevati tudi reference posameznih proizvajalcev pri izdelavi podobnih sistemov,« na vprašanje o tem, ali so naprave na lesno biomaso zaradi trdnih delcev res ekološko sporne, odgovarja Uroš Glavina.

odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih.

V

K

oliko sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso trenutno v Sloveniji že deluje ali so šele v izgradnji? Natančnega podatka nismo mogli pridobiti. Po spletnih informacijah sodeč jih je okoli petnajst. Znano pa je, da je v državi zgrajenih le pet SPTE večjih sistemov proizvodnje energije na lesno biomaso, ki sočasno proizvajajo tako toploto kot elektriko.

Manjše in tudi večje kotle za SPTE naprave in sisteme za zgorevanje proizvajata v Sloveniji KIV Vransko in mariborski WV term, ostale sklope (parne turbine, parne motorje in ORC), ki so potrebni pri delovanju večjih sistemov SPTE in za sočasno proizvodnjo toplotne ter električne energije, pa za sedaj delajo le na tujem.

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik.

Priročnik za ekošole ter srednje, višje in visoke šole.

David Špeh opozarja, da lahko odločitve v prid izgradnji kotlovnic in daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso zavre napovedana uredba o dovoljenih emisijah dimnih plinov iz kurilnih naprav, ki bo predvidoma sprejeta junija in napoveduje izjemno skrčenje dovoljenih izpustov.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700 Priročnik Varstvo okolja je po okoljevarstveni zakonodaji že drugi v zbirki Zelena Slovenija.

V letu 2011 bodo izšli še trije: gospodarjenje z odpadnimi vodami, okoljevarstvene tehnologije in materiali in okolje.

Vabimo k partnerstvu!

Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Promocija

Sloveniji trenutno uporabljamo lesno biomaso za proizvodnjo energije v dveh sistemih. Osnovna razlika med njima je ta, da v manjših kotlih (klasičnih, uplinjevalnih in kotlih na pelete ...), ki služijo za ogrevanje enega ali več stanovanjskih blokov ali v kotlih večjih moči za pokrivanje potreb po toploti v obsežnejših sistemih daljinskega ogrevanja, po tolmačenju inženirja Uroša Glavine uporabljajo lesno biomaso le za proizvodnjo toplote.

Večji in novejši (SPTE) sistemi, ki delujejo na principu parne tehnologije (s parnimi motorji, parnimi turbinami, ORC), pa lahko pri izgorevanju lesne biomase vzporedno proizvajajo dve vrsti energije, poleg toplotne tudi električno.

39

»Vprašanje trdnih delcev je bilo (in morda še vedno je) aktualno in problematično pri delovanju nekaterih starejših naprav na lesno biomaso. Ustrezno zasnovani in izvedeni novi sistemi, ki ob uporabi ustreznih filtrov dosegajo zakonsko dovoljene emisije, pa so ekološko sprejemljivi.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

marec march 2011

D

okolje

UČbeniK in oKoLJsKi PRiRoČniK

Recenzenti: dr. lučka kajfež Bogataj, dr. lucija jukić Soršak, Anica Zupan Urednik: jože Volfand

»Od vsakega uporabnika posebej in od njegove ozaveščenosti je torej odvisno, ali se bo odločil za dražjo, a okolju bolj prijazno naložbo, ki pa je zaradi nižje cene energenta na dolgi rok ustreznejša. V našem podjetju opažamo, da se zanimanje uporabnikov za ogrevanje na lesno biomaso počasi, a vztrajno povečuje,« ugotavlja tehnični direktor podjetja Biomasa iz Luč, David Špeh.

57

foto: osebni arhiv

David Špeh

foto: osebni arhiv

že V PRoDaJi!

Nova zakonodaja mora upoštevati dobro prakso

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRŽAVNI SVET

marec march 2011

Slovenija se ne more pohvaliti s celovitim pristopom pri iskanju nove razvojne paradigme, ki bi v središče postavila trajnost in sonaravnost. Celo ko gre za nekatere ključne okoljske izzive, od odpadkov do vod, kjer ni še nobene strategije, ni medresornega sodelovanja.

Premiki so prepočasni.

Vendar pa so poskusi, da bi na državni ravni s stroko in civilno iniciativo začeli odpirati vroče strani v knjigi trajnostnega razvoja države – državni svet se je odločil za nekaj posvetov, ki so morda nekaj več kot le splošni pogled v okoljsko zrcalo Slovenije. O tem je odgovarjal na vprašanja mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS.

foto: arhiv Državnega sveta

Majdi Kosi

Največja kritika izvajalcev okoljske zakonodaje je, da pripravljavci zakonov pri svoji pripravi ne upoštevajo tistih, ki bodo zakonodajo izvajali. Okoljska problematika je prenormirana, izvajalci pa nezadovoljni, ker niso vključeni v pripravo zakonov. Še poseben problem pa je, da manjka ustrezen sistem nadzora nad izvajanjem zakonodaje. Ali lahko Državni svet v tem primeru kako pomaga?

Podobno je nedavno tega ocenil župan ene od najuspešnejših občin na področju ravnanja z odpadki, da namreč pri pripravi nove zakonodaje s področja odpadkov ministrstvo ni upoštevalo že delujočih dobrih praks. Tako bodo morale občine, kjer določene rešitve dajejo dobre rezultate, vlagati sredstva v prilagoditve, ki pa niso nujno boljše. Na drugi strani niso določene »od zgoraj navzdol« zadeve, ki so čisto organizacijsko-tehnološkega značaja in se v polni meri vidijo najbolj jasno na nacionalni ravni. Na lanskem velikem posvetu o prostoru, ki smo ga s predstavniki organizirane

Blaž Kavčič

40 57

OKOLJE

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRŽAVNI SVET

strokovne civilne družbe pripravili v Državnem svetu, so strokovnjaki opozorili, da nam pri gospodarjenju s prostorom manjka pogled od splošnega, torej nacionalnega k podrobnostim.

Zakoni lahko postanejo koda našega obnašanja, ko jih poznamo in če se zakonodaja ne spreminja vsak dan. Vendar problem ni rezerviran zgolj za področje okolja. Delno je to rezultat tega, da smo mlada država, ki si zakonodajo še vzpostavlja, nekaj zakonodaje doda tudi EU, vendar je na mestu vprašanje, če ne postajamo kot država prenormirani. Ničesar več ne znamo urediti, če ni zapisano v zakonu. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje šepa, in to v dveh ozirih. Slab je nadzor inšpekcijskih služb nad izvajanjem v praksi, pri podjetjih in fi zičnih osebah. Drugo težavo pa vidim v tem, da nam je lažje sprejeti nov zakon, kot da bi resnično ugotovili, zakaj prejšnji ne deluje in če je morda problem v slabem izvajanju in ne v slabem zakonu. Verjetno tudi premalo časa posvetimo pripravi zakona in njegovi evalvaciji.

Na kakšen način se Državni svet vključuje v razpravo o trajnostnih vprašanjih v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo?

Državni svet je mesto, kjer se srečujejo različni interesi, lokalni, socialni, gospodarski in drugi.

Pri svojem rednem zakonodajnem postopku se s trajnostnimi vprašanji ne srečujemo veliko, saj zakonskih predlogov na to temo skoraj ni. V bližnji prihodnosti pričakujemo zakon o prilagajanju podnebnim spremembam, njegov osnutek je bil v Državnem svetu že predstavljen.

V okviru sodelovanja s civilno sfero organiziramo posvete, kjer ima trajnostni razvoj pomembno mesto. Vzpostavili smo dialog z nevladnimi organizacijami in podjetji, ki v Državnem svetu in skupaj z nami odpirajo pomembna vprašanja za našo prihodnost, o razvoju slovenske energetike in varčevanju z energijo, o mejah rasti razvoja, o pomenu lesa, o participaciji javnosti pri reševanju okoljskih in prostorskih problemov … V prihodnjih dveh letih pa želimo izpostaviti nekaj ključnih vprašanj in o tem pripraviti konference, ki bi se nadgrajevale. K sodelovanju bomo povabili različne organizacije. Ena od prioritet bo tudi trajnostni razvoj.

Lani je Državni svet na treh posvetih odprl problematiko trajnostnega razvoja. Kaj je sledilo posvetom, koga ste animirali? Državni svet je sestavljen tako, da bi lahko spodbudil v konkretnih okoljih drugačno razmišljanje o nujnosti uvajanja načel trajnostnega razvoja v konkretno življenje gospodarskih družb in drugih kreatorjev razvoja. Ali je Državni svet lahko zgolj v funkciji analitika oziroma detektorja problematike trajnostnega razvoja ali lahko stori kaj več? Čisto tehnično gledano so rezultati posvetov zabeleženi v obliki magnetogramov in zbornikov, ki so dostopni na spletu Državnega

odlična zbirka za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah, podjetjih in v izobraževalnih ustanovah.

Pravilno postavljena diagnoza je odločilna za pravilno ukrepanje, zato Državni svet z veseljem postavlja vprašanja s področja trajnostnega razvoja, čeprav odgovorov ni mogoče vedno najti. Tisto nekaj več je odpiranje tem na področju trajnosti tam, kjer jih na prvi pogled ne vidimo. Nekatere teme, ki se pojavljajo v Državnem svetu, se kasneje pri udejanjanju rešitev izpeljejo bolje, druge zastanejo.

Posvet Gozd in les – razvojna priložnost Slovenije je bil odmeven in eden od kamenčkov pri spreminjanju odnosa do lesa in lesne industrije ter pomena uporabe lesa kot prispevka k trajnostnemu razvoju. Pri pripravi posveta smo začeli sodelovati s Slovensko gozdno-lesno tehnološko platformo in z Združenjem lesarjev Slovenije. Kot veste, so bila v okviru Ministrstva za gospodarstvo letos prvič razpisana sredstva za vzpostavljanje tehnoloških grozdov na področju lesne industrije. Les je dobil posebno mesto tudi v zakonodaji, ki jo pripravlja Služba vlade RS za podnebne spremembe. Tudi mediji so to končno prepoznali kot temo. V delu tega procesu je tudi naše delo.

41 57

okoljski priročniki in učbeniki

• okoljevarStvena zakonodaja (2010)

avtorica: mag. Adrijana Viler kovačič

• varStvo okolja (2010) avtorica: dr. jana Sterže

Ravnokar smo vladi poslali vprašanje, kaj se dogaja na področju termične obdelave odpadkov, kjer so rezervirana kohezijska sredstva, pri nas doma pa se projekt ne premakne nikamor.

• GoSpodarjenje z odpadnimi vodami (2011) avtorja: dr. Milenko Roš, dr. jože Panjan

• okoljevarStvene tehnoloGije (2011), avtor: dr. Darko Drev

• materiali in okolje (2011), avtorica: mag. Mojca knez

Kaj še namerava storiti Državni svet na področju okolja in trajnostnega razvoja, katere teme želi uvrstiti na seje Državnega sveta?

V kratkem pripravljamo posvet na temo Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja pri likovni in glasbeni vzgoji ter filozofiji.

V letošnjem letu bomo kar na dveh posvetih govorili o vodi z zelo različnih vidikov. To je gotovo tema, ki ji bomo v prihodnje posvetili več pozornosti. Tradicionalno bomo imeli posvet o obnovljivi in učinkoviti rabi energije za Slovenijo do leta 2030.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/98

Vabimo k partnerstvu!

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

marec march 2011

Drugo težavo pa vidim v tem, da nam je lažje sprejeti nov zakon, kot da bi resnično ugotovili, zakaj prejšnji ne deluje in če je morda problem v slabem izvajanju in ne v slabem zakonu.

sveta, pošiljamo pa jih tudi v različne javne ustanove. Zaključki posvetov so sprejeti na sejah Državnega sveta, čemur po potrebi sledijo tudi vprašanja svetnikov vladi ali zakonodajni predlogi. Ravno sedaj se ukvarjamo z zaključki posveta, ki smo ga pripravili skupaj z društvom Ekologi brez meja, o lanskoletni vseslovenski čistilni akciji. Iščemo možnosti, kje lahko Državni svet priskoči na pomoč društvu pri iskanju zakonodajnih in drugih poti za ureditev področja črnih odlagališč.

Promocija

Državni svet konkretno v zakonodajnem postopku opozarja na pomanjkljive rešitve, predstavi svoje mnenje, pripravi amandmaje na zakon, v končni fazi lahko izglasuje odložilni veto. V primeru opozoril civilne družbe in drugih se nanje odzovemo in pozovemo vlado k odgovorom. Ravnokar smo vladi poslali vprašanje, kaj se dogaja na področju termične obdelave odpadkov, kjer so rezervirana kohezijska sredstva, pri nas doma pa se projekt ne premakne nikamor.

okolje

noVo!

42

Slovenija veliko izgublja zaradi neprimernega odlaganja odpadkov Jože Volfand

Na katerih področjih zbiranja odpadkov in surovin želi Dinos doseči večje premike, še posebej glede na lanske rezultate? Pri katerih vrstah odpadkov so v Sloveniji in pri Dinosu še rezerve, pri čemer ima Dinos zagotovo pomembno konkurenčno prednost zaradi razširjenosti poslovne mreže po celotni Sloveniji?

Dinos

marec march 2011

Po odhodu Ivana Tkalca, dolgoletnega predsednika uprave Dinosa, je prevzela vodstvo nova, mlajša ekipa.

V upravi so poleg Damijana Zorka, predsednika uprave, še Damijan Tkalec kot namestnik uprave in dva člana uprave, Kristijan Mlinar in Rafael Barth, nemški solastnik. Za dosedanji razvoj Dinosa je značilno, da se ni omejil samo na zbiranje odpadkov, pri čemer mu daje njegova razvejena mreža v Sloveniji določeno konkurenčno prednost, pač pa se je odločil tudi za finančno zahtevne naložbe v predelavo kovinskih in nekovinskih odpadkov.

Ustanovil je celo shemo Ekodin, a jo je kmalu zamrznil. Ali novosti na trgu zbiranja in predelave odpadkov zahtevajo premislek v poslovni strategiji Dinosa? Tudi glede sheme?

Odgovarjal je mag. Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa.

foto: Shutterstock

okolje

57

Dinos

Podjetje Dinos, d. d., se z več kot 60-letno tradicijo ukvarja z zbiranjem in predelavo tako kovinskih kot nekovinskih ostankov in odpadkov ter s procesi zbiranja, prevoza in predelave pripravlja sekundarne surovine. Skladno z našo strategijo prehajamo v naslednjih letih vedno bolj usmerjeno v predelavo nekovinskih odpadkov. Pri teh želimo z dodatno predelavo povečati dodano vrednost na materialih. Rezerve so še na več področjih pri zbiranju odpadkov. Mnenja smo, da ozka specializacija pomeni boljše – kakovostnejše storitve za naše stranke. Seveda pa poslovna mreža Dinosovih skladišč po vsej Sloveniji, ki so že v večini okoljsko ustrezna za to dejavnost, dokazuje, da smo pomemben igralec na področju zbiranja in predelave odpadkov.

Kot zbiralec odpadkov Dinos v poslovanju zagotovo čuti nihanja cen? Letos je cenovna politika pri surovinah zelo nepredvidljiva.

Vpliv cen na svetovnih trgih surovin ima pomembno vlogo pri poslovanju Dinosa, saj smo odvisni zgolj od cen, ki jih uspemo izpogajati za naše polproizvode. V tem letu smo ponovno

priča turbulentnemu nihanju cen, kar zahteva ozko usmerjeno politiko vodenja nabave in prodaje. Potrebno je poudariti, da trg nikakor ni več stabilen in da je težko pričakovati njegovo stabilizacijo v naslednjih letih. Trenutno je ponoven trend drastičnih padcev cen. Zaradi naše politike aktivnega spremljanja zalog poskušamo ublažiti ta gibanja in zmanjšati zaloge.

Maksimalno poskušamo biti dolgoročno vezani na naše kupce.

Dinos je registriral družbo Ekodin, ni je pa oživil v nasprotju, na primer, z družbo Gorenje Surovina, kjer gre prav tako za vertikalno povezavo sheme. Razmišljate letos drugače?

Področje zbiranja in predelave odpadne embalaže je Dinosovo strateško področje. Prav zaradi nejasnosti pred leti o sistemu shem za odpadno embalažo v Sloveniji je tudi Dinos ustanovil podjetje Ekodin, ki pa ga zaradi strateškega sodelovanja z ostalimi shemami ni aktiviral.

Aktiviranje Ekodina je odvisno od strateških usmeritev ostalih shem za odpadno embalažo in interesov Dinosa. V primeru dolgoročnega jasnega sodelovanja z ostalimi in letnega povečanja zbiranja odpadne embalaže s strani Dinosa ne vidim potrebe po aktiviranju še ene družbe.

Je pa res, da zgolj vsakoletno povečanje količin pomeni možnost optimizacije in racionalizacije.

Temu moramo podrediti vse naše usmeritve.

V Sloveniji bo potrebno še veliko narediti na področju zbiranja odpadne embalaže. Če tukaj

Podjetje Dinos je zaključilo ciklus predelav do zadnje faze na področju kovin. V tem letu bo podjetje naredilo še premik na predelavi barvnih kovin, v prihodnjem letu pa se začnejo aktivnosti še na nekovinskem področju (predvsem plastika in papir). je končnih predelav malo predvsem zaradi majhnosti trga in ekonomije obsega. Po mojem mnenju smo premajhen trg, da bi se odločali za velike predelave, predvsem v tem obdobju, ko ni nekih resnih usmeritev na področju zbiranja in doseganja ekonomije obsega v naši branži.

Obdobje pred dvema letoma nas je resno izučilo, kaj pomeni investiranje v tej panogi in kako hitro lahko padeš v resne težave.

Koliko surovin izgubi Slovenija, ker ne zna zbrati sekundarnih surovin ali pa jih izvozi?

Kaj bi bilo treba spremeniti?

Slovenija izgublja predvsem s tem, ker se veliko koristnih odpadkov, največ iz gospodinjstev, odloži neprimerno. Predvsem je tu problem radikalna politika nadzora ločevanja in še ne dovolj razvito zbiranje – predvsem odpadne embalaže. Zgolj zaradi izvoza nimam nekakšnih zadržkov, saj je resnično malo predelav v Sloveniji, poleg tega pa smo omejeni tudi na prodajo težje reciklabilnih odpadkov, ki potrebujejo zahtevnejše oblike recikliranja.

Da bi povečali količine zbranih koristnih odpadkov, bi morali vsi akterji gledati malo širše in ne razmišljati, da bi vsak počel vse. Vse to se kaže v zaostajanju na tem področju pred ostalimi v evropskem prostoru. Prav tako bi bilo potrebno zakone podpreti s prakso in vpeljati večji nadzor nad ločevanjem odpadkov.

Dinos je med močnejšimi partnerji Slopaka.

Kako ste uredili poslovanje v shemi in ali imajo

Prevod: Niki Neubauer

sheme na domačem trgu po lanskih zelo različnih mnenjih zdaj enakopraven status?

Podjetje Dinos je že od vsega začetka aktiven član shem za odpadno embalažo, saj je pri tem tudi z vključitvijo svojih strank bistveno pripomogel k postavitvi sistema. V shemah imamo jasno začrtan način poslovanja. Različni interesi shem in različno tolmačenje zakonskih uredb kažejo trenutno stanje na trgu. Žal sem mnenja, da se vse bolj gleda na ožje doseganje kratkoročnih ciljev kot na ciljno strateško usmerjenost v povečevanje zbiranja odpadne embalaže in povečevanja ozaveščenosti prebivalstva.

Kako Dinos ocenjuje nove usmeritve pri ravnanju s komunalnimi odpadki in kaj bo morala Slovenija storiti, da bo dosegla opredeljene okoljske cilje pri ločenem zbiranju odpadkov?

Nove zakonodajne podlage so dobre, seveda, če bo pri njih šlo za izvrševanje določil iz uredb.

Žal sem mnenja, da se vse bolj gleda na ožje doseganje kratkoročnih ciljev kot na ciljno strateško usmerjenost v povečevanje zbiranja odpadne embalaže in povečevanja ozaveščenosti prebivalstva.

Pogrešam samo jasno ločitev javne gospodarske službe negospodarskega sektorja, ki opravlja nepridobitno dejavnost, od gospodarskega sektorja, ki opravlja pridobitno dejavnost. V praksi se to vedno manj spoštuje, zato sem mnenja, da bi se Urad za varstvo konkurence moral lotiti tudi preverbe tega področja. Da bo Slovenija dosegla opredeljene okoljske cilje, bo morala vse akterje posesti za isto mizo in izluščiti usmeritve, ki bodo v dobri meri zadovoljile vse interese, predvsem pa naravovarstvene.

Izdal: Mladinska knjiga, zbirka Ogledalo, 2011. 228 str.

Na police slovenskih knjigarn je prispela nova knjiga Davida Golemana, napisana v letu 2009 in izdana istega leta pri založbi Crown Business. Pod naslovom Ekološka inteligenca najdemo avtorjeva razmišljanja o moči potrošnikove denarnice – kaj naj (ekološko osveščen) potrošnik kupuje in čemu se naj izogiba. Avtor razvije koncept radikalne transparentnosti – skupek do sedaj potrošniku najpogosteje skritih informacij o izdelkih na enem mestu – in poziva k razvijanju t. i. (skupinske) ekološke inteligence.

Razkrivanje skritih vplivov izdelkov, celotnega življenjskega cikla proizvodov široke potrošnje, odstiranje okoljskih in socialnih procesov v ozadju, na katere povprečen potrošnik ne pomisli in jih pogosto ne pozna, predstavlja koristno čtivo za potrošnike na eni strani, a tudi za razvijalce produktov in tržnike na drugi strani. dm

43 57

okolje

Podjetje Dinos je zaključilo ciklus predelav do zadnje faze na področju kovin. V tem letu bo podjetje naredilo še premik na predelavi barvnih kovin, v prihodnjem letu pa se začnejo aktivnosti še na nekovinskem področju (predvsem plastika in papir). Kar se tiče zmogljivosti podjetja Dinos glede zbiranja in predelave, ni količinskih omejitev, saj imamo kapacitete izkoriščene v povprečju 60 odstotkov. V Sloveniji

Avtor: GOLEMAN, Daniel

Eaarth: Making a Life on a Tough New Planet Avtor: Bill McKibben Izdal: Times Books, prva izdaja, 2010. 272 strani.

Jezik: angleščina.

Na seznamih najbolj pogosto priporočanih okoljskih knjig najdemo knjigo izpod peresa Billa McKibbena. Najnovejša izmed avtorjevih okoljevarstvenih knjig ne opozarja na okoljske probleme naših zanamcev, ampak pregledno opisuje že vidne učinke klimatskih sprememb in globalnega segrevanja – opozarja na to, da življenje na tem planetu, ki se spreminja sedaj, ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Kako se je stanje na Zemlji evidentirano že spremenilo, avtor, poleg povzetih izsledkov raziskav, preprosto ponazori že v uvodnem razmišljanju, da planeta ni moč več imenovati Earth, saj zaradi svojih sprememb, ki jih je povzročilo človeštvo, potrebuje novo ime (Eaarth).

Knjiga je ena izmed redkih, ki sistematično opozarja na dejstvo, da ta nepovratni proces zahteva novo logiko našega delovanja in prilagojeno infrastrukturo s predlogi, kako se prilagoditi novonastalim razmeram tudi v vsakdanjem življenju. dm

marec march 2011

Toda nove usmeritve pri ravnanju z odpadki zahtevajo predvsem predelavo oziroma reciklažo. Kaj to pomeni za Dinos? Kako je sploh z zmogljivostmi za predelavo in reciklažo odpadkov v Sloveniji? Kaj se splača in kaj ne?

Ekološka inteligenca: kako lahko zavedanje o skritih učinkih naših nakupov vse spremeni.

mag. Kristijan Mlinar

Dinos ne bo imel možnosti strateškega razvoja, se bomo primorani organizirati drugače.

foto: Rok Tržan

Nove knjige o okolju

Okoljevarstvene zahteve ostrejše, izboljšave skromne Dr. Darja Majkovič

foto: Shutterstock

44 57

okolje

Sonaravno kmetovanje

Oskrba z električno energijo, plinom in vodo, prevozne storitve in kmetijstvo so

Sonaravno kmetovanje

definirani kot tisti gospodarski sektorji, ki poleg sektorja

gospodinjstev povzročajo

velike pritiske na okolje. Ti sektorji povzročajo približno 50

odstotkov emisij toplogrednih

plinov. V poročilu EEA (2007)

je poleg tega moč zaslediti lestvico skupin izdelkov z

največjimi vplivi na okolje, kjer

proizvodi živalskega proizvoda ter poljščine zavzemajo

nezavidljivo prvo in drugo

mesto.

K

metijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v zadnjih letih k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispeva okoli 2,5 odstotka, k skupni zaposlenosti pa nekaj manj kot 9 odstotkov. Oba deleža se zmanjšujeta, velik razkorak med njima pa kaže na še vedno prisoten problem nizke produktivnosti dela v kmetijstvu.

Proizvodi živalskega porekla – veliko breme za okolje

marec march 2011

P

odatek, da imamo v Sloveniji na prebivalca 880 m2 obdelovalnih površin (kar nas uvršča na rep evropske lestvice), za preživetje pa naj bi po grobih ocenah potrebovali vsaj 2000 m2, kliče po racionalnem in trajnostno usmerjenem kmetijstvu in njegovem razvoju v prostoru. Dodajmo še podatek, da gozdovi pokrivajo okrog 60 odstotkov površine naše države (z evidentiranim trendom nadaljnjega zaraščanja), kar nas uvršča na drugo mesto v

Evropi, kmetijske površine pa pokrivajo približno četrtino celotne površine Slovenije s trendom nadaljnjega zmanjševanja.

V

letu 2009 smo tako po podatkih SURS (2011) razpolagali s 468.496 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, od katerih se jih več kot 75 odstotkov nahaja v območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. V teh območjih se srečujemo z izrazito reliefno razgibanostjo, neugodnimi klimatskimi in pedološkimi raz-

Rast sonaravnega kmetovanja (ekološka in integrirana pridelava) se je namreč močno upočasnila, zato postaja doseganje strateških ciljev na tem področju zelo vprašljivo. merami, značilna je neugodna (razpršena) posestna struktura ter pogosta oddaljenost oziroma težja dostopnost. Zaradi prevladujočega travinja so kmetije v teh območjih večinoma usmerjene v živinorejo, iz tega pa izhaja tudi trenutna slika strukture slovenskih kmetijskih

V

ravninskih predelih Slovenije, ki so gosto naseljena in prostorsko omejena, hkrati pa se tam nahajajo praviloma najboljša kmetijska zemljišča, smo priča naraščajočemu pritisku urbanizacije in nekmetijskih gospodarskih dejavnosti na kmetijska zemljišča. Tako smo po obsegu njiv in vrtov na repu evropskih držav (Slovenija ima namreč samo še 8,8 odstotkov njiv in 25,9 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi glede na vse ozemlje; v EU je teh površin 25,9 oziroma 43,7 odstotkov). Tudi podatki o predlogih občin za spremembo namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč nedvomno kažejo na odnos do varstva kmetijskih zemljišč v občinah (v letu 1995 zajeta površina 140,9 ha, v letu 2009 3777,1 ha). Večina posegov ni namenjena dejavnostim, ki bi prispevale h gospodarskemu razvoju občin, ampak gre pretežno za individualno, v prostoru razpršeno stanovanjsko gradnjo (KIS, 2009).

M

ed kazalci okolja v Sloveniji MOP s področja kmetijstva spremlja sledeče (MOP, 2010): bilanco dušika, biotsko raznovrstnost – domače živali ter kmetijske rastline, intenzivnost kmetijstva, izobrazbeno raven na kmetijskih gospodarstvih, izpuste amoniaka v kmetijstvu, izpuste metana in didušikovega oksida, kakovost tal, kmetijska območja visoke naravne vrednosti, namakanje kmetijskih zemljišč, načine gospodarjenja na kmetijah, nitrate v podzemni vodi in kmetijstvu, porabo energije, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi, površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem, specializacijo in diverzifikacijo kmetijstva, spremembe rabe zemljišč, sredstva za varstvo rastlin in njihove razgradne produkte v podzemni vodi ter varovana območja narave. Evropska komisija je oblikovala nabor osemindvajsetih agro-okoljskih indikatorjev za spremljanje vplivov kmetijstva na okolje. Velik del teh indikatorjev izraža svoj relativni pomen s kombinacijo različnih podatkovnih baz KZU (kmetijska zemljišča v uporabi).

Zakonov za Rast sonaravnega okoljski nadzor kmetovanja podeželja ni malo upočasnjena

U

MAR (2010) v Poročilu o razvoju vrednoti stopnjo obremenjevanja okolja s kmetovanjem s porabo gnojil in pesticidov, povprečnimi pridelki poljščin, intenzivnostjo živinoreje in deležem sonaravne pridelave.

Zanimiva je ugotovitev, da je bilo v letu 2008 sicer zaznati izboljšanje pri rabi mineralnih

K

ako pa je z nadzorom? V letu 2009 je delo na terenu opravljalo 34 kmetijskih inšpektorjev. Njihovo delovanje določa naslednja zakonodaja s spremljajočimi podzakonskimi predpisi: Zakon o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o živinoreji, Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin, Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, Zakon o mineralnih gnojilih, Zakon o

Ekološko kmetijstvo je v slovenskem prostoru novost, ki jo uvajamo v prakso v zadnjem desetletju. Za slovensko kmetijstvo ima številne primerjalne prednosti, ki bi lahko omogočile dvig konkurenčnosti slovenskega kmetijstva s povečanjem obsega lokalno pridelane hrane najvišje kakovosti ob hkratnem upoštevanju zahtev po trajnostnem razvoju, saj je ekološki pridelovalni sistem glede na ta vidik na prvem mestu in ima v povprečju za 40-60 odstotkov manjše izpuste toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalno pridelavo, ne onesnažuje tal, voda in zraka, pridelki ne vsebujejo ostankov pesticidov ipd. V Sloveniji so bili že leta 2004 postavljeni cilji za dolgoročni razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2015.

okolje

V Sloveniji le 3 odstotki ekoloških kmetij

57

45 V spremenjeni evropski uredbi za razvoj podeželja (Uredba Sveta (ES) št.

1698/2005) je opredeljenih pet novih izzivov za evropsko kmetijstvo, in sicer podnebne spremembe, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, gospodarjenje z vodami, prestrukturiranje sektorja mleka in inovacije.

gnojil, na področju sonaravnega kmetovanja pa ni bilo bistvenega napredka. Rast sonaravnega kmetovanja (ekološka in integrirana pridelava) se je namreč močno upočasnila, zato postaja doseganje strateških ciljev na tem področju zelo vprašljivo. Izboljševanje pa je predvsem posledica vključevanja politike varstva okolja v kmetijsko politiko, saj morajo pridelovalci za svojo upravičenost do finančnih podpor upoštevati široko paleto predpisanih standardov.

Pogoj za uveljavljanje vseh pravic do neposrednih plačil namreč ostaja spoštovanje pravil in zahtev navzkrižne skladnosti, ki se nanašajo na področje zdravja živali in rastlin, ohranjanja virov pitne vode ter ohranjanje rastlinskih in živalskih habitatov. V tem okviru je z letom 2010 začela veljati nova uredba o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, ki med drugim zaostruje zahteve pri varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati, prenovljen pa je tudi sistem sankcioniranja (KIS, 2009).

Obremenjenost okolja z živinorejo se ocenjuje kot relativno veliko, saj ima ta dejavnost v strukturi kmetijstva razmeroma velik delež, vendar se dolgoročno znižuje (UMAR, 2010).

Zaradi specifičnih ovir – predvsem nizke izobrazbene strukture kmečkega prebivalstva in počasnega prenosa novosti v prakso ter pomanjkanja za to področje usposobljenih svetovalnih služb – pa je doseganje v ANEK-u (Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva) zapisanih ciljev (15 odstotkov ekoloških kmetij v Sloveniji do 2015 – sedaj jih je le slabe 3 odstotke, 20 odstotke kmetijskih obdelovalnih površin – sedaj jih je 6 odstotkov) ogroženo. Za uspešen razvoj in dosego ciljev je tako potrebno poiskati nove poti in prijeme, ki bi v okviru vseživljenjskega izobraževanja ljudi na podeželju pripomoglo k doseganju zastavljenih ciljev. V okviru mednarodnega projekta CHANNEL (6. OP) smo namreč v Sloveniji ugotovili, da je prenos znanja ena temeljnih ovir za uspešen razvoj ekološkega kmetijstva, še zlasti v luči holističnega pristopa. Zavedanje potrošnikov o pomenu kakovosti hrane tudi s pridelovalnega vidika in nova okoljska spoznanja (poraba energije za 1 kg pridelka, emisije toplogrednih plinov …) so prav tako v prid razvoju ekološkega kmetijstva.

Evropska komisija je oblikovala nabor osemindvajsetih agrookoljskih indikatorjev za spremljanje vplivov kmetijstva na okolje. Velik del teh indikatorjev izraža svoj relativni pomen s kombinacijo različnih podatkovnih baz KZU (kmetijska zemljišča v uporabi).

marec march 2011

zemljišč glede na uporabo (57 odstotkov trajnih travnikov in pašnikov, 37 odstotkov njiv in vrtov, dobrih 5 odstotkov trajnih nasadov v letu 2009) ter samooskrbe v Sloveniji. Slednja je pri rastlinskih proizvodih še posebej kritična (sadje, žita in zelenjava – okrog 40 odstotkov), medtem ko pri mesnih proizvodih ta stopnja dosega znatno višje vrednosti, ponekod tudi presežke, npr. perutninarstvo, govedoreja, prireja mleka v letu 2008 (Kovač in Majkovič, 2009). Ravno proizvodi živalskega porekla pa so tisti, ki pomenijo veliko obremenitev okolja.

46 57

okolje

ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, Zakon o varstvu novih sort rastlin, Zakon o varstvu okolja ter Zakon o vodah. Po podatkih KIS (2009) je bil dan poudarek tudi spremljanju, ugotavljanju in preprečevanju negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje. V ta sklop spada nadzor nad kmetijskimi zemljišči v smislu preprečevanja zaraščanja, onesnaževanja in nelegalnega odlaganja ter zagotavljanja trajne rodovitnosti kmetijskega zemljišča ter nadzora nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki je povezan z ostanki embalaže, vplivom na okolje, varovanjem podtalnice in tal, negativnimi vplivi prekomernega gnojenja in omejitvami na vodovarstvenih območjih.

C

ene hrane rastejo v nebo. Po rekordnem porastu cen v letu 2008 je bil ta prag nedavno ponovno presežen (npr. porast cen pri ječmenu, koruzi, pšenici tudi 100 odstotkov in več), kar se pripisuje predvsem tržnim nihanjem, recesiji in naravnim katastrofam.

Slednje denimo, v obliki nedavnih poplav v Avstraliji, suše v Aziji, požarov v Rusiji, pa so verjetno tudi posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. Tudi odločitve o gojenju žit za (ekološko sprejemljivejša) goriva pomembno doprinesejo k nezaželenemu

trendu rasti cen hrane in surovin. Okolje torej v veliki meri kroji usodo tudi in predvsem primarni pridelavi kmetijskih surovin in posledično tudi predelovalni industriji, seveda pa velja tudi proces v obratni smeri. Kmetijstvo kot sicer ena izmed strateško izjemno pomembnih panog deluje obremenjujoče na okolje, globalno tako zaradi energijske intenzivnosti kakor tudi prostorske razširjenosti.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/99

Sustainable Farming

Environmental Demands are Stricter, Improvements are Modest The supply of electricity, gas and water, transport services and farming are defined as those economic sectors that cause substantial environmental pressures together

with the households sector. These sectors cause approximately 50 percent of greenhouse gas emissions. The EEA report (2007) further identifies a list of product groups that are of most concern with respect to environmental pressures, where products of animal origin and field crops hold the unenviable first and second places.

The Slow Growth of Sustainable Farming In its 2010 Development Report, the UMAR (Institute of Macroeconomic Analysis and Development of the Republic of Slovenia) measures the impact of agriculture on the environment by the use of fertilisers and pesticides, the average yield of crops, the intensity of livestock breeding and the share of sustainable farming. It is interesting that improvement was recorded in 2008 in the use of mineral fertilisers, though no significant improvement was observed in the area of sustainable farming. The growth of sustainable farming slowed (organic and integrated production), so the achievement of strategic goals in this area is becoming ever more questionable. The improvement has largely been the result of integrating environmental-protection measures into agricultural policy, as producers must meet a wide range of prescribed standards to be eligible for subsidies.

marec march 2011

Promocija

Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline

N

ajpomembnejši znanstveni prispevek strokovne, znanstvene monografije Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline, knjiga je izšla v zbirki Ekotehnologije in trajnostni razvoj, izdajatelj je Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, je inovativna prilagoditev metod sonaravnega vrednotenja pokrajine na primeru degradiranega območja. Takšno je mnenje recenzentke. Avtorica dr. Natalija Špeh, sicer dekanica Visoke šole za varstvo okolja, v knjigi obravnava območje nad zalogami lignita v zahodnem delu Šaleške doline. Gre za tako imenovano Jamo Šoštanj, ki je po zalogah premoga še zanimiva, a zaenkrat nedotaknjena. Bi pa to območje ne ostalo nedotaknjeno, če bi pred poldrugim desetletjem realizirali investicijski program Jame Šoštanj. Če bi se takrat odločili za eksploatacijo lignita, bi tega podeželja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ne bilo več, prav tako ne dela mestnega naselja Šoštanj, ne naselij Topolšice in Florjana in še marsičesa ne.

Intenzivno odkopavanje premoga, hlastanje po energiji, degradiranje jezer, uvoz rudarjev iz delov nekdanje Jugoslavije in raznovrstne posledice, ki jih je kot razvojno, ne le okoljsko degradacijo čutila Šaleška dolina, bi se še kopičile, če se ne bi prebudila zelena vest. Tako se najhujše ni zgodilo, poznejši posegi v prostor oziroma geografsko okolje pa so bili bolj premišljeni. Stroka je metodološko predlagala drugačne, to je trajnostne in sonaravne možnosti regionalnega razvoja. Knjiga Sonaravno vrednotenje pokrajine je nekakšna geneza premislekov, kako holistično dedektirati del prostora in utemeljiti, kateri ekonomski, pokrajinski in socialni vidiki morajo usmerjati manjše ali večje posege v prostor. Prostor, ki mu lahko zaradi posegov grozi večplastna degradacija.

A

vtorica predstavlja sonaravni model za vrednotenje naravnega kapitala. Pri tem navaja, da so bili za potrebe sonaravnega vrednotenja izdelani metaforično poimenovani računalniški programi in znanstveno-raziskovalne tehnike in metode, kot so sonaravni barometer, sonaravni kompas, sonaravna armaturna plošča in okoljski odtis. Pri metodoloških podlagah za sonaravno vrednotenje pa so pri raziskavi upoštevali holistični pristop, to je ekonomski metodološki pristop, pokrajinskoekološki (okoljski) in sociogeografski metodološki pristop.

V

vsebinskih sklepih pa so se na podlagi raziskave potrdile hipoteze o specifičnosti pokrajine nad zahodnim delom velenjske premogovne kadunje in možnosti potencialnega degradacijskega procesa, ki bi ga povzročil poseg v prostor. Z eno besedo – dragocena knjiga. jv

47 57

Čiščenje odpadnih voda

okolje

Novi pristopi za trajnostni razvoj S

krbi podatek, pravi prof. dr. Aleksandra Lobnik kot recenzentka knjige Čiščenje odpadnih voda, avtorja sta Milenko Roš in Gregor Drago Zupančič, da je zaradi naglega zmanjševanja količine vodnih virov kakovost 20 % površinskih voda resno ogroženih, 60 % virov podtalne vode prekomerno izkoriščenih in zato se voda v 21. stoletju pojmuje kot »belo zlato«. Avtorja pa v uvodu razložita, da je za področje čiščenja odpadnih vod in obdelave blata, ki nastaja na čistilnih napravah, malo slovenske literature. To najbolje vedo vodje, upravljavci ter operaterji na komunalnih, skupnih in industrijskih čistilnih napravah in kolegi, ki se ukvarjajo s čiščenjem odpadne vode. Vendar pa je vrednost strokovne knjige Čiščenje odpadnih voda, četudi ali prav zato, ker je izrazito specializirano, znanstveno monografska, v njeni informativnosti in uporabnosti. Kdor se ukvarja s čiščenjem odpadnih voda, mimo te knjige ne more. Tisti, ki se ukvarja s čistilnimi napravami in okoljem, pa jo mora poznati. Že zaradi holističnega pristopa. S pregledom, kdaj se je začela oblast z normami spravljati nad nemarnost ljudi. Na primer. Leta 1372 je Edvard III. v Angliji izdal razglas, da metanje odpadkov, gnoja, izcedkov in ostalih škodljivih snovi v Temzo ni več dovoljeno. Še več. Kmalu so celo sprejeli parlamentarni zakon o preprečevanju odmetavanja izcedkov in odpadkov v jarke, reke in vodo.

A

vtorja želita prikazati razvoj čiščenja odpadnih voda, lastnosti odpadnih vod, merjenje pretoka in vzorčenja odpadnih vod, najpomembnejše postopke čiščenja odpadnih vod, obdelavo blata, ki nastaja pri biološkem čiščenju ter dezinfekcijo vode po čiščenju. V ospredju pa so seveda različne vrste čiščenja odpadnih vod. Sistem je poznan. Od predčiščenja in primarnega čiščenja do sekundarnega oziroma biološkega čiščenja s pritrjeno in razpršeno biomaso, potem pa še terciarni postopki čiščenja (odstranjevanje dušikovih in fosforjevih skupin) ...

S

tandardi za varstvo okolja so skorajda vsako leto zahtevnejši, ne vsako desetletje. To se je pokazalo tudi pri razvoju čiščenja odpadnih voda. Upravljavci čistilnih naprav v Sloveniji so že nekaj let v zadregi, kaj narediti z blatom. Po Direktivi o odpadkih ga na deponijah ni več mogoče odlagati, termična obdelava za zdaj poteka samo v Celju, kmetijski predpisi pa se glede odlaganja prav tako ožijo. Medtem ko nekateri sistemi čiščenja odpadnih voda postajajo vse manj uporabni, avtorja zelo povzdigneta uporabo membran oziroma vpeljavo membranskih sistemov.

Po njunem je najbolj zanimiva uporaba sistema membranskih bioloških reaktorjev (MBR).

D

ve poglavji v knjigi Čiščenje odpadnih voda sta zelo sveži: Napredni postopki čiščenja (globinska filtracija, membranska filtracija, odsorpcija, izganjanje plinov, ionska izmenjava, napredni oksidacijski procesi) in Obdelava blata iz bioloških čistilnih naprav.

Z

nanstveno monografijo Čiščenje odpadnih voda je izdala Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, strani je 330. jv

marec march 2011

Promocija

Knjige o okolju

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Po nepotrebnem so izgubili eno leto

CERO Puconci – II. faza

48 57

okolje

CERO Puconci – II. faza

Med regijskimi centri za

ravnanje z odpadki v Sloveniji je CERO Puconci že pridobil Odločbo o dodelitvi sredstev

s strani organa upravljanja

Kohezijskega sklada v RS. Naložba ni majhna, projektna dokumentacija je pripravljena.

Razpis za izvajalce naj bi bil objavljen do konca marca.

O tem, kako naj bi potekala

gradnja in kaj pomeni naložba za celovito ravnanje z odpadki

v Pomurju, je pojasnjeval Geza Sočič, vodja projekta CERO

marec march 2011

Puconci.

Pomurski Cero bo za II. fazo gradnje prejel iz evropskega kohezijskega sklada 13,4 milijonov evrov. Odločba je izdana. Vrednost naložbe je 23 milijonov evrov. Kdo bo prispeval preostali del sredstev in kako bo potekala gradnja?

Regionalni center za ravnanje z odpadki Pomurje (CERO Puconci) je celovit projekt.

Predstavlja rešitev problematike predelave in ustreznega odlaganja odpadkov na območju vseh 27 občin Pomurske regije. Projekt je zasnovan na lokaciji obstoječega odlagališča Puconci in poteka v dveh fazah. Občina Puconci je investitor, ostale občine pa sofinancerke. Občine sodelujejo pri projektu na osnovi medobčinske pogodbe, ki je bila podpisana leta 2002 s strani 20 občin. Pozneje, leta 2009, so se v projekt vključile še občine z območja UE Lendava. Vrednost I. faze CERO Puconci je znašala 14,1 mio evrov. Predvideni finančni viri v Odločbi o dodelitvi sredstev za projekt Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje – II. faza, ki je bila izdana konec lanskega decembra, so: sofinanciranje občin 7,3 mio EUR, sofinanciranje kohezijskega sklada 13,5 mio EUR ter sofinanciranje države 2,4 mio EUR. Projekt je zahteven. Kdo bo vodil inženiring naložbe in na katere elemente boste posebej pozorni glede na to, da je zlasti občutljivo vprašanje najboljših tehnologij?

Projektno dokumentacijo, poročilo o vplivih na okolje ter vlogo za potrditev pomoči Kohezijskega sklada za II. fazo CERO Puconci je izdelalo podjetje IEI – Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o., iz Maribora, investicijsko dokumentacijo pa podjetje RC Celje Inženiringi, d. o. o., iz Celja. Razpisno dokumentacijo za gradnje po odprtem postopku (FIDIC rumena knjiga) sta izdelali podjetji IEI – Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o., iz Maribora ter SL Consult, d. o. o., iz Ljubljane. Razpisno dokumentacijo za storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po ZGO je izdelalo podjetje SL Consult, d. o. o., iz Ljubljane, prav tako tudi za obveščanje javnosti o izvajanju projekta. Vodenje investicije je bilo z medobčinsko pogodbo poverjeno podjetju Saubermacher Puconci, d. o. o., ki sta ga ustanovili Občina Puconci in Saubermacher Slovenija, d. o. o., leta 1998.

To pomeni, da bodo kmalu objavljeni razpisi za gradnjo II. faze CERO Puconci.

Pričakujemo, da bo razpisna dokumentacija pregledana in potrjena na MOP in SVLR in bomo lahko ob koncu meseca marca objavili javne razpise. Začetek gradnje je predviden v septembru 2011, zaključek pa decembra 2012. Poskusno obratovanje bo potekalo v letu 2014, garancijska doba pa bo potekla decembra 2014. Redno obratovanje naj bi se začelo januarja 2015.

Zmanjšati želimo vplive na okolje s sanacijo pomanjkljivo izvedenih posegov v I. fazi ter dokončno urediti čiščenje izcednih in tehnoloških vod.

Težave?

Prva težava pri realizaciji I. faze (projekt ISPA) je nastala zaradi nepripravljenosti slovenskih navodil za pripravo razpisne dokumentacije po vključitvi RS v EU, ki bi morala nadomestiti pravila PRAG. Druga težava pa je nastala pri zaključevanju finančne konstrukcije zaradi visokih ponudb pri prvem in ponovljenem drugem javnem razpisu. Pri pripravi II. faze je bila ključna težava, da se je odobritev naše vloge precej zavlekla zaradi vključitve strokovnjakov JASPERS v ocenitev. Vključitev pomoči JASPERS je smiselna za velike projekte, ne pa za majhne projekte, prej 25 mio EUR, sedaj 50 mio EUR, kot je naš projekt. Po naši oceni smo po nepotrebnem izgubili eno leto.

Prva faza izgradnje Cera je končana. Podatki o sprejetih odpadkih v letu 2010 kažejo, da se na odlagalna polja v centru odloži skoraj 75 odstotkov odpadkov in da je bilo sprejetih odpadkov nekaj čez 35 tisoč ton.

Avtorji prispevkov: mag. Katja Buda, Albin Keuc, Tanja Vidic, mag. Mojca Žitnik, mag. Bojan Dejak, Milka Leskošek, dr.

Lucija Jukić Soršak, Valter Nemec, mag.

Barbara Tišler, mag. Emil Šehič, Matej Hribar, Uroš Černuta, Ilija Kitič, Franci Lenart, Marjan Kvartič, Emil Nanut, Renata Košir, mag. Boris Marzi, mag. Janez Ekart, dr. Gregor Radonjič, dr. Damjan Krajnc.

Kot vhodna količina v obrat MBO je bila tako privzeta količina 27.500 ton mešanih odpadkov. Obrat MBO sestavljajo: mehanska predobdelava, biološka obdelava in mehanska predelava v gorivo. V sklopu objektov CERO Puconci – II. faza, ki sledi že zgrajenim objektom CERO Puconci – I. faza, se bodo zgradili objekti za MBO za obdelavo in predelavo mešanih komunalnih odpadkov (MKO) ter ločeno zbranih bioloških odpadkov (LBIO), širitev odlagališča 2. etape, pri čemer 1. etapa odlagališča, ki ni predmet projekta, zagotavlja volumen 116.000 m3, druga etapa odlagališča pa 167.000 m 3. Skupna količina torej znaša 283.000 m3. Odlagališče bo služilo odlaganju le obdelanih in drugih nenevarnih odpadkov.

Poleg tega bo zgrajena čistilna naprava za vse tehnološke odpadne vode, uredilo se bo okolje, predvidena pa so še druga dela, med njimi prekrivanje površin odlagališča in drugo.

Vključitev pomoči JASPERS je smiselna za velike projekte, ne pa za majhne projekte, prej 25 mio EUR, sedaj 50 mio EUR, kot je naš projekt.

Po naši oceni smo po nepotrebnem izgubili eno leto.

Za kaj boste morali posebej poskrbeti?

Poskrbeti bomo morali, da bodo vsi odpadki iz območja, ki ga pokriva regijski center za ravnanje z odpadki, dejansko prispeli v center. Za to so se sicer zavezale občine v medobčinski pogodbi, vendar praksa kaže, da občine nimajo kontrole nad odpadki iz svojega območja in le-ti najdejo pot tudi drugam. Občine bodo morale te probleme rešiti z izvajalci javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. Zavedati se moramo, da lahko bistveno odstopanje od predvidenega toka odpadkov in posledično obratovanja pomeni tudi vračilo kohezijskih sredstev.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/100

49 57

iz vsebine:

• Zakonodajni okvir ravnanja z odpadki / EU, Slovenija in odpadki v številkah • Nove usmeritve in okoljski cilji • Ravnanje z odpadki v Sloveniji (sheme, frakcije) • Predelava in reciklaža • Okoljski menedžment in vzpostavljanje ekoindustrijskih sistemov • Primeri prakse Obseg: 230 strani

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700 Knjiga Odpadki v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri sta doslej izšli že dve publikaciji, in sicer IPPC v Sloveniji ter OVE v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

marec march 2011

Občine sofinancerke so se v medobčinski pogodbi dogovorile, da bodo po izgradnji CERO Puconci ustanovile javno podjetje, ki bo upravljalo z zgrajenimi objekti centra za ravnanje z odpadki. Leta 2008 je bilo ustanovljeno Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci, d. o. o. Lastništvo v javnem podjetju je enako, kot je delež sofinanciranja posamezne občine pri izgradnji CERO Puconci. Podjetje je prevzelo v upravljanje CERO Puconci – I. v mesecu februarju 2010, po končanem poskusnem obratovanju I. faze.

Podjetje izvaja javno službo obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v vseh 27 pomurskih občinah.

Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z odpadki v sloveniji

Promocija

Geza Sočič

foto: osebni arhiv

In kako boste upravljali CERO Puconci?

Zmogljivosti CERO Puconci temeljijo na privzetih količinah 46.200 ton odpadkov. S pospeševanjem ločevanja odpadkov na viru in ravnanjem znotraj CERO Puconci naj bi se že v letu 2013 zmanjšale količine odpadkov, ki jih je potrebno mehansko-biološko obdelati, na 27.500.

okolje

odpadki v Sloveniji

Ali bo dovolj odpadkov za zmogljivosti centra? Kaj boste storili za učinkovitejše ločeno zbiranje odpadkov?

Pri okoljskem monitoringu omogočajo široko uporabo prof. dr. Aleksandra Lobnik1 dr. Špela Korent Urek2

foto: Shutterstock

50 57

okolje

Optični kemijski senzorji

Izvleček

Uvod

Č

isto okolje je bistveno za zdravje in blaginjo ljudi. Glavne skrbi glede vpliva okolja na zdravje v Evropi so povezane z onesnaženostjo zunanjega in notranjega zraka, slabo kakovostjo vode, nezadostnimi zdravstvenimi ukrepi in nevarnimi kemikalijami. Najbolj znani vplivi na zdravje, ki so povezani z onesnaženostjo, so bolezni dihal, srca in ožilja, rak, astma, alergije, reproduktivne motnje in motnje nevrološkega razvoja. Precej manj je znanega o vplivih, ki jih imajo na zdravje nevarne kemikalije. Vedno hujša je zaskrbljenost glede učinkov izpostavljenosti nizkim koncentracijam kemikalij v daljšem časovnem obdobju, zlasti v otroštvu in med nosečnostjo.

Optični kemijski senzorji

Optični kemijski senzorji (OKS) imajo veliko prednosti, kar omogoča njihovo široko uporabnost na področju okoljskega monitoringa.

V nasprotju s klasičnimi instrumentalnimi metodami omogočajo OKS kontinuirano določevanje različnih parametrov na licu mesta in na oddaljenih območjih (z uporabo optičnih vlaken).

Ključne besede: optični kemijski senzorji, okoljevarstvo.

marec march 2011

P

1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Center za senzorsko tehniko 2 Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, IOS d.o.o.

otreba po varovanju okolja se konstantno povečuje na celem svetu. Za preprečevanje onesnaževanja okolja so bili vpeljani različni pristopi tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, vendar njihovi rezultati ne zadoščajo.

Pospešena izraba naravnih virov, industrializacija, nenadzorovana raba kemikalij in pesticidov vodijo k vse bolj intenzivnem onesnaževanju okolja, zato je potreba po njihovem nadzoru vedno večja. Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06, 39/06, 70/08, 108/09) zajema tudi spremljanje stanja v okolju. Za določevanje onesnaževal se uporabljajo v veliki meri instrumentalne metode. Te metode terjajo časovno dolgotrajne predpriprave vzorcev, drage aparature, zahtevajo strokovno usposobljeno osebje in ne omogočajo kontinuiranega spremljanja ali

rabe v odmaknjenih krajih. Povprečni vzorci pogosto ne pokažejo dejanskega stanja onesnaženosti voda v smislu trenutnega povišanja koncentracij, ki izjemno škodljivo vplivajo na vodne ekosisteme. Kontinuirane meritve raztopljenega svinca, bakra in kadmija v vodi so pokazale, da koncentracije posameznih težkih kovin nihajo v časovnih intervalih, manjših od

Kemijski senzorji so primerna alternativa, saj omogočajo kontinuirano kontrolo prisotnosti onesnaževal. ene ure (Braungardt et al., 2009). To kaže na slabo relevantnost trenutnih protokolov vzorčenja in potrebo po kontinuiranem merjenju.

Kemijski senzorji so primerna alternativa, saj omogočajo kontinuirano kontrolo prisotnosti onesnaževal. Ob doseganju zadovoljive selektivnosti in občutljivosti omogočajo tudi meritve na mestu (in-situ) in podajajo rezultate v kratkem času ter hkrati pocenijo sam proces spremljanja stanja v okolju.

Kemijski senzor je analizna naprava

K

emijski senzor je miniaturizirana analizna naprava, ki omogoča kontinuirano in

51 unkcijo receptorja opravi v večini primerov tanek film, v katerega pogosto imobiliziramo indikator, ki specifično in selektivno reagira z molekulami analita, katalizira selektivne reakcije ali sodeluje pri kemijskem ravnotežju skupaj z analitom. Pri kemijskih senzorjih je rezultat interakcije med receptorjem in analitom kemijska reakcija. Naloga pretvornika je, da nemerljiv kemijski signal pretvori v merljiv optični signal (Lobnik, 2006).

Receptor

Pretvornik

Analitski signal

57 Z našimi znanji, inovativnimi idejami in izkušnjami ustvarjamo most med univerzami in raziskovalnimi inštituti ter gospodarstvom v domačem in mednarodnem prostoru.

Na področju okoljevarstva izvajamo: • monitoring in čiščenje voda; • svetovanja pri izbiri tehnologije in reševanju dejanskih tehnoloških problemov; • izdelavo elaboratov in tehničnih poročil; • razvoj on-line in-situ senzorjev za okoljevarstvo za detekcijo onesnaževal; • uvedbo novih postopkov čiščenja voda; • izobraževanja in seminarje.

N

a sliki 2 je prikazan vlaknasti optični kemijski senzor.

Senzor

Vzorec

Na Inštitutu za okoljevarstvo in senzorje znanstveno in strokovno povezujemo znanja iz ekologije in varovanja okolja s poudarkom na obravnavi voda.

»Kemijski« signal

Slika 1: Shematski prikaz sestave optičnega kemijskega senzorja

O

ptični kemijski senzorji lahko temeljijo na različnih optičnih principih (na primer absorpciji, refleksiji, luminescenci, pri čemer lahko uporabimo različna območja elektromagnetnega spektra: ultravijolično, vidno, infrardeče. Optične meritve pa omogočajo merjenje ne le intenzitete svetlobe, ampak tudi časa vzbujenega stanja, spremembo lomnega količnika, sipanje svetlobe, lomljenje svetlobe in polarizacijo (Jerónimo, 2007).

Vlaknasti optični kemijski senzorji

P

odskupina optičnih kemijskih senzorjev so senzorji, ki imajo aktivni del spojen z optičnim vlaknom. Optično vlakno je sestavljeno iz jedra, ki je obdano s plaščem. Prenos svetlobe po optičnem vlaknu poteka po principu popolnega odboja svetlobnega žarka, ki

Lastnosti senzorjev

N

avsezadnje velja omeniti tudi najpomembnejše senzorske zahteve, ki so pomembne za specifično aplikacijo in jih je potrebno pri razvoju novih senzorjev tudi upoštevati:

Poleg raziskovalnih okoljevarstvenih projektov izvajamo tudi aplikativne projekte za podjetja v obliki analiz in raziskovalnih študij.

• Občutljivost: je sprememba v optičnem signalu na enoto koncentracije analita (naklon umeritvene krivulje).

Usmerjeni smo k raziskovanju in aplikativnemu razvoju optičnih kemijskih senzorskih in biosenzorskih sistemov za detekcijo ekoloških parametrov okolja, osebne zaščite, procesne tehnologije in kakovosti hrane.

• Selektivnost: je sposobnost senzorja, da razlikuje določevanje ciljnega analita od njegovih možnih analogov, ki so tudi lahko prisotni v preiskovanem vzorcu.

• Meja zaznave: je najnižja koncentracija analita, ki jo je še možno zanesljivo določiti.

Koncentracija LOD se statistično razlikuje od signala brez prisotnosti analita ali od interferenčnega signala.

• Dinamično območje: je koncentracijsko območje med spodnjo in zgornjo mejo detekcije.

• Reverzibilnost: je sposobnost senzorja, da tekom neke meritve reagira na prisotnost analita dinamično, s »povračljivo« informacijo.

• Linearnost: je relativna deviacija eksperimentalno določene umeritvene krivulje od idealne ravne linije. Vrednosti linearnosti so običajno specifične za definirano koncentracijsko območje.

• Odzivni čas: je običajno definiran kot t95 in pomeni čas, v katerem pride do 95-odstotne spremembe signala pri določeni izmerjeni koncentraciji prisotnega analita.

Slika 2: Vlaknasti kemijski senzor

Z

uporabnega vidika so pomembne tudi lastnosti, kot so stabilnost, kalibracija, vzdrževanje, preprosta uporaba in cena.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/101

Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, d.o.o.

Promocija

1 mm

okolje

F

vstopi v optično vlakno (Seitz, 1988). Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da je odbojni indeks jedra večji od odbojnega indeksa plašča. Pri tem pride do popolnega odboja v plasti med jedrom in ovojem. Ovoj jedra je še mehansko zaščiten z dodatnim slojem iz plastike. Senzorje, pri katerih uporabljamo optična vlakna, delimo na dve skupini: na zunanje (extrinsic) in notranje (intrinsic). Pri zunanjih senzorjih služi vlakno kot transportni medij, pri čemer svetloba potuje po optičnem vlaknu do aktivnega dela in nazaj. V primeru notranjih senzorjev pa ima optično vlakno že samo po sebi senzorske lastnosti.

Na te lastnosti vpliva imobiliziran indikator direktno na površino jedra optičnega vlakna.

Pri tem svetlobni žarek ne zapusti optičnega vlakna.

Beloruska ulica 7, 2000 Maribor Telefon: 02 333 5661 Faks: 02 333 5680 e-pošta: info@ios.si

marec march 2011

reverzibilno podajanje informacij o kemijski koncentraciji (Lobnik, 2001). Senzor je tipično sestavljen iz razpoznavne faze (receptor), ki je povezana s pretvornim elementom (slika 1).

Glede na naravo pretvornika lahko kemijske senzorje delimo na: optične, elektrokemijske, električne, magnetne in termometrične (Grundler, 2007).

Mini jedrske elektrarne niso primerne za Slovenijo Barbara Černe

Jedrska energija

marec march 2011

»Mini jedrske elektrarne, manjše kot vrtna uta in sposobne energetskega oskrbovanja 20 tisoč domov, bodo naprodaj leta 2012, napovedujejo znanstveniki iz Los Alamosa, ameriškega vladnega laboratorija, ki je razvil prvo atomsko bombo,« sta leta 2008 v ameriški reviji Observer zapisala John Vidal in Nick Rosen. Miniaturni reaktorji so tovarniško zapečateni in niso iz materialov, s katerimi se sicer izdeluje orožje, nimajo gibljivih, premikajočih delov in jih je skoraj nemogoče ukrasti, ker so vezani na podložni beton in prekriti z zemljo, so še napovedali znanstveniki. In kaj se dogaja sedaj? Bi bila potresna Japonska ob manjših rektorjih manj ranjiva? Toshiba jih bo letos testirala.

foto: Shutterstock

52 57

okolje

Jedrska energija

P

otem ko je ameriška vlada licenco za tehnologijo podelila novomehiškemu podjetju Hyperion, so v podjetju pred tremi leti že prejeli prva naročila, na osnovi katerih so planirali masovno proizvodnjo elektrarn do leta 2012. »Naš cilj je proizvajati elektriko za 10 centov na kilovatno uro kjerkoli na svetu,« je pojasnil John Deal, izvršni direktor podjetja Hyperion. »Zanje bo treba odšteti približno 25 milijonov dolarjev oziroma 16 milijonov funtov. Za skupnost z 10 tisoč gospodinjstvi bo to pomenilo na primer okoli 2.500 dolarjev na gospodinjstvo,« je pojasnil Deal, ki je že pred leti zatrdil, da so prejeli okoli sto naročil večjih podjetij, na primer proizvajalcev elektrike in

Pri malih jedrskih elektrarnah je podobno kot pri velikih, v skladu z obstoječo domačo in mednarodno zakonodajo bo potrebno poskrbeti za radioaktivne odpadke.

ponudnikov kurilnega olja. Prva potrjena naročila so prišla s strani TES, češkega podjetja za infrastrukturo, specializiranega za hidro- in termoelektrarne. »Naročili so že šest od dvanajstih načrtovanih elektrarn,« je pojasnil Deal in dodal, da naj bi prvo namestili v Romuniji. »Čakalna doba je šest let, so pa za elektrarne

zainteresirani tudi na Kajmanskih otokih, v Panami in na Bahamih,« je dodal in poudaril, da je cilj podjetja osvojiti predvsem podjetja v razvoju in izolirana območja.

Štiri tisoč elektrarn do leta 2023

P

odjetje Hyperion naj bi med leti 2013 in 2023 postavilo tri tovarne, ki bi proizvedle 4 tisoč mini jedrskih elektrarn. »Reaktorji, s samo nekaj metrov premera, bodo napolnjeni vsakih sedem do deset let,« je še pojasnil Deal in dodal: »Nikoli se vam ne more zgoditi Černobil, ker pri teh elektrarnah ni gibljivih delov.« Generacija po Černobilu in nesreče na območju Three Mile Islanda so namreč izbrisale jedrske konstrukcije s seznama številnih vlad, proizvajalci pa nadaljujejo z dizajniranjem, da bi zadostili potrebam po oskrbi z električno energijo, ki ne onesnažuje zraka. Tako idejo je dobil tudi Bill Gates. Kot je pisal Wall Street Journal, se namreč Gates in Toshiba usklajujeta pri prizadevanjih za razvoj jedrskih reaktorjev majhnega obsega s pomočjo TerraPower, podjetja, ki ga je pognal eden od nekdanjih direktorjev Microsofta, Nathan Myhrvold, in delno financiral Gates. Gates še posebej podpira nov tip reaktorja, bolj poznanega kot potujoči valovni reaktor (traveling

53 Potrebe po energiji narasle za 2,7 odstotka

Problem so radioaktivni odpadki

V

S

vetovne potrebe po oskrbi z energijo bodo do leta 2015 narasle za okoli 2,7 odstotka, od takrat pa do leta 2030 pa kar 2,4 odstotka letno, ocenjujejo v Mednarodnem združenju za energijo. Certificiranje in gradnja manjših reaktorjev bo zahtevala podobne večletne licenčne postopke kot pri velikih elektrarnah. »Naj bo velik ali majhen reaktor, ovire, ki jih morate preskočiti, so enake,« je dejal Hans Holgher Rogner, šef ekonomike planiranja v Mednarodni agenciji za atomsko energijo. »Ob vsakem poskusu gradnje kakršnekoli jedrske elektrarne se odpre Pandorina skrinjica intervencije družbe.« Do danes ni noben proizvajalec potreboval certifikata za majhen reaktor, upoštevajoč ameriško komisijo za jedrsko energijo. Za pridobitev uradnih uporabnih dovoljenj bo najbrž treba počakati od tri do pet let, podobno je to potrebno pri velikih reaktorjih,« je povedal Scott Burnell, predstavnik komisije. Toshiba pa na primer dela na reaktorjih, ki bi proizvedli 10 megavatov in 50 megavatov, tako imenovani 4S: super, safe, small in simple, kar z drugimi besedami pomeni odlični, varni, majhni in enostavni. Po besedah predstavnika podjetja Keisuke Ohmorija jih

eliko držav sveta (zlasti v Afriki in Aziji), ki do sedaj niso uporabljale jedrske energije, bi v prihodnosti želelo uporabljati tudi jedrsko energijo, ker na ta način pridobijo vir energije, ki ne izpušča toplogrednih plinov; gorivo za jedrske elektrarne pa ne temelji na nafti ali premogu. Mnoge izmed teh držav se nahajajo v regijah sveta, kjer ne obstaja zanesljivo in veliko

Mini jedrske elektrarne so namenjene področjem sveta, kjer oskrba z energijo ni zanesljiva in kjer ne obstajajo veliki in razviti elektroenergetski sistemi, kot so na primer v Evropi. elektroenergetsko omrežje. To so ciljne države in področja za male jedrske elektrarne. »Pri malih jedrskih elektrarnah je podobno kot pri velikih, v skladu z obstoječo domačo in mednarodno zakonodajo bo potrebno poskrbeti za radioaktivne odpadke. V nekaterih primerih (pri tako imenovanih jedrskih baterijah) pa vse jedrske odpadke, ki nastanejo pri menjavi goriva in obratovanju, prevzame dobavitelj elektrarne in jedrske odpadke vrne v deželo izvora,« pravijo na

Hlajenje kondenzata

Kondenzator

Površje

Ministrstvu za gospodarstvo RS. Tudi v tem primeru vsi transporti goriva in obsevanega goriva padejo pod ustaljeno varnostno prakso prevoza radioaktivnih odpadkov. Proizvajalec garantira prevzem goriva in stalen nadzor nad njegovim ravnanjem. Nedavno je o tem pisal ameriški tednik Time.

V zdajšnji zakonodaji ni majhnih jedrskih elektrarn

57

bodo letos po ameriški odobritvi testirali v vasi Galena v centralni Aljaski. Za zagotavljanje toplote in elektrike na Galeni uporabljajo dizelsko gorivo, ki se je v zadnjem letu podražilo za 48 odstotkov.

okolje

wave reactor – TWR). Po besedah Gatesa lahko tak reaktor uporablja osiromašeni uran, ki je odpadni material obstoječih jedrskih reaktorjev.

Meni, da bi lahko odpadni, nevarni material, ki ga trenutno odlagajo v obmestja, zagotovil elektriko za celotno Ameriko za naslednji dve stoletji. »Vsak reaktor lahko potencialno proizvede med nekaj sto vati do enega gigavata energije – dovolj, da z energijo oskrbijo manjše mesto,« je prepričan Bill Gates.

M

ini jedrske elektrarne so namenjene področjem sveta, kjer oskrba z energijo ni zanesljiva in kjer ne obstajajo veliki in razviti elektroenergetski sistemi, kot so na primer v Evropi.

Na takšnih področjih je cena energije veliko višja kot v Sloveniji, menijo na ministrstvu. »Ciljna cena električne energije iz mini elektrarn je 10 centov na kWh, kar je veliko več, kot je današnja cena električne energije iz običajnih električnih elektrarn. Cena električne energije iz jedrske elektrarne Krško je med 2 in 3 centi na kWh, največje jedrske elektrarne v ZDA pa proizvajajo električno energijo po ceni pod 2 centa na kWh,« pojasnjujejo na ministrstvu. »Cena elektrike iz mini jedrskih elektrarn je veliko višja in ni primerljiva s ceno električne energije na prostem trgu v Sloveniji. Mini jedrske elektrarne primarno niso namenjene evropskemu ali ameriškemu tržišču. Dodaten pritisk na ceno za takšne elektrarne v Sloveniji in Evropi predstavlja tudi obstoječa zakonodaja, ki ne predvideva majhnih in mini jedrskih elektrarn. Trenutno ni realno, da bi kjerkoli v EU, kjer obstaja enotni trg z električno energijo, imeli mini jedrske elektrarne, ki bi proizvajale elektriko po ceni nad 10 centov za kWh,« še dodajajo na ministrstvu.

Parna turbina Generator

Povezava z lokalnim omrežjem, podjetjem ali vojaško bazo.

Površje Grelnik Uparjalnik Predgrelnik

Hyperion energetski modul

Modularna elektrarna Hyperion Power 25MWe

marec march 2011

Reaktorska odlagalna enota

54

Optimizacija transporta bioloških vzorcev v Splošni bolnišnici Celje Marko Intihar1 Tea Vizinger2

foto: Shutterstock

logistika

57

Optimalne poti logistike

Povzetek

marec march 2011

Članek obravnava optimizacijo transporta bioloških vzorcev v Splošni bolnišnici Celje, ki ga izvajajo zaposleni centralne transporte enote. Vzorce pobirajo na 20 oddelkih oz. ambulantah, nato pa jih transportirajo v centralni laboratorij. V raziskavi smo skušali oblikovati učinkovit model za transport vzorcev z različnih lokacij do laboratorija, ob upoštevanju vseh potrebnih standardov in omejitev, saj je za kakovosten laboratorijski izvid potrebna pravočasna dostava vzorcev. Z dobljenim modelom smo dosegli prepolovitev klicev s posameznih lokacij v centralno transportno enoto in hkrati tudi povečali verjetnost, da bo na posamezni lokaciji potrebno pobrati vsaj en biološki vzorec.

1 Marko Intihar, tel. 031 766 597, Petrovče 33, 3301 Petrovče, e-naslov: intihar.marko@gmail.com.

2 Tea Vizinger, tel. 031 855 854, Borova vas 22, 2000 Maribor, e-naslov: tea.vizinger@gmail.com.

1 Uvod

Z

aposleni v centralni transportni enoti (v nadaljevanju CTE) Splošne bolnišnice Celje (v nadaljevanju SBC) dnevno skrbijo za prenos bioloških vzorcev. Vsakodnevno se srečujejo s problemi določitve števila zaposlenih za prenos biološkega materiala in izbiro poti transportne ekipe.

R

aziskava je temeljila na oblikovanju modela za transport vzorcev z različnih lokacij do laboratorija. Pri tem smo se osredotočili na smiselnost umestitve posameznega odjemnega mesta ob posamezni uri na redne obhode pobiranja biološkega materiala. V čim večji meri smo namreč želeli izničiti obhode tistih odjemnih mestih, kjer večkrat ni potrebno pobrati niti enega biološkega vzorca.

M

odel temelji na intuitivnem pristopu, kjer predstavlja poleg omenjenega izredni pomen tudi pridobitev kakovostnega izvida. To

pomeni, da morajo vzorci v laboratorij prispeti v roku ene ure, sicer se karakteristike posameznih bioloških vzorcev pričnejo spreminjati.

2 Proces dela centralne transportne enote

T

ransport bioloških vzorcev, ki ga izvaja CTE SBC, zajema prenos devetih različnih vzorcev (kri, urin, blato, bris, urikult, sanford, aspirat, punktat, hemokultura). Vzorci se pobirajo na 20 odjemnih mestih in nato transportirajo v centralni laboratorij. Velik del dodatne prehojene kilometrine doprinese hoja po odjemnih mestih, ki so locirana po treh fizično ločenih stavbah: v stavbi pediatrije, stavbi infekcije in glavni stavbi SBC. Slednjo sestavljata poliklinika in stari del SBC, kjer se nahaja 17 odjemnih mest.

55 Kardiološki oddelek (v nadaljevanju I)

2

Oddelek za bolezni prebavil (II)

3

Oddelek za hematologijo in onkologijo (III)

4

Oddelek za ledvične bolezni in center za dializo (IV)

5

Oddelek za endokrinološke bolezni in presnovo (V)

6

Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo (VI)

7

Travmatološki oddelek (VII)

8

Oddelek za kirurgijo rok, opekline in plastiko (VIII)

9

Otroški oddelek kirurških strok (IX)

10

Oddelek za žilno kirurgijo (X)

11

Otorinolaringologija (XI)

12

Urološki oddelek (XII)

13

Maksilofacialna in oralna kirurgija (XIII)

14

Oddelek za okulistiko (XIV)

15

Oddelek za ortopedijo (XV)

16

Nevrološki oddelek (XVI)

17

Dermatovenerološki oddelek (XVII)

V stavbi pediatrije se nahajata 2 odjemni mesti.

Oznaki oddelkov, ki se nahajata v stavbi pediatrije Pediatrična ambulanta (XVIII)

2

Oddelek za pediatrijo (XIX)

Tabela 2.2: Odjemni mesti pediatrije

V S

tretji stavbi se nahaja le Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja (v nadaljevanju XX). edež transportne ekipe se nahaja v kleti glavne stavbe, od koder se vrši vsaka pot pobiranja vzorcev. Glede na to, da je v jutranjih urah frekventnost odvzemov največja, se v raziskavi podrobneje posvečamo le optimizaciji transportnih poti v dopoldanski izmeni.

V tej izmeni med delovnim tednom transport bioloških vzorcev izvajata dva transporterja, saj ima CTE trenutno vzpostavljeni dve redni poti [1]. Prva pot se opravlja vsako polno uro med 6. in 16. uro, druga redna pot pa ob 9. in 13. uri. V kolikor se na določenem odjemnem

Blato; 1,74 %

a optimalno določitev posameznega odjemnega mesta ob posamezni uri v redno pot je bila narejena podrobnejša analiza odvzemov vseh bioloških vzorcev vsakega obravnavanega odjemnega mesta. Na sliki 3.1 predstavljamo razmerja v številu pobranega biološkega materiala v letu 2009 [2, 3]. ot je razvidno iz slike, krvni odvzemi predstavljajo skoraj 80 % vsega odvzetega biološkega materiala, zato smo pri formulaciji poti upoštevali le tovrstne odvzeme. V letu 2009 je bilo na vseh odjemnih mestih SBC narejenih približno 200.000 krvnih odvzemov [2]. Od tega je bilo za našo analizo primernih 95.284 krvnih odvzemov po 20 obravnavanih odjemnih mestih. Ker težišče raziskave predstavlja dopoldanska izmena, smo v nadaljevanju podrobneje analizirali ure med 6. in 16. uro. Tako nam je za raziskavo ostalo primernih 77.976 krvnih odvzemov, kar predstavlja 81,8 % vseh krvnih odvzemov po obravnavanih odjemnih mestih [2]. Preostalih 18,2 % odvzemov smo zanemarili, kajti predstavljajo število pobranih krvnih vzorcev v popoldanskih in nočnih izmenah.

V

nadaljevanju predstavljamo primer analize krvnih odvzemov za oddelek travmatologije. Frekventnost odvzema vzorcev nam prikazuje Slika 3.2 [2].

O

pažamo veliko nihanje v številu odvzetega krvnega materiala med posameznimi urami v dnevu. Maksimalno število vzorcev v letu 2009 je doseglo vrednost 23, ko so v povprečju na uro odvzeli 2,17 vzorca [2]. Po opravljenem krajšem globalnem pregledu odvzemov smo pripravili analizo krvnih odvzemov skupnega števila vzorcev za vsak dan v letu na dnevni ravni. Temu je sledila še križna analiza, v okviru katere smo grafično uprizorili 25

Urikult; 0,60 %

20

Punktat; 0,18 % Aspirat; 0,15 %

HK; 4,43 % Brisi; 12,08 %

Število vzorcev

Sanford; 0,81 % Urin; 1,59 %

Z

K

Tabela 2.1: Odjemna mesta glavne stavbe SBC

1

3 Analiza odjemnih mest

15 10 5 0 0

Kri; 78,42 %

Slika 3.1: Primerjava med odvzetim biološkim materialom v letu 2009

500

1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 Dan v letu

Slika 3.2: Prikaz števila odvzetih vzorcev za vsak dan v letu, razdeljeno po vseh obravnavanih urnih intervalih na primeru travmatološkega oddelka

V

57

gibanje števila krvnega materiala tekom posameznih dni v tednu in posameznih ur v dnevu.

Ugotavljamo, da pomemben detajl predstavlja variiranje števila poti na i-ti oddelek1 med posameznimi urami v dnevu, ko je bilo potrebno pobrati vsaj en biološki vzorec.

logistika

1

mestu izven obhodov transporterjev pojavi potreba po transportu vzorcev, drugi transporter opravi klicno pot na to dotično odjemno mesto.

nadaljevanju je sledila analiza vseh 20 obravnavanih odjemnih mest po pristopu, opravljenem za oddelek travmatologije. Na podlagi izvedenih analiz ugotavljamo, da so si pri večini odjemnih mest delovni dnevi med seboj dovolj podobni in po drugi strani dnevi med vikendi, da smo lahko v nadaljevanju za pridobitev rešitve slednje obravnavali ločeno.

Predpostavili smo, da na opredelitev optimalne poti ne vpliva skupno število vzorcev, ampak število poti, ki jih je bilo potrebno v letu 2009 opraviti na določeno odjemno mesto.

4 Optimizacija poti

P

ri formuliranju rednih poti glede na posamezne ure in dneve v tednu dobimo 50 različnih kombinacij obhodov. Z upoštevanjem vidika števila kombinacij, obvladljivosti situacije in zaključkov, narejenih na podlagi analize, smo se odločili, da združimo delovne dneve, saj so si med seboj bolj podobni kot posamezne ure v dnevih. Torej bodo poti določene za celotni delovni teden, razlikovale pa se bodo po posameznih urah.

V

tem delu raziskave smo se sklicevali na dobljene rezultate iz analize obravnavanih odjemnih mest. Za izdelavo kriterija, ki določa, če posamezno odjemno mesto sodi v redno pot, nas je zanimalo, kolikokrat je bil na posameznem odjemnem mestu ob posamezni uri in ob posameznem dnevu odvzet vsaj en krvni vzorec. Opravka smo imeli z 52-imi posameznimi dnevi v letu.

V

hodni podatki, s katerimi smo operirali, so bile torej informacije za posamezno odjemno mesto, ki povedo, kolikokrat je bil na posameznem odjemnem mestu ob posamezni uri in ob posameznem dnevu odvzet vsaj en krvni vzorec. To je prikazano v matriki A, kjer posamezna vrstica predstavlja ure od 6. do 16. ure, stolpci pa ponazarjajo posamezne dneve v tednu od ponedeljka do petka, seveda za določeno odjemno mesto. Vrednosti v matriki A so bile pridobljene iz križnih analiz posameznega obravnavanega odjemnega mesta. Te vrednosti označujemo z oznako ah, n, kjer h predstavlja posamezne ure v dnevu, n pa posamezne dni v tednu.

V

začetku optimizacije, ko je j = 1, izberemo mejno vrednost k1, ki je enaka 1. Najprej izračunamo vrednosti odločitvenih spremenljivk 1 Za podrobnejši pregled oznak posameznih odjemnih mest glej 2. poglavje, zlasti tabeli 2.1 in 2.2.

marec march 2011

Oznake oddelkov, ki se nahajajo v glavni stavbi SBC

nobenega odvzetega vzorca. Seveda je to razumljivo, ker s povečevanjem mejne vrednosti v redno pot uvrstimo manj odjemnih mest, kar pomeni, da ta neuvrščena odjemna mesta ostajajo na klicni poti. S tem pa se posledično viša število klicev v CTE.

logistika

57

56

Vhodni podatki

START j=1

4.1 Izbor optimalne rešitve

A~X j = j+1

in dobimo

NE j = 52 ?

1. pogoj (α ~ x)

DA

KONEC

2. pogoj (β ~ a)

Slika 4.1: Optimizacijski algoritem v matriki X glede na izbrano mejno vrednost.

Te odločitvene spremenljivke označujemo z oznako xh, n, kjer h ponovno predstavlja posamezne ure v dnevu, n pa posamezne dni v tednu. Vrednosti v matriki X se izračunavajo na podlagi vhodne matrike A za vsak oddelek posebej. Zveza med elementi matrike A ter X je sledeča: (4.1)

V K

relaciji 4.1 odločitvena spremenljivka xh, n ponazarja pripadnost oz. nepripadnost redni poti ob h-ti uri in n-tem dnevu. riterij za uvrstitev oddelkov v redno ali klicno pot je sestavljen iz dveh pogojev. Za prvi pogoj ah velja, da dotični oddelek ob obravnavani uri sodi v redno pot, če vsaj trije dnevi od petih v tednu ob obravnavani uri pripadajo redni poti. Za drugi pogoj h pa velja, da dotični oddelek ob obravnavani uri sodi v redno pot, če seštevki vseh dni v tednu ob obravnavani uri presežejo zastavljeno mejno vrednost. V primeru, ko sta izpolnjena oba pogoja, dotično odjemno mesto ob obravnavani uri uvrstimo v redno pot. Tako dobimo vektor optimiziranih poti za vsak i-ti oddelek. Vrednosti v vektorju ponazarjajo pripadnost oz. nepripadnost i-tega 3,5

x 104 v u t

3,0 2,5 2,0

marec march 2011

1,5 1,0 0,5 0

5

10

15

20

25

30

35

40

Mejna vrednost (k)

Slika 4.2: Primerjava dobljenih rešitev

oddelka redni poti od 6. ure do 16. ure, pri obravnavani mejni vrednosti.

N

a enak način postopek ponavljamo za vsa obravnavana odjemna mesta in za vse mejne vrednosti. Na podlagi spreminjanja mejnih vrednosti smo tako pridobili razmerja med t2, u3 in v4 odločitvenimi parametri.

N

a sliki 4.2 opažamo, da višja kot je mejna vrednost, manjše je število intervalov, ko je bil na posameznem odjemnem mestu odvzet vsaj en vzorec, in manjše je število intervalov, ko na posameznem odjemnem mestu ni bilo

2 Število klicev v CTE. 3 Število intervalov, ko na posameznem odjemnem mestu ni bilo nobenega odvzetega vzorca.

4 Število intervalov, ko je bil na posameznem odjemnem mestu odvzet vsaj en krvni vzorec.

Odd./Ure I IV XVI XX XII III II V IX XIV XI XIII X VIII VII XV VI XVII XVIII XIX

6.00

7.00

8.00

9.00

V

okviru iskanja najboljše rešitve smo se osredotočili na interval iskanja optimalne rešitve med mejno vrednostjo k = 10 in k = 20. S pomikanjem desno od mejne vrednosti k = 10 smo dosegli, da bo verjetnost vsaj 50 %, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec. S pomikanjem levo od mejne vrednosti k = 20 pa dosežemo nižjo vrednost števila klicev, kot je trenutno prisotna na uporabljenih rednih poteh.

V

nadaljevanju smo mejno vrednost k = 10 zanemarili, ker število intervalov, ko na posameznem odjemnem mestu ni bilo nobenega odvzetega vzorca, preseže vrednost na trenutni redni poti. Zanemarili smo tudi mejno vrednost k = 20, ker ob morebitni uvedbi obhodov na podlagi te mejne vrednosti ne zmanjšamo števila klicev v CTE. V končni fazi smo tako izbrali obhod po obravnavanih odjemnih mestih glede na dobljeno mejno vrednost k = 15. Na podlagi najboljše dobljene mejne vrednosti dobimo naslednjo uvrstitev odjemnih mest na redne poti, kot prikazuje tabela. Če je posamezni oddelek ob posamezni uri uvrščen na redno pot, je dotična celica obarvana z modro barvo.

10.00

11.00

12.00

13.00

14.00

15.00

Table 4.1: Uvrščenost oddelkov na redno pot pri mejni vrednosti k = 15

erjetnost, izražena v odstotkih, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec, smo izračunali s količnikom med številom intervalov, ko je na posameznem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec, in med vsoto števila intervalov vseh obiskanih odjemnih mest v roku enega leta. Vrednost, ki jo dobimo, je naslednja: (4.2)

T

orej bi se transporter odpravil na pot s približno 60-odstotno verjetnostjo, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec. Po tem razporedu v redno pot zajamemo veliko večino oddelkov, število klicev v CTE pa pri tem znaša 2.818, kar je skoraj 2-krat manj kot na trenutno uporabljenih rednih poteh.

V

nadaljevanju prikazujemo sekvenco obhodov za dobljeno pot zjutraj ob 6. uri ter prehojeno število metrov na posamezni relaciji (za razumevanje oznak posameznih odjemnih mest glej poglavje 2, zlasti tabeli 2.1 in 2.2).

O

pazimo lahko, da obhod ob 6. uri opravlja samo en transporter. Obhod opravi v 21 minutah in 10 sekundah, pri tem pa prehodi 1.100 metrov. Na dobljeni redni poti se tako obiščejo tista odjemna mesta, na katerih je potrebno pobrati vsaj en biološki vzorec, hkrati se zmanjšajo obhodi po tistih odjemnih mestih, po katerih obhodi so nesmiselni.

Relacija CTU → XX XX → XII XII → XI XI → I I → XV XV → VII VII → VIII VIII → LAB SKUPAJ

Dolžina prehojene poti (m) 139,4 161,5 118,6 144,5 109,8 200,1 114,1 108,1 1.096,1

Table 4.2: Urnik obhodov ob 6. uri

R

aziskava Optimizacija transporta bioloških vzorcev v Splošni bolnišnici Celje obravnava prenovo delovnega procesa CTE. CTE je v SBC odgovorna za prenos biološkega materiala od obravnavanih odjemnih mest do centralnega laboratorija. Med svojim delom so transporterji izpostavili dva temeljna problema, ki smo ju preučevali v raziskavi. V okviru prvega je bilo potrebno določiti število zaposlenih za prenos bioloških vzorcev, v okviru drugega pa je bilo potrebno določiti optimalne poti transportne ekipe.

N

a podlagi narejene analize obravnavanih odjemnih mest smo ugotovili, da število pobranih vzorcev med posameznimi urami v dnevu močno variira. Na podlagi uporabljenega pristopa optimizacije poti med delovnim tednom smo določili 18 več ali manj med seboj podobnih poti, ki se izvajajo med 6. in 16. uro. Poti so definirane glede na optimalno uvrščenost odjemnih mest v obhode ob posameznih urah v dnevu.

Obhode po obravnavanih odjemnih mestih izvajata dva transporterja, in sicer vsako polno uro. S tovrstno določitvijo poti med delovnim tednom smo dosegli enkratno zmanjšanje števila klicev s posameznih odjemnih mest v CTE, zmanjšanje števila poti na tista odjemna mesta, kjer ni potrebno pobrati nobenega vzorca, in po drugi strani povečanje verjetnosti s 50 na 60 %, da bo na dotičnem odjemnem mestu potrebno pobrati vsaj en vzorec. Vrednosti parametrov na trenutno uporabljenih in optimiziranih poteh je nazorneje primerjano v tabeli 5.1.

Primerjava poti Trenutno upo- Predlagane Parametri rabljene poti poti 5.354 2.818 t 15.090 13.337 u 16.230 18.524 v Tabela 5.1: Primerjava dobljenih rešitev

I

zbrani pristop smo nadalje aplicirali še pri optimizaciji poti med vikendom. CTE trenutno med vikendom ne izvaja rednih obhodov, zato ni bilo možno v celoti pridobiti primerjave med dobljeno rešitvijo in trenutnim stanjem.

Ugotovili smo, da je med vikendom obhod po bolj frekventnih odjemnih mestih smiseln, saj s tem pristopom dosežemo zmanjšanje števila klicev v CTE za 60 %.

R

ešitve, ki smo jih dobili v tej raziskavi, izboljšujejo obstoječe stanje, zato se nam zdi uvedba tovrstnega pristopa v prakso smiselna. Če bi se takšna organizacija upoštevala tudi v praksi, bi lahko dosegli minimalni čas stanja posameznega odvzetega vzorca in skladno s tem tudi ohranitev vseh karakteristik vzorcev, ki so potrebne pri posamezni analizi.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/102

57

Kostak bo vodil Miljenko Muha

logistika

V

5 Zaključek

V krškem komunalnem in gradbenem podjetju Kostak, ki je lani dosegel 30 milijonov evrov prometa, je nadzorni svet za novega predsednika uprave, med več kandidati, imenoval Miljenka Muho. Zamenjal bo Božidarja Resnika v dosedanji dvočlanski upravi. Novi predsednik uprave je v Kostaku uspešno vodil sektor gradbeništva, ki ga želi še krepiti. Na razpisu je kandidiral tudi bivši prometni minister Janez Božič, ki so mu sicer mnogi napovedovali zmago na razpisu.

Velika naložba v pitno vodo v Šaleški dolini V Šaleški dolini bodo za projekt Celovita oskrba s pitno vodo vložili 41,4 milijona evrov. V višini 23,9 milijona evrov bo naložbo sofinanciral Kohezijski sklad. Projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. V Mestni občini Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo zgradili 3 čistilne naprave za pitno vodo, 43,5 km vodovodnega omrežja in daljinski nadzor vodovodnega sistema. Projekt vodi Komunalno podjetje Velenje.

Hočejo čisto Posočje Lanska vseslovenska okoljska akcija Očistimo Slovenijo dobiva posnemovalce v posameznih regionalnih območjih. Letos bodo tri občine Zgornjega Posočja združene pripravile prostovoljsko čistilno akcijo Očistimo Posočje 2011. Namen akcije ni samo čiščenje okolice, ampak tudi ozaveščanje, zato bodo v času pred akcijo izvedli niz predavanj o ravnanju z odpadki. Prostovoljci bodo čistili okolico Kobarida, Tolmina in Bovca, sodelovanje so že potrdile lokalne osnovne šole, vrtci, vse tri občine, komunale in lokalna društva. Akcija bo potekala 26. marca od 9. do 14. ure, v primeru slabega vremena pa bo prestavljena na 2. april.

marec march 2011

primeru opravljanja rednih obhodov po opisanem razporedu bi transporterji v 18.524-urnih intervalih pobrali vzorce na posameznih odjemnih mestih. Na odjemna mesta, kjer ni bilo odvzetega niti enega vzorca, pa bi se odpravili v 13.337-urnih intervalih.

Glede na število uvrščenih odjemnih mest ob posamezni uri v redne obhode pobiranja biološkega materiala bi po tem razporedu transporterji med delovnim tednom uporabljali 18 poti; po eno pot ob 6. in 14. uri, ter po dve poti ob ostalih urah v dopoldanski izmeni.

Miljenko Muha

V

57

Kratko, zanimivo

58 57

EOL

(Ne)zelene navade Ekošola sprašuje, VARČUJMO Z VODO

stroka odgovarja

Vprašujejo dijaki 2. A letnika Lesarske šole Maribor, smer lesarski tehnik, pod vodstvom mentorice prof. Darje Krecenbaher.

K

akšne so posledice globalnega segrevanja za prihodnost in kaj bi se zgodilo, če bi ozonska plast v trenutku izginila? Ali s sedanjim onesnaževanjem zemlje napovedujemo človeštvu izumrtje?

foto: arhiv šole

Z vodo pogosto ravnamo, kot bi je bilo na pretek. Čeprav okoli 70 odstotkov Zemlje pokriva voda, je večina te slana. Poraba vode se je v zadnjih 100 letih povečala za šestkrat, pomanjkanje pitne vode pa občuti že 5,6 milijarde ljudi. Ali dovolj varčno ravnamo z vodo v naših vsakodnevnih opravilih? Če zapremo vodo vsakič, ko je ne potrebujemo, lahko letno prihranimo kar do 80.000 l vode, kar je toliko, kot je potrebujemo za napolnitev plavalnega bazena. Če med umivanjem zob pustimo pipo odprto, porabimo od 20 do 40 l vode več, kot če pipo med ščetkanjem zob zapremo. V 5 minutah prhanja porabimo 140 l vode, za kopanje v kadi pa porabimo kar od 200 do 250 l vode. Namesto kopanja se torej raje prhajmo.

Iz pipe, iz katere kaplja po 1 kapljica na minuto, lahko steče v prazno do 50 l vode na dan, zato je priporočljivo redno preverjati vodno napeljavo. To je le nekaj primerov, kako lahko z majhnimi dejanji prihranimo veliko vode.

Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja: Na ta vprašanja išče odgovore na tisoče znanstvenikov po vsem svetu. O globalnem segrevanju, vzrokih in posledicah je bilo napisanih že nešteto strani ugotovitev, raziskav, simulacij in predvidevanj.

Posledice niso nekaj, kar se bo dogajalo nekje v daljni prihodnosti, ampak jih že občutimo. Zato smo veseli dejstva, da se teh problemov zavedate tudi mladi, ki boste morali preživeti v svetu, s katerim smo ravnali preveč malomarno. Za kakovostno življenje pa boste morali korenito spremeniti slabe okoljske navade v okoljsko ozaveščene.

K

marec march 2011

ratek odgovor na vaše vprašanje je pripravila članica našega društva, klimatologinja in meteorologinja mag. Tanja Cegnar.

Naj vas spodbudi, da se boste z raziskavami in dognanji strokovnjakov seznanjali podrobneje.

Mag. Tanja Cegnar: Brez zaščitne ozonske plasti bi bila vsa živa bitja na zemeljski površini izpostavljena kancerogenemu delu UV sončnega sevanja, ki mu zdaj ozonska plast prepreči, da bi doseglo površino Zemlje.

Več o posledicah podnebnih sprememb si lahko preberete na spletnih straneh ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje), pod kategorijo podnebne spremembe.

V

erjetno ne moremo govoriti o grožnji z izumrtjem človeštva, vsekakor pa lahko govorimo o veliki grožnji civilizaciji, kot jo imamo. Posledice bodo vsekakor velike in večinoma zelo neprijetne za človeštvo.

ARSO: Podnebje je že od nekdaj vplivalo na način življenja ljudi. Podnebje ima sicer naravno spremenljivost, a ljudje smo z izpuščanjem toplogrednih plinov v ozračje povzročili, da se podnebje v zadnjih desetletjih spreminja hitreje, kot se je kdajkoli v preteklosti. Znanstveniki po vsem svetu so si enotni, da podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, lahko jih le ublažimo in upočasnimo. Za velik del podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih 150 letih, smo krivi ljudje.

P

odnebnim spremembam ne moremo več ubežati. So dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti.

Skupaj z nekaterimi negativnimi posledicami jih lahko že občutimo tudi v Sloveniji: pogostejši vročinski valovi, suše, hudourniške poplave idr. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako izrazite bodo spremembe v prihodnosti in kako se bomo nanje prilagodili. Zato hkrati z grožnjo predstavljajo tudi izziv. Izziv za znanost, politiko, gospodarstvo in izziv za vsakega izmed nas.

I

zračuni in predvidevanja kažejo, da posledice sprememb podnebja ne bodo porazdeljene enakomerno, ampak bodo nekatera območja bolj prizadeta od drugih. Že sedaj podatki kažejo, da je ogrevanje v Evropi nekoliko večje, kot je v svetovnem povprečju.

Območje Alp pa se ogreva še nekoliko hitreje od ostale Evrope.

Društvo Planet Zemlja

www.planet-zemlja.org

ŽE V PRODAJI!

Knjižna zbirka Zelena Slovenija Napovedujemo izid strokovne publikacije

O NOV

Vode v Sloveniji Iz vsebine: • Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije • Analitični pogled na izvajanje vodne politike v Sloveniji, primerjave z razmerami v EU in odgovornost resornih politik pri ravnanju z vodami • Bistvene značilnosti Nacionalnega načrta upravljanja voda 2009 – 2015 in izvajanje Vodne direktive, pregled obveznosti Slovenije do EU – Acqui in možnosti izpolnitve • Zdravje prebivalstva in dobra kakovost voda v Sloveniji • Spremljanje, ugotavljanje in preprečevanje negativnih vplivov kmetijske proizvodnje na okolje in oblikovanje vodovarstvenih politik (Fakulteta za kmetijstvo) • Pojavi izjemnih hidroloških razmer in integrirana preventivna politika pri zmanjševanju posledic klimatskih sprememb • Upravljanje vod - razvojni izziv Sloveniji in temelji za dolgoročno strategijo vodne politike

UČBENIK IN OKOLJSKI PRIROČNIK

Varstvo okolja Avtorica: dr. Jana Sterže Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan Urednik: Jože Volfand

a na Slovenij Zbir ka Zele

• Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju vod v Sloveniji (izbrane teme: Kakovost voda, Trendi rabe in porabe vode, Onesnaževanje voda, Čiščenje odpadnih vod, Vode kot obnovljiv vir energije) • Trajnostna raba vode in prostor – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državi • Primeri dobre prakse V uredniškem odboru sodelujejo: dr. Lidija Globevnik, Inštitut za vode RS, dr. Mitja Bricelj, MOP, dr. Uroš Krajnc, Inštitut za ekološki inženiring, mag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje, dr. Milenko Roš, dr.

Aleksandra Lobnik, UM, Fakulteta za strojništvo, mag. Iztok Hrastel, Esotech, dr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije Univerze v Mariboru, Janko Urbanc, Geološki zavod Slovenije, dr. Irena Rejec Brancelj, MOP, Sektor za vode, Jošt Sodnik, VGP Kranj, Borut Roškar, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov, Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Martin Kavka, Ministrstvo za zdravje, dr. Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor in Martin Plut, Hidrotehnik.

Odličen priročnik za vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih.

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik.

Priročnik za ekošole ter srednje, višje in visoke šole.

Založnik in izdajatelj:

Strokovno publikacijo Vode v Sloveniji bo Fit media izdala v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obseg: 250 strani Predviden izid: julij 2011

Podjetja, inštitucije in stroko vabimo, da se v publikaciji predstavite s primeri dobre prakse.

Kontakti: Jože Volfand, 03/42 66 700, joze.volfand@fitmedia.si Tanja Pangerl, 03/42 66 716, tanja.pangerl@fitmedia.si

Promocija

Knjiga Vode v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že tri temeljne slovenske okoljske publikacije, in sicer: IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji.

Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700 Priročnik Varstvo okolja je po Okoljevarstveni zakonodaji že drugi v zbirki Zelena Slovenija.

V letu 2011 bodo izšli še trije: Gospodarjenje z odpadnimi vodami, Okoljevarstvene tehnologije in Materiali in okolje.

Vabimo k partnerstvu!

Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

2

CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 2 2 CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 2 2 2 2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO 2 2 CO2ZCO CO2 CO2 COvidite, CO COkje COlahko CO COprihranite.

CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO 2 2 2 2 izračunom CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 2 2 2 2 pozicionirate.

CO2 CO2Ali CO2se COzeleno CO CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 2 2 2 2 2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO 2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO 2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO 2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO 2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO 2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO 2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO 2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO 2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO 2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO 2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO2 CO2 CO CO 2 CO CO CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO CO CO2 CO CO CO2 CO2 CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO CO CO CO2 CO2 CO2 CO CO CO CO CO2 CO CO CO2 CO CO CO CO

Kakšen je vaš

?

organizacijski ali izdelčni

i n c i j l og v

Promocija

s i t d o

Okoljski inženiring

Izračunavamo ogljični odtis vaše organizacije, proizvodnje, storitve, izdelka ...

Vabimo k pilotskim projektom!

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700