Ob Savinji - št. 30 - dec 2014

Dom Ob Savinji Celje

Ob Savinji Interni časopis Doma ob Savinji Celje Št. 30/december 2014

40-letnica Doma ob Savinji Celje z obiskom predsednika države Intervju z direktorico Bojano Mazil Šolinc: Zmeraj se skušamo prilagoditi uporabniku Živeti doma - varna izbira ob organizirani pomoči

Kazalo

03

40-letnica Doma ob Savinji Celje z obiskom predsednika

08

Zmeraj se skušamo prilagoditi uporabniku

10

»Nikoli še nisem srečal toliko srečnih ljudi na enem mestu«

14

V letu 2014 smo doživeli

24

V letu 2013 smo doživeli

32

Delo in življenje v Domu želimo še oplemenititi

34

Živeti doma - varna izbira ob organizirani pomoči

36

Model kongruentne odnosne nege

37

V našem Domu delujeta dve gospodinjski skupnosti

38

Aktivnosti na oddelku zdravstveno negovalne enote II

39

Predstavitev Doma ob Savinji Celje na 13. Festivalu za tretje življenjsko obdobje

Izdajatelj: Dom ob Savinji Celje Zanj: Bojana Mazil Šolinc Produkcija: Fit media d.o.o.

Fotografije: foto dokumentacija Doma ob Savinji Celje, Jure Kravanja, www.shutterstock.com Tisk: M tis Naklada: 1.000 izvodov Celje, december 2014

40

Pot do kakovostnega življenja v starosti

41

Usposabljanje za življenjsko uspešnost

42

Kako lahko preprečimo padce?

43

»Tu sem presrečna«

44

Športno – družabno srečanje

45

Naši izleti

48

Kokosova potica

49

Pridobitev dveh novih aparatov v enoti prehrane

50

Naš pevski zbor zaposlenih je zmagal na tekmovanju

51

Informacije

40-letnica Doma ob Savinji

Ob Savinji

3

40-letnica Doma ob Savinji Celje z obiskom predsednika

Direktorica Bojana Mazil Šolinc je predstavila ključne razvojne mejnike Doma ob Savinji Celje in razvojno vizijo.

Za Dom ob Savinji Celje je bilo vse leto 2013 praznično, saj smo se spominjali svojega rojstva pred 40 leti. Številne aktivnosti, ki so se zvrstile, smo obarvali jubilejno. Vrhunec praznovanja pa je bil januarja 2014, ko nas je obiskal predsednik RS Borut Pahor.

Na slovesnosti smo bili veseli tudi predstavnikov matičnega ministrstva, županov in drugih številnih uglednih gostov. Tak častitljiv obisk smo zaposleni Doma ob Savinji Celje razumeli kot poklon našemu delu in prizadevanjem, uporabniki storitev pa so bili veseli te izjemne pozornosti.

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je direktorici Bojani Mazil Šolinc izročil darilo, s katerim se je zahvalil za dobro sodelovanje in kakovostno delo, ki ga zavod opravlja na področju storitev za starejše.

4

Ob Savinji

V avli Doma ob Savinji Celje so predsednika pričakali zaposleni. Pred vhodom je visokemu gostu v pozdrav igrala Godba na pihala.

Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja sta sprejela direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.

Direktorica je predsedniku predstavila svoje sodelavke in sodelavce, ki so v svojih delovnih uniformah predstavljali različna delovna področja zavoda.

40-letnica Doma ob Savinji

40-letnica Doma ob Savinji

Ob Savinji

5

Župan Mestne občine Celje je poudaril zavezanost mesta, da bo še naprej pozorno do potreb starejših. Za uresničevanje te zaveze je dobro sodelovanje občine z Domom ob Savinji Celje ključnega pomena.

Predsednik RS Borut Pahor se je v nagovoru ob 40. obletnici Doma ob Savinji Celje v svojem imenu in v imenu države zahvalil zaposlenim in vodstvu doma, ki stanovalcem nudijo oporo in skupaj z njimi uresničujejo njihova pričakovanja do življenja. »Pomagate jim realizirati pričakovanja, želje in načrte, tako da ljudje k vam ne pridejo samo s spomini na preteklost, temveč tudi s sanjami za prihodnost,« je dejal predsednik. Poudaril je pomen besede dostojanstvo, ki pokaže na humanost nekega življenja posameznika in skupnosti. »To je bistvo družbe, ki želi biti odprta, strpna in humana. Pričakujemo namreč, da se bo delovno okolje prilagajalo nam in mi njemu ter da si bomo v sobivanju omogočili medsebojno pomoč, da bomo zadovoljni in morda tudi srečni,« je menil predsednik. Pohvalil je izjemno osebno predanost zaposlenih v vseh domovih za starejše v Sloveniji. Ti svojega poklica namreč ne jemljejo kot službo, temveč kot poslanstvo in ga opravljajo z veliko mero srčnosti.

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: Bogata, raznolika in strokovna ponudba Doma ob Savinji Celje skupaj s prenovljenimi prostori nudi topel dom stanovalcem in obiskovalcem Doma. Strokovnim delavcem, ostalim izvajalcem in sorodnikom predstavlja izjemno pomoč pri reševanju problematike starejših, Mestni občini Celje pa je v ponos, da smo za tiste, ki so pred tem veliko storili za nas, v Celju dobro poskrbeli. Pod vodstvom direktorice Bojane Mazil Šolinc se je Dom razvil v enega najbolj prepoznavnih domov v slovenskem prostoru, po katerem se zgledujejo sorodne organizacije. Direktorica si že od leta 2000 uspešno prizadeva za obnovo zavoda, kar je razvidno iz številnih izvedenih investicij, ki so se v tem letu zaključile. Te pomenijo za stanovalce, obiskovalce in zaposlene praktično nov dom, kar nas še posebno veseli. Iskrene čestitke Domu ob Savinji Celje ob okroglem jubileju, tako stanovalcem, vsem njegovim zaposlenim in prijateljem!

6

Ob Savinji

S svojo prisotnostjo so nas na osrednji prireditvi počastili številni ugledni gostje. Poleg predsednika in celjskega župana sta prišla tudi župan Občine Vojnik Beno Podergajs in župan Občine Štore Miran Jurkošek. V imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nas je pozdravil državni sekretar Dejan Levanič, veseli pa smo bili tudi celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, direktorjev zdravstvenih in socialnih zavodov, s katerimi dobro sodelujemo, ter drugih gostov.

Stanovalci in drugi uporabniki storitev Doma ob Savinji Celje so osrednjo prireditev neposredno spremljali na velikem zaslonu v jedilnici. Del programa se je izvajal tudi v jedilnici. Stanovalci so nestrpno čakali, da jih pride predsednik osebno pozdravit.

Za razigranost so poskrbeli otroci iz vrtca Anice Černejeve, s katerim Dom tradicionalno dobro sodeluje.

40-letnica Doma ob Savinji

40-letnica Doma ob Savinji

Ob Savinji

7

In je res prišel. Skupaj z županoma Celja in Vojnika ter direktorico je pokramljal s številnimi stanovalci, ki so bili polni dobrih želja, pa tudi hudomušnih pripomb.

V izjavi za medije je predsednik Borut Pahor izrazil svoje zadovoljstvo nad dobrim delom zaposlenih Doma ob Savinji Celje in zadovoljstvom uporabnikov storitev za starejše.

Po zaključku obiska sta direktorica in župan predsednika pospremila do sosednjega vrtca Anice Černejeve in do I. gimnazije v Celju, kjer so ga pričakali ravnatelj Anton Šepetavc in dijaki.

8

Ob Savinji

Intervju z direktorico Bojano Mazil Šolinc

Zmeraj se skušamo prilagoditi uporabniku Edinstvenost Doma ob Savinji Celje je v nenehnem iskrenem prizadevanju, da prisluhne željam in potrebam vsem, ki potrebujejo pomoč.

Zato ves čas uvaja novosti in širi paleto storitev, a zmeraj z izostrenim odnosom do sočloveka, ki temelji na spoštljivosti. Vodstvo Doma na čelu z direktorico Bojano Mazil Šolinc se zaveda, da je perspektiva storitev, namenjenim starejšim, v oblikah pomoči, ki uporabnikom omogočijo, da so čim dlje v domačem okolju.

40-letnica zavoda pomeni lepo tradicijo, hkrati pa ste ves čas na prepihu družbenih, strokovnih in vrednostnih sprememb. Katere pomembne mejnike bi izpostavili, ki so vas oblikovali v to, kar ste danes?

Leta 1997 je Dom upokojencev Celje s takratno direktorico Marinko Muck začel s storitvijo pomoči na daljavo. Poleg celjskega doma je to storitev nudila samo Ljubljana. To sta bili edini ustanovi v Sloveniji, ki sta vstopili v ta projekt. Pomoč na daljavo je namenjena uporabnikom, ki živijo v domačem okolju. Ko uporabnik potrebuje pomoč, pritisne na gumb, s čimer se sproži njegova socialna mreža in v klicnem centru operater sprejme klic, hkrati pa se mu na ekranu računalnika pokažejo vsi podatki o klicatelju. Operater v centru pomoči na daljavo organizira s pomočjo socialne mreže uporabnika ustrezno pomoč. Po potrebi se vključijo tudi zdravstvene institucije, policija in gasilci. Takrat je bil to nov projekt, zato ga je bilo treba predstaviti različnim skupinam ljudem, sodelujoče usposabljati … Ta preboj je bil precej zahteven, a izjemno pomemben, saj ta oblika pomoči rešuje življenja. Če jo gledamo kot preventivo, pa lahko z njo veliko prihranimo.

Zelo pomemben je bil sprejem programa za varstvo starejših do leta 2005, ki ga je Mestni svet Mestne občine Celje sprejel leta 1998. Takrat sem v pripravljalni skupini sodelovala kot predstavnica Mestne občine Celje, delala sem na družbenih dejavnosti.

Leto prej je tak program sprejela slovenska vlada.

Bojana Mazil Šolinc

Ko sem leta 1999 prišla v Dom kot direktorica, sem šele zares spoznala pravo vrednost tega dokumenta, pa tudi to, da smo z njim orali ledino v Sloveniji.

Nam pa je bila osnova za nadaljnje mejnike v razvoju domske dejavnosti.

Katere, na primer?

Na osnovi tega programa smo se prijavili za sredstva, s katerimi smo zgradili dnevni center, ki smo ga kot peti v Sloveniji odprli leta 2004. Tu je zelo pomembno vlogo odigrala Mestna občina Celje, saj je pri investiciji prispevala svojih 30 odstotkov, kar je bila vstopnica za pridobitev državnih sredstev. S tem se je odprla možnost za razvoj celotne palete storitev, ki jo imamo danes v Celju. Še vedno velja, da takšne organizacije storitev, kot jo imamo pri nas, nima nihče v Sloveniji. Naj omenim, da od leta 1999 opravljamo tudi storitev pomoči na domu.

Ko smo gradili dnevni center, so se v naši neposredni bližini gradila oskrbovana stanovanja. Zelo pomembno je, da se je celjski mestni svet tudi na osnovi naših pobud odločil, da ne gre v prodajo teh stanovanj, ampak v najem, kar se je izkazalo za dobro odločitev.

V naslednjem obdobju smo začeli prepletati storitve v skladu s potrebami uporabnikov. Z različno

Intervju z direktorico Bojano Mazil Šolinc

kombinacijo naših storitev marsikdo lahko ostane v domačem okolju, če ne želi iti v dom.

Ima celjska občina aktualno strategijo?

V Celju imamo vse storitve na področju varstva starejših, nič ni takega, česar še ne bi imeli. V tem času smo v Celju odprli Medgeneracijski center Celje in Regijski center za medgeneracijsko druženje na dveh lokacijah, na Hudinji in v mestnem središču.

Tudi mi načrtujemo svoj medgeneracijski center.

Prepričani smo namreč, da mora biti takih centrov več v mestu, saj to daje ljudem možnost, da jih izbirajo glede na lokacijo bivanja. Ključna je bližina.

Za začetek bi center odprli enkrat na teden, ob sobotah. Imamo čudovito lokacijo in k nam radi prihajajo mladi in otroci, pa tudi mlajši upokojenci.

Zavedamo se, da so za razvoj take dejavnosti potrebni koraki. Zmeraj začneš z idejo, potem je ključno, da uporabnike poslušaš, kaj želijo. Širše okolje povezuje tudi vaš čudovit park ob reki.

Letos smo dobili naprave, posebej prilagojene za razgibavanje starejših ljudi, povprečno starih okoli 80 let. Pripeljali so jih iz Finske in lahko rečem, da so prijetnega videza. Naši stanovalci so nad njimi navdušeni, prav tako obiskovalci dnevnega centra.

Letos pomladi smo namreč bili organizatorji športno-zabavnih iger, ko so k nam prišli tekmovalci iz drugih domov upokojencev Celjske regije. Veseli smo bili, da smo jim lahko pokazali naše nove rekreacijske naprave.

Ko ste izpostavili naš park, velja tudi omeniti, da smo letos ob mednarodnem dnevu zdravja, 7. aprila, prvič v okviru projekta Celje, zdravo mesto, v katerem sodelujem od samega začetka, organizirali zaključek medgeneracijskega pohoda. Naš dom je bil zaključna destinacija, kar pomeni, da smo svoja vrata odprli tudi zainteresiranim občanom Celja.

Ideja pa je, da bi se na začetku enkrat na teden odprl naš park za vse, ki se želijo z nami družiti. Ob Savinji imamo krasno sprehajalno pot z lokacijami, kjer se je mogoče posladkati. Kot je znano, je tudi pri nas kavarna, ki je še dodatna točka povezovanja.

Za vaše stanovalce uvajate nove koncepte dela, med drugim t.i. gospodinjsko skupnost? Se je ta oblika druženja v domu že uveljavila?

Ob Savinji

9

Z veseljem ugotavljamo, da se je. Gospodinjski koncept pomeni, da stanovalci pri nas živijo kar se da podobno življenju, kot so ga imeli doma. V hladilniku gospodinjske skupnosti je zmeraj nekaj, kar si lahko postrežejo za zajtrk, lahko pa gredo na zajtrk v jedilnico. Seveda lahko tudi kombinirajo.

Tudi pri kosilu se skupaj odločajo, ali bodo kaj dokuhali ali kaj spremenili. Kosila v celoti navadno ne kuhajo sami. S prijetnim občutkom se spominjam, kako smo lani, ko smo začeli z gospodinjskimi skupnostmi, na ogled peljali neke goste. Z zanimanjem smo si ogledovali parklje, ki so bili v gospodinjski kuhinji. Bil je namreč čas miklavževanja. Pomislila sem, le kje so kupili tako lepe parklje. Nakar so nam povedali, da so jih naredili sami. Pogosto v gospodinjskih skupnostih nastanejo prav lepi izdelki.

Koncept gospodinjske skupnosti imamo v dveh nadstropjih enega dela hiše in v dnevnem centru, kolikor se da pa ga izvajamo tudi v prvem nadstropju, kjer je več stanovalcev obolelih za demenco.

Prihodnje leto želimo s programom javnih del zaposliti nove sodelavce, ki bodo sodelovali pri izvajanju gospodinjskega koncepta v obliki družabništva. To je zelo pomembno.

Vse te spremembe za zaposlene najbrž pomenijo precejšen izziv. Ravno od njihovega dela je odvisen uspeh storitev, ki jih nudite. Kako jih motivirate?

V življenju so najpomembnejši odnosi. Vedno poudarjam, da je izobrazba pomembna, nič manj pa ni pomembna osebnost. Ljudje iskrenost in pristnost sočloveka začutimo. Pomembno je, da je v kolektivu čim več dobronamernih oseb, ki imajo spoštljiv odnos do vsakega sočloveka. Spoštljivost res pogosto poudarjam, a je zame ključ za marsikaj, zato je pomembno, da jo vsi ponotranjimo. Pomembno je, da vsakogar – pa naj bo to sodelavec, stanovalec ali kdo drug – poslušamo na spoštljiv način in mu skušamo pokazati pot, ki je možna. Če se res ne da, je potrebno pojasniti, zakaj se ne da. V vsej moji praksi naši stanovalci še niso imeli takšne želje, ki se ne bi dala uresničiti. Govorim o stvareh, na katere lahko vplivamo. Resnica je, da ljudje nimamo velikih želja, pomembno je, da nas soljudje slišijo.

Vanesa Čanji

10

Ob Savinji

Predsednik Borut Pahor drugič na obisku

»Nikoli še nisem srečal toliko srečnih ljudi na enem mestu«

Predsednik Borut Pahor je izpolnil obljubo, ki jo je dal januarja ob svojem uradnem obisku ob 40-letnici Doma ob Savinji Celje, da se letos zagotovo vrne in dan preživi s sodelavci in uporabniki storitev Doma.

V torek, 21. oktobra, je prišel ob 10. uri. V avli so ga pričakali stanovalci, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, prostovoljci, sodelavci Doma ob Savinji Celje na čelu z direktorico Bojano Mazil Šolinc in predsednik sveta zavoda Jože Bučer.

Predsednik je najprej odšel v tisti del hiše, kjer se izvaja gospodinjski koncept dela. Skupaj s stanovalci je pekel piškote. Ob delu je odgovarjal na njihova vprašanja in se sproščeno pogovarjal. Ko je končal s peko, si je ogledal dve sobi stanovalcev – enoposteljno in dvoposteljno. Zanimivo, v obeh sobah je bila na vidnem mestu fotografija s predsednikom, ko je v začetku leta obiskal Dom. Ves čas sta ga spremljali kameri celjske televizije in Planeta TV. »Zakaj ste se v istem letu vrnili v Dom ob Savinji?« se je glasilo novinarsko vprašanje. »Že prvič, ko sem prišel v to hišo, sem začutil posebno energijo,« je odgovoril predsednik Borut Pahor.

Sledil je razvoz kosil. Usedel se je za volan in odpeljal sodelavko na delo. Na domu je obiskal najstarejšo Celjanko Marijo Jakob, ki ima 105 let. Ker je gospa ravno spala, ji je predsednik napisal pismo.

Obiskal je tudi javno kuhinjo, saj mu je direktorica Bojana Mazil Šolinc predstavila dobro sodelovanje

z Mestno občino Celje, pa tudi z občinami Dobrna, Štore in Vojnik, ki se z velikim posluhom odzivajo na potrebe uporabnikov v domačem okolju.

Ko se je vrnil s terena v Dom ob Savinji Celje, so ga v jedilnici pričakali stanovalci in tudi nekateri stanovalci iz oskrbovanih stanovanj.

V dnevnem centru so mu pripravili kviz, predvsem so z vprašanji preverjali njegovo poznavanje držav. Predsednik je na vse suvereno odgovoril.

V imenu uporabnikov se mu je za obisk zahvalil Franc Knafelc in izrazil veselje, da je predsednikov obisk sovpadel s praznovanjem 10-letnice dnevnega centra. Ob odhodu so predsednika novinarji vprašali, po čem si bo zapomnil obisk v Domu ob Savinji Celje. »Nikoli še nisem srečal toliko srečnih ljudi na enem mestu,« je odvrnil predsednik Borut Pahor. »Zelo je pomembno, da imamo v Sloveniji takšne ustanove, kot je ta, ki ponujajo ljudem v tem starostnem obdobju vse potrebne storitve.«

Predsednik Borut Pahor drugič na obisku

Kako prisrčno so ga sprejeli stanovalci!

Vsak se je želel z njim rokovati in izmenjati kakšno besedo. Za vse nas je to bil pravi praznik.

Stanovalci so pohvalili predsednikovo pekovsko spretnost. Predsednik je pritrdil, da ima precej izkušenj. »Pa se nič ne opečete?« so ga vprašali stanovalci. »Zelo vesel sem,« je hudomušno odvrnil predsednik, »ko se zvečer uležem, pa nisem opečen.«

Predsednik Borut Pahor je doslej imel zastavo slavnih, na katero se mu podpisujejo uspešni športniki. Pri nas pa je dobil predpasnik slavnih s Smrkci, na katerega so se podpisali stanovalci Doma ob Savinji Celje.

Ob Savinji

11

12

Ob Savinji

V gospodinjski skupnosti so predsednika vzeli za svojega.

Predsednik je potrkal na vrata nekaterim stanovalcem. Med drugim tudi k zakonskemu paru, ki sta imela za predsednika posebno presenečenje. Na steni je visela fotografija, ki je nastala ob njegovem uradnem obisku.

Če ti streže predsednik države, kosilo zmeraj dobro tekne.

Predsednik Borut Pahor drugič na obisku

Predsednik Borut Pahor drugič na obisku

Ob Savinji

13

V času kosila je predsednik pomagal streči. Ob spontanem klepetu so stanovalci zelo pohvalili življenje v Domu, zato jih je predsednik začel spodbujati, da bi lahko kaj tudi pokritizirali. Pa niso. Vzdušje je bilo zelo prisrčno in pristno.

Pozdravil je tudi sodelavce v kuhinji, ki so se z njim skupinsko fotografirali.

V Dnevnem centru je obiskovalce predsednik prijazno nagovoril. Takrat še ni vedel, da ga čaka pravi kviz. Vse se je dobro izteklo, saj je predsednik pokazal dobro znanje mednarodnih razmer, obiskovalci centra pa, da res niso od muh!

14

Ob Savinji

Vse leto se veselo dru탑imo. Zelo radi imamo obiske in dogodke. Tu je nekaj fotoutrinkov.

Kostanjev piknik v domskem parku

Obiskala nas je tetka Jesen.

V kinu Metropol smo si ogledali film.

V letu 2014 smo do탑iveli

V letu 2014 smo doživeli

Ob Savinji

15

Štirinožni prijatelji so priljubljeni tudi med našimi stanovalci. Tako je ena izmed uspešnih terapij tudi terapija s kužki.

Sveta maša s škofom g. Stanislavom Lipovškom

Telovadba v domskem parku

16

Ob Savinji

Nadaljujemo dobro sodelovanje s celjskimi osnovnimi šolami na likovnem področju. Svoje talente so brusili na II. likovni koloniji.

Park ob Savinji je naše priljubljeno sprehajališče.

Nastop folklorne skupine otrok iz Gomilskega

V letu 2014 smo doživeli

V letu 2014 smo doživeli

Ob Savinji

17

Sladoledni vrt v domskem parku je zelo priljubljen.

Na športnih igrah smo se pomerili tudi v kegljanju.

Rojstne dneve radi praznujemo skupaj. Otroci iz sosednjega vrtca nam naše praznike še polepšajo.

18

Ob Savinji

Pust je veselih ust, ki v jedilnici raja.

Radi zavihamo rokave in skupaj z dijaki spečemo slastno velikonočno pecivo.

Z otroki iz vrtca Anice Černejeve izdelujemo butare.

V letu 2014 smo doživeli

V letu 2014 smo doživeli

Ob Savinji

Ob dnevu zdravja smo domski park odprli za obiskovalce.

Z ubranimi glasovi nas razveseljuje pevski zbor zaposlenih Sončnice.

Z osnovnošolci organiziramo različne ustvarjalne delavnice.

19

20

Ob Savinji

Kulturni praznik smo počastili z nastopom skupine Beseda-besede in pevskega zbora Slavčki.

Ob veliki noči nas obišče velikonočni zajček.

Tekmovanje štiri v vrsto na športnih igrah

V letu 2014 smo doživeli

V letu 2014 smo doživeli

Ob Savinji

21

Nastop folklorne skupine MČ Slavko Šlander

Jubileje skupaj praznujemo tudi zaposleni. Naša sodelavka je srečala Abrahama. Čestitamo!

Vsi skupaj se radi poveselimo.

22

Ob Savinji

Vsako leto nas obišče tudi Sv. Martin, ki iz mošta naredi vino.

Na novoletni zabavi so zasijale naše Sončnice.

S srednjo šolo za gostinstvo in turizem smo pekli pecivo.

V letu 2014 smo doživeli

V letu 2014 smo doživeli

Ob Savinji

23

Obiskali so nas učenci IV. OŠ Celje in nam zaplesali.

Vsako leto nas obišče Miklavž in nam prinese darila.

III. OŠ nas vedno razveseli s kakšnim novim plesom.

24

Ob Savinji

Naši spomini iz leta 2013 so bogati in pestri.

Nastop vrtca Anice Černejeve

Obiskale so nas pustne šeme.

Velikonočni obisk iz Doma ob Savinji Celje v oskrbovanih stanovanjih.

V letu 2013 smo doživeli

V letu 2013 smo doživeli

Ob Savinji

25

Obiskali so nas socialni pedagogi na kolesih in nam prinesli čudovito sporočilo: Če zmoremo mi, zmoreš tudi ti!

Projekt Simbioza med generacijami, ki so jo pripravili študentje iz Celja, smo zaključili s prijetnim dogodkom.

Skupina Zvončki je odšla na potep v mesto Celje v času Svetovnega prvenstva v košarki.

26

Ob Savinji

Skupaj s težje pomičnimi stanovalci smo odšli na izlet na Šmartinsko jezero.

Piknik z dobrotami si naredimo tudi na oddelkih.

Popoldanski nastop Mešanega komornega zbora Celje

V letu 2013 smo doživeli

V letu 2013 smo doživeli

Ob Savinji

27

Obiskali so nas Ofirovci iz Laškega in pripravili zanimiv nastop.

Literarno delavnico o vodi so pripravili dijaki Ekonomske šole Celje.

Družili smo se s prostovoljci zavarovalnice Tilia.

28

Ob Savinji

Ob zaključku prostovoljstva smo v našem Domu pripravili lepo prireditev.

Na ogled smo postavili umetnije, ki so nastale v likovni koloniji osnovnih šol Celja.

Literarna skupina Beseda - besede je nastopila na prireditvi za Naj prostovoljca mesta Celje.

V letu 2013 smo doživeli

V letu 2013 smo doživeli

Ob Savinji

29

Delavnica z osnovno šolo Lava

Nastop III. osnovne šole

Bližajo se prazniki, v našem Domu vse diši.

30

Ob Savinji

Obiskovalci dnevnega centra skupaj praznujemo rojstne dneve in si pripravimo pravo zabavo.

Jesenska delavnica s skupino Zvončki

Obiskal nas je Sv. Miklavž s spremstvom.

V letu 2013 smo doživeli

V letu 2013 smo doživeli

Ob Savinji

31

40-letnico našega Doma smo najprej praznovali sami v hiši. Brez torte seveda ni šlo.

Dom radi lepo okrasimo.

Tudi plesalo, jedlo in nazdravilo se je novemu letu.

32

Ob Savinji

Kultura bivanja

Delo in življenje v Domu želimo še oplemenititi Življenje in delo zaposlenih ter kakovost bivanja stanovalcev in uporabnikov drugih storitev Doma ob Savinji Celje želimo še oplemenititi. Temu lahko rečemo tudi kultura bivanja, če le-to razumemo kot skupni imenovalec vrednot človekovega življenja, ki ga nenehno nadgrajujemo. Razvijati želimo vrednote in občutja, ki nas nagovarjajo k pozitivnim dejanjem in ki omogočajo polnovredno življenje. Zato je vodstvo Doma k sodelovanju povabilo Ivanko Marič, trenerko mediatorjev in nevrolingvističnega programiranja.

Ivanka Marič je dejala: »Z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo sprejemam vabilo k sodelovanju.

Aktivno se vključujem tako z idejno zasnovo projekta kot pri izvajanju konkretnih ciljno naravnanih programov. Z veseljem sodelujem, ker vodstvo in sodelavci iščejo svojstven stil delovanja in svojo integriteto preko značilnih atributov sobivanja in sožitja.

Kolektiv Doma ob Savinji

Projekt Kultura bivanja je zasnovan na načelih ekosistemskega pristopa k institucionalnemu varstvu, ki je praviloma kompleksne narave in zahteva delovanje na več nivojih hkrati. Omogočal bo ozaveščeno izbiro strokovnih znanj, spoštovanje osebnih stališč in vrednot ter upoštevanje celotnega procesnega konteksta, ob tem pa bo v danih okoliščinah omogočal ohranjanje edinstvenosti in specifičnosti potreb.

Projekt kot model je multidisciplinaren, prilagodljiv, medgeneracijski, multikulturen, skratka primeren za vse, ki so pozitivno in povezovalno naravnani. Upošteva celostni in interdisciplinarni pristop, saj poteka primarna dejavnost v kulturnem, družbenem in pravnem okviru.

Omogoča spoznanja o medsebojni prepletenosti in sinergiji, nudi (spo)znanja in vzorce ravnanj za vzpostavljanje želenih medsebojnih odnosov,

Kultura bivanja

Ob Savinji

33

Razvijati želimo vrednote in občutja, ki nas nagovarjajo k pozitivnim dejanjem.

razvija občutljivost za uspešno upravljanje in vodenje, predstavlja priložnost dinamičnega preoblikovanja in razvoja, ozavešča skrb za materialne in naravne dobrine, za ohranjanje dediščine, za ekologijo itd.

V Domu se zavedajo zahtevnosti in obsežnosti projekta, kar pa jim ne vzame poguma. Stavijo na svoj največji potencial – na zaposlene. Odločili so se za osredotočen in sistematičen pristop. Podprli ga bodo s kontinuiranim izobraževanjem in dvignili zaupanje v lastne zmogljivosti do želenega nivoja.

Prevzela me je njihova zavzetost, delovni zanos in motivacija. Prevzela me je njihova odločnost v stilu »znamo, hočemo, zmoremo najboljše«, zato jih v teh prizadevanjih podpiram z izobraževalnimi seminarji, s skupinskim in individualnim coachingom, z mediacijo, s prostovoljnim delom v obliki supervizij, svetovanja itd.

Skupaj načrtujemo ta večletni projekt s poudarki na procesu, razvoju, napredku, sodelovanju, zadovoljstvu, odličnosti. Podprojekti, ki podpirajo

takšno razvojno naravnanost, obsegajo mnogo področij in vsebin, med ostalim: kultura poslovnih odnosov in poslovni bonton v luči znotraj osebnega in/ali medosebnega delovanja, estetika prostora in neposrednega okolja, sodelovalnost in timsko delo, komunikacija kot jedro vsakršnega odnosa, fenomeni pozitivne psihologije v vsakdanjem (delovnem) okolju, življenjski optimizem, čustvena inteligenca in razvoj delovnih kompetenc, uvedba mediacije v poslovno okolje doma, skrb za zdravje, vplivi informacijsko - komunikacijske tehnologije na zaposlene in stanovalce in nekateri drugi podprojekti, ki že potekajo.

Direktorica doma in sodelavci imajo vizijo, kakšni želijo biti in kaj želijo spremeniti. Hkrati se zavedajo, da se takšno početje ne bo nikoli zares končalo, predstavlja pa velik izziv. Projekt je kompleksna naloga, ki bogati tako posameznika kot celoto. Svoj »know-how« bom nesebično delila z vsemi zaposlenimi, po potrebi tudi s stanovalci doma in njihovimi svojci ter tako prispevala k razvoju, napredku in lepšem življenju vseh v Domu Ivanka Marič, Bojana Mazil Šolinc ob Savinji.«

34

Ob Savinji

Center za pomoč na domu

Živeti doma - varna izbira ob organizirani pomoči Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares vredno le tisto, kar znamo narediti dobrega zase in za druge. Tako kot val ne obstaja zase, ampak je vselej udeležen v gibanju oceana, ne moremo nikdar izkusiti življenja sami, vselej moramo deliti izkušnjo življenja, ki deluje okrog nas. Kakšno bo naše življenje in kje želimo preživeti svoje življenje v starosti, je pravica vsakega posameznika. Izbire o prostoru bivanja in načinu življenja pa so različne. Zato si prizadevamo, da z našimi občani sodelujemo na različne načine, upoštevajoč njihovo perspektivo življenja, ki upošteva dostojanstvo, enkratnost in avtonomijo vsakega posameznika.

Ljudem, ki se odločijo za institucionalno varstvo, omogočimo kakovostno staranje v domu, vendar vpeto v lokalno okolje. Dejstvo pa je, da se mar-

sikdo ne odloča za življenje v domu. Pogosto ljudje na vprašanje, kje želijo preživeti svojo starost, odgovorijo, da doma v krogu ljudi, s katerimi so preživeli večji del svojega življenja. Zato v okviru Centra za pomoč na domu in Dnevnega centra z namenom ohranjanja življenja v naravnem okolju omogočamo izvajanje storitve pomoč družini na domu (pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, v gospodinjstvu in pri krepitvi socialnih stikov) vsem ljudem, ki potrebujejo pomoč za ohranjanje življenja doma, kljub starostnim ali zdravstvenim omejitvam. Pri tem seveda sodelujemo z vsemi izvajalci v skupnosti, ki prispeva k celotni obravnavi vsakega posameznika. Učinkovitost pomeni organiziranost te storitve vse dni v letu, tudi v popoldanskem in večernem času. Da je ta storitev dostopna občanom Mestne občine Celje,

Center za pomoč na domu

Ko se soočimo z boleznijo, s hudo boleznijo, smo še posebej občutljivi. Človeka se loti malodušje, ko prosi za pomoč, pa mu naštevajo, kateri predpisi in omejitve preprečujejo, da bi lahko učinkovito pomagali. Tudi sama sem imela take izkušnje, dokler nisem dobila Vaše telefonske številke. Tu pa je bilo vse drugače: vzeli ste si čas in poslušali, kakšna je naša stiska; me sami poklicali in me obveščali o tem, kdaj in kako lahko pomagate in ko smo dobili bolnika na dom, smo spoznali, koliko je vredno, da pride pomoč takrat, ko je obljubljena (ne uro ali dve kasneje), da se negovalka prijazno in sočutno približa bolniku, vešče uredi, kar je urediti potrebno, in zraven vedro kramlja s človekom, čeprav je odziv skromen. Gospe, ki opravljajo to delo, so se šolale za druge poklice, najbrž se ni bilo lahko preusmeriti, vendar v njihovem nastopu ni čutiti nobenega razočaranja. Verjamem, da zato, ker čutijo, koliko stisk pomagajo rešiti, koliko hvaležnih bolnikov in njihovih svojcev z veseljem čaka njihovega obiska, prijazne besede in učinkovite nege. Tudi sama sem med njimi in vsak dan znova zadovoljna ob spoznanju, da taka služba in taki ljudje, ki jo tako kvalitetno opravljajo, obstajajo.

(Tovornik Ravbar, 2013) kot tudi občanom sosednjih občin Štore, Vojnik in Dobrna, gre zahvala tudi vsem občinam, ki z višjim deležem financiranja, kot je zakonsko obvezujoče, omogočijo cenovno dostopnost ljudem, kar je izjemno pomembno, saj po ažurnih podatkih (Kožuh Novak, 2014) skoraj polovica starostnikov že doživlja materialno revščino. Življenje v domačem okolju včasih zaradi preobremenjenosti lastnih neformalnih mrež, sorodnikov, prijateljev, znancev lahko vodi tudi v pomanjkanje stikov, zato ponujamo ljudem možnost vključitve v Dnevni center, ki odpira vrata vsem, ki si želijo druženja, vključenost v različne aktivnosti in socialno oskrbo v času odsotnosti svojcev s številnimi medgeneracijskimi povezavami znotraj in zunaj dnevnega centra.

Ko se pogovarjamo s starejšimi, invalidi, ki živijo doma, in jih moje sodelavke obiskujejo vsak dan in

Ob Savinji

35

jim pomagajo pri osebni negi in v gospodinjstvu, se zavemo, kako pomembno je, da si znamo v odnosu vsi skupaj (prispevek vsakega je izjemno dragocen) pričarati nekaj trenutkov sreče. Pri svojem delu smo že kmalu spoznali, da sebe spoznaš v odnosu do drugega in da sreča največkrat pomeni osrečiti drugega. Ljudje mi pripovedujejo, da največ pomeni odnos (tudi če gre za delovni odnos), včasih veliko več kot le opravljeno delo, in da znamo skupaj uživati v drobnih življenjskih trenutkih, ki nam obogatijo naša življenja. In da smo odzivni takrat, ko nas ljudje potrebujejo.

Takrat se zavemo, da je pomembno, da življenja ne vrednotimo samo po uspehih ali neuspehih na svoji poti, ampak po tem, kaj smo doživeli. Rajši sprejmimo vse, kar nam pride na pot. Da znamo zjutraj uživati v nasmejanem obrazu, ki nas zjutraj zbudi in nam pomaga pri osebni negi, toplemu dotiku in razumevajočemu stisku roke, spodbudni besedi, v mali pozornosti. Življenje je tukaj in zdaj, ne tam in potem. Dan, z vsemi radostmi in mukami, ki jih prinese s seboj.

Lahko ga prepoznamo, živimo ali pa ga zamudimo. Zapravljanje življenja v ljubezni, ki je nismo znali dati, v moči, ki je nismo znali za sočloveka uporabiti, v sebični previdnosti, ki nam je preprečila tvegati in nas je sicer obvarovala nevščenosti, velikokrat pomeni, da bomo ostali brez sreče.

Najboljši del življenja so drobna dejanja pozornosti in naklonjenosti, ki nimajo imena in se jih nihče ne spominja.

Ni poti do sreče, sreča je pot. Prepričani smo, da si bomo na poti sreče vsi zaposleni Centra za pomoč na domu in Dnevnega centra tudi v prihodnje prizadevali, da boste v sodelovanju z nami uživali v drobnih stvareh, morda se bomo nekoč skupaj ozrli in spoznali, da so bile za vse nas dragocene in velike.

Naj zaključimo z mislijo izjemnega slovenskega poeta Toneta Pavčka. »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš ob tem nekoga rad.« Simona Žnidarec Demšar

36

Ob Savinji

Za dobro počutje stanovalcev

Model kongruentne odnosne nege Zdravstveno-negovalna služba je del sistema zdravstvenega varstva, ki vključuje ohranjanje zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za bolne ter invalidne vseh starosti. V okviru zdravstvene dejavnosti izvajamo celostno zdravstveno nego, oskrbo in rehabilitacijo za svoje stanovalce. Stanovalcu pomagamo, da uresniči svoj psihični, fizični in sociali potencial v okolju, v katerem živi. Zdravstveno nego in oskrbo izvajamo skladno z izhodišči stroke in uvajanjem novih modelov dela. Ker želimo v naš dom uvajati nove sisteme dela ter se nenehno izobraževati in izpopolnjevati, smo štiri zaposlene Doma ob Savinji Celje januarja letos pričele obiskovati proces izobraževanja na temo »Kongruentna odnosna nega«. Izobraževalni program poteka dve leti, vsako leto v obliki šestih dvodnevnih seminarjev, časovni obseg programa pa je 192 pedagoških ur.

Model kongruentne odnosne nege je leta 1992 razvil Rüdiger Bauer, prvič pa je bil opisan leta 1997.

Sprva se je model uporabljal le v psihiatrični negi, kasneje pa se je pričel uveljavljati tudi v številnih bolnišnicah in domovih za starejše v Nemčiji, Avstriji in Švici. V zadnjih desetih letih se je model ves čas spreminjal in izpopolnjeval, sedaj pa se širi tudi po Sloveniji.

Beseda kongruenca izhaja iz latinščine (lat. congruens) in pomeni skladnost, ujemanje, ustreznost oz. sovpadanje.

V večini socialnovarstvenih ustanov je negovalni model naravnan večini uporabnikov. Model kongruentne odnosne nege pa temelji (namesto na »obravnavi« simptomov in naravnanosti na diagnozo) na skladnem odnosu, ki je bistveni inštrument za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo odnosa med negovalcem in stanovalcem. S pomočjo tega modela ustvarjamo odnose, ki na stanovalca delujejo blagodejno. Negovalci in stanovalci pri tem doživijo učinke in spremembe, ki so jih obo-

ji doslej vselej opisali kot pozitivne. Predvsem se pri tem sproščajo hormoni, npr. oksitocin in dopamin, ter sredstva proti bolečinam, ki jih razvije telo, npr. endogeni opioidi. Te snovi povečujejo zaupanje in motivacijo stanovalcev in negovalcev.

Drugi znaki, ki jih želimo spodbuditi s tem modelom, so boljše počutje, antidepresivni učinki, protibolečinski učinki, boljše celjenje ran in krepitev imunskega sistema. Namen kongruentne odnosne nege je torej ustvariti skladnost med zaposlenimi in stanovalci.

Model kaže v praksi domov za starejše presenetljive učinke pri stanovalcih, predvsem pri tistih, ki obolevajo za demenco. Temelji na pozornosti/ naklonjenosti in dosega pozitivne učinke in spremembe pri posamezniku.

Namen uvedbe kongruentnega odnosnega modela v Domu ob Savinji Celje je ustvariti skladnost (kongruenco) med horizontalno linijo (odnos med osebjem in stanovalci) in vertikalno linijo (odnos v vodstveni hierarhiji) v celotni strukturi ustanove. Kajti dobra nega je odvisna od dobrih medsebojnih odnosov med stanovalci doma in zaposlenimi. Kongruentne odnosne nege ne planiramo vnaprej, ampak je kongruentna odnosna nega vse to, kar počnemo s stanovalcem oz. v odnosu s stanovalcem.

Cilj kongruentne odnosne nege je zagotoviti dobro počutje stanovalca. Uvedba kongruentnega modela nege v ustanovo ni odvisna od kadrovskih in prostorskih normativov ter finančnih zmožnosti, temveč od nas samih. Zaposleni smo namreč tisti, ki dajemo domu bistvo življenja in bivanja.

Karmen Wirth

Za dobro počutje stanovalcev

Ob Savinji

37

V našem Domu delujeta dve gospodinjski skupnosti Maja 2013 smo pričeli z renoviranjem še zadnjih dveh nadstropij v ZNE I, ki sta namenjeni bivanju stanovalcev z obolenjem demence. Čez štiri mesece, septembra, pa smo na teh dveh nadstropjih začeli z uvajanjem koncepta gospodinjskih skupin.

Gospodinjska skupina je prostorska in organizacijska enota, v kateri živi določeno število starostnikov oziroma oseb z demenco, s potrebo po osebni higieni, oskrbi in dnevnih aktivnostih, ki naj bi bile čim bolj podobne tistim, ki jih je starostnik izvajal v domačem okolju (pomembno poznavanje biografije starostnika).

V gospodinjski skupini je za organizacijo gospodinjstva kot tudi za oskrbo stanovalk in stanovalcev pristojna stalna referenčna oseba. Pomembno vodilo pri načrtovanju bivanja oseb z demenco v gospodinjski skupini je dopuščati izražanje njihove volje, individualnih potreb, emocij, želja, svobode gibanja ter občutka, da še zmorejo in znajo.

Dnevno je v gospodinjsko skupino Vijolice vključenih 12 oseb, v gospodinjsko skupino Zvončki pa 14 do 16 oseb. Za te stanovalce skrbi šest do sedem delavk (referenčnih oseb) preko celega dneva.

Kako zgleda njihov dan? Pred zajtrkom v dnevnem prostoru gospodinjske skupine Vijolice in Zvončki potekajo desetminutne aktivnosti v okviru delovne terapije, v dopoldanskem in popoldanskem času pa še druge aktivnosti, kot so: branje dnevnega časopisa, družabne igre (Človek ne jezi se, igranje kart, sestavljanje sestavljank, kviz, reševanje križank itd.), delna priprava zajtrka ali kosila, peka peciva/kruha/potice, izdelovanje okrasne dekoracije, priprava na praznovanje praznikov, obujanje starih običajev ipd. Vse te aktivnosti pripomorejo k ohranjanju in izboljšanju psihofizične kondicije stanovalk in stanovalcev obeh gospodinjskih skupin.

Jasmina Cokan

38

Ob Savinji

Za dobro počutje stanovalcev

Aktivnosti na oddelku zdravstveno negovalne enote II V zdravstveno negovalni enoti II biva 123 stanovalcev. Stanovalci potrebujejo delno ali v celoti zdravstveno nego, oskrbo, rehabilitacijo ali pa samo nadzor. V naši enoti ni nikoli dolgčas, saj si tako zaposleni kot stanovalci prizadevamo zagotavljati kvalitetno življenje.

Na pobudo in željo stanovalcev na nadstropjih vsak ponedeljek izvajamo peko jajc. Dva petka v mesecu sta rezervirana za kino ob sveže pečenih kokicah in coca-coli. Tudi ustvarjanja nam ne manjka, saj kar 2-krat tedensko ustvarjamo razno razne stvari.

Vse skozi si vsi zaposleni prizadevamo izboljšati kvaliteto življenja nepomičnih stanovalcev, ki bivajo v zdravstveno negovalni enoti II. S pomočjo javnih del, ki so namenjena predvsem družabništvu na oddelku, smo ob primernem vremenu peljali naše nepomične stanovalce s posteljo na balkone. Tam so naši stanovalci tudi zajtrkovali oz. kosili, odvisno od želja stanovalca.

Zaposleni preko javnih del so stanovalce vsakodnevno peljali na sprehode oz. so z njimi ustvarjali individualno.

Ker smo v zdravstveno negovalni enoti II sladokusci, si enkrat tedensko sami pripravimo sladice v popoldanskem času, dopoldan pa pridno telovadimo, da kalorije pokurimo.

Vsakodnevno pa se družimo ob kavici ali čaju ali pa tudi odigramo kakšno družabno igro.

Zaposleni želimo s svojo navzočnostjo popestriti življenje stanovalcev. Odprti smo za sprejemanje novih idej, mnenj in predlogov tako stanovalcev kot njihovih svojcev. Če nas želite še bolje spoznati pa nas obiščite, obljubimo vam, da bomo vašega obiska zelo veseli.

Dijana Glavaš

Strokovna razprava

Ob Savinji

39

Predstavitev Doma ob Savinji Celje na 13. Festivalu za tretje življenjsko obdobje

Na 13. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je bil lani v Cankarjevem domu v Ljubljani, sem na okrogli mizi z naslovom Kakovostno življenje v starosti in opolnomočenje starejših, ki jo je vodila dr. Maša Filipovič Hrast iz Fakultete za družbene vede, predstavila praktične izkušnje Doma ob Savinji Celje. V razpravi sta poleg drugih gostov sodelovala tudi dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Kogoj, vodja Enote za gerontopsihiatrijo, Psihiatrična klinika Ljubljana.

Voditeljica je kot izhodišče izpostavila, da je staranje proces, ki se mu nihče ne more izogniti in ki je pogosto povezan z različnimi težavami in boleznimi. Kako se boleznim in težavam navkljub kakovostno starati, ohranjati samostojnost in samostojno odločati o svojem življenju, kako pomembno je opolnomočenje starejših in kakšno vlogo imajo pri tem različni sistemi in akterji izvajanja skrbi za starejše, kako lahko podpiramo in spodbujamo starejše, da sami sprejemajo odločitev o svojem življenju oziroma kako bi to mogli zagotavljati in kakšne so pomanjkljivosti na tem področju, so bila vprašanja, na katere smo sodelujoči na okrogli mizi želeli odgovoriti.

Dom ob Savinji Celje sem predstavila kot ustanovo, ki zagotavlja različne programe in storitve

za starejše, ne samo v Celju, ampak v širši regiji. Zavod nudi celotno paleto storitev v bivalnem okolju in storitev institucionalnega varstva. S pestro ponudbo storitev se skušamo čim bolj približati željam uporabnikov in tako dvigniti kakovost življenja občanov v širšem družbenem okolju. V Domu ob Savinji Celje se zavedamo, da je mesto bivanja starejših v urbanem okolju, kjer se čuti utrip zunanjega življenja, kar daje ljudem še posebno varnost. Prav tako je Dom sredi mesta priložnost za medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljci prihajajo v stik s starejšimi ljudmi, kar daje posebno žlahtnost vsakdanjemu utripu.

Predstavila sem povprečno število uporabnikov institucionalnega varstva, obiskovalcev dnevnega centra, uporabnikov pomoči na domu, število stanovalcev oskrbovanih stanovanj in število uporabnikov pomoči na daljavo ter izpostavila možnost izbire med različnimi storitvami oziroma možnost uporabe več naših storitev, kar ljudem omogoča, da ostanejo dlje časa v domačem okolju.

Bojana Mazil Šolinc

40

Ob Savinji

Dnevni center

Pot do kakovostnega življenja v starosti Dnevni center je prostor, ki odpira svoja vrata vsem starejšim, ki želijo čas preživeti v prijetni družbi s prijetnimi ljudmi. To je okolje, v katerem si prizadevamo, da se naši uporabniki počutijo varne, sprejete in slišane, kar potrjujejo tudi odzivi naših uporabnikov: »Mislim, da je zelo lepo in prav, da se družba organizira tako, da lahko ljudje najdejo nek prostor, kjer se počutijo varne. Sem bolj nov tukaj in počutim se dobro… Še vedno pa je dober občutek, ker veš, da se lahko popoldan vrneš domov.« (g. Knafelc) Vsakdo, ki nas je v desetih letih obiskal, je pripomogel k temu, da dnevni center še vedno zelo aktivno deluje in se razvija. Avgusta smo vstopili tudi v prenovljene prostore, ki so sedaj še bolj prilagojeni našim uporabnikom.

Uporabniki k nam prihajajo različno: nekateri vsak dan, drugi nekajkrat tedensko. Dnevno nas obišče od 22 do 30 uporabnikov, vseh vpisanih pa je 48 uporabnikov. Z nami preživijo nekaj prijetnih uric, ki jih popestrimo z različnimi aktivnostmi. Slednje oblikujemo glede na njihove želje. V zadnjih mesecih se tako veliko posvečamo športnim dejavnostim, pripovedovanju življenjskih zgodb, prepevanju domačih pesmi, miselnim aktivnostim, branju revij in člankov na določeno tematiko, kulinaričnim uricam, kreativnim delavnicam, radi pa si ogledamo tudi kakšen zanimiv film in prisluhnemo različnim potopisnim predavanjem. Dvakrat tedensko z nami z zanimivim programom sodelujejo tudi delovne terapevtke in fizioterapevtka.

Med šolskim letom k nam redno prihajajo otroci iz OŠ Glazija ter drugi prostovoljci, ki smo jih zelo veseli, saj je tkanje medgeneracijskih vezi tako za starejše kot tudi za mlade zelo spodbudno. Obe generaciji namreč potrebujeta stik druga z drugo.

Udeležujemo se tudi različnih prireditev in izletov.

Junija lani smo se tako odpravili na Kozjansko,

letos septembra pa smo odšli na izlet v Mursko Soboto. Z obrazov in besed naših uporabnikov je bilo prepoznati veliko veselje.

V dnevnem centru vsak uporabnik prispeva na svoj način, vsem skupaj pa nam je pomembno, da imamo izkušnjo lepega doživljanja ob druženju. Eden izmed uporabnikov, g. Krošel, je takole opisal svoje doživljanje: » Tukaj mi čas hitro mine. Dobimo vse: razvedrilo, pogovor, hrano, pijačo. Všeč mi je, ker lahko veliko govorimo in obujamo spomine.« Uporabnica, ga. Pipan, pa pravi: »Tukaj občutim sigurnost in varnost, doma pa bi bila sama. Včasih sem zmogla, zdaj pa ne bi mogla več. Med nami vlada dobro vzdušje…« Namen zaposlenih v dnevnem centru je, da spodbujamo starejše k čim večji samostojnosti. Skupaj raziskujemo njihov bogat življenjski svet, odkrivamo zmožnosti, talente in hobije, ki jih imajo, in to vnašamo v naše delo. Posvetimo se vsakemu posebej in vsem skupaj. Delujemo kot skupina, v kateri je vsak posameznik spoštovan in enakovreden.

Smo kot: »… nogometno moštvo, ki se drži in povezuje skupaj,« povzame naš uporabnik, g. Kaučič.

Lavra Požek

Zdravo življenje

Ob Savinji

41

Usposabljanje za življenjsko uspešnost Od 18. februarja do 19. aprila 2013 se je izvajal projekt z naslovom Usposabljanje za življenjsko uspešnost – razgibajmo življenje z učenjem, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V tem projektu sem se osredotočila predvsem na vadbo starejših oseb.

Zame je bil to velik korak, saj sem prvič samostojno vodila vadbo v tej starostni skupini. Na podlagi znanja pridobljenega na fakulteti in drugih virov sem sestavila 20 različnih vadb. Vadbe so bile različne, zanimive in zabavne ter takšne, da so udeležencem pomagale pri prevenciji sarkopenije (usihanja mišične mase) ter koordinaciji.

Začetke mi je olajšala fizioterapevtka Fani Žnuderl, ki mi je odprla vrata v razumevanje oskrbovancev, njihovih gibalnih omejitev itd. Z udeleženci pro-

jekta sem navezala dobre odnose. Vsi so se zelo trudili, redno hodili na vadbo in intenzivno vadili.

Mnogi so izboljšali svojo kondicijo in pridobili na kvaliteti življenja. Trdo smo delali, a smo se tudi zabavali.

Sama sem odkrila v sebi veselje do dela s to starostno skupino, mnogi udeleženci pa veselje do telesne aktivnosti. Še enkrat hvala vsem, ki so omogočili, da se je ta projekt izvedel.

Posebna zahvala gre tudi udeležencem, ki so lahko s svojo voljo do življenja, vztrajnostjo ter neutrudljivostjo navdih ter zgled mnogim.

Maruša Dovnik

42

Ob Savinji

Nasveti

Kako lahko preprečimo padce?

»Ne nehamo se igrati, ker smo se postarali; postaramo se, ker smo se nehali igrati.« George Bernard Shaw

Padce v starosti je mogoče zmanjšati za polovico, če posameznik zdravo živi in vzdržuje svojo gibalno kondicijo. Prav tako jih je mogoče zmanjšati, če za vsakega posameznika na podlagi njegovega stanja in okolja ocenimo verjetnost, da bo padel, na podlagi katere se sprejmejo primerni ukrepi.

Padcem so izpostavljeni tisti starejši, ki se premalo gibljejo in zanemarjajo svoje gibalne sposobnosti. Zadržujejo se doma v neprimerno urejenem stanovanju za starostnika, jedo enolično hrano, so neprimerno obuti in oblečeni, preveč kadijo, uživajo preveč alkohola, so slabokrvni, imajo oslabljene mišice, boleče sklepe, osteoporozo, imajo kronične bolezni ali stanja, ki vplivajo na gibljivost in ravnotežje. Imajo moten utrip srca, zvišan ali znižan krvni tlak, so iz različnih razlogov podvrženi vrtoglavicam, jemljejo veliko zdravil, med njimi sredstva za pomirjanje in uspavala, slabo slišijo in vidijo, so nesrečni, osamljeni in depresivni.

Veliko manj padcev je med starostniki, ki se zavedajo nevarnosti, povezanimi s padci, vzdržujejo

mišično moč in ravnotežje, poznajo zaščitno hojo ter vaje v padanju in vstajanju. Spremljajo gostoto svojih kosti, zdravijo osteoporozo, imajo zdravo in raznoliko prehrano, v sožitju s kroničnimi boleznimi zdravo in aktivno živijo, jemljejo malo zdravil in nobenih pomirjeval ali uspaval. Imajo pravilna očala in slušni aparat, so primerno obuti in oblečeni, živijo v prilagojenih stanovanjih za varno starost, imajo družbo in so socialno aktivni.

Kaj torej storiti? Primerna telesna vadba prinaša poleg telesnih koristi tudi druženje in razvedrilo.

Ker se pomena gibanja dobro zavedajo naši stanovalci in obiskovalci Dnevnega centra, se zelo radi vsakodnevno vključujejo v preventivno telesno vadbo, ki smo jo letos popestrili z novim telovadnim orodjem za starostnike LAPPEST. To orodje je razširjeno po vsem svetu in je izdelano po najvišjih evropskih standardih kakovosti.

Fani Žnuderl

Pogovor s stanovalko Melito Cverle

Ob Savinji

43

»Tu sem presrečna«

Ko gospo vprašam, če je pripravljena na kratek intervju za domski časopis, niti za trenutek ne okleva. Odnesem ji pripomočke, s katerimi ohranja svojo fizično kondicijo. Z nasmehom na obrazu me sprejme že na vratih sobe in me povabi, naj prisedem. Vprašam jo, če mi zaupa svojo življenjsko zgodbo. V roke prime žogo, da bi začela z vajami in me pogleda. »Ne bom začela z otroštvom, da ne bom predolga,« mi reče in začne pri upokojitvi.

Zaposlena v Novi Ljubljanski banki, se je leta 2000 predčasno upokojila. V tem obdobju ji ni bilo z rožicami postlano. Tri leta pred upokojitvijo je ovdovela, po skrbi za bolnega moža pa je skrbela še za svojo dementno mamico. Živela je v stanovanju v Celju, hišo, ki sta jo z možem zgradila v naravi Zgornje Savinjske doline, pa je zaradi težkega vzdrževanja prodala. A vedno so bile ob njej njene največje vrednote: dve hčeri (dvojčici) in vnukinja. »To je moja družina,« pove. Šest let po upokojitvi si je zlomila nogo, leta 2009 jo je zadela možganska kap, dve leti kasneje pa si je pri padcu poškodovala še glavo. Tako je pristala na invalidskem vozičku, v tretjem nadstropju bloka, brez dvigala. A na vse to pove: »To je za mano.

Dokler mi je še dano, moram biti dobre volje!« Njena hči je pustila službo in skrbela zanjo. Ni je želela poslati v dom, zato se gospa sama poda v boj za prosto mesto v domu, da jo razbremeni. Po dveh letih in pol v čakalni vrsti je novembra 2012 prišla v Dom ob Savinji Celje. Hči ji še vedno reče: »Mami, pejd domov,« a ona ji odgovori, da je sedaj tukaj doma.

Pohvali se, da je že po treh tednih dobila svojo sobo in balkon, s katerega rada opazuje spodnje oddelke in prijaznost osebja. »Tu sem presrečna.

Vsi so tako dobri, jaz pa sem dobra z njimi. Vedno sem potrpežljiva in ne tečnarim. Če bi bila še zaposlena, ne bi mogla zdržati vašega tempa,« mi reče.

A pogovor naju vseeno odnese v čas otroštva. Pove, da je že od nekdaj dobrovoljna in rada v družbi. Da nikoli ni imela treme in se je vedno znala postaviti zase. Tako pri svojih 66 letih, ki jih dobro skriva, ostaja zvesta sebi in s svojim pozitivizmom lepša trenutke sostanovalcem in zaposlenim.

Katja Jezernik

44

Ob Savinji

Dogodki

Športno – družabno srečanje Letos smo bili na vrsti, da organiziramo športno-družabno srečanje domov Celjske regije. Srečanje je potekalo v našem sončnem parku v četrtek, 12. junija od 10. ure dalje. Udeležilo se jih je trinajst ekip, pripravljenih na igro. Začeli smo s kulturnim programom in pozdravnim govorom gospe direktorice, ki je srečanje tudi svečano otvorila s spustom balonov v zrak. Igre so potekale v štirih disciplinah: met obročkov, piramida, kegljanje, štiri v vrsto. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, svoje je prispevalo tudi sončno vreme. Po končanem boju je sledilo kosilo v jedilnici in razglasitev rezultatov. Vse ekipe so dobile lepo priznanje, najboljša pa pokal v trajno last. Naši ekipi se je pokal kljub borbenosti izmuznil za las, končali smo na drugem mestu. Za dobro razpoloženje je poskrbel Gregor, ki nas je navdušil tudi za ples. Prišel pa je tudi čas slovesa in povabilo na srečenje, ki bo prihodnje letu v Rogaški Slatini. Športni pozdrav!

Zdenka Zemljak

Izleti

Skrivnostni izlet na Kozjansko V sredo, 10. julija smo se s stanovalci odpravili na izlet na Kozjansko, kjer smo si ogledali zdraviliški kompleks term Olimia v Podčetrtku, samostan in lekarno Olimje ter si privoščili kosilo na Jelenovem grebenu.

Ob toplem vremenu in prijetnem vzdušju smo skupaj nazdravili naši 40-letnici.

Romanje na Brezje V četrtek, 8. maja smo odšli na romanje na Brezje, kjer smo prisostvovali skupni maši in prejeli blagoslov.

Naredili smo skupinski posnetek pred baziliko Marije Pomagaj, se okrepčali s kavico in odšli polni lepih vtisov domov.

Romanje na Ptujsko Goro Stanovalci in zaposleni Doma ob Savinji Celje smo 10. septembra 2013 romali na Ptujsko Goro.

Po končani sv. maši nas je sprejel pater, ki nam je razložil zanimivo zgodovino cerkve, ogledali smo si tudi obzidje cerkve z ohranjenim južnim obrambnim stolpom, sramotilni steber – pranger, kip slepe deklice, ki z dvignjeno roko nad očmi gleda proti svetišču.

Na koncu tik pred odhodom smo naredili skupinski posnetek romarjev in odšli nazaj proti domu.

Ob Savinji

45

46

Ob Savinji

Izleti

Skupinski izlet v Mursko Soboto V četrtek, 11. septembra smo odšli na izlet v Mursko Soboto. V Dobrovniku smo si ogledali Svet orhidej, kjer jih vzgajajo in imajo čudovit tropski park. Na povabilo direktorja in Doma starejših Rakičan smo si ogledali njihov dom, tam pa so nas pogostili z dobrim kosilom. Kljub deževnemu vremenu smo se imeli prijetno, utrujeni pa smo se vrnili domov.

Z ladjico po Šmartinskem jezeru Polni dobre volje smo se v upanju na lepo vreme odpravili na Šmartinsko jezero.

Vreme se je obrnilo v našo prid in ko smo se varno vkrcali na ladjico, se je pred nami odprl čudovit razgled. Opazovali smo naravo, srečali skupino labodov, se okrepčali s kavico in ob prijetnem klepetu prepluli Šmartinsko jezero po dolgem in počez.

Izlet stanovalcev z vozički - Mozirski gaj V petek, 10. maja, smo stanovalce na invalidskih vozičkih odpeljali na izlet v Mozirski Gaj. Na začetku smo pri vstopu v park ob prečudovitem cvetnem aranžmaju naredili skupinsko sliko, da nam bo lep spomin.

Ob ogledu vseh cvetočih rož in grmičev, lepih in bogatih aranžmajev smo prehodili celoten park, veliko smo se slikali in se smejali.

Izleti

Ob Savinji

Izlet stanovalcev v Logarsko dolino V sredo, 19. junija 2013, smo se s stanovalci z oddelka s povečano pozornostjo odpeljali na izlet v Logarsko dolino.

Varno smo prispeli do hotela Plesnik, kjer nas je prijazno sprejelo tamkajšnje osebje. Namestili smo se na teraso pred hotelom in uživali v čudovitem razgledu na Kamniško-Savinjske alpe in lepoti Logarske doline.

Ogledali smo si slap Palenk, ki se nahaja tik nad hotelom Plesnik.

Domov smo se vračali z dobro voljo, nasmehom na obrazu in hvaležni za lepo vreme.

Ljubca moja O ja, o ja, o ljub'ca moja A si se kaj dobro naspala, Odpiraj, odpiraj mi kamrico zdaj, Nocoj bova slovo jemala.

O kaj pa si prišel ti k men' po slovo, Saj ti nisem nič žal'ga storila, Saj bila sem vedno le tvoje dekle, Le tebe sem zvesto ljubila.

Ljubila si me, pa me nisi zares, Poleg mene si druge štem'ala.

O kol'ko večerov pod oknom sem stal A ti si pa z drugim kramljala.

Oh zdaj, oh zdaj pa ni več tako, Odrajžal bom v tuje dežele.

Kjer ptički prepevajo, kratek čas delajo, Tamkaj bo moje veselje.

47

48

Ob Savinji

Recept za dober tek

Kokosova potica Sestavine: Kvašeno testo: 60 dag mehke moke 5 dag svežega kvasa 7 dag kakava 8 dag sladkorja 8 dag masla 3 kom rumenjake 3 dcl mleka 2 žlici ruma 1 zavitek vanilin sladkorja malo soli, limonina lupina Nadev: 5 dcl sladke smetane 40 dag kokos moke 20 dag sladkorja 5 dag masla 1 zavitek vanilin sladkor 3 jajca in 3 beljaki od kvašenega testa malo ruma, limonina lupina

Postopek priprave Kvašeno testo: V skledo vsujemo moko in na sredini oblikujemo jamico, v katero vlijemo toplo mleko in vanj nadrobimo kvas. Pustimo, da vzhaja. Medtem stopimo maslo, ki mu primešamo sladkor, vanilin sladkor, ščepec soli, rum, rumenjak, kakav in drobno naribano limonino lupino. Vso to mešanico dodamo v skledo ter zamesimo testo, ga pokrijemo in pustimo vzhajati približno pol ure.

Nato ga tanko razvaljamo, enakomerno premažemo z nadevom, zvijemo in damo v namazan pekač z margarino, po kateri posujemo malo drobtin, pustimo v pekaču, da vzhaja.

Pečemo približno 1 uro, na 160 do 170 stopinj.

Nadev: V skledo damo sestavine kokos moko, sladkor, vanilin sladkor, malo ruma, limono lupino. Sladko smetano zavremo in z njo prelijemo sestavine ter enakomerno zmešamo. Ohlajeni mešanici dodamo tri rumenjake in sneg iz šestih beljakov.

Hermina Lubej

Investicije

Pridobitev dveh novih aparatov v enoti prehrane V letu 2014 smo v mesecu maju zamenjali dotrajano prekucno ponev - frima z novo, v mesecu septembru pa še pečico za pečenje in kuhanje - parnokonvecijski aparat.

Večnamenska prekucna ponev ima široko uporabnost in fleksibilnost na majhnem prostoru in z različnimi hitrostmi. Frima lahko nadomesti kotel ali fritezo in omogoča hitrejšo pripravo hrane. Dovaja le toliko potrebne energije, kolikor jo je potrebno za določeno količino živil.

Termična priprava jedi v parnokonvekcijski pečici je močno povezana s kuharjem, ki pripravlja posamezno jed, da jo ustrezno usmeri. Po celotni pečici je enakomerna in intenzivna razporeditev vročine, zraka in vlage. Potek priprave se nenehno nadzoruje z občutkom in se prilagodi vsaki posamezni jedi. Minimalizira porabo energije, vode, prostora in časa za termično obdelavo živil. Zagotavlja kakovost jedi in samodejno porabo kemičnih sredstev za čiščenje glede na stopnjo umazanije.

Hermina Lubej

Ob Savinji

49

50

Ob Savinji

Pevski zbor Sončnice

Naš pevski zbor zaposlenih je zmagal na tekmovanju Domski pevski zbor je v maju 2014 zasedel prvo mesto s pesmijo Vrata na stežaj (Vlado Kreslin) v Mariboru na 21. reviji pevskih zborov stanovalcev in 16. reviji pevskih zborov zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji. Na fotografiji so pevke in pevci Doma ob Savinji Celje skupaj z direktorico Doma ob Savinji Celje Bojano Mazil Šolinc.

Sončnice so z veseljem zapele tudi predsedniku države in ostalim visokim gostom.

Ob Savinji

Informacije

03 427 95 00

Direktorica – Bojana Mazil Šolinc

03 427 95 02

Glavna sestra – Karmen Wirth

03 427 95 08

Socialna delavka – Mateja Škrinjar

03 427 95 06

Računovodkinja – Sabina Rakuša

03 427 95 15

Vodja Centra za pomoč na domu – Simona Žnidarec Demšar

03 427 95 24

Vodja prehrane – Hermina Lubej

03 427 95 30

Center za pomoč na domu

03 427 95 26

Dnevni center

03 427 97 40

Specialist nevrolog

trikrat mesečno

Specialist internist

dvakrat mesečno

Specialist fiziater

dvakrat mesečno

Splošni zdravnik

vsak dan v delovniku

Fizioterapija

vsak dan na oddelku in v prostorih fizioterapije

Telovadba

vsak dan ob 12.00 uri

Delovna terapija

vsak dan na oddelku in v prostorih delovne terapije

Kreativna delavnica

ponedeljek, petek ob 10.15 uri, sreda ob 13. 00 uri

Skupina za mnenja in predloge glede prehrane

ponedeljek ob 9.00 uri

Urica za računalnik

petek ob 14.00 uri

Vaje pevskega zbora stanovalcev

četrtek ob 16.00 uri

Knjižnica

petek ob 13.00 uri

Dobro jutro: branje časopisa

vsak dan ob 9.00 uri

Športna skupina

torek ob 11.00 uri

Gospodinjska skupina Zvončki in Vijolice

vsak dan dopoldan in popoldan

Skupine za samopomoč:

Šmarnice – vsaka sreda ob 10.00 uri Sončnice – vsak torek ob 13.15 uri Škrjančki – vsak četrtek ob 13.00 uri Planike – vsak četrtek ob 10.00 uri Modrijanke – vsak četrtek ob 13.00 uri Literarna skupina »Beseda, besede« – ponedeljek ob 9.45 uri

Frizerski salon

ponedeljek, sreda, petek od 10.00 – 15.00 ure

Frizer oddelek

torek in četrtek od 7.00 – 15.00 ure ponedeljek, sreda, petek od 7.00 – 10.00 ure

Sveta maša

petek ob 11.00, nedelja ob 16.00 uri

Center za pomoč na domu

vsak dan pomoč na daljavo z vlogo kontaktne službe dostava kosil na dom, pomoč na domu od 7.00 – 22.00

Blagajna

vsak dan od 8.00 – 11.15 ure ob torkih od 14.00 – 17.00 ure

info

Dom ob Savinji Celje

51

Srečno!

2015