EOL 98

Specializirana revija za trajnostni razvoj

98

embalaža okolje logistika

april 2015

Predelava bioloških odpadkov Kompost je tržna priložnost, a zakonodaja je ovira

Ločeno od izdelka je embalaža problem, sicer je rešitev Bo Natura 2000 po novem priložnost, ali še vedno cokla razvoja Gospodarstvo zna ločevati, a nov korak je zapiranje snovnih tokov Priprave na gradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini po načrtu Študentje v praksi spoznavajo prave izzive gospodarstva

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

3.

Vabljeni na iZJemno AkTUALni 3. Zeleni forum

gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma Torek, 12. maj 2015, od 9.00-15.00 ure, kristalna palača, BTC Častni pokrovitelj 3. Zelenega foruma je predsednik vlade rs.

iz programa: Zeleni razvoj in zeleno gospodarstvo: Kje smo in kaj hočemo?

• Zelena reforma – nova razvojna paradigma slovenije (mag. Vanesa Čanji, Zelena Slovenija) • izhodišča zelene proračunske reforme (mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance) • prehod na zeleno rast gospodarstva in okoljski cilji (mag. Tanja Bogataj, MOP) • Ali je reformirana skupna kmetijska politika bolj zelena? (mag. Tanja Strniša, MKGP) • (ne)trajnostni okoljski davki in subvencije (Vida Ogorelec, Umanotera) Kakšna bo zelena razvojna reforma Slovenije?

• energija in zelena rast gospodarstva (Aleksander Mervar, Eles) • program Ure in izzivi v praksi (dr. Vlasta Krmelj, Energap) • položaj in razvojne priložnosti lesnopredelovalne industrije (Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije GZS) • Trendi v razvoju in uporabi lesnih produktov v sodobnem trajnostnem gradbeništvu (dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje) • reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo (Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS) • železniški promet – prednost v razvojni strategiji države (Dušan Mes, SŽ) • Finančna perspektiva 2014–2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanje (Marjana Dermelj, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) • Vloga sid banke pri projektih trajnostnega razvoja (Roman Rojc, SID banka d.d.)

• Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? (dr. Bogomir Kovač) Udeležba je brezplačna. obvezna je prijava na info@zelenaslovenija.si.

Partnerji:

medijski sponzor:

Sponzorja pogostitve:

Zelena slovenija® Fit media d. o. o., kidričeva 25, si-3000 Celje | info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700 | www.zelenaslovenija.si

Promocija

Organizator:

ako je Slovenija začela odpirati vrata za sredstva iz nove finančne perspektive 2014-2020 in kako je začela črpati sredstva za prednostne projekte? Odgovor bo, upam, dala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na 3. Zelenem forumu.

Tam bo predstavljen spekter mnenj, kakšna naj bo zelena rast gospodarstva in kakšna naj bo zelena razvojna reforma Slovenije, a ne le nasploh in bolj počez, kot je zdaj v navadi.

P

ravzaprav bi zvočnost zdajšnjih razprav o strategiji pametne specializacije 20142020 in o osnutku nacionalnega reformnega programa 2015-2016 drugače odmevala, če ne bi doživljali reprize razvojne in duhovne jalovosti, tako značilne za različne ravni odločanja v državi. Niti nekaj svetlih statističnih žarkov o rasti BDP, ki sicer niso porok trdne zgodbe o uspehu, očitno ni dovolj, da se začno trgati jeklene pajčevine zavožene razvojne politike in da se začne risati nove razvojne razglede. Ni dovolj konkretnih predlogov, kako in kje odpirati nova delovna mesta in kako podpreti zeleno rast gospodarstva. Kako in kje ustvarjati novo vrednost in nove vrednote drugačne Slovenije. In ne, kako bomo namesto pokopanih firm in prodane državne srebrnine napisali scenarije za nove razvojne svetilnike in omogočili temelje za nova, visokotehnološka podjetja. Bolj se krešejo iskre na odru in za zavesami o prodaji državnih podjetij. In bolj se oziramo v Bruselj, ali ustrežemo zahtevam, kot pa da s konkretnimi odločitvami vzpostavljamo novo, konkurenčno Slovenijo na globalnem trgu.

P

oglejmo. Razvoj in naložbe so v veliki meri odvisne od sredstev iz Bruslja. Toda še vedno se ne ve, kako bo Slovenija do konca leta počrpala sredstva iz stare perspektive 2007 – 2013. Vendar samo pogled na številke ne bo dovolj. Morda bo dodatno streznitev, kako se razvojno Slovenija bogati z evropskimi sredstvi, spodbudila predvidena nacionalna uredba o koriščenju sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020.

T

oda kdo bo pripravil strokovno interdisciplinarno oceno, kako uspešno je Slovenija z evropskimi in lastnimi sredstvi začela spreminjati svojo razvojno identiteto?

foto: Rok Tržan

Z

akaj? Zato, ker na zagon nove finančne perspektive 2014-2020 še čakamo.

Razpisov in potrditev prednostnih projektov še ni. Najbolj kritični so prepričani, da sredstev za projekte ne bo pred letom 2016, verjetno pa še pozneje ne. Slovenija naj bi s tem letno izgubljala skoraj 700 milijonov evrov. Čeprav ta črnogledost ni povsem upravičena, drži, da Strategije pametne specializacije še ni in da je najbrž še ne bo do poletja.

K

ako je to mogoče in kako to, da po tistem, ko je prvi predlog Bruselj zavrnil, preveč grčavo uradništvo ni reagiralo drugače? Več držav članic EU je dokument sprejelo.

K

oga torej zanima, se pravi koga ne zanima razvoj Slovenije? Kdo v Vladi RS je odgovoren za ta zamik, ko pa se dobro ve, kakšen vir kapitala pomeni bruseljski denar za naložbe? Kako to, da zaradi tega ni prišlo do izredne seje Vlade ali Državnega zbora? Pri strateškem dokumentu o pametni specializaciji ne gre le za zamudo pri pripravi dokumenta.

Gre za razvojne prioritete, za domače vire in znanje, za razvojno prenovo države. In kje je strategija zdaj?

P

ravzaprav še kar v oblakih razprav. A Slovenija potrebuje konkretizacijo pri projektih in začetek razvojne ozdravitve, še posebej, ko gre za domače vire, vodo, les in vitalne naložbene projekte, železnico, Luko Koper, naložbe v pametno industrijo in pametna omrežja. Prednostna področja, kaj za premike na nove tirnice zelene rasti potrebuje Slovenija, vendarle poznamo. Ali je torej ta zamik, ki Slovenijo pušča na polževih poteh, upravičen?

E

nak, za Slovenijo eksistenčen izziv, je Natura 2000, o čemer pišemo v tej številki, saj je vlada sprejela Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020. Kaj pa program razvojnih vložkov na ta območja?

K

am Slovenijo neogibno pelje ta neizmerna lahkotna neprožnost in kratkovidnost, ki ne zna na državni ravni povezati vseh, zlasti pa vladne ravni, gospodarstva in nosilcev znanja, za prepotrebni operativni načrt zelene razvojne ozdravitve Slovenije? Z izmerljivimi cilji na kratek rok.

K

aj mislite, kje je zveza med Prešernovim verzom in razvojem Slovenije?

Jože Volfand, glavni urednik

april 2015

K

Zelena rast, nova delovna mesta, novi nosilci razvoja, drugačno upravljanje domačih virov.

Uvodnik

dor misli, da razvoj države, Strategija pametne specializacije, Natura 2000, reformni programi in poezija nimajo nič skupnega, se moti.

EOL

Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duha …

K

3 98

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Prava usmeritev so embalažni izdelki z višjo dodano vrednostjo

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Energetika Ljubljana), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, april 2015 Naklada 2.200 izvodov

10 Potrošnik pri embalaži vedno pričakuje priročnost in kakovost 12 Ločeno od izdelka je embalaža problem, sicer je rešitev 16 V Slovenijo prihaja švicarski ponudnik fleksibilne embalaže 17 Trajnostni razvoj osrednja tema sejma IPACK-IMA 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 23 Kompost je tržna priložnost, a zakonodaja je ovira 26 Bo Natura po novem priložnost ali še vedno cokla razvoju?

28 Zakon o prostorskem načrtovanju bi moral upoštevati vizijo razvoja 30 Gospodarstvo zna ločevati, a nov korak je zapiranje snovnih tokov

sebina

4 98

EOL

Impresum

Revija je brezplačna.

32 V turistični sezoni morajo prevzeti odpadke tudi dvajsetkrat na teden

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

34 Zaplet z naložbo zahteva premišljeno, hitro rešitev

36 Odnos do reciklaže boljši, a ovir je še vedno preveč 39 Z zaposlenimi razvili mrežo ambasadorjev trajnostnega razvoja po vsem svetu Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

42 S posebnim oknom v inovacijsko ligo prvakov EU 44 Priprave na gradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini po načrtu 48 Vsak obiskovalec iz našega paviljona s petimi zrni ajde 50 Mednarodni mladinski parlament o tem, kaj se dogaja v zelenih Alpah 51 Zelene navade

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Študentje v praksi spoznavajo prave izzive gospodarstva 54 Pošta Slovenija uvaja več novosti pri oddaji poštnih pošiljk 56 Največji izziv sta nabavna in distribucijska logistika

april 2015

58 S projektom CO-EFFICIENT do logistične optimizacije

Pokrovitelj 98. številke:

Fotografije: arhiv proizvajalcev

5 98

EOL

Inovacije so zabavne. Dokaz za to je embalažno podjetje Eggs Posure, ki sta ga ustanovila Dutch Twinpack BV in danski proizvajalec živil Hedegaard Foods A/S. Novo podjetje želi razviti kreativne embalažne koncepte za industrijo jajc. Njihova zadnja inovacija je izdelek Eggyplay®. Izdelek je dvoje v enem, embalaža in trajnostna igrača. Embalaža se med seboj spaja kot zidne opeke, se popolnoma ujema kot velike kocke. Ure zabave za otroke so zagotovljene. Barvne kartonske škatle za jajca so narejene iz plastike, v štirih, svetlih barvah. Otroci jih obožujejo, saj so idealne za gradnjo utrdb, stavb ali igralnih hišic. Kakšni so pogoji, da je igrača lahko potrjena kot igrača za ponovno uporabo in da lahko pridobi CE certifikat? »Naš Eggyplay® karton mora biti testiran za pranje v pomivalnem stroju in odporen na visoko temperaturo, vlago in detergente,« pojasnjuje Mette Due Andersen, direktorica marketinga pri HEDEGAARD foods A/S. Zakaj je embalaža okolju prijazna? Igrača ima dvojno funkcijo, ne vrže se je stran, ko prinesete jajca domov, temveč je potem uporabna kot igrača. Embalaža za jajce je izdelana iz 100 % reciklabilnega polipropilena (PP05), poleg tega Eggyplay® karton tehta manj kot tradicionalna embalaža za jajca. Zaradi pametnega dizajna zavzame polovico prostora manj kot navadna embalaža, tako je tudi logistika učinkovitejša.

Sprememba v slovenjegraški komunali

V javnem komunalnem podjetju Slovenj Gradec je po direktorju Edvardu Pušniku, ki se je upokojil, prevzel direktorske naloge Jožef Dvorjak. V podjetju je bil vodja enote komunalne oskrbe.

Znani prejemniki Evropske poslovne nagrade za okolje »Vedno večje število podjetij v Evropi spoznava, da je okoljevarstvo ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti,« je pojasnila Karmen Vella, komisarka za Okolje, pomorstvo in ribištvo, na podelitvi Evropskih poslovnih nagrad za okolje. Nagrada kaže, da lahko podjetje z zelenimi inovacijami izboljšuje svojo konkurenčnost in je hkrati odgovorno do okolja.

Nagrajenci 2014/15 so: Eczacibasi Yapi Gerecleri (TR), proizvajalec keramičnih izdelkov za kopalnico (kategorija vodstvo); EcoNation (BE), podjetje svetlobne rešitve (kategorija izdelki in storitve); Daimler AG (DE), proizvajalec avtomobilov in motorjev (kategorija inovacija procesa); Interface Nederland BV (NL), diizajner in proizvajalec talnih oblog (mednarodna poslovna korporacija); Red Electrica de Espana (ES), električni operater (kategorija biodiverziteta in poslovanje).

Vir: Environment for Europeans (no 55)

Donar na sejmu v Milanu Donar, mlado slovensko pohištveno podjetje se je predstavilo na milanskem pohištvenem sejmu z izvirnimi rešitvami za opremo delovnih in javnih prostorov. Na sejmu, ki je bil letos prednostno namenjen designu in tehnologijam v inovativnih rešitvah delovnih prostorov, so razstavili serijo modularnih prostorskih rešitev z vgrajeno tehnologijo Blatnik. Sestavljajo jo stol Blatnik Chair z vgrajenimi zvočniki in Air Play tehnologijo, večnamenski konferenčni prostor Room-inRoom in sestavljivo sedežno pohištvo Oper Source. Direktor podjetja Donar je Matej Feguš, ki pravi, da delovni prostori danes niso več pisalna miza, stol in konferenčna soba.

april 2015

Luksuzne vinarje in proizvajalce ekskluzivnih žganih pijač moti zloraba uporabljenih steklenic. Velikokrat se namreč zgodi, da so le-te ponovno napolnjene s cenejšim vinom/ žganjem, kar meče slabo luč na blagovne znamke. Podjetje Tesa BevSeal je zato izdelalo zaščito za blagovne znamke vinarjev in destilirnic, ki varuje pred ponovnim polnjenjem praznih steklenic, ponarejanjem in preprodajo na sivem trgu. Nov izdelek je podjetje predstavilo marca v Franciji. Tesa scribos združuje več varnostnih tehnologij, ki so del blagovne znamke BevSeal. Varnostni pečat je na vrat steklenice prilepljen tako, da je pokrovček težko odstraniti in originalno steklenico ponovno napolniti. Pečat povezuje vrat s steklenico. Odstrani se ga lahko le z uporabo vročih ali mrzlih temperatur.

Ko steklenico odpreš, je varnostni pečat uničen. Potrošnik lahko takoj vidi, ali je bila steklenica ponovno polnjena. Druga zaščita je kodiranje. Vsak varnostni pečat ima kodo, ki je večkrat natisnjena na vidnih in nevidnih mestih. Koda je vtisnjena s posebnim laserskim litografskim procesom, ki zagotavlja zaščito pred ponarejanjem. Avtentičnost lahko preverite tudi s pametnim telefonom. Mobilna aplikacija poenostavi postopek verifikacije avtentičnosti vsem potrošnikom, trgovcem na debelo in carinikom. Čitalec QR kodo odčita, telefonska aplikacija kodo posreduje v bazo podatkov. Baza podatkov interaktivno preveri avtentičnost kode. Tesa tehnologija ponuja tudi zaščito pred preprodajo na sivem trgu, saj lahko s pomočjo »Zaupaj in sledi« protokola izsledite pot originalne steklenice po celotni nabavni verigi.

Inovativna embalaža za jajca, ki je tudi igrača

Jožef Dvorjak

Vinarji hočejo zaščito pred ponarejanjem

foto: arhiv podjetja

Novosti

Kratko, zanimivo

6 98

EOL

Kratko, zanimivo Na Ekokvizu najboljši učenci OŠ Dravlje Na Ekokvizu 2014-2015, tekmovanju v ekoznanju, se je pomerilo 3.927 osnovnošolcev iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa OŠ Dravlje.

Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ France Prešeren Maribor, tretje pa ekipa OŠ Ljubečna.

Zmagovalnim ekipam je Telekom Slovenije, ki je že sedmo leto zapored soorganizator Ekokviza, predal tudi donacije za ekonaložbe v skupni višini 5.000 evrov.

Tričlanske ekipe so sestavljali šestošolci, sedmošolci in osmošolci. Letošnja tema z naslovom »Energija iz narave« je bila razdeljena v tri tematske sklope, ki so obravnavali čebele in medonosne rastline, les ter energijo. Celotno učno gradivo je bilo objavljeno na spletni strani http://eko.telekom.si.

Na letošnjem kvizu je sodelovalo 1.309 ekip iz 152 osnovnih šol. V finale so se uvrstile ekipe OŠ Domžale, OŠ Majde Vrhovnik, OŠ Dravlje, OŠ Dušana Bordona Semedela Koper, OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Dobova, OŠ Ljubečna, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Janka Padežnika, OŠ Franceta Prešerna Maribor, OŠ Puconci in OŠ Naklo. Organizator Ekokviza je program Ekošola, ki ga izvajata v okviru Društva DOVES – FEE Slovenia.

Gorenje prodaja Surovino Gorenje prodaja večinski lastniški delež v družbi Gorenje Surovina, ki je eno najuspešnejših reciklažnih podjetij v Sloveniji in je del divizije Ekologija, energetika in storitve v skupini Gorenje. Ta divizija v strukturi prihodkov skupine Gorenje ustvarja okrog 20 %, še pred leti pa je imelo Gorenje z njo velike načrte in nekateri menijo, da prodaja svojo srebrnino.

Kot kaže, bo v Skupini Gorenje prodano tudi podjetje Publicus, ki se ukvarja s komunalnimi odpadki, vendar kupec ni iz tujine.

Gorenje se za prodajo večinskega lastniškega deleža v družbi Gorenje Surovina pogaja s poljsko družbo Elemente Holding SA. Gre za vodilno poljsko podjetje na področju zbiranja in predelave kovin. Poljaki imajo svoja podjetja na Slovaškem, Litvi in v Turčiji. Pogajanja naj bi končali v kratkem. Za nakup podjetja Gorenje Surovina se je zanimal tudi Holding Scholz, ki je lastnik Dinosa.

Dan trajnostne gradnje

april 2015

Novosti

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo je s podjetjema CBD in Eutrip in v sodelovanju z Zeleno Slovenijo pred dnevi pripravilo Dan trajnostne gradnje v Savinjski regiji.

Strokovno-izobraževalni dogodek, ki je bil brezplačen, je bil namenjen predstavitvi aktualnih tem in izkušenj s področja trajnostne

Omejena serija aluminijastih stekleničk za Coca Colo Coca Cola letos praznuje stoto obletnico, danes zagotovo ikonične steklenice Coca Cola. Da bi obeležili ta pomemben mejnik, so v sodelovanju s podjetjem Ardagh izdelali omejeno izdajo 25 dl steklenic iz aluminija. Posebnost embalaže je v visoki ločljivosti tiskanja in v nostalgičnih slikah na aluminijastih steklenicah. Vsaka slika namreč predstavlja desetletje oglaševalskih akcij Coca Cole. Odkar je bila leta 2006 na trgu prvič predstavljena aluminijasta steklenica M5 (Veličastnih 5), podjetje Ardagh nadaljuje tradicijo s serijami omejenih izdaj steklenic, ki zaznamujejo številne znane športne dogodke. Zaznamovali so tudi 125. obletnico podjetja Coca Cola.

Floridi. FPA – Asociacija za fleksibilno pakiranje je izbirala med 66 fleksibilnimi embalažnimi inovacijami.

Pametna fleksibilna embalaža za živila

Nagrada za tehnično inovacijo v kategoriji aseptičnih embalažnih rešitev Podjetje Liqui-Box, ki je vodilno v proizvodnji fleksibilne embalaže za tekoče snovi, je bilo nagrajeno za tehnične inovacije. Nagrada poudarja sposobnosti podjetja za dizajn, razvoj in zmožnost inovacij fleksibilne embalažne tehnologije.

Nagrado so prejeli za FlexAsept™ embalažo, ki so jo poslali na trg leta 2012.

Prednosti embalaže so v fleksibilnosti, izboljšani termalni odpornosti in superiornem OTR-ju (nivo prehoda kisika).

Embalaža omogoča kupcem prihranke, saj zmanjšuje potrebo po vmesnih zaščitnih elementih, ki jih logisti uporabljajo za varen prevoz palet. Manjša je tudi potreba po navigaciji in manj je kvarjenj izdelka zaradi razpok. Kupci poročajo o popolni odstranitvi vmesnih zaščitnih elementov pri prevozih. Nagrado je podjetje prejelo na FPA - Ceremonija za dosežke v fleksibilnem pakiranju, ki je potekalo na

Podjetje O. Kleiner AG iz Švice je izdelalo novo fleksibilno embalažo z imenom Brainy pack – pametna embalaža. Prednost nove embalaže je prilagodljiva oblika, saj jo je mogoče popolnoma sploščeno transportirati. Volumen transporta zmanjša za do 90 % in zniža CO² emisije. V funkciji embalaže se razširi, postane stabilna ter trdna. Na prodajnih policah se obnese dobro, saj ima veliko prostora za tisk in

Organski čaj v embalaži iz obnovljivih virov

Več barv v eni embalaži za šminko Podjetje Carrington Tea uporablja za pakiranje organskih čajev Carrington Organics material NatureFlex™. Material za fleksibilno embalažo nastaja iz lesne biomase. Embalaža je izdelana 90 % iz rastlin in je certificirana. Kompostirati jo je mogoče doma ali industrijsko. Material omogoča enakomerno prehajanje kisika in vlage, kar zagotavlja svežino izdelka. Čaji so spakirani v 20 vrečk, kot je v navadi v Evropi, vendar je to redek način pakiranja za Ameriko. »Za naš organski čaj se nam je zdelo nujno, da ga ponudimo v komplementarni embalaži, ki bo nagovorila našega osveščenega kupca. Fleksibilni material omogoča unikatni način pakiranja in prepoznavnost na prodajnih policah, saj so pri nas čajne vrečke v večini pakirane v konzervah ali škatlah. NatureFlex™ material zagotavlja tudi dobro zračnost in možnost barvnega tiska za lažje komuniciranje s kupci,« še pojasnjuje Debbie Shandel, direktorica marketinga v Carrington Co.

Incopas s 50 % lažjo plastenko Podjetje Incoplas iz Italije je kontinuitetno investiralo v tehnični razvoj, ki bi zmanjšal težo plastenk in hkrati ohranil kvaliteto ter vzdržljivost plastenke. Zadnjih nekaj let se je Incoplas osredotočil na razvoj ISBM plastenk z uporabo inovativne smole iz HDPE SB 1359. Po zaslugi novega HDPE materiala lahko Incoplas sedaj izdeluje Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje VariBlend je trgu predstavilo nov MINIMIX™ 20 mm razpršilnik, idealen za pakiranje tekočih pudrov, šmink in drugih izdelkov za osebno nego, ki temeljijo na fiksnem ali spremenljivem razmerju oddajanja dveh različnih sestavin (formul). MiniMix™ je patentirana tehnologija, ki meša dve sestavini med seboj. VariBlend tehnologija je sestavljena iz drobno spletene matrice 19 ločenih šob, ki omogočajo enakomeren nanos dveh temeljito zmešanih snovi.

Rezultat je sveže zmešana formula. Tanek profil MINIMIX™ je primeren za široko paleto izdelkov. Tehnologija mešanja barv je idealna za kozmetiko za ustnice, oči in barvno kozmetiko za obraz. Prav tako je lahko alternativna embalaži za ustno higieno, zdravila in za vse tiste izdelke, pri katerih se sestavini zmešata šele ob nanosu.

Barvni odtenki in formule v dveh ločenih komorah sta namenjeni dopolnjevanju in enostavnemu mešanju. »Predstavljajte si, da mora potrošnik s seboj nositi le en odtenek šminke, ko bi lahko imel sedem različnih odtenkov za različne priložnosti. Z MiniMix™ embalažo le ustaviš gumb na želeni barvni lestvici (poljuben barvni odtenek) od ena do sedem,« je pojasnil Robert Brands, direktor podjetja VariBlend.

gradnje. V programu so se predavatelji spraševali, zakaj graditi trajnostno, kako so lahko trajnostne rešitve poslovna priložnost za ustvarjanje višje dodane vrednosti proizvodov in storitev, kako se z energetskim monitoringom doseže prihranke pri rabi energije, kakšen je razvoj sodobnih tehnologij gradenj z lesom in podobno. Med drugim so predstavili energetsko pogodbeništvo in trajnostno gradnjo, sodobne sisteme za energetsko upravljanje in drugo.

7 98

ekstra lahke in obenem visoko odporne plastenke.

Plastenka se razlikuje od drugih v tem, da je neverjetno lahka, da ima visoko vzdržljivost, je mehka na otip in je transparentna.

Možno jo je dobiti v volumnu 1 l in je primerna za različne tržne segmente.

V primerjavi s standardno HDPE EBM plastenko je ta za 50 % lažja. S tem se dramatično zmanjša vpliv na okolje zaradi embalaže. Podjetje I.C.E. FOR SpA je eno izmed prvih, ki je zaupalo v inovacijo podjetja Incoplas.

EOL

je transparentna. Ročke na obeh koncih embalaže omogočata enostavno nošnjo.

Njena oblika po uporabi živila omogoča, da embalažo popolnoma izpraznimo. Embalaža je izdelana iz do 40 % manj primarne surovine, porabi manj energije in vode, kar ji daje trajnostni profil. Uporabna je za živila, npr. olja, omake, riž, kava, suha pasja hrana itd., kot tudi za neživila, npr. barve, motorna olja, semena, tekočino za brisanje oken itd. Ker je lahka in fleksibilna, kot odpadek porabi manj prostora.

Tretja razvojna os spet vznemirja Po tistem, ko je Vlada RS Korošcem obljubila, da pride tretja razvojna os čez leta končno na vrsto, je postalo aktualno umeščanje v prostor. Civilna iniciativa Braslovče je kritizirala varianto, ki ni nova, Ministrstvo za okolje in prostor pa je objavilo javno pojasnilo. Iz pojasnila navajamo del: Umeščanje 3. razvojne osi v prostor poteka že dobrih deset let, cesta pa je vitalnega pomena za ohranitev in nadaljnji razvoj Koroške regije.

Vlada je ocenila, da je treba desetletno umeščanje zaključiti in da je smiseln kompromis načrtovanje nove ceste po varianti F2-2. Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da ima vsaka trasa v nekem segmentu svoje pomanjkljivosti (F2-2 – kmetijska zemljišča, F3b – ohranjanje narave, F6 – zapiranje koridorja).

V tem času je bila v skladu z veljavno zakonodajo izdelana študija variant (leta 2007 - 2008), kjer so bile vse variante proučene z vseh vidikov (prostorski/okoljski/gradbeno tehnični/prometno ekonomski). Kot celostno najustreznejša je bila predlagana varianta F2. Na podlagi pripomb lokalnih skupnosti ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila varianta F2 nato optimizirana s ciljem da se v največji možni meri umakne z območja najboljših kmetijskih zemljišč. Varianta F2-2 je tako optimizacija variante F2, tako da ne poteka več v tako veliki meri po najboljših kmetijskih zemljiščih, ampak je cesta načrtovana na zahodnem pobočju Gore Oljke, le v spodnjem delu preide na območje najboljših kmetijskih zemljišč in se naveže na avtocesto A1 v obstoječem priključku Šentrupert. Že iz študije variant izhaja, da je varianta F2-2 prometno učinkovita, ustrezno rešuje promet v Velenju, ohranja prost koridor na obstoječi cesti Arja vas - Velenje, omogoča nemoteno prometno povezavo Koroške z osrednjo Slovenijo tudi v času gradnje, ustrezno navezuje turistična območja Zgornje Savinjske doline ter se navezuje na že umeščen odsek Velenje jug - Slovenj Gradec jug. To varianto podpira tudi gospodarstvo in občine Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. Investicijska vrednost F2-2 po idejnem projektu, avgust 2012 znaša, 314 milijonov evrov.

april 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Prava usmeritev so embalažni izdelki z višjo dodano vrednostjo

Položaj panoge

8 98

Embalaža

Položaj panoge

Od leta 2010, ko je prišla v

grafično embalažno podjetje Jamnik, so realizacijo in izvoz

močno povečali. Izvozijo 60 %

proizvodov, največ na razvite Polona Dolenec zelo poudarja izkušnje in znanje zaposlenih,

zlasti pa razumevanje lastnika,

ki želi širiti proizvodnjo.

Približujejo se sedmim milijonom evrov realizacije,

stalna rast jih opogumlja, optimistična direktorica pa se

zaveda, da so nove priložnosti

v izvozu. Asortiman izdelkov

je širok, ni specializiran, ve pa, da je njihova prihodnost v

kartonskih embalažnih izdelkih

z višjo dodano vrednostjo za različne panoge – od industrije aparatov za osebno nego

do prehrambene industrije,

industrije malih gospodinjskih april 2015

aparatov, kozmetike in drugih.

Polona Dolenec

trge EU. Toda direktorica

Kako ste poslovno končali leto 2014, kaj se je dogajalo na domačih in tujih trgih in kaj je najbolj vplivalo na vašo konkurenčnost?

poiskati pravi asortiman izdelkov. Zahtevni izdelki, ki jih vsakdo ne obvlada, so naša konkurenčna prednost.

S poslovnim letom smo zelo zadovoljni.

Prodajo smo povečali za 6 %, doma manj kot na tujih trgih. Okrepili smo delež prodaje pri tujih kupcih, začeli poslovati z novimi in na novih trgih. Precej smo naredili v hiši. Dobili smo nove poslovne prostore, ki so jih kupili lastniki. Potem nakup treh novih, visoko produktivnih strojev. Avtomatski odvoz odpada.

Urejanje delovnih mest po 5S metodi, vlaganje v izobraževanje zaposlenih, trud za dobro klimo. Vse to je vodilo k večji produktivnosti in dobrim rezultatom družbe. Spremembe v podjetju so najbolj prispevale k ohranjanju naše konkurenčnosti.

V programu vaših izdelkov so zloženke, kaširana embalaža, promocijska stojala, darilna embalaža. Katere tržne niše se najbolj odpirajo, saj delate za več panog? Ali kupci poleg stroškovnega vidika in zaščitne funkcije vendarle bolj poudarjajo tudi druge funkcije embalaže – tu mislim predvsem na identifikacijsko, informacijsko in funkcijo praktičnosti?

Kupci želijo praktično embalažo?

Se to kaže tudi v izvozu? Po nekaterih ocenah povpraševanje po kartonski embalaži še raste in tudi napovedi so ugodne. Po katerih vaših proizvodih najbolj povprašujejo kupci na trgu EU?

Težko bi posebej izpostavila kakršen koli izdelek oziroma skupino. Poznani smo po kvalitetnih lak efektih, večtočkovnem lepljenju, toplem tisku, predvsem pa so naša konkurenčna prednost ljudje s svojimi izkušnjami, znanjem, svetovanjem, fleksibilnostjo, pripadnostjo in zavzetostjo. Zahtevne kartonažne izdelke potrebujejo različna podjetja oziroma panoge, zato ne bi želela nekaterih posebej izpostavljati.

Na tujih trgih iščemo proizvode z višjo dodano vrednostjo, ki so neprimerni za kartonaže, ki so usmerjene v velike serije, ter neprimerni tudi za »garažne» proizvajalce. Na trgu se sicer ponuja marsikaj, vendar si mora vsakdo

Večkrat dobimo od naših kupcev pohvalo, da smo jim rešili težavo pri formiranju, zapiranju škatle, pakiranju. Pomembne so podrobnosti, ki se jim naš strokovni tim posveča v največji možni meri. Kupci rešitve zelo cenijo.

9 Kartonska embalaža se z dodatnimi materiali uporablja vse bolj v živilski panogi. Ne gre le za metalizirane kartone, pač pa še za druge detajle, kar s sodobno tehnologijo proizvajate tudi v vašem podjetju. Kaj zmorete ponuditi kupcu in ali tako postaja karton še uporabnejši embalažni material?

Kupcu s segmenta prehrane lahko, kar se tiče materialov, ponudimo vse, kar obstaja na trgu.

Smo na tekočem z evropsko in slovensko zakonodajo s tega področja. Lahko mu ustrezno svetujemo, končna odločitev glede uporabe materialov pa ni naša. Karton pokriva samo segment prehranske embalaže. Obstajajo še

Kako bi opredelili vrhunsko, odlično, optimalno embalažo?

Vrhunska, odlična embalaža je za nas embalaža, ki tako konstrukcijsko kot dizajnersko izstopa, ima usklajene detajle in deluje prestižno. Optimalna embalaža je embalaža, ki v največji možni meri zadovoljuje potrebe kupca glede na predviden denarni vložek. To želimo doseči pri vsakem naročilu.

Kakšne so zahteve kupcev glede ekodizajna?

Ekologijo kupci upoštevajo. Vseskozi se iščejo rešitve za zmanjševanje teže škatle, povečuje se uporaba recikliranih izdelkov in FSC certificiranih kartonov. Ne bi pa mogla reči, da je to samo zaradi prijaznejšega vpliva na okolje oziroma skrbi za okolje. V veliki meri gre tudi za potrebo po iskanju prihrankov.

Karton je praviloma reciklabilen material.

Vendar stroka opozarja, da z dodanimi materiali postaja karton odpadna embalaža, ki

se je zaredi nečistoč ne da več reciklirati.

Kaj menite?

98

drugi ustrezni materiali. Ne bi mogla reži, da je karton s posebnimi prevlekami, barierami kaj pridobil v primerjavi z ostalimi materiali.

Običajno se vse konča pri ceni, na katero je industrija prehrane še posebej občutljiva, z redkimi segmenti bolj luksuznih izdelkov.

Težko komentiram, vendar pa glede na težave, ki jih imamo pri predelavi recikliranih kartonov, najbrž to drži. Občasno dobimo karton z mastnimi madeži, se pravi, da na vhodu ni zadostne kontrole oziroma ne gre samo za karton, ampak je prisotna tudi plastika in to je neprimerno za recikliranje.

Embalaža

Praktičnost embalaže je pomembna, pa tudi druge funkcije embalaže, predvsem mora biti všečna. Konstrukcija, skupaj z dizajnom, se mora skladati s pozicioniranjem izdelka, blagovne znamke, podjetja. Prizadevamo si, da s kupcem sodelujemo že od same ideje nove embalaže. Če je le mogoče, se vključimo tudi pri dizajnu, da kupec resnično dobi najboljše, kar se da narediti glede na potrebe in predviden budžet. Opažamo, da kupci želijo embalažo, ki podarja tudi okoljsko, ekološko osveščenost.

Veliko je izdelkov iz recikliranega kartona, povečujejo se povpraševanja in naročila FSC certificirane embalaže.

V vaši skrbi za okolje ste na strehi podjetja montirali sončno elektrarno. Kaj vam daje ekonomsko?

Pokrije približno 40 % letne potrebe po elektriki.

Kakšni so poslovni načrti za leto?

Letos predvidevamo nekoliko večjo prodajo kot lansko leto, še večjo usmeritev na tuje trge, nadaljevanje uvajanja vitke proizvodnje in pridobitev prehrambnega standarda, ki se nam je zamaknil.

Kaj predlagate ekonomski politiki, da bi bilo poslovno okolje prijaznejše do gospodarstva?

Naj pusti podjetja na miru, da delamo. In naj ne razmišlja, kako bi nas še dodatno obremenila neposredno ali posredno.

Odlična izbira za vaše potrebe po embalaži

prodajni program:

Jamnik d.o.o. | Barletova 4S | 1215 SI-Medvode | T: +386 (0)1 361 93 40 | F: +386 (0)1 361 93 60 | E: info@jamnik.si | www.jamnik.si

april 2015

Promocija

kaširana embalaža zloženke darilna embalaža promocijska embalaža

Potrošnik pri embalaži vedno pričakuje priročnost in kakovost foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Razvoj embalaže

10 98

Embalaža

Razvoj embalaže

Coca-Cola je v več kot stotih

letih obstoja globalne znamke

menjala oblike embalaže in vrsto embalažnih materialov, a

kljub temu nenehno utrjevala

svojo globalno prepoznavnost.

Uporaba reciklatov je pri

njih stalnica, ki variira glede na razvitost trga, kjer so

prisotni. O razvoju embalaže skozi leta, o reciklatih kot

materialu prihodnosti,

embalaži na osnovi rastlin in

o samoumevnem trajnostnem razvoju je ob stoti obletnici znamenite Contour stekleničke Coca-Cole spregovoril Primož Skubic iz Coca-Cola HBC

april 2015

Slovenija d.o.o.

Ob stoletni tradiciji je pogled na razvoj embalaže zelo zanimiv, saj se spreminja s časom ter zahtevami okolja. Kateri so glavni mejniki v razvoju embalaže Coca-Cole zlasti z vidika dizajna in materialov?

Coca-Cola HBC se v okvirih svojih zavez zavzema za čim manjši vpliv na okolje, ki ga povzroča embalaža, in sicer v vsakem trenutku življenjskega cikla embalaže. Nenehno poskušamo optimizirati količine uporabljene embalaže, hkrati pa smo motivirani pri uporabi embalaže iz okoljsko odgovornih virov, embalaže, ki je oblikovno učinkovita in varna skozi njen življenjski cikel. Naša embalaža sledi kriterijem trga glede ustreznosti in stroškov, potrošnikom glede izbire in pričakovanj in je učinkovito povrnjena v ponovno uporabo, kjer je to možno. Pred leti smo zamenjali obstoječe stekleničke s tako imenovanimi »Ultra Glass« stekleničkami, ki so manjše in v povprečju za 20 % lažje, hkrati pa močnejše in cenejše za izdelavo. S tem je postal zaboj z embalažo za približno 3 kg lažji, paleta za 120 kg, tovornjak pa tako prevaža za 3.500 kg lažji tovor.

Kateri embalažni material potrošniki najraje

Pred leti smo zamenjali obstoječe stekleničke s tako imenovanimi »Ultra Glass« stekleničkami, ki so manjše in v povprečju za 20 % lažje, hkrati pa močnejše in cenejše za izdelavo. sprejemajo in zakaj je steklo med potrošniki manj popularno kot plastika? Ali so velike razlike pri favoriziranju materialov na trgu? Želje potrošnikov se nenehno spreminjajo in razvijajo. Pri embalaži potrošniki vedno pričakujejo funkcionalnost, priročnost in kakovost. Mi jim pridemo nasproti z naborom različnih velikosti in materialov. Pri tem še vedno zagotavljamo kakovost in varnost, ne da bi tvegali izgube praktičnosti in privlačnosti pakiranj za naše potrošnike. Na podlagi spoznavanja potrošniških navad skušamo izkoristiti priložnosti, s katerimi lahko sledimo trendom in se ustrezno odzovemo na cenovno dostopnost. Naraščajoča brezposelnost in varčevalni ukrepi so zmanjšali razpoložljivi

z osnovnim materialom znižujejo ogljični odtis embalaže. Naš končni cilj je pretvorba uporabljene embalaže v novo. Zavezali smo se k vlaganju v »plastenka za plastenko« reciklažne centre, kjer je to okoljsko in ekonomsko vzdržno. V Avstriji smo solastniki obrata, ki reciklira do 570 milijonov plastenk letno.

Stopnja zbranih materialov med evropskimi državami močno variira. Imamo visoko reciklažno razvite trge, kot sta Avstrija in Švica, ter države, kjer je ločeno zbiranje in sortiranje embalaže še v povojih, npr. Rusija.

So reciklati embalažni material prihodnosti?

dohodek potrošnikov, s čimer je cenovna dostopnost postala ključna.

Kot je razvidno iz vašega trajnostnega poročila, je uporaba rPET (recikliranega) materiala v stiku z živili dovoljena le v 44-ih državah po svetu. Na kakšen način se spoprijemate z razlikami v zakonodaji med državami in kje ste naleteli na največje težave?

Pri razvoju ambicioznih strategij in zavez pri inovacijah se posvetujemo s ključnimi deležniki v procesu. Hkrati tesno sodelujemo tudi z regulatornimi organi, s čimer zagotavljamo zavedanje posledic, ki jih povzročajo zakonske zahteve. Ključne ovire izhajajo bolj z naslova razpoložljivosti in dostopnosti rPET kot z naslova lokalnih zakonskih zahtev.

Zavezali smo se k vlaganju v »plastenka za plastenko« reciklažne centre, kjer je to okoljsko in ekonomsko vzdržno. V Avstriji smo solastniki obrata, ki reciklira do 570 milijonov plastenk letno.

Prvo embalažo iz reciklatov (rPET) ste na trg lansirali leta 1991. Kako je potekal razvoj reciklažnih tehnologij in kje ste danes? Stroka opozarja, da reciklati ne dosegajo kakovosti osnovnega materiala? V katerih državah je uporaba reciklatov najvišja in kje najnižja?

Coca-Cola HBC za namene povečanja obsega reciklatov pri embalaži tesno sodeluje z dobavitelji, saj prav reciklati v primerjavi

Lansko leto je Evropska komisija objavila zapleten zakonodajni predlog. Cilj je spodbuditi prehod v krožno gospodarstvo in trajnostno rast z uporabo odpadkov kot virov. Višja stopnja zbranih in recikliranih dragocenih materialov je bistvena za doseganje visoke učinkovitosti virov in trajnostne rasti.

Razvili ste tudi PlantBottleTM, embalažo na osnovi rastlin, torej iz obnovljivih virov energije. Kako jo je sprejel trg?

Coca-Cola poleg reciklatov favorizira tudi embalažo na osnovi rastlin (PlantbottleTM, - Coca-Cola je lastnik blagovne znamke).

Coca-Cola HBC uporablja embalažo na osnovi rastlin za določene proizvode v 9 državah, želim pa jo širiti na 12 držav do konca leta 2015.

Na kakšen način Coca-Cola Slovenija prispeva k celotni trajnostni korporacijski zgodbi (vode, odpadki, energija, reciklaža)?

Z vidika voda Coca-Cola Slovenija že sedmo leto zapored organizira okoljski projekt »Moja reka si« (http://www.mojareka.si/), pri katerem otroci v okviru vsakoletnega natečaja odkrivajo probleme voda, reke, morje, jezera, iz okolic, v katerih živijo ter na svojevrsten način predlagajo rešitve za odpravo problemov. Coca-Cola Slovenija je v sodelovanju z družbo Slopak vključena tudi v sistem za ravnanje z odpadno embalažo, s čimer dosega zastavljene cilje glede pobrane embalaže in njene nadaljnje obdelave. Pred leti smo se za namene zmanjševanja ogljičnega odtisa odločili tudi za investicijo v nov vozni park. Z novimi vozili smo dosegli, da smo na vsakih 100 kilometrov prihranili 105 litrov goriva in v ozračje izpustili 1466 g manj emisij CO₂ na kilometer.

Na Strateškem forumu, ki ga je organizirala Inženirska zbornica Slovenije, so se spraševali, ali je boljša energetska prenova stavb ali novogradnja. Želeli so spodbuditi javno strokovno razpravo o bodoči strategiji energetske prenove stavb v Sloveniji, hkrati pa oceniti, kaj kaže dosedanja praksa pri energetski prenovi stavb. Po mnenju Inženirske zbornice se nepovratne finančne spodbude in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb dodeljujejo pod pogoji, ki ne predvidevajo preverjanja učinkov.

Vprašujejo torej, kdaj je sploh energetska prenova stavb še smiselna. Omenili so še druge finančne instrumente spodbujanja energetskih primerov, na primer dograditev volumna hiše pri večjih prenovah in davčne olajšave.

11 98

Energetska prenova ali novogradnja?

Embalaža

Primož Skubic

Coca-Cola HBC uporablja embalažo na osnovi rastlin za določene proizvode v 9 državah, želim pa jo širiti na 12 držav do konca leta 2015.

Na Strateškem forumu so predstavili primere sistemskih ureditev v sosednjih državah in domačo dobro prakso. Izpostavili so Energetski koncept v družbi BTC in Stanovanjsko sosesko Smrečnikova v Novem mestu.

Spletno posvetovanje o zagotavljanju varne in trajnostne hrane Evropska komisija je začela spletno posvetovanje o tem, kako lahko znanost in inovacije pomagajo EU zagotoviti varno, hranilno, zadostno in trajnostno hrano na globalnem nivoju. Posvetovanje se povezuje s temo letošnjega svetovnega sejma Expo Milano 2015 »Nahranimo planet, energija za življenje«, kjer se bo odprla tudi politična debata o svetovnem zagotavljanju varne in trajnostne hrane. Posvetovanje bo odprlo debato na temo prihodnjih raziskav o tem, kako se soočiti s svetovnimi izzivi na področju zagotavljanja varne in hranljive hrane.

Osredotočenost je na področjih, kjer lahko imajo raziskovalni učinki EU največji vpliv, kot so: kako izboljšati javno zdravje preko hranilnih snovi, kako povečati varnost in kvaliteto hrane, zmanjšati izgubo hrane in zavrženo hrano, kako narediti razvoj podeželja bolj trajnosten, povečati kmetijske površine z okrepitvijo trajnostnega kmetovanja, kot tudi kako bolje razumeti trg hrane in povečati dostop do hrane za ljudi po vsem svetu. V spletnem posvetovanju lahko sodelujejo vsi zainteresirani do 1. septembra 2015. Rezultati posvetovanja bodo objavljeni 15. oktobra 2015.

april 2015

foto: arhiv podjetja

Kratko, zanimivo

Ločeno od izdelka je embalaža problem, sicer je rešitev foto: Boštjan Čadej

Tanja Pangerl

Na sejmu Graf&Pack, ki je

Sejem Graf&Pack

12 98

Embalaža

Sejem Graf&Pack

bil med 21. in 24. aprilom

skupaj še s tremi sejmi (Forma

Tool, Plagkem, Varjenje

in livarstvo) na Celjskem

sejmišču, je potekalo strokovno srečanje Izzivi embalažne

panoge – razvoj aktivne,

inteligentne in nanoembalaže (od regulative EU do prakse).

V ospredju so bile nove

zahteve družbe in trga po

novih embalažnih materialih,

predvsem pa razvoj aktivne in

inteligentne embalaže, ki kupcu

sporoča več kot običajna,

konvencionalna embalaža.

Trend je nanoembalaža, ki

pa je še dokaj neraziskano

področje, zato njena uporaba

še ni širše sprejeta. Vse bolj se razvija sledljivost izdelkov,

kar omogoča hitrejšo in

učinkovitejšo komunikacijo

med deležniki v dobavni verigi in hitrejše reagiranje v primeru april 2015

neželenih dogodkov.

Sejem kot prostor za ustvarjanje novih poslovnih kontaktov.

Aktivna embalaža podaljšuje rok trajanja Prof. dr. Gregor Radonjič, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Katedra za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja

Č

eprav imamo navadno do embalaže negativen odnos, saj jo smatramo kot odvečen odpadek, embalaže ne bi bilo, če ne bi bilo drugih izdelkov. Za boljšo uporabo izdelkov se skupaj s tehnološkim razvojem funkcije embalaže izjemno širijo, kar prispeva k boljši uporabi izdelkov. Na razvoj embalaže vplivajo zunanji dejavniki, kot so spremenjeni življenjski slogi, dobavne verige, okoljske zahteve, globalizacija idr. Prav tako je razvoj embalaže pod vplivom dejavnikov tehnološkega in družbenega razvoja, kot je razvoj čistejših in okolju bolj prijaznih tehnologij, vse večja individualizacija idr. Razvoj embalaže je vse bolj usmerjen k uporabniku, posamezniku ali k podjetju.

D

anes se klasična zaščitna embalaža vse bolj modificira v aktivno embalažo.

Sestavljena je iz materialov, ki izločajo aktivne sestavine v živila ali jih absorbirajo iz živil ali obdajajoče atmosfere, s ciljem podaljšanja

roka uporabnosti ali izboljševanja pogojev pakiranja. Uporablja se predvsem za hrano, saj so zahteve po kakovostni in varni hrani v živilski industriji vse večje. Ključna ideja aktivne embalaže je, da se nadzira atmosfera, in sicer zaradi roka trajnosti, obstoja živil v embalaži.

Najbolj razširjeni pri tem so absorberji raznih plinov, ki se pojavljajo v obliki vrečk, trakov ali filmov, prevlečenih z aktivnim slojem, ali pa se absorberji nahajajo že v sami embalaži, kar je tudi izziv za proizvajalce, saj se na ta način absorberji ne vidijo in za kupca niso moteči. Pogoj za uporabo je, da so ti dodatki nestrupeni, neoporečni, enostavni za uporabo, da ne oddajajo vonja in ne spremenijo okusa.

Intenziven razvoj poteka tudi na področju antimikrobne zaščite v embalaži. Gre za prevleke srebra, kjer so pomisleki, saj je uporaba srebra sporna za zdravje.

D

ruga vse bolj razširjena je inteligentna embalaža, ki kaže na to, v kakšnem stanju je pakirano živilo oziroma vsebina in daje informacije o tem, ali je živilo sveže ali pokvarjeno. Aktivna embalaža torej podaljšuje rok trajanja, inteligentna pa sporoča stanje živila v embalaži in daje tudi vpogled v zgodovino izdelka, saj ne daje informacije le o izvoru, roku trajanja in sestavi, ampak tudi o tem kaj se je z izdelkom dogajajo in kaj se trenutno dogaja.

V uredbi je več novosti glede alergenih snovi Mag. Mira Kos Skubic, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Z

akonodajo s področja snovi v stiku s živili pokriva Ministrstvo za zdravje, uporabo

V

členu 10 in v Prilogi 3 v uredbi so navedeni dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil, kjer se morajo določene navedbe navesti v točno takšni obliki, kot so navedene v uredbi. Novost je tudi, da so določene navedbe predpisane, ker to vpliva na lastnosti izdelkov. To velja npr. za zamrznjene in odmrznjene izdelke.

P

ri označevanju alergenov ne gre le za alergene sestavin, ampak tudi za druge snovi, kot so aditivi ali druge zaradi tehnološkega postopka uporabljene sestavine. Imena snovi ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost (iz Priloge II Uredbe (EU) 1169/2011), se morajo poudariti z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od preostalega seznama snovi, na primer po črkah, stilu ali barvi ozadja.

Embalaža

mag. Mira Kos Skubic Matija Mraović

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

dr. Gregor Radonjič

foto: Boštjan Čadej

98

13 udi razvoj embalaže postaja trajnosten, kar se ne nanaša samo na onesnaževanje, ampak tudi na naravno rabo virov. Funkcija embalaže je, da varuje izdelek. Brez embalaže bi se količine odpadkov bistveno povečale, ker izdelki ne bi bili tako varovani, ne bi imeli takšnega roka trajanja. V državah tretjega sveta so izgube hrane še večje kot pri nas, čeprav so tudi pri nas zelo velike. Tam se namreč več hrane izgublja na dobavnih poteh, pri nas se več hrane zavrže. Če gledamo embalažo ločeno od izdelka, je problem, sicer pa je rešitev.

členu 9 je definirano, kateri podatki morajo biti na označbi. Pri tem je nekaj novosti, vezano predvsem na alergene snovi. Seznam je enak kot v predhodni uredbi, drugačen je način podajanja informacij in zahteva, da to označevanje velja za predpakirana in pakirana živila. Drugače je definiran rok uporabe, da bi bilo manj viškov hrane. Nekoliko drugačna je navedba kraja izvora oziroma porekla, novost pa je tudi obvezna minimalna velikost črk, ki je 1,2 mm, pri manjših embalažah so omejitve drugačne. V primeru, ko je velikost blizu 1,2 mm lahko natančnost izmerimo z merilnim mikroskopom z ločljivostjo vsaj 0,01 mm, ki ga imajo v Sloveniji na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru, v Laboratoriju za tehnološke meritve. Na splošno velja, da so v istem vidnem polju prikazani naslednji obvezni podatki: ime živila, neto količina živila, pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka (vol. %) alkohola, dejanska alkoholna stopnja v volumenskih odstotkih. Izjema je embalaža ali posoda, ki ima površino manjšo od 10 cm2.

V uredbi je opredeljenih 14 najpogostejših kategorij, ki jih je potrebno obvezno označiti, ostali alergeni se lahko označijo na prostovoljni bazi.

Č

e je iz imena živila že razvidno, da gre za alergeno snov, potem ni potrebno dodatno navajati, da živilo vsebuje to snov, in ni potrebno tega navajati v razlagalnem tekstu, saj je ime izdelka dovolj, da kupec ve, da gre za alergeno snov. Navede pa se lahko tudi tekst kot »lahko

april 2015

T

V

dr. Simon Žnidar

a trgu inteligentna in aktivna embalaža trenutno predstavljata okoli 5 %, pri čemer prevladuje aktivna embalaža. Čeprav se beleži rast prodaje, je vprašanje, ali bodo potrošniki pripravljeni plačati več, saj je takšna embalaža dražja. Najbolj napredni pri tem so na Japonskem, kjer je tovrstna embalaža najbolj razširjena. Tudi Američani so pred Evropo, saj je evropska zakonodaja strožja.

a informacije o živilih je odgovoren nosilec dejavnosti, ki živilo trži, o čemer govori 8. člen uredbe. Če ima odgovoren nosilec dejavnosti sedež zunaj EU, je za informacije o živilih odgovoren uvoznik. Za informacije je torej odgovoren tisti, ki dejansko produktno odgovarja za živilo, in ne tisti, ki živilo polni, to pomeni, da je za informacijo odgovoren lastnik blagovne znamke in ne tisti, ki je embalažo izdelal.

Bojan I. Kovačič

N

Z

foto: Boštjan Čadej

P

omemben vidik razvoja embalaže je okoljski. Gre za uporabo vse manj materiala oziroma zmanjšanje debeline embalaže. Da se uporabnost živila kljub temu podaljša, kar je namen aktivne embalaže, se uporabljajo razni premazi ali večslojne folije, posebni dodatki k materialom, iz česar izhaja nov trend nanomaterialov. V industriji piva so aplikacije že znane.

Gre za to, da želijo z nanokompoziti v plastenkah plastično embalažo za pivo približati strukturi steklene embalaže. Nanotehnologija je danes še vedno rizična tehnologija, vsaj v določenih elementih, saj je nanosrebro še vedno zdravju škodljivo. Prav tako zakonodaja pri tem še ni ustrezna. Vprašanje je namreč, kako lahko ti nanodelci iz embalaže prehajajo v živilo.

materialov pri nosilcih živilske dejavnosti pa nadzira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uredba EU 1169/2011 - Označbe na živilu in njihov pomen za informiranje potrošnikov je zadnja uredba za to področje in je stopila v veljavo lansko leto.

Uredba vključuje vse nosilce živilske dejavnosti, kar je novost. Torej ni namenjena samo predelovalni živilski industriji in potrošnikom, ampak vsem, ki tržijo živila, tudi prehranska dopolnila, ki se tržijo preko spleta. Vključena so tudi prevozna sredstva (prehrana na letalih, plovilih) in obrati javne prehrane.

foto: Boštjan Čadej

Razvoj zahteva integracijo mikrokomponent, čipov na embalaži. Če je ta izdelek ali embalaža izpostavljena motnji iz okolice, se vključi aktivna funkcija. Lahko gre na primer za etikete, ki spreminjajo barvo glede na vsebnost plinov, ki so v notranjosti – indikatorji svežine. Najbolj razširjeni so temperaturno-časovni indikatorji. Vendar zaradi psihološkega učinka, ki jih imajo takšni vidni indikatorji na kupce, jih nekateri proizvajalci ne želijo uporabljati, saj kupec dobi vtis, da indikator kaže na to, da je živilo hitreje pokvarljivo. Lahko pa se za to uporabijo tudi pametne etikete, RFID kode za identifikacijo idr.

14 98

Embalaža

vsebuje« npr. sledi lešnikov, arašidov, do česar lahko prihaja zaradi navzkrižne kontaminacije zaradi tehnoloških postopkov. Evropska komisija to področje trenutno ureja z namenom, da se določijo meje za napis takšnega teksta, saj če je to besedilo navedeno na vsakem izdelku, potem kupec težko presodi, katero živilo kupiti in katero ne. Trenutno lahko živilci prostovoljno označijo tudi izdelke za specifične skupine, kot je npr. brez glutena, brez laktoze. Vendar pa se tudi za tovrstno označevanje pripravlja pravni akt.

N

a področju označevanja države porekla ali kraja izvora ima Evropa še veliko izzivov. Osnovni princip označevanja države porekla je vezan na carinsko nomenklaturo, kraj izvora pa je vezan na geografsko območje. Decembra 2013 je bila sprejeta Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 1337/2013, ki se je začela uporabljati s 1.4.2015.

P

ri živilih, ki so iz mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva in lahko zato po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi, se datum minimalne trajnosti zamenja z datumom uporabe. Kar pomeni, da samo, kadar je živilo hitro pokvarljivo in ima navedbo »porabiti do«, mora iz trgovskih polic po preteku datuma uporabe. Če ima navedbo »uporabno najmanj do«, je lahko v prometu tudi po navedbi minimalnega roka uporabe. To je bilo spremenjeno predvsem z namenom, da je manj viškov oziroma odpadne hrane. Vendar po preteku tega roka za določen izdelek odgovarja tisti, ki ga daje v promet, zato se trgovci še vedno odločajo, da takšne izdelke dajo v promet tik pred potekom minimalnega roka uporabe.

D

ecembra 2016 se začne popolnoma uporabljati tudi obvezno označevanje hranilne vrednosti, kar vključuje energijsko vrednost ter količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in

soli. Prehranske vlaknine so lahko navedene prostovoljno. Za navedbo teh vrednosti se lahko uporabljajo tabele iz splošne sprejetih in veljavnih podatkov, torej ni potrebno, da proizvajalec sam naredi izračune. Obstaja tudi slovenska baza s podatki hranilnih vrednosti, ki je nastala s pomočjo dveh CRP projektov in vsebuje podatke za okoli 900 živil, ki jih je izvajala Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, objavljena na OPKP.SI (Odprta platforma za klinično prehrano), katero vzdržuje in nadgrajuje Inštitut Jožef Štefan. Mora pa biti prostovoljno navajanje označbe hranilne vrednosti med 13. decembrom 2014 in 13. decembrom 2016 v skladu s členi 30 do 35 v uredbi.

Razvoj pametne embalaže zahteva interdisciplinarni pristop Matija Mraović, Inštitut za celulozo in papir Ljubljana

R

azvoj pametne (aktivne, inteligentne) embalaže zahteva interdisciplinarni pristop.

Za razliko od navadne, konvencionalne embalaže je inteligentna embalaža sposobna nekega zaznavanja, predvsem same sebe in analize strukture. Nanaša se na sisteme za pakiranje predvsem živil ter tudi farmacevtskih in drugih izdelkov. Pri inteligentni embalaži gre za vključitev notranjih in zunanjih kazalnikov, senzorjev, s katerimi se spremlja sproščanje morebitnih plinov v živilu, temperatura izdelka idr. Tiskana elektronika je omogočila, da lahko tudi v embalažo dodajamo elektronske elemente, vendar so to zaenkrat še osnovni elementi. Gre predvsem za uporabo običajnih, gibkih materialov, kot so papir, karton, folija,

razne funkcionalne tiskarske barve (najbolj enostavna je srebrna barva za aktivacijo, vendar je najdražja), potrebno pa je vstaviti tudi čip, ki omogoča radiofrekvenčno komunikacijo, za pogovor oddajniki. Možni so tudi tiskani senzorji temperature in senzorji vlage, kjer gre za neke vrste kondenzatorje.

I

nteligentna embalaža in tiskana elektronika v prvi vrsti nista toliko namenjeni končnim porabnikom, ampak je to večja vrednost v logističnih verigah, v velikih skladiščih, pri ladjarjih idr., razen pri kakšni bolj marketinško naravnani embalaži, kjer se daje večji poudarek tudi končnemu uporabniku. V logistični verigi je inteligentna embalaža glavna pridobitev, da se lahko z embalažami pogovarja »za vogalom«, kar je zelo uporabno, če je škatla nekje založena.

O

bstaja tudi nekaj omejitev predvsem pri napajanju in kontaktu (pri elektroniki).

Najbolj napredna inteligentna embalaža se lahko napaja pasivno, iz elektromagnetnega polja. Drug problem so kontakti, ker se tiskane linije ne da spajkati. Možnosti so prevodno lepilo ali mehanski stik.

Ponarejena embalaža povzroči 200 milijard dolarjev izgube dr. Simon Žnidar, EGP d.d.

Z

akaj varnostni elementi na embalaži?

Ocena OECD iz leta 2007 kaže, da ponarejanje in piratstvo povzroči 200 milijard ameriških dolarjev izgube letno. Podatki organizacije WHO iz leta 2008 pa kažejo na to, da je 50 % spletno prodanih zdravil ponarejenih.

Pri varnosti izdelkov lahko govorimo o dveh interesih: ekonomski interes proizvajalcev, prodajalcev, drug pa je širši družbeni interes

www.okleiner.ch / www.canpeel.com / www.brainypack.com Ognjen Backovic / ognjen.backovic@okleiner.ch / Tel.: 031/ 601-520

Promocija

april 2015

tiskanje

15 • Večslojne varnostne nalepke: proti ponarejanju in kot varnostno zapiralo, odstranjevanje pusti sled, kot zaščita proti ponarejanju so lahko nameščene že v fazi proizvodnje embalaže, kot varnostno zapiralo se nameščajo ob pakiranju.

• Varnostni hologram: vidna zaščita proti ponarejanju, odtisnjeno pri visoki temperaturi, dodelava v fazi proizvodnje. Tu se pojavlja vprašanje, kako naj kupec ve, kakšen naj bo hologram, saj se tudi te da ponarediti.

• Mikrotekst: pozitivni ali negativni tekst, kjer gre za velikost ali majhnost 25-50 mikronov, je očem nevidno.

• UV fluroscentne barve/laki: očem nevidno, gre za posebne barve in lake (dostop do teh barv je omejen), nevidno v naravni svetlobi, vidno pa je pod posebno UV svetlobo.

• Optično spremenljive barve: glede na kot vpada svetlobe in kot opazovalca se barva spreminja.

• Lak s hologramskimi mikrodelci: gre za velikost delcev 50-250 um, kjer je mikrotekst na vsakem delcu.

• Barve z identifikatorji: očem vidno ali nevidno, gre za enostavne ali kompleksne detektorje.

• Barva reaktivna na infrardeče sevanje (IR): nevidno pod naravno svetlobo, vidno pod vplivom sevanja IR. • Termokromatične barve: pod vplivom toplote se barva spremeni • Barva, ki reagira na kovanec: za preverjanje uporabimo kovanec, kjer gre za to, da nikel v kovancu ob drsanju reagira z barvo • Skrita informacija/slika: očem nevidno, ne spremeni izgleda embalaže, za preverjanje

• Guilloches: ponovljivi črtni vzorci v visoki natančnosti, ki so matematično generirani iz parametričnih enačb, parametri enačb so del ključa oziroma naključnosti, uporaba heurističnih rastrov – gre za enak princip vzorcev, kot se uporabljajo na denarju.

• ZL z varnostnim zapiranjem: posebna konstrukcija standardne farma ZL vključuje indikator odpiranja, omogoča ponovno zapiranje, pakiranje poteka na standardni pakirni liniji; druga opcija je vložen patent.

• Varnostna zapirala: večslojna nalepka, konstrukcije z lepljenjem.

• Prstni odtis kartona: zajem prstnega odtisa ob proizvodnji, hranjenje v bazi, preverjanje s posebnim dekoderjem • Serializacija: kompleksna infrastruktura, preverjanje v celotni verigi, izvedbeni akt za to področje je še v delu.

M

ed najbolj pogosto uporabljenimi varnostnimi elementi sta varnostno zapiranje in ZL z varnostnim zapiranjem. EGP Škofja Loka je med vodilnimi proizvajalci varnostnih elementov na embalaži v Evropi.

Uporaba standardov ima multiplikativne učinke Bojan Kovačič, GS1 Slovenija

P

ri globalnih standardih GS1 gre za sistem standardov, ne samo za en sam standard.

Standardi so uporabni na več kot 20 različnih področjih gospodarstva in negospodarstva (FMCG, zdravstvo, transport, obramba, trgovina, razvoj programske opreme, državna uprava idr.). Pokrivajo identifikacijo (EAN koda), zajem in izmenjavo podatkov, kjer si lahko vsi člani tega sistema izmenjujejo podatke o sistemih.

Posledice uporabe standarda: učinkovitost (zmanjšuje stroške in prihrani čas, izboljšuje kakovost podatkov), varnost (povečuje varnost uporabe izdelkov v preskrbovalnih verigah), sodelovanje (dodana vrednost pri elektronski izmenjavi sporočil), trajnostnost (podpira zmanjšanje izpusta CO2 in količine odpadkov, omogoča dostopnost do ekološko pomembnih podatkov).

O

bstaja več sistemov standardov.

Identifikatorji označujejo izdelek na globalni ravni, kot je npr. EAN koda za posamezen izdelek, ki je globalno identična, s čimer omogoča kontrolo. Nosilci podatkov, identifikatorjev so: EAN koda, ITF koda (lahko berljiva, se lahko natisne direktno na kartonsko embalažo, za uporabo samo konstantnih podatkov), GS1 128 koda (v eno kodo se zapiše

S

98

več podatkov), v svetu pa se je uveljavila tudi koda DataBar. Uporabljajo se tudi RFID, kjer gre za pasivne ali aktivne čipe, v praksi se bolj uporabljajo pasivni čipi.

Embalaža

P

rav tako imamo različne varnostne nivoje, in sicer takšne, ki so očem vidni, preverjanje s tehnično enostavno ali ceneno pripravo, težko zaznavno preverjanje v laboratoriju oziroma s pomočjo posebnih naprav, preverjanje z avtomatsko avtentikacijo. Kot varnostne elemente poznamo naslednje:

se uporabi cenen dekoder, v isto področje lahko vkodiramo več slik.

tandardi za izmenjavo elektronskih sporočil so pomembni tudi za varstvo potrošnikov. Črtne kode omogočajo na enostaven način skoraj zanesljivo identifikacijo objektov.

Vsa zakonodaja s področja hrane zahteva, da je potrebno izvajati sledljivost izdelkov. Globalni standard sledljivost GS1 omogoča sledenje predmetu skozi celotno preskrbovalno verigo in po korakih nazaj njegovo zgodovino, uporabo ali lokacije. Standardi so pomembni predvsem tam, kjer se blago izmenjuje med partnerji v oskrbovalni verigi.

N

abor podatkov, potrebnih za sledljivost: identifikacija izdelka, številka serije ali LOT. To sta osnovna podatka za osnovno sledljivost, kar omogoča tudi lahek umik blaga s polic. Slovenska praksa je, da je vse blago v slovenski prodajni verigi sledljivo do nivoja pakiranja in ne do maloprodaje. Slabost je, da kode ni možno natisniti vnaprej, ker gre za podatke, ki niso vnaprej znani. Priporočljivi podatki za označevanje za sledljivost so tudi identifikacija izdelka, datum preteka uporabe, poreklo, datum proizvodnje ali pakiranja, ki omogočajo učinkovito zagotavljanje kakovosti. Logistične enote pa zahtevajo tudi serijsko številko posamezne logistične enote. Dodatni pogoj je, da so vsi podatki zapisani v obliki, ki omogoča avtomatsko identifikacijo.

S

ledljivost je zelo učinkovita pri neželenih dogodkih, kjer se lahko sledi vse do dobavitelja surovin. Če se ugotovi napaka v surovini, se lahko hitro odpove vse izdelke, ki imajo to surovino. Lahko se hitro ugotovi, kaj se je dogajalo z izdelkom, kje je bil izdelek prodajan idr. Predpogoji za učinkovit odpoklic in umik so: GTIN – identifikacija proizvodov, LOT – številka proizvodne serije, datumi (uporabe, proizvodnje, pakiranja), serijska številka in da so ti podatki zapisani v obliki, ki omogoča avtomatsko identifikacijo in zajem podatkov (AIDC)

T

renutno 16 držav uporablja črtne kode, ki uporabljajo serijsko številko. V prihodnosti bi se na ta način lahko izvajala avtomatska odobritev popusta, prekinitev transakcije, kjer je možen umik izdelka na blagajni idr. Če se v črtno kodo zapiše datum, do katerega je izdelek uporaben, je možno na polici slediti, koliko tega izdelka je še na voljo. Slabost je, da teh kod ni možno natisniti vnaprej, ampak je to potrebno prilepiti dodatno, kar podraži proizvodne stroške.

D

irektiva FMD bo zahtevala sledljivost do maloprodajne enote zdravila oziroma do serijske številke posamezne enote, celo do logistične enote. Z uporabo črtnih kod v zdravstvu se napake v zdravstvu znižajo med 50-60 %.

april 2015

(označevanje). Pri ekonomskem gre predvsem za zaščito blagovnih znamk pred ponaredki in pred sivim trgom. Širši družbeni interes pa je povezan z varnostjo porabnikov pred škodljivimi vplivi ponaredkov. Pravni okvir za to je Direktiva o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo 2011/62/EU, sprejeta leta 2011. Zajema le zdravila na recept, znotraj tega so možne izjeme, ne pokriva pa zdravil brez recepta. Za ustrezno zaščito je potrebna izbira ustreznih varnostnih elementov za optimalno razmerje zaščita/cena, pri čemer poznamo elemente zaščite proti ponarejanju in varnostno zapiranje.

Promocija

16 Embalaža

98

Zeleno omrežje

V Slovenijo prihaja švicarski ponudnik fleksibilne embalaže O.Kleiner AG je mednarodno podjetje z dolgo tradicijo delovanja na področju fleksibilnega pakiranja za živilske in neživilske produkte.

Od leta 1954 je podjetje, ki ima okoli 90 zaposlenih in sedež v Švici, aktivno na domačem, švicarskem trgu, in v Skandinaviji, Beneluxu in Baltiku, kjer ima svoja predstavništva. Skoraj 50 % prometa podjetja predstavlja izvoz, poleg evropskih trgov pa je prisotno še v ZDA, Rusiji in azijskih državah. Z majem 2015 vstopa O.KLEINER AG tudi na slovenski trg, kjer bo Ognjen Backović, predstavnik podjetja, skrbel za prepoznavnost podjetja in njegovih produktov. Direktor podjetja Martin Kleiner razkriva njihove glavne prednosti in usmeritve.

foto: Felix Wey

april 2015

Konzerva s pokrovom CANPEEL®.

Embalaža BRAINYPACK®

Ste družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju fleksibilne embalaže. Kaj bi izpostavili kot svojo konkurenčno prednost?

O.Kleiner AG združuje tri procese tiska (fleksibilen, gravurni in digitalni tisk) pod eno streho. Na ta način lahko izpolni najzahtevnejše potrebe strank in jim ponudi optimalno rešitev glede na zahteve in količino. Dolgoletne izkušnje prihajajo vedno bolj do izraza še posebej na področju digitalnega tiskanja. Najnovejša investicija v stroj za digitalni tisk HP 20000, kjer je širina potiska 736 mm, odpira celo paleto novih možnosti predvsem na področju hitrosti in kvalitete tiska. Na ta način smo še utrdili položaj enega vodilnih podjetij v panogi na področju digitalnega tiska, ki je že 14 let sestavni del ponudbe podjetja.

Razvili ste nekaj inovativnih rešitev pakiranja za živilsko in neživilsko industrijo. Za kakšne vrste rešitev gre?

Pri uvajanju inovativnih rešitev bi morda izpostavil naša izdelka CANPEEL® in BRAINYPACK®, ki pospešeno prodirata na nove trge. Pokrov za konzerve CANPEEL® uspešno združuje tehnologiji kovinskega in fleksibilnega pakiranja. Zasnovan je kot folija, ki prekriva kovinski obroč. Folije so lahko plastične (prosojne) ali aluminijaste, vse pa je možno potiskati in so primerne za sterilizacijo.

V nasprotju z običajnim sistemom odpiranja konzerv omogoča CANPEEL® enostavno uporabo tudi otrokom in starejšim ljudem brez napora in nevarnosti. Primeren je za najrazličnejše vrste živil in drugih produktov.

BRAINYPACK® pa je inovativna rešitev na področju fleksibilnega pakiranja, ki nadomešča dosedanjo trdo embalažo, kot so ročke in vedra. V osnovi je vrečka, ki pred polnjenjem in po uporabi zaseda tudi do 90 % manj prostora kot primerljiva trda embalaža, primerna za široko paleto proizvodov v živilski industriji (olja, omake, žitarice idr.) kot v številnih drugih (motorna olja, barve, laki, granulati idr.), saj je uporabna za tekočine in trdne snovi.

Inovativen dizajn omogoča potisk vseh štirih stranic, kar ji daje tudi izjemen marketinški potencial. Dodatna ročka na dnu embalaže omogoča enostavno uporabo in natančno nalivanje brez klokotanja.

Kako pri snovanju vaših produktov upoštevate eko dizajn in kako je v razvoj vpeta vaša zaveza

k trajnostnemu razvoju?

Pakiranje BRAINYPACK® se odlično sklada z dolgoletno vizijo podjetja, ki od svojega nastanka teži k trajnostnemu razvoju in okolju prijaznim rešitvam, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi eko dizajn. Poleg tega, da kot odpadek zavzame veliko manj prostora, je BRAINYPACK® mogoče skoraj v celoti izprazniti, za njegovo izdelavo pa je potrebno tudi do 40 % manj surovin, vode in elektrike kot za primerljivo trdo embalažo. Na ta način se idealno dopolnjuje z našim programom za zaščito okolja »Pakiranje in okolje«. Rezultat tega programa je med drugim tudi biofilter na strehi tovarne, ki skrbi za razgradnjo škodljivih izpustov, nastalih kot posledica uporabe lepil s topili v proizvodnem procesu.

Leta 2012 nam je banka Züricher Kantonalbank podelila nagrado s področja trajnostnega razvoja, in sicer za razvoj klima-nevtralnih folij, ki prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja. Omogočajo kompenzacijo za CO2 izpuste, ki so, kljub zmanjšanju z okolju prijaznim pridobivanjem energije (sončne celice, zaprt ogrevalni sistem), neizogibna posledica proizvodnega procesa. S pomočjo neprofitne organizacije MyClimate se med proizvodnjo nastali CO2 izpusti kompenzirajo skozi različne mednarodne projekte, namenjene zmanjševanju CO2 v ozračju.

Vzporedno s tem se še naprej osredotočamo na razvoj bio-folij. Imamo torej bogate izkušnje na področju folij, ki bazirajo na obnovljivih virih (sladkorni trs, koruza), ali folij, ki so biološko razgradljive. Kot vmesno rešitev uporabljamo tudi green-PE, ki je proizvedena na bazi obnovljivih virov in občutno zmanjša ogljični odtis v primerjavi s PE iz fosilnih goriv. Pri obdelavi in uporabi se obe foliji med seboj ne razlikujeta in ju je možno skupaj reciklirati.

Zakaj ste se odločili za širjenje trga v Slovenijo?

Trg fleksibilne embalaže je zmeraj bolj zahteven in se je v zadnjih letih občutno spremenil.

Zmeraj bolj prihajajo v ospredje ekološki vidik, zakonski predpisi in trajnostne rešitve. V tem pogledu vidimo na slovenskem trgu in trgih nekdanjih jugoslovanskih republik velik potencial za naše inovativne produkte in rešitve. Z našimi izkušnjami in tehnologijo lahko izpolnimo visoke zahteve naših strank.

IPACK-IMA bo predstavil tehnologije z devetih področij živilskega in neživilskega sektorja: živil na osnovi žit, mlečni izdelki, kemična industrija in dom, slaščičarstvo, sveža in pripravljena hrana, zelenjava in sadje, zdravje in osebna nega, industrijske in trajne dobrine, pijača.

Med novostmi letošnjega sejma so tudi spremljajoče razstave s področja industrije mesa Meat-Tech, mlečnih proizvodov Dairytech in industrije sadja in zelenjave Fruit Innovation.

Glavna tema tokratnega sejma IPACK-IMA je »Ustvarjati odporno prihodnost: hrana, tehnologija in trajnostni razvoj« in se sklada s temo EXPO »Nahraniti planet. Energija za življenje«. O tem bo 20. maja na prizorišču

Embalaža

Med 19. in 23. majem 2015 bo na sejmišču Fieramilano v Milanu, Italija, največji svetovni sejem predelave, pakiranja, označevanja in logistike IPACK-IMA. Sejem bo potekal skupaj z EXPO Milano, ki traja med 1. majem in 31. oktobrom 2015.

98

Trajnostni razvoj osrednja tema sejma IPACK-IMA

17

Promocija

Ipack ima

sejma potekala tudi mednarodna konferenca, ki je organizirana in poteka v partnerstvu z UNIDO in OZN. Rdeča nit razprave bo trajnostnost, ki je sicer vodilo vseh spremljajočih dogodkov na sejmu.

Sejem IPACK-IMA, v sklopu katerega bodo potekali tudi Fruit Innovation, Dairytech, Meat-Tech, Converflex in Intralogistica, bo združil skupno 1.850 razstavljavcev iz 51 držav. Sejem bo na 160.000 kvadratnih metrih razstravnih površin v 11 paviljonih in bo v sodelovanju z MISE - ICE gostil 270 vabljenih in posebej izbranih kupcev.

Vabljeni k sodelovanju in udeležbi na sejmu.

Več informacij o sejmu na www.ipackima.it ali pri zastopniku za Slovenijo: MŽ Consulting & Fairs, mag. Matjaž Žigon Grčarevec 8, 1370 Logatec, Slovenija tel.: +386 1 750 94 90 info@mz-consulting.org www.mz-consulting.org

Bodite del inovacij.

PR E DE LA V A & P A KI R A N JE

Fieramilano, Milano – Italija 19.–23. Maj 2015 Odpiralni čas: 10.00–18.00 h Vstop: vzhodna, južna in zahodna vrata Predprijave na: www.ipack-ima.com

Prihodnost je IPACK-IMA 2015 – najbolj celovit in dragocen sejem živil in ne-živilskih oskrbovalnih verig. Sejem, ki postavlja smernice za živilsko industrijo. Sejem, ki ga ne smete zamuditi, če se zanimate za zdravje in osebno higieno, za kemikalije in industrijske izdelke. IPACK-IMA 2015 je inovativno zbirališče proizvajalcev sveže hrane in distribucijskega sektorja, je največja razstava najboljših globalnih proizvajalcev.

Sejem je unikaten, integriran in je sinergična zbirka novih tehnologij ter inovacij za predelavo, pakiranje, označevanje in logistiko, popoln vezni člen z Expom 2015. Velik dogodek na katerem nihče ne bo manjkal.

Organizator:

Ipack-Ima spa - Corso Sempione, 4 20154 Milano - Italija tel +39 023191091 el. naslov: ipackima@ipackima.it

POWERED BY FIERA MILANO AND IPACK-IMA

Promocija:

S podporo: O dogodku bodo poročali strokovni novinarji za pakiranje iz IPPO.

april 2015

Poteka hkrati z:

Povezani dogodki:

Zagotovite si svoje mesto na njem.

UNITED NATIONS INDUSTRIAL DEVELOPMENT ORGANIZATION

18 98

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Nov sistem ogrevanja s toplotno črpalko Na lokaciji Izobraževalnega centra B&B v Kranju, kjer izvajamo srednješolske, višješolske in visokošolski program Varstvo okolja, smo vpeljali nov sistem ogrevanja z obnovljivim virom energije – vodo. Vgradili smo sistem ogrevanja s toplotno črpalko voda - voda.

Predhodno se je objekt ogreval s kotlom na kurilno olje. Preureditev je zahtevala gradbena in zemeljska dela, in sicer najprej izkop sesalne in ponorne vrtine. Iz sesalne vrtine se črpa podtalno vodo, ki se jo preko toplotne črpalke usmerja v ponorno vrtino. Ogrevano vodo iz toplotne črpalke transportiramo preko obtočne črpalke v zalogovnik toplote ter preko obtočnih črpalk na razdelilcu v objekt.

Toplotna črpalka iz okolice sprejema toplotno energijo in jo oddaja v ogrevanih prostorih, pri čemer izkorišča naravni toplotni zbiralnik okolja. Talna voda je idealni energetski vir, saj njena temperatura minimalno niha (5–15 °C) skozi vse leto. Ureditev ogrevanja je pomemben korak v smeri ohranjanja okolja.

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

Z velikimi pometalnimi stroji do manj prahu v zraku

april 2015

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

BENT EXCELLENT tudi pri čiščenju velikih zunanjih površin, kot so mestne ulice, parki in parkirišča, poskrbi za to, da je delo najmanj obremenjujoče za okolje. Z velikimi pometalnimi stroji, kot je na primer Citymaster 2000, ne samo da opravimo delo več deset delavcev, temveč se tudi učinkovito izognemo prahu in hrupu pri delu. CM2000 ima učinkovit vodni sistem proti prašenju ter celo paleto dodatnih elementov, ki preprečujejo hrup okoli vozila.

Voda, ki pomaga proti prašenju, se večkrat reciklira, preden se skupaj s smetmi odvrže, zato je tudi pri uporabi vode izredno gospodaren. EURO5 dieselski motor izdelovalca Volkswagen je med najbolj ekološkimi diesel motorji v Evropi. Ne nazadnje pa je treba omeniti tudi nizko porabo goriva: s približno

6,5 litra porabe na uro pometanja je gotovo najvarčnejši v svojem razredu.

Bent excellent d.o.o. www.bent.si

BTC City postaja zibelka podjetništva V BTC Citiyju se ustvarja novo poslovno okolje in platforme, ki bodo v pomoč tako mladim podjetnikom, ki dajejo zagon našemu gospodarstvu, kot mladim, ki šele stopajo na svojo poslovno pot, med katerimi so tudi okoljske inovacije. ABC pospeševalnik je za osem mednarodnih ekip postal generator razvoja podjetniških zgodb. Intenzivni program, ki vključuje delavnice, predavanja, mentorstva, povezovanja, testiranja, bo potekal tri mesece.

Organizatorji načrtujejo več kot 150 različnih interaktivnih dogodkov, ki jim bodo sledile predstavitev mednarodnim investitorjem s ciljem, da v startupe vložijo toliko sredstev, da se bodo lahko ti uveljavili v konkurenčnem mednarodnem okolju. Po zaključku trimesečnega programa bodo startupi v pospeševalniku ABC lahko še nadaljnje tri mesece izpopolnjevali svoje poslovne modele. Program BTC Campus pa mladim do 30 let omogoča dodatno izobraževanje o podjetniških znanjih in veščinah ter tako izboljšuje možnosti njihove zaposlitve.

Partnerji v projektu so družba BTC, Zavod RS za zaposlovanje in Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. S tem v BTC sledimo svoji zavezi trajnostnemu razvoju in dajemo priložnost mladim idejam, da se uresničijo.

BTC d.d. www.btc.si

Na trgu zasledimo množico naravnih in ekoloških kozmetičnih izdelkov, zato združenja potrošnikov kupce opozarjajo, naj bodo pri izbiri tovrstnih izdelkov previdni, saj je zakonodaja na področju kozmetičnih izdelkov v EU zelo ohlapna. Izdelki z različnimi certifikati, ki naj bi potrjevali določeno kakovost in potrošnikom olajšali nakupno izbiro, povzročajo zaradi različnih kriterijev zmedo na trgu kozmetike.

Poleg tega številni proizvajalci zavajajo svoje uporabnike o tem, kako naravni so njihovi izdelki, ki hkrati vsebujejo številne zdravju in okolju škodljive sestavine. Kot odgovor na nastalo situacijo je bil razvit mednarodni standard Cosmos, ki zajema delitev na naravno in ekološko kozmetiko po zahtevah, kot to predpisujejo posamezni standardi šestih ustanovnih organizacij, ki združujejo več kot 1.400 certificiranih kozmetičnih znamk in več kot 24.000 naravnih in ekoloških izdelkov.

Zahteve standarda opredeljujejo dovoljene sestavine kozmetičnega izdelka in embalaže, pri čemer se upošteva celostni vpliv izdelka na človeka in okolje. Konec leta 2016 bo v EU prenehala veljavnost posameznih standardov za certificiranje naravne in ekološke kozmetike članic združenja in Cosmos bo postal edini veljavni standard.

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

Proizvajalec peletov Enerles s certifikatom kakovosti ENplus

GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o. www.ggp.si

Potapljaškega društva Maribor zelo pozna. Ob tej priložnosti je v Vodnem stolpu na Lentu potekala razstava z naslovom Reka Drava in mostovi, ki so jo pripravili otroci iz vrtcev Pobrežje, Studenci in Oton Župančič v okviru natečaja, ki ga je organizirala Štajerska turistična zveza. Za podporo projektu je Henkel v sodelovanju s podjetjem Hofer in Potapljaškim društvom Maribor kupcem v vseh Hoferjevih poslovalnicah po Sloveniji omogočil, da so lahko z nakupom Henklovih izdelkov Persil, Silan ali Somat pomagali pri akciji Skupaj za čisto Slovenijo.

98

energije, ki ne povzroča toplogrednih plinov, CO2 je nevtralen – ogljik, ki se sprošča pri gorenju, je del naravnega kroženja ogljika v naravi.

Les je večkrat uporaben, saj se v energetske namene uporablja les slabše kakovosti in lesni ostanki. Peleti Enerles so izdelani iz lesa jelke, smreke in bora. Lesovi iglavcev imajo višjo vsebnost lignina v primerjavi s celulozo, zato imajo višjo kurilno vrednost.

okolje

Naravna in ekološka kozmetika po standardu Cosmos

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Javni pozivi za dodeljevanje spodbud Eko sklada Nepovratna sredstva za občane so možna na naslednjih področjih: ukrepi za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah ter trajnostna mobilnost (nakup ali predelava vozila na električni pogon). Nepovratna sredstva za pravne osebe pa so na področju trajnostne mobilnosti (nakup ali predelava vozila na električni, pogon).

Omenjena nepovratna sredstva bo možno kombinirati s kreditom Eko sklada po ugodni obrestni meri 3-mesečni EURIBOR + 1,5 %. Na področju kreditov bodo objavljeni javni pozivi za občane, pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike ter lokalne skupnosti. Namen kreditov: poleg ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije bo možno zaprositi za kredit za naložbe na vseh področjih varstva okolja, ki izkazujejo ugoden okoljski učinek. Spremljajte spletne strani Eko sklada, zbirajte informacije, da boste lahko pravočasno zaprosili za sredstva Eko sklada za vaše okolju prijazne naložbe.

Henkel Slovenija d.o.o. www.henkel.si

Trening varne vožnje s tovornimi vozili v Kemisu Zaposleni vozniki tovornih vozil v Kemisu so 27. 3. 2015 opravili trening varne vožnje na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem.

Na treningu varne vožnje je bil poudarek na varnosti in obvladovanju tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi vsakodnevno po Sloveniji in tujini. S tem smo naredili še korak naprej za varen prevoz nevarnih snovi.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Potapljači v akciji Skupaj za čisto Slovenijo

Zeleno omreŽje Ob svetovnem dnevu voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, je Potapljaško društvo Maribor organiziralo ekološko akcijo »Drava 2015 – Ni nam vseeno!«. Potapljači so ob podpori podjetij Henkel in Hofer čistili rečno dno in nabrežje, čistilno akcijo pa so spremljale dodatne dejavnosti za udeležence in mimoidoče. Med odpadki, ki so jih potapljači našli v strugi reke Drave, so bili številni kosovni odpadki, kot so avtomobilske gume, kolesa in podobno. Po nekaj urah dela se je nabralo kar veliko odpadnega kosovnega materiala.

Vsekakor pa je bilo opaziti, da je reka Drava vse čistejša in da se 22 predhodnih čistilnih akcij

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Pilotno zbiranje odpadnega tekstila

V Mestni občini Ptuj se je z mesecem januarjem v letu 2015 začelo pilotno zbiranje odpadnega tekstila, za katere skrbimo Javne službe Ptuj. Vzpostavljene so bile v okviru projekta PORETEKS, ki se zaključi v mesecu juniju

april 2015

Lesni peleti Enerles so gorivo, proizvedeno iz 100 % neobdelanega čistega lesa. Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o., je prvi proizvajalec peletov v Sloveniji, ki je prejel certifikat kakovosti ENplus po Evropskemu standardu EN 14961-2. Peleti so primerni za kotle vseh velikosti in za industrijsko uporabo. V gospodinjstvih se običajno uporablja pelete premera 6 mm. Standardizirana oblika omogoča avtomatsko doziranje. Vsebujejo približno 1 % pepela, kar je precej manj od drv, kar pomeni manj čiščenja kotla. Prednosti uporabe peletov glede na fosilna goriva: peleti so obnovljiv vir

20 98

okolje

tega leta. Po podatkih smo v treh mesecih zbrali natanko 6.450 kilogramov odpadnega tekstila.

Projekt PORETEKS, v katerem smo vključeni kot partner, izvajamo skupaj z vodilnim partnerjem ZRS Bistra Ptuj ter ostalimi 6 partnerji, ki prihajajo iz Slovenije in Hrvaške.

Zabojnike za odpadni tekstil praznimo na 14 dni. Po končanem projektu nameravamo trajnostno še naprej izvajati zbiranje odpadnega tekstila, ki ga bomo namenili v dobrodelne namene in za ponovno uporabo.

Javne službe Ptuj d.o.o. www.js-ptuj.si

enot Nove KBM, stranke in ambasadorji banke, med njimi Nejc Simšič, Filip Flisar, Nika in Boštjan Čukur, Ula Furlan in Tjaša Kokalj. V imenu Nove KBM je Aniti Ogulin, vodji projektov za otroke in družine ter predsednici Komisije za socialno-humanitarna vprašanja pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, in Jožici Mikić Horvat, podpredsednici te komisije, knjige predal predsednik uprave Nove KBM Robert Senica. Anita Ogulin je povedala, da bodo podarjene knjige namenili ureditvi priročnih knjižnic v več počitniških domovih ZPM: v Krajnski Gori, domu Miloša Zidanška na Pohorju in v VIRC Poreč, kjer letujejo otroci iz socialno šibkejšega okolja.

uporabimo različne plastične zaboje in posode, ki zadržujejo tekočine; mešane komunalne odpadke pa običajno zbiramo v vrečkah, ki jih položimo v namenske koške, te odpadke pa skupaj z vrečko odložimo v črn zabojnik.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Ugodna posojila lesarstvu

Pohvala za uspešno ločevanje odpadkov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., zbira odpadke pri skoraj 24.000 prebivalcih občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika in jih od njih tudi odvaža. Odpadke smo začeli zbirati ločeno pred 20 leti. Po dveh desetletjih s pomočjo ozaveščenih občanov izločimo že dobrih 80 % koristnih odpadkov. Da bi jih nagradili, smo se odločili za akcijo "S Kokom ceneje", s katero si mnogi na položnici znatno zmanjšajo znesek za odvoz odpadkov. Letos uvajamo za gospodinjstva še pohvalo za uspešno ločevanje odpadkov. Dobila jo bodo vsa gospodinjstva, ki uspešno ločujejo odpadke. Iz izkušnje vemo, da občani take spodbude potrebujejo in da so še kako pripravljeni sodelovati tako pri ločevanju odpadza uspešno ločevanje odpadkov kov kot pri zmanjševanju njihovih količin, če jim le znamo prav predstaviti strategijo zbiranja in njen namen. Vabimo vas tudi k ogledu naše prenovljene spletne strani.

Pohvala Spoštovani,

opazili smo, da v vašem gospodinjstvu uspešno in učinkovito ločujete odpadke, za kar se vam iskreno zahvaljujemo.

Vsak posameznik namreč lahko z ločenim zbiranjem odpadkov prispeva k čistejšemu in prijaznejšemu okolju.

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.

Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika

Direktorica:

mag. Brigita Šen Kreže

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. www.kpv.si

april 2015

V akciji Nove KBM zbrali čez 2.200 knjig za počitniške domove ZPM S svečano predajo knjig za otroke, ki preživljajo počitnice v domovih Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPM), se je sklenila dobrodelna akcija Nove KBM »Podari knjigo, podari prihodnost«.

Pripravili in izvedli so jo na pobudo zaposlenih banke, pridružili pa so se ji mnoge stranke banke, njeni poslovni partnerji in ambasadorji.

V marcu 2015 smo tako na sedežu Nove KBM v Mariboru svečano predali čez 2.200 knjig, ki so jih prispevali zaposleni iz kar 44 organizacijskih

Vir: Rokodelski center Ribnica

Nova KBM d.d., www.nkbm.si

Oprema za ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvu Ali ste vedeli, da na leto povprečen prebivalec Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg odpadkov? O nastajanju odpadkov moramo razmišljati že v fazi načrtovanja nakupov, saj je premišljen nakup prva faza na poti preprečevanja nastajanja odpadkov. Slovenska zakonodaja zahteva obvezno ločevanje posameznih vrst odpadkov na izvoru, zbiranje v ustrezni opremi, prepuščanje pooblaščenim zbiralcem in zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi. V nadaljevanju predstavljamo nekaj rešitev za zbiranje odpadkov: organske kuhinjske odpadke lahko zbiramo v priročni posodici, ki jo lahko hranimo pod pomivalnim koritom ali v drugem kuhinjskem elementu, priporočljiv prostor je tudi shramba ali balkon; odpadno jedilno olje lahko zbiramo v plastenkah ali priročnih posodicah; plastenke, pločevinke, konzerve, folije, PVC vrečke, tetrapake lahko zbiramo v različnih prenosljivih vrečkah, škatlah, zabojih ali posodah; revije, časopise, prospekte, knjige lahko zbiramo v priročnih zabojih ali škatlah; za zbiranje steklenic lahko

Slovenski regionalno razvojni sklad je v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 21, z dne 27. 3.

2015, objavil Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa.

Namen razpisa je spodbujanje razvoja slovenske lesno predelovalne industrije na področju začetnih investicij, povezanih z vzpostavitvijo nove poslovne enote, razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote, diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala ali bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti. Razpis nudi posojila z ugodnimi posojilnimi pogoji: Euribor (trimesečni) s pribitkom od 0,80 % do 1,20 % letno, ročnost vračila do 12 let in možnost koriščenja triletnega moratorija. Vlagatelj lahko pridobi posojilo največ do 75 % upravičene vrednosti projekta, vendar maksimalno 500.000,00 EUR in minimalno 15.000,00 EUR. Roka za oddajo vlog sta: 30. 4. in 30. 6. 2015. Sklad najavlja tudi javne razpise s področja kmetijstva, občin in predfinanciranja projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi ter razpis za podporo projektom na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti. Objava razpisov na www.regionalnisklad.si.

Vir: www.slovenia.info; Avtor: Matej Vranič Slovenski regionalno razvojni sklad www.regionalnisklad.si

Člani Eko iniciative pred sečnjo ohranili več kot 11 tisoč smrek Osnovna ideja EKO INICIATIVE je, da lahko prav vsi prispevamo svoj delež k ohranjanju okolja. Skupnost EKO INICIATIVA z dneva v dan raste in danes šteje več kot 139 članov, ki so od ustanovitve skupnosti v letu 2010 pa do danes zgolj z uporabo trajnostne higiensko

Valtex & Co. d.o.o., www.valtex.si

Smetarniki StyleOUT XL za večje posode za odpadke

Po dobrih odzivih na smetarnike StyleOUT, v katerih na estetski način hranimo posode z odpadki v naših gospodinjstvih – namenjeni so namreč za posode s prostornino do 240 litrov,

DUKIN d.o.o., www.dukin.si

Odpadno je še vedno uporabno

Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. že več let uspešno sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. V šolskem letu 2014/2015 smo jih v okviru natečaja Odpadno je uporabno povabili k sodelovanju, da iz rabljenih oblačil, modnih dodatkov in hišnega tekstila izdelajo nova, inovativna oblačila, modne dodatke in hišni tekstil. Na natečaju je sodelovalo 12 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz UE Murska Sobota in UE Lendava s skupno 25 izdelki. Ocenjevalna komisija je v vsaki kategoriji izbrala zmagovalni izdelek.

Ob svetovnem Dnevu Zemlje, 22. aprila 2015, smo podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim. V kategoriji vrtcev je zmagal izdelek STOL PRIJATELJSTVA, izdelek otrok 4-6 let Vrtca Puconci, enote Brezovci. V kategoriji OŠ - I. triada je zmagala MASAŽNA PREPROGA učencev OŠ Kobilje, v kategoriji OŠ - II. triada

98

si je prvo mesto prislužil retro izdelek učencev OŠ Kobilje ENOSED IZ KAVBOJK, v kategoriji OŠ - III. triada je zmagal izdelek MODNA KREACIJA 7D + 1, učencev OŠ Puconci. V kategoriji srednjih šol je zmagal izdelek DEKLIŠKA TORBICA IN BORŠA ZA NAKUPOVANJE, dijakov Gimnazije Murska Sobota. Vsi izdelki so na ogled širi javnosti v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota med 23. aprilom in 16. majem 2015. Od 9. do 15. aprila 2015 je potekala tudi tekmovalna akcija zbiranja rabljenih oblačil in tekstila. Prvo mesto si je prislužila OŠ Kobilje, ki je zbrala 1.500 kg navedenih odpadkov oziroma 37 kg/učenca.

okolje

papirne konfekcije, izdelane iz odpadne embalaže mleka in sokov (KEMS), pred nepotrebno sečnjo ohranili 11.214 smrek, pomagali predelati 2.266 ton odpadne tetrapak embalaže, s tem zmanjšali odlaganje 3.594 m3 odpadne embalaže na deponijah in preprečili 1.325.900 kg nepotrebnih izpustov CO2. Vse naštete parametre izračunava poseben interaktivni EKO KALKULATOR, ki uporablja dejanske podatke članov EKO INICIATIVE. Mesečno ažurirani podatki so objavljeni na spletni strani EKO INICIATIVA, kjer lahko obiskovalci ali posamezni člani zase ves čas spremljajo rezultate oziroma prispevek k ohranjanju okolja. S svojim trajnostnim delovanjem se lahko člani pred svojimi obiskovalci in zaposlenimi pohvalijo z letno nalepko TRAJNOSTNA OBJEKTNA HIGIENA, na voljo pa je tudi CERTIFIKAT TRAJNOSTNA OBJEKTNA HIGIENA. Več informacij na prenovljeni spletni strani www.eko-iniciativa.si.

so v podjetju Dukin razvili še smetarnike StyleOUT XL, namenjene velikim posodam za smeti. Poleg estetskega učinka smetarniki StyleOUT XL ščitijo posode pred vremenskimi vplivi, hkrati pa jih je mogoče zakleniti in tako preprečiti nezaželen pristop. To posebej cenijo na obljudenih krajih, kjer na tak način privarčujejo tudi pri odvozu odpadkov, saj tako ne plačujejo več za odpadke drugih, zavarujejo pa se tudi pred vandalizmom in preprečijo neustrezno sortiranje odpadkov. Smetarniki se vizualno prilagodijo okolici, primerni pa so predvsem za zaprtje posod za odpadke pred poslovnimi objekti, večstanovanjskimi stavbami, javnimi površinami in ekološkimi otoki.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. www.saubermacher-komunala.si

Unirec v prvem četrtletju prevzel skoraj sedem tisoč ton odpadne embalaže Unirec, specializirana družba za gospodarjenje z odpadno embalažo, je skladno s povečanim tržnim deležem v prvem četrtletju letošnjega leta prevzela skupaj 6.871 ton vseh vrst odpadne embalaže. Največji delež med njimi, 4.463 ton, predstavlja mešana embalaža, ki jo večinoma sestavljata odpadna plastična in kovinska embalaža. Preostali del predstavljata odpadna steklena embalaža s 1.639 tonami ter odpadna kartonska embalaža in karton s 769 tonami. V Unirecu se s skoraj 25-odstotnim tržnim deležem v letošnjem letu uvrščajo na drugo mesto med družbami za ravnanje z odpadno embalažo.

S premišljenim in gospodarnim ravnanjem z odpadno embalažo ter celovitim obvladovanjem celotnega krogotoka skušajo zagotoviti najboljše pogoje za zavezance ter korektno in transparentno sodelovati s komunalnimi podjetji, partnerji-podizvajalci in drugimi deležniki.

Unirec d.o.o., www.unirec.si

Zeleno omreŽje

EVROPSKI PROJEKTI

V Mariboru bomo v času od 22.-26. 6. 2015 izvedli izobraževanje »Vodja za trajnostni razvoj (Leadership in Sustainability)«. Izobraževanje je namenjeno vodjem organizacij, ki želijo več narediti na področju trajnostnega razvoja in bo obsegalo naslednje vsebine: management trajnostnega razvoja, ekonomska vzdržnost, ekološka trajnost, družbena odgovornost in trajnostno načrtovanje izdelkov in storitev. Izobraževanje

bo potekalo v živo v angleškem jeziku in bo v tem terminu brezplačno. Predavatelji so strokovnjaki iz Francije (Andreas Riel), Slovenije (Tomislav Rozman), Romunije (Gabriela Fistis, Anca Draghici) in Avstrije. Zaradi omejitve mest (20) vas vabimo k preliminarni prijavi na www. leadsus.eu. V primeru večjega števila prijav bomo izvedli še spletno obliko izobraževanja. Za več informacij in prijavo pišite na naslov: mateja.frangez-rozman@ bicero.com.

Bicero d.o.o. www-si.bicero.com

RRA LUR posebej pozorno o upravljanju z energijo

Konec marca je v Kulturnem centru Vrhnika, v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) ter Goriške lokalne energetske agencije GOLEA, potekala delavnica na temo »Energetika in medobčinsko sodelovanje«. Predstavniki občin so se podrobneje seznanili s številnimi priložnostmi za projekte s področja trajnostne rabe energije, ki jih prinaša finančna perspektiva 2014-2020.

april 2015

Vabilo na izobraževanje in certificiranje »Vodja za trajnostni razvoj«

22 98

okolje

RRA LUR se bo namreč kot skrbnik trajnostnega razvoja LUR v prihodnje intenzivno ukvarjal z aktivnostmi in potencialnimi rešitvami na področju zagotavljanja podnebno varne in energetsko prijazne regije. Posebna pozornost je bila namenjena Uredbi o upravljanju z energijo v javnem sektorju in predstavitvi Energetskih informacijskih sistemov, ki omogočajo energetsko knjigovodstvo. Predstavljene so bile tudi vsebine s področja energetike, ki jih bo mogoče financirati preko nacionalnih razpisov ali centralnih evropskih programov v finančni perspektivi 2014-2020. Delavnica je potekala v okviru mednarodnega projekta RURBANCE: Strategije podeželsko-mestnega upravljanja in orodja za trajnostni razvoj močno spreminjajočih se alpskih območij (program Alpski prostor), kjer slovenska partnerja proučujeta možnosti krepitve povezovanja med občinami Ljubljanske urbane regije za njihovo večjo učinkovitost in bolj racionalno rabo virov na vseh področjih. Več informacij o projektu na http:// rurbance.eu.

RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Projekt BRIMEE - za nove toplotnoizolacijske proizvode

april 2015

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) v mednarodnem raziskovalnem projektu BRIMEE skupaj s partnerji razvija nove rešitve s področja trajnostnega gradbeništva. To so toplotne izolacije iz organskega poroznega materiala, ki temeljijo na odpadku iz papirne industrije.

Osnovna struktura materiala je penjena nano-kristalinska celuloza, ki je ojačana z naravnimi smolami in ima funkcijske nanose. Cilj projekta BRIMEE je razviti novo družino toplotnoizolacijskih proizvodov na biološki osnovi. Proizvodi bodo namenjeni za toplotno zaščito na zunanji in notranji strani stavb ter za predelne stene.

Glavna naloga ZAG je preizkušanje in optimiranje novih materialov in konceptov uporabe.

BRIMEE, ki je sofinanciran s strani EC kot del 7OP EU, vodi D`Appolonia (IT). Sodelujoči partnerji so: Dragados (ES), Bergamo Technologie (PL), BRE (GB), BAM (DE), Melodea (IL), AMS (GR), Fraunhofer Umsicht (DE), The Hebrew University of Jerusalem (IL), BGA (CZ), Silcart (IT), Fenix TNT (CZ), ICPE (RO), SARP (PL) in ZAG (SI).

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in revije EOL. Tokrat je MOP odgovoril na vprašanje, kako bo s sredstvi v primeru, če v Novem mestu ne bodo zgradili II. faze Centra za ravnanje z odpadki, o sanaciji odlagališča na Dravskem polju in o zamudi pri pripravi osnutka Uredbe o odpadni EEO. Odgovor o CEROD-u objavljamo v članku, kjer objavljamo več mnenj o zapletu, ki je nastala ob prekinitvi gradnje. Vprašanje o Uredbi OEEO smo poslali pred 17. aprilom 2015.

Sanacija bo trajala tri leta Kakšen je končni dogovor glede sanacije odloženih gum na Dravskem polju, kako bo potekala sanacija gramozne jame in kako bo sankcionirana odgovornost podjetja Albin Promotion, ki je povzročil problem? Kako to, da številni inšpekcijski pregledi niso pripomogli k hitrejši rešitvi problema?

Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva, da bo sanacija stekla v najkrajšem možnem času. Inšpekcija za okolje in naravo je zahtevala, da podjetnik odstrani gume na površini na načinm, kot to opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku. Izdana je bila inšpekcijska odločba in sklep o dovolitvi izvršbe. Kljub pritožbi in upravnem sporu sta oba upravna akta potrjena. Žal pa ju zavezanec

ni spoštoval, zato je inšpekcija pristopila k izvajanju izvršbe. Hitrost izvršbe je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Vsi stroški, ki se izterjajo od zavezanca oziroma jih plača prostovoljno, se vrnejo nazaj v integralni proračun. Obseg izvršbe je odvisen od vsakoletnih proračunskih sredstev, ki so temu namenjene. Odvoz gum in s tem sanacija zemljišča bo izvedena približno v treh letih od takrat, ko bodo zagotovljena zadostna sredstva.

Razprava o osnutku Uredbe o OEEO se je začela Pri prenosu sprememb uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo v slovensko zakonodajo je zamuda. Kdaj bo pripravljen osnutek za javno razpravo in kje se pojavlja največ težav pri ravnanju z OEEO v Sloveniji?

Ministrstvo za okolje in prostor je 17. aprila 2015 pričelo s postopkom javne obravnave osnutka Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi. Osnutek uredbe, skupaj z vabilom za posredovanje pripomb in predlogov javnosti k osnutku, se nahaja na naslednji spletni strani MOP: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5959/ ba01cf994b15c40d0b4eb07bbe07cda3/

23

Rastni test, ki je pokazatelj kvalitete komposta (vrtna kreša in kompost).

Uredba, ki ureja Predelavo biološko razgradljivih odpadkov, je Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Spremenjena je bila leta 2013, izdana pa na podlagi Zakona o varstvu okolja.

Povezana je z Uredbo o odpadkih. Pri obratovanju naprav mora upravljavec bioplinarne ali kompostarne upoštevati tudi druge Uredbe.

V uvodnem video nagovoru je mag. Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za odpadke, povedala, da se trenutno ukvarjajo z Uredbo o odpadkih, Uredbo o električni elektronski opremi, z odpadno embalažo, na vidiku je tudi sprememba Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov. Na Ministrstvu se soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, vendar so pripravljeni na razpravo in odprti za predloge.

Nadzor Uredbe v praksi ob pomanjkanju inšpektorjev Inšpekcija za okolje in naravo v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje izvaja nadzor nad številnimi dejavnostmi, v okviru katerih je tudi Ravnanje z odpadki. Regulirano je z 58. predpisi. Leta 2010 je imel Inšpektorat 50 inšpektorjev in 100 predpisov, leta 2013 se

je število predpisov povišalo na 400, število inšpektorjev pa je ostalo enako. Inšpektorji sledijo Zakonu o varstvu okolja. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z virom onesnaževanja okolja, ali v času izvajanja posega v okolje, odpravijo v roku, ki ga določi. To je na seminarju pojasnila Darja Pajtler iz Inšpekcije za okolje in naravo RS. Inšpektor mora odrediti izvedbo ukrepov za odpravo virov čezmerne obremenitve v roku, ki ga določi, odrediti omejitev oziroma prilagoditev delovanja naprave do predpisanih mejnih vrednosti ali pravil ravnanja in odrediti izvedbo kontrolnega monitoringa. Inšpektorjeva dolžnost je tudi predlagati pristojnemu ministrstvu odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, prepovedati obratovanje naprave ali obrata, če deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja ali dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, kadar je to predpisano.

Problemi bioplinarn večji od predimenzioniranosti »Pri bioplinski fermentaciji gre za anaeroben

april 2015

Izvajanje uredbe o ravnanju z biološkimi odpadki v praksi

Spremenjena Uredba o ravnanju z biološkimi odpadki kliče po oživitvi, čeprav ima komaj dve leti, so si složni zbiralci in predelovalci bioloških odpadkov. Uredbi manjka stik z dogajanjem na terenu. Predelovalci vidijo tržno priložnost v bioloških odpadkih, vendar jih zakonodaja največkrat ne spodbuja, ko jim med drugim postavlja visoke zahteve, enakim tujim izdelkom na trgu pa skoraj nobenih. Kljub temu je zgodba slovenskih kompostarn zgodba o rasti, če že pri bioplinarnah ne moremo trditi enako. Kompost 1. razreda je postal tržni produkt, ki ga trg dobro sprejema.

Visokoleteči cilj predelovalcev in stroke je revitalizacija zemlje in sprememba miselnosti tipičnega slovenskega kmeta.

Brez podpore nove strategije, ki jo je obljubil MOP do konca leta, ne bo šlo. Morda je zdaj pravi čas, da MOP in izvajalci uredbe sedejo za isto mizo in se dogovorijo, kako naprej. To je bila enotna zahteva udeležencev seminarja o izvajanju uredbe o ravnanju z biološkimi odpadki.

Organizirala ga je Fit media v okviru programov Zelene Slovenije.

foto: Boštjan Čadej

Urška Košenina

98

Kompost je tržna priložnost, a zakonodaja je ovira

okolje

Izvajanje uredbe o ravnanju z biološkimi odpadki v praksi

24

Matjaž Rus

dr. Tanja Bagar

mag. Klaudija Šek Škafar

dr. Rok Mihelič

Darja Pajtler

mag. Jana Miklavčič

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

98

okolje april 2015

proces, v katerem dela relativno malo mikrobov, v primerjavi s kompostiranjem, masno jih je samo 10 %. Bioplinska fermentacija zajame metan, ki se lahko pretvori v energijo,« je razložil dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete. V Letu 2014 je Inšpektorat opravil nadzor bioplinarn skupaj s kmetijsko inšpekcijo. V Sloveniji je 25 bioplinarn. Ugotovili so, da njihov delež upada zaradi prevelike proizvodne kapacitete, finančnih težav, neobvladovanja procesov in pomanjkanja ustreznih kadrov. Soočajo se tudi z izredno veliko problematiko nadzora vhodnih surovin (ne vodijo se evidence, npr. za silažo). Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso zagotavljali higienizacije pri anaerobni razgradnji. Ubadajo se s premajhnimi skladiščnimi zmogljivostmi, neprijetnimi vonjavami v okolju. Opaženo je bilo veliko sprenevedanja in izogibanj inšpektorjem.

Količina zbranih bioloških odpadkov raste, razlike med regijami V Sloveniji ločeno zbiranje bioloških odpadkov poteka sorazmerno uspešno. Do leta 2020 naj bi bilo na odlagališčih odloženih le še 20 % odpadkov. Zmogljivost naprav za kompostiranje in bioplinske naprave naj bi bila v Sloveniji leta 2020 112.000 ton. Na ta način se lahko izračuna, za koliko kompostarn in koliko bioplinarn je prostora v Sloveniji. Količina nastalih kuhinjskih odpadkov je dokaj stalna in znaša v povprečju 60 do 90 kg na prebivalca na leto. Količine zelenih vrtnih odpadkov se prav tako spreminjajo glede na letni čas in poselitev. V mestih je količina zelenega vrtnega odpada na prebivalca v enem letu 20-30 kg, na podeželju pa so te količine bistveno večje in se gibljejo okoli 150 kg/prebivalca letno.

Biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje, ker se iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, sprosti od 120-180 m3 deponijskega plina. V anketi 17-ih komunalnih podjetji, ki jo je izvedla Zelena Slovenija, so rezultati pokazali enako. Komunale so v povprečju zbrale v letu 2013: 43,82 kg bioloških odpadkov (vključno z zelenim odrezom) na prebivalca. V letu 2014 je bilo zbranih odpadkov malce več, in sicer 52,48 kg bioloških odpadkov. Največ so zbrali 152,52 kg na prebivalca in najmanj 19,04 kg na prebivalca. Razlike so najbolj povezane z ruralnimi in urbanimi središči ter zgodovino ločevanja odpadkov. Dober primer prakse je Komunala Vrhnika, kjer ločujejo že 20 let in imajo zato najboljše rezultate. Kot nam je povedala mag. Klaudija Šek Škafar iz Saubermacher – Komunale, so pri njih v letu 2014 zbrali 42 kg na prebivalca (zeleni odrez in biološki odpadki). Potrjujejo, da količine skozi leta naraščajo. Pri deležu vključenih gospodinjstev pa zadnji dve leti zaznavajo stagnacijo na

cca. 17 %. Ker je Prekmurje ruralno območje, večina prebivalcev kompostira doma. Soočajo se s problemom, kako čim več ljudi vključiti v organizirano zbiranje bioloških odpadkov, kar je pri njih glede na specifiko prebivalstva (ruralno območje) zelo zahtevno. Prebivalci vztrajajo pri hišnih kompostnikih in gnojiščih. Po mnenju mag. Jane Miklavčič pri tej problematiki ne gre zgolj za Uredbo, temveč tudi za Zakon o varstvu okolja, ki v 949. členu določa da je Zbiranje in komunalnih odpadkov obvezna gospodarska javna služba na lokalnem nivoju. Obvezna je za vse uporabnike. Izjema so uporabniki, ki kompostirajo sami. Pristojnost komu bo javna služba odvažala, ne more biti prepuščena izvajalcem, ker bi uporabnike postavila v neenak položaj. S hišnim kompostiranjem si uporabnik zmanjšuje stroške, komunalna podjetja pa strošek odvoza. Po mnenju Ministrstva so ravno ruralna območja primerna za hišno kompostiranje in bi morala iti spodbuda v tej smeri.

Nadzorujejo vse komunale, vsaka na svoj način Anketa, ki jo je izvedla Zelena Slovenija, je pokazala, da se nadzor nad ločevanjem izvaja večina komunal s pregledom ob odvozu odpadkov.

Komunale na specifične načine rešujejo to problematiko. Javno podjetje komunala Trbovlje je v sodelovanju z Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Zasavje v letih 2013 in 2014 izvajala akcije na terenu, kjer so pregledovali vsebino zabojnikov na različnih lokacijah in o tem v živo poročali po lokalnem radiu Kum Trbovlje. V Loški komunali včasih pri ekstremnih primerih slabega ločevanja zabojnika ne spraznijo. Komunalno podjetje Vrhnika pa je letos za vestno ločevanje odpadkov začela podeljevati Pohvale. V Saubermacher - Komunali nadzor izvajajo tako, da v določenih terminih izvajajo sortirne analize. Naključno vzamejo zabojnik in ga pregledajo v navzočnosti, ne le njihovih zaposlenih, temveč tudi upravnikov stanovanjskih blokov in komunalne inšpekcije.

Izvedejo sortirno analizo. Poročila, ki iz tega sledijo, predstavijo vsem sodelujočim in seveda stanovalcem blokov.

Z novo Uredbo v zaprto kompostiranje in slabši kompost Na Inšpektoratu ugotavljajo, da je največja problematika v povečanem številu prijav zaradi neprijetnih vonjav v okolje pri obstoječih kompostarnah, v kolikor so v bližini urbanih naselij. Pritožniki uporabljajo Knjige pritožb (19. člen Uredbe). Upravljavci kompostarn morajo v skladu z zakonodajo posredovati

25 Ključ kompostiranja v primerni vlagi in zračnosti Leta 2011 so v Cerop Puconci prvič izpolnili zahtevo za kompost 1. stopnje in od takrat več ali manj to drži. Razen morda kakšnih posebnih sarž, ko so odpadki res zelo slabi, izpolnjujejo zahteve za kakovost prvega razreda.

Njihova izkušnja je, da vse, kar pride iz rjavih zabojnikov, ne sme presegati 5, maksimalno 10 % celotnega volumna, sicer ni mogoče doseči prvega razreda kakovosti. Ker se nahajajo na ruralnem področju, sprejmejo veliko zelenega odreza, ki je zelo kvaliteten vhodni material.

Zračenje kompostnih kupov je zelo pomembno.

Nujno je tudi vlaženje med procesom kompostiranje. Spremlja se temperatura, ki mora biti za določen čas dovolj visoka, da ustreza zahtevam higienizacije. Glede na letni čas variira število mešanj kompostnih kupov. Proces kompostiranja od mletja do mešanja s strukturnim materialom traja od 60 do 70 dni, odvisno tudi od letnega časa. Potem s presajanjem uradno zaključijo postopek kompostiranja. Za rast rastlin je bolje, da zreli presejani kompost nekaj časa odleži. V Kompostarni Rosa operirajo z najmodernejšo strojno opremo za predelavo bioloških odpadkov in čiščenje odpadnega zraka, ves know –how so prevzeli iz Nemčije. S takim načinom kompostiranja je možno dobiti kompost 1. kvalitete. Pomemben je pravilen proces kompostiranja in optimalen ph, da pride do higienizacije. S sejalnim strojem (10 mm mrežo) kompost presejejo in ga prodajo. V letu 2011 so na kompostarni postavili montažni biofilter. Biofilter je sestavljen iz kokosovih vlaken mešanih z lubjem. Zaradi biofiltra so morali pridobiti Okoljevarstveno dovoljenje glede emisij snovi v zrak za obratovanje Kompostarne

Sporna higienizacija »Uredba pravi, kakšna naj bi bila temperatura za higienizacijo – od 55-66 °C, odvisno od načina kompostiranja. Kompost mora biti higieniziran, ne sme vsebovati patogenih organizmov, tako živalskih kot človeških, ne sme imeti rastlinskih bolezenskih klic, niti semena plevelov, za kar pa je potrebna temperatura nad 55 °C, ki traja določen čas. Pri kompostiranju je izredno pomembno, da je celotna gmota podvržena tej temperaturi, kar pa je v kompostarnah lahko problem. Kompostarna mora biti zasnovana tako, da bo celotna masa higienizirana.

Proces mora potekati tako, da se fitotoksini, to so snovi, ki so strupene rastlinam, razgradijo,« je udeležencem razložil dr. Mihelič. Prav obvezna higienizacija, ki je del Uredbe, moti nekatere predelovalce, saj predstavlja ogromen strošek pri proizvodnji komposta. Argument je ta, da je to kompost 3. kategorije, ki tava na smetišče in je zanj higienizacija nesmiselna, ker je odpadek. Na Ministrstvu so glede obvezne higienizacije neomajni, saj menijo, da lahko ta prepreči številne okužbe in zmanjšuje tveganje za njihov nastanek. »V spremembi Uredbe higienizacija ne bo izvzeta,« je še poudarila mag. Miklavčič.

Kompost 1. razreda kot produkt in ne odpadek Vsako preperevanje odpadka na kupu še ni kompostiranje. Pri kompostiranju gre za kontroliran proces pri neanaerobnih razmerah.

Biološko stabilen kompost pomeni, da so se organske snovi, ki so bile v kompostu, že razgradile in da kompost ni več nek dober vir hrane za mikrobe. Nova Uredba je vpeljala kriterij za prenehanje statusa odpadka. Če naredimo kompost 1. kakovostnega razreda, kompost izgubi status odpadka in postane normalno tržno blago. Pri tem je pri uredbi prišlo do zmede pri zahtevah za uporabo komposta pri uporabnikih za izdajo deklaracije idr. Bistveni kriteriji, da je kompost proizvod, so, da mora snov imeti svoj namen, na trgu mora biti povpraševanje za to snov, mora izpolnjevati standarde kakovosti in potrebno je zagotoviti, da takšna snov ne bo povzročila kakšnih škodljivih učinkov na okolje. Na Kompostarni Rosa po kompostiranju opravijo rastni test, ki pokaže, kaj se s kompostom trenutno dogaja oz. ali je biološko stabiliziran in namenjen za oddajo ali prodajo. Poleg standardne analize komposta je zelo pomemben parameter AT4 oz. kakšno potrebo po kisiku ima kompost

Biooglje za revitalizacijo tal

98

v štirih dneh ali laično - „koliko kompost še diha.“ V Cerop Puconci so leta 2011 izpolnili zahtevo za kompost 1. stopnje in letos prvič beležijo bistven porast zahtev za kompost.

Več je povpraševanj s strani kmetov, sadjarjev, vinogradnikov, vrtičkarjev itd. Osveščanje ljudi je trajalo dolgo časa, uporabili so radio, televizijo, letake itd. Tudi v Kompostarni Rosa zaznavajo visoko povpraševanje po kompostu.

okolje

Rosa. Monitoring delajo vsaki dve leti. Kupili so dvoprekatni zbiralnik odpadnih vod, če bodo kdaj v prihodnosti uporabljali tudi lastno čistilno napravo. Trenutno odpadne vode odvažajo pooblaščenemu zbiralcu.

V Cerop Puconci imajo lasten laboratorij, kjer delajo različne poskuse s kompostom. Kompost ni le organsko gnojilo, temveč ga je mogoče uporabiti za revitalitalizacijo tal, uravnavanje pH, kot sestavino substratov za okrasne rastline. Uporaben je tudi kot aktivator kalitve semen. Iz njega izdelujejo kompostni čaj, ki je uporaben kot gnojilo in „škropivo“. Največji poudarek dajejo biooglju, ki je dober potencial, da naredimo nekaj dobrega za zemljo, ki je izčrpana. Oglje aktivirajo s kompostom, efektivnimi mikroorganizmi in kameno moko.

Aktivatorji se vežejo v pore oglja. Ko zemljo potrosiš z bioogljem, ji dodaš vse, kar zemlja rabi, da oživi. Biooglje je zelo dobra alternativa temu, kar se sedaj uporablja pri kmetovanju (pesticidi, herbicidi, umetna gnojila).

Slovenski kompost namesto tujih mineralnih gnojil Za leto 2020 je ocenjeno, da bo v Sloveniji proizvedene prve kakovosti komposta okrog 60.000 ton. Zelo pomembna prednost kompostiranja je v agronomiji. Če ne bomo vračali zemlji hranil, je potrebno to izgubo nadomestiti z nakupom mineralnih gnojil, ki jih pa Slovenija nima, kar pomeni, da izgubljamo brez potrebe. Če želimo ohranjati rodovitnost zemlje na bolj trajnosten način, je recikliranje hranil nujnost, je poudaril dr. Mihelič. V Sloveniji se v povprečju v normalnem kolobarjenju razgradi 500-1.000 kg humusa letno na hektar. Kar pomeni, da 5-10 ton komposta letno na hektar pokrije humusno bilanco in to je dovolj. Imamo 170.000 hektarjev njivskih površin, tako da je kmetijskih zemljišč dovolj.

Dejanska vrednost komposta, glede na gnojilno vrednost za kmeta, je lahko od 80-130 evrov/ tono, tudi 50 evrov/tono, če ni zelo bogat kompost. Od leta 1992 do danes so se mineralna gnojila podražila za petkrat, cena pridelkov pa je padla za trikrat do štirikrat in se je uporaba mineralnih gnojil v Sloveniji od leta 2000 do danes zmanjšala iz 180 kg na manj kot 100 kg.

Zaradi teh dveh dejavnikov in zaradi kampanj varstva okolja se je tudi stanje podtalnice od takrat izboljšalo. Če bi uporabljali samo kompost, je nevarnost onesnaženja zelo majhna tudi ob večjih količinah.

april 2015

pritožniku odgovore na vse pritožbe. Iz knjig pritožb posameznih kompostarn je v večini primerov razvidno, da v primeru pritožbe iz odgovora upravljavca kompostarne ni razviden vzrok neprijetnih vonjav v okolje. Podobno se je zgodilo v podjetju Cerop Puconci. V letu 2008 so odprli kompostarno, kot je povedala dr. Tanja Bagar. Po takratni zakonodaji so zadovoljevali pogoje za odprto kompostiranje.

To so izvajali do lanskega leta. Od nove Uredbe ne izpolnjujejo več pogojev za odprto kompostiranje. Morali so preiti na zaprto kompostiranje.

Sedaj kompostirajo v boksih, zrak se izsesava, in gre čez biofiltre. Kvaliteta komposta je s prehodom na zaprto kompostiranje padla. Tudi v boksih spremljajo temperaturo, vlaženje je avtomatsko. Z novo Uredbo so morali tudi v Kompostarni Rosa dvorišče pokriti ali pridobiti dovoljenje Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (url. RS, št. 64/12). Postavili so novo halo površine 1500 m², je razložil Matjaž Rus, direktor Roks recikliranja.

Bo Natura po novem priložnost ali še vedno cokla razvoju? mag. Vanesa Čanji

Območja Natura 2000 pokrivajo kar 37 % površine Slovenije, zato je razumljiv interes strokovne in širše javnosti, kaj prinaša Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 do 2020, ki ga je vlada sprejela sprejeta ocena doslej je, da

Slovenija ni znala izkoristiti

priložnosti, ki so jih različni

evropski finančni mehanizmi ponujali za razvojni zagon

teh področij. Prav nasprotno,

večinoma je Natura postala

sinonim za razvojno coklo.

april 2015

naliza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji ugotavlja, da se je kljub različnim varstvenim režimom in precejšnjemu napredku na nekaterih področjih stanje ohranjenosti številnih habitatov in vrst v razmeroma kratkem času poslabšalo. Torej kljub omejitvam na zavarovanih območjih, ukrepom kmetijsko okoljskih plačil, varstvenim ukrepom v gozdovih, načrtovanju pri sladkovodnem ribištvu idr. Strokovnjaki trdijo, da je poslabšanje posledica predvsem vse večjih pritiskov na biotsko raznovrstnost zaradi širjenja poselitvenih območij ter gradnje industrijskih območij in prometnic.

K slabšanju stanja prispevata tudi intenziviranje kmetijskih površin v ravninskih predelih in opuščanje rabe kmetijskih zemljišč v višinskih in odročnih legah.

Natura 2000

na svoji aprilski seji. Splošno

A

S

pomnimo, da je 71 odstotkov slovenskega omrežja Natura 2000 gozdov, od negozdnih površin kmetijska zemljišča v uporabi pokrivajo okoli 20 odstotkov, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Celinskih voda je površinsko le za dober odstotek omrežja, vendar so življenjski prostor velikega števila vrst in habitatnih tipov Natura. Pomembno vlogo v omrežju Natura 2000 imajo jame, ki so predmet ohranjanja na več kot 70 območjih (od skupaj 354).

P

rogram upravljanja območij Natura 2000 v obdobju 2015 do 2020 v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v obsežni prilogi določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje. Določa varstvene ukrepe, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura, ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa predpisuje vključevanje v sistem drugih načrtovanj (npr. načrt upravljanja zavarovanega območja, gozdno gospodarske načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško gojitvene načrte, načrt upravljanja z vodami).

Ukrepi se vključujejo tudi v ukrepe varstva kulturne dediščine.

S

sprejetjem tega programa vlada izvaja obveznosti iz evropske direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih

foto: www.shutterstock.com

26 98

okolje

Natura 2000

in rastlinskih vrst v povezavi z direktivo o ohranjanju prosto živečih ptic ter pravne prakse. Pomemben namen programa je, da postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 in predloga Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v RS za obdobje 2014-2020, vse samo v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000.

O

snutek Programa upravljanja območij Natura 2000 v obdobju 2015 do 2020 je bil v predhodnem usklajevanju že lani, na javne predstavitve so bili vabljeni različni deležniki, kot pojasnjuje Andrej Bibič iz Sektorja za ohranjanje narave Ministrstva za okolje in prostor. Tri javne predstavitve so bile namenjene kmetijstvu, gozdarstvu in lovstvu ter vodam in ribištvu, dve sta bili namenjeni lokalnim deležnikom (vzhodna in zahodna kohezijska regija), ena pa izvajalcem monitoringov Natura 2000 rastlinskih in živalskih vrst.

N

a očitek nekaterih deležnikov, da so s sprejetjem programa hiteli in da ni usklajen, Andrej Bibič odgovarja: »Osnutek programa je bil predmet javne predstavitve in zbiranja pripomb od maja do septembra 2014, nato pa še en mesec v letu 2015. V tem času je bilo podanih precej pripomb. Velik del pripomb iz javne obravnave, ki jih je podalo 21 občin in

27 98

Ljubljansko barje

Obnovitev mokrotnih habitatov in infrastruktura za interpretacijo ohranjanja narave in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju

14,7

Javorniki - Snežnik

Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera

14,7

Notranjski trikotnik

Izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju

14,7

Javorniki Snežnik

Obnovitev nahajališč rastlinskih vrst in manjšinskih gozdnih habitatnih tipov

14,6

Mura

Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri

13,3

Goričko

Ureditev, obnovitev oz. vzpostavitev stoječih vod in potokov

13,3

Goričko

Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje

10,7

Dolina Vipave

Renaturacija naravovarstveno pomembnih struktur kmetijske krajine ter ukrepi za ohranjanje in izboljšanje ugodnega stanja ogroženih živalskih vrst in habitatnih tipov

8,8

Drava

Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave

8,8

Julijske Alpe, Pokljuška barja

Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

8,5

Ličenca pri Poljčanah

Obnovitev mokrotnih habitatov ob Ličenci pri Poljčanah

8,5

Kras

Raba kraških travišč in ostenij

7,4

Kočevsko

Dežela gozdov in medveda

7,4

Kočevsko

Ohranjanje ugodnega stanja vrst pragozdnih ostankov

6,5

Volčeke

Volčeke – svet med žuželkami in mestom Celje

5,6

Krimsko hribovje – Menišija, Črna dolina pri Grosuplju, Bled – Podhom

Izboljšanje stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem

elik del pripomb, ki so jih podale strokovne organizacije, se je nanašal na konkretne dopolnitve ali popravke posamičnih podrobnih varstvenih ciljev oz. ukrepov za njihovo doseganje ter na monitoring. Veliko pripomb se je nanašalo na ukrepe na področju kmetijstva. Ukrepe s področja kmetijstva se izvaja skozi Program razvoja podeželja (PRP), ki je bil sprejet še pred to javno razpravo, zato program upravljanja ne vpliva na določila iz PRP. Nekatere organizacije, ki predstavljajo izvajalce ukrepov, so te ukrepe razumele kot režime.

Naj poudarim, da ukrepi še vedno temeljijo na prostovoljnosti in kmet sam izbira, katere bo vpisal in na katerem delu svoje površine.

Pripombe, ki razumejo te ukrepe kot režime, zato niso bile upoštevane.

5,6

Krimsko hribovje – Menišija, Notranjski trikotnik, širše vsa območja z medvedom in risom

Izboljšanje stanja ohranjenosti risa in medveda

5,1

Kamniško - Savinjske Alpe

Ohranjanje narave kot temelj zelenega turizma v načrtovanem Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe

4,5

Boč – Haloze, Dravinja pri Poljčanah

Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnega tipa v Krajinskem parku Boč

4,1

Slovenska Istra

Ohranjanje narave in razvoj skladen z naravo v dolini reke Dragonje

2,9

Pohorje

Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju

2,9

Krakovski gozd, Krka s pritoki

Upravljanje vodotokov in poplavnih gozdov (Krakovski gozd)

P

upravljanja Nature. KGZS je tudi izrazila bojazen, da kmetje ocenjujejo ukrepe kot neuporabne. Menimo, da je treba nameniti posebno pozornost izobraževanju kmetijskih svetovalcev o teh vsebinah ter okrepiti sodelovanje institucij s področja kmetijstva in naravovarstva. Vsi moramo biti pripravljeni na reševanje problemov in na iskanje skupnih, torej kompromisnih rešitev.«

V

rav nasprotno pa so naravovarstvene organizacije podale predloge, da se ukrepe določi kot režime. Ker program upravljanja ni akt, ki bi imel to pristojnost, teh pripomb nismo upoštevali. Pripomba je šla tudi na datume košnje, ki so določeni za celo državo enako.

Datumi, ki omejujejo čas rabe travinja, so določeni glede na upoštevanje ekoloških zahtev vrst ali habitatnih tipov, ki so ogroženi in jih je potrebno varovati. Pri tem je v največji možni meri upoštevan tudi vidik kmetijske rabe.

D

el pripomb glede kmetijskih ukrepov se je nanašal na izvajanje ukrepa ozelenitve v okviru I. stebra in ni vezan na Program

Tabela: Prednostni projekti izboljšanja stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov in s tem povezane interpretacije ohranjanja narave (in kulturne dediščine); predviden vir financiranja: Sredstva ESRR Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 in LIFE

S

trokovne javnosti s področja energetske infrastrukture izražajo skrb, da bodo cilji in ukrepi prinesli dodatne težave pri gradnji in obnovi energetske in prometne infrastrukture.

Andrej Bibič pojasnjuje: »Podobno bojazen so

izražale tudi pripombe GZS. Precejšen del teh pripomb se je nanašal na vsebine in postopke, ki jih ne določa ta program upravljanja, temveč že zakonodaja EU oz. zakoni in uredbe, zlasti s področja presoj sprejemljivosti planov in posegov. Teh pripomb ni bilo mogoče upoštevati pri pripravi tega programa. Glede možnosti obnove infrastrukture je bilo besedilo programa dopolnjeno in omogoča nemoteno obnovo.

Postopki umeščanja nove infrastrukture v prostor in njene izgradnje pa omogočajo prevlado tudi v primeru bistvenega uničenja in tudi ta del besedila programa je bil ustrezno dopolnjen.«

april 2015

tri regionalne razvojne agencije, se je nanašal na uvrstitev dodatnih projektov na prilogo, ki določa prednostne projekte za Naturo 2000 do leta 2020. Predlogi, ki so se nanašali predvsem na izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na območjih, ki so glede na njihovo stanje ohranjenosti in pomen prednostna, so bili dodani v Prilogo 6.4, poglavje A. Za te projekte je predvideno financiranje iz Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-20 in LIFE programa.

Predlogi, ki so se nanašali predvsem na obnovo ali izgradnjo infrastrukture za obisk ali urejanje prometa, so bili dodani v poglavja C in D te priloge. Lahko rečem, da nismo upoštevali le majhnega števila predlogov, ker se niso nanašali na nobeno od navedenih Natura območij ali na nobeno od navedenih vsebin.

okolje

16,0

Andrej Bibič

Ime projekta

foto: arhiv podjetja

Pri­ Posebno ohranitveno oritetne območje točke

28

Zakon o prostorskem načrtovanju bi moral upoštevati vizijo razvoja foto: www.shutterstock.com

okolje

98

Zeleno omrežje

Umeščanje državnih in lokalnih objektov v prostor je ena od dejavnosti, s katero se ukvarjajo v podjetju Savaprojekt. Njihove izkušnje kažejo, da se pri tem pojavlja precej težav, ki bi jih lahko s pravim dialogom in sodelovanjem uspešno rešili. To vključuje predvsem umeščanje infrastrukturnih objektov in posegov v naravno okolje na območju Nature 2000, kjer zaradi strogih kriterijev in predragih omilitvenih ukrepov mnogi investitorji izgubijo voljo do vlaganja. Glavni direktor Savaprojekta Peter Žigante ter vodji projektov Damjana Pirc in Nuša Vanič pravijo, da bi bilo treba za uspešno izvedbo projektov sodelovanje naravovarstvenikov že od samega začetka umeščanja, in april 2015

to strokovnjakov, ne ljubiteljev.

V vašem podjetju se med drugim ukvarjate z umeščanjem državnih in lokalnih ureditev v prostor. Kateri problemi najbolj vplivajo na praviloma dolgotrajne postopke pri pridobivanju različnih dovoljenj?

Zaradi naših številnih dejavnosti na področju izboljšanja bivalnega okolja in skrbi za naravno nam je ta problematika znana večplastno in iz različnih zornih kotov. Kot največji problem bi pri tem izpostavili sektorsko planiranje, neusklajenost zakonodaje in različnih sektorskih interesov. Neusklajenosti opažamo celo med posameznimi službami in različnimi upravnimi delavci znotraj istega ministrstva.

Usklajevanje je v večini preloženo na ramena izdelovalca prostorskega akta, kar pa zahteva veliko časa in številne ponovitve že narejenega.

Pogosto tudi izdelavo dodatnih dokumentov in študij, ki bi jih morala po svoji dolžnosti izdelati država oziroma pristojni nosilci urejanja prostora.

Druga težava je, da nosilci urejanja prostora iz različnih razlogov ne uspejo izdati smernic, mnenj ter potrebnih odločb v zakonskem roku.

V zadnjem času sicer opažamo trend izboljšanja na tem področju, a so kljub temu še zelo daleč od tega, da bi omogočili hitro in učinkovito delo načrtovalca.

Kot največji problem bi izpostavili sektorsko planiranje, neusklajenost zakonodaje in različnih sektorskih interesov.

Neusklajenosti opažamo celo med posameznimi službami in različnimi upravnimi delavci znotraj istega ministrstva.

Tretja težava je v dolgotrajnosti postopkov.

Ker trajajo nerazumno dolgo, tudi več let, se velikokrat zgodi, da se v času izvajanja postopka spremenijo zakoni, pravilniki, uredbe, ki praviloma vrnejo postopek na začetek ali vsaj eno fazo nazaj.

Kako je v občinah razvito prostorsko načrtovanje in zakaj toliko zamud pri pripravi in sprejemanju prostorskih načrtov?

Pri prvi generaciji občinskih prostorskih načrtov (OPN), izdelanih v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju iz leta 2007, gre za izdelavo popolnoma novih občinskih prostorskih dokumentov. Z njimi občine na novo

Zakaj se Naturo 2000 še vedno opredeljuje kot omejitveni faktor razvoja občin in Slovenije in zakaj je tako malo pozitivne prakse vlaganj na zavarovanih območjih?

Malo pozitivne prakse vlaganj na zavarovana območja je predvsem zaradi dveh razlogov. V samem začetku prostorskega načrtovanja se izdelajo variantni predlogi posegov v prostor,

Veliko državnih ureditev: ceste, letališče, daljnovodi imajo problem pri umestitvi v prostor zaradi tega, ker posegajo v območje Nature 2000. Kakšne so izkušnje vašega podjetja pri umeščanju ureditev državnega pomena na območju Natura 2000?

Res je, pri umeščanju posameznih ureditev v prostor se največ govori o težavah umeščanja ureditev državnega pomena, ker se ravno pri teh pojavlja največ problemov. V resnici bi moralo biti ravno nasprotno, saj so prav državni posegi tisti, katerih vplivi so znani, in so tisti, ki omogočajo ustrezno ukrepanje.

Državna infrastruktura je osnova razvoja vsake države, zato ni smiselno, da postane ravno Natura 2000 glavna omejitev za njihovo umestitev v prostor. Ravno pri umeščanju državne infrastrukture je namreč zagotovljeno, da se bo prizadete dele tudi nadomeščalo ali da se bodo izvedli omilitveni ukrepi. Česar ne moremo trditi za nedržavne investicije (npr. obsežna občinska infrastruktura zaradi razpršene poselitve), ki imajo znatno večji vpliv na območja Nature 2000 in ostala varovana območja. Nadzora nad izvedbo omilitvenih ukrepov za te ureditve pa se ne vrši, sankcij za uničenje ali negativen vpliv ni.

Kako ocenjujete Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 in

98

okolje

Peter Žigante Damjana Pirc

foto: arhiv podjetja

29 Za izdelavo dobrega prostorskega načrta ali samo umeščanje stavbe v prostor se vključujejo prepozno. Sodelovati bi morali že pri osnovanju ideje o umeščanju stavb in objektov v prostor tako na lokalni kot tudi državni ravni. Predvsem pa je treba vključiti stroko s tega področja in ne pretežno ljubiteljske naravovarstvenike, kot se to dogaja danes. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da v prostorskem načrtovanju sodelujejo razna društva, ki na problem gledajo enostransko in zavirajo razvoj.

S Programom varujemo vrste na nekaterih območjih, ki jih ni treba varovati, območja, ki nujno rabijo varovanje, pa v Programu ni.

Slovenija bi v tem trenutku nujno morala dati prednost državni infrastrukturi, ki bo omogočila pospešen razvoj Slovenije. Brez tega si tudi varovanj Natura območij ne bomo mogli privoščiti. katerim projektom bi morala dati Slovenija prednost?

Smatramo, da je bil Program sprejet prehitro. V toku razpravljanja in sprejemanja dokumenta med investitorji in naravovarstveniki ni prišlo do skupnega pogleda na Naturo, kar je za razvoj slovenskega prostora zelo slabo. Zaradi tega bo imela Natura 2000 še vedno negativen prizvok, konstruktivnega dialoga med obema stranema pa ni pričakovati. S Programom varujemo vrste na nekaterih območjih, ki jih ni treba varovati, območja, ki nujno rabijo varovanje, pa v Programu ni. Slovenija bi v tem trenutku nujno morala dati prednost državni infrastrukturi, ki bo omogočila pospešen razvoj Slovenije. Brez tega si tudi varovanj Natura območij ne bomo mogli privoščiti.

april 2015

Kako so naravovarstveniki vključeni v prostorsko načrtovanje? Ali menite, da se pravočasno vključujejo v postopke prostorskega načrtovanja?

Žal se dogaja tudi, da se v primeru, ko do posega vseeno pride, zaradi nestrokovne izvedbe ali varčevanja predpisani ukrepi ne izvedejo korektno, kar pri pristojnih inštitucijah povzroči dvom v vse prihodnje izvedbe in posledično onemogočanje tudi tistih investitorjev, ki imajo posluh za naravo in so sposobni izvesti primere dobre prakse.

Nuša Vanič

Prihaja do konflikta med življenjsko dobo OPN in med podrobnostjo njegovih pogojev. Težko ali celo nemogoče je namreč narediti prostorski načrt, ki bo veljal dvajset let, a bo hkrati določal vse prostorsko izvedbene pogoje za vsako stavbo in objekt v občini.

Kot drugo, ustrezni omilitveni ukrepi, s katerimi bi na določenih mestih lahko prispevali k boljšemu stanju zavarovane živalske ali rastlinske populacije, lahko finančno presežejo celotno investicijo projekta, kar investitorja odvrne od same investicije znotraj območja Nature 2000.

foto: arhiv podjetja

Opažamo tudi, da prihaja do konflikta med življenjsko dobo OPN in med podrobnostjo njegovih pogojev. Težko ali celo nemogoče je namreč narediti prostorski načrt, ki bo veljal dvajset let, a bo hkrati določal vse prostorsko izvedbene pogoje za vsako stavbo in objekt v občini. Pomanjkljivost veljavnega Zakona o prostorskem načrtovanju je, da ne predvideva vizij razvoja. Vizije, ki omogočajo fleksibilnost prostorskega razvoja, hkrati pa usmerjajo v sistematsko načrtovanje ob upoštevanju vseh omejitev in priložnosti v prostoru.

kjer se na podlagi sprejemljivosti iz okoljskega, prostorskega, tehničnega, ekonomskega in družbenega vidika izločijo variante, ki bi negativno oziroma uničujoče vplivale na katerega od vidikov presojanja. Tako se posegi v območja Nature 2000, v kolikor obstajajo druge variante, že takoj na začetku izločijo.

foto: arhiv podjetja

nastavljajo poselitev in razvoj občin v skladu z novimi usmeritvami in varovanji v prostoru.

Za slovenski prostor je dojemanje razpršene gradnje kot negativnega pojava v prostoru velik preskok v miselnosti in ga predvsem podeželske občine težko sprejmejo čez noč. Obsežnost priprave dokumentov, usklajevanje državnih in lokalnih izhodišč ter že omenjena problematika so razlogi za dolgotrajno sprejemanje občinskih prostorskih načrtov.

Gospodarstvo zna ločevati, a nov korak je zapiranje snovnih tokov foto: Boštjan Čadej

30 98

okolje

DROE

Med družbami za ravnanje z odpadno embalažo je Unirec po tržnem deležu letos med najmočnejšimi, tako

Katja Slokan

da so se razmerja močno spremenila. Na trgu nastopajo s sloganom Z vami združeni za reciklažo. Kako razumejo krožno gospodarstvo, pa so odlično predstavili s projektom Plastenka za plastenko. Združili so interese podjetij, Gastro PET in Fructala, tako da Gastro PET reciklirano surovino vdela

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo v zelo specifični situaciji. Po eni strani delujemo v izrazito konkurenčnem okolju, znotraj katerega si prizadevamo pridobiti vsakega zavezanca oziroma vsakega naročnika posebej.

Po drugi strani pa na naše delovanje izrazito vplivata zakonodaja in s tem povezano vsakoletno določanje tržnih deležev. Naš največji izziv je, kako čim bolj učinkovito, gospodarno in posledično tržno uspešno uresničevati, kar nam narekujejo zakonodajni okvirji. Zdi se, da v Sloveniji trenutno prevladuje splošno potrošniško odločanje, ki temelji na ceni kot na odločilnem dejavniku. A v Unirecu verjamemo – in skladno s tem sodelujemo z vsemi deležniki - da je cena vendarle eden izmed dejavnikov, na osnovi katerega se podjetja odločajo, katero družbo izberejo. Porast našega tržnega deleža v letošnjem letu je rezultat naših prizadevanj v preteklih letih. Dokazali smo se kot zanesljiv in stabilen partner.

DROE

v predforme in tako je polovica

Na trgu ravnanja z odpadno embalažo je prišlo letos pri razdelitvi tržnih deležev do precejšnjih sprememb. Kaj se je zgodilo? Ali so točne ocene, da je prišlo do zniževanja embalažnin, kar lahko finančno poslabša položaj shem, in da še ni zagotovil za dokončno ureditev prevzemov odpadne embalaže?

nove plastenke narejena

iz reciklata. Katja Slokan, direktorica Unireca, razmišlja

strateško. Meni, da potrebuje

strategija ravnanja z odpadki v državi domišljene, a nujne

spremembe.

april 2015

Toda kako je z embalažnino in stroški?

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, v katerih smo natančno načrtovali in predvideli stroške ravnanja z odpadno embalažo in lastne stroške upravljanja sistema, vseskozi iščemo

optimalne rešitve. Hkrati pa tudi, da v celoti prevzamemo odpadno embalažo v deležih, kot jih določa zakonodaja. Strinjam se, da obstoječa zakonodaja ni optimalna, a jo moramo upoštevati, da uresničujemo okoljske cilje. Tudi zato smo v Unirecu doslej dosledno prevzemali odpadno embalažo komunalnih podjetij v tržnem deležu, kot je določilo pristojno ministrstvo.

Vzporedno pa si vseskozi prizadevamo, da se zakonodaja izboljša. Mislim, da zavezanci na dolgi rok težje zaupajo ali ne zaupajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki ne razmišljajo celovito, delujejo kratkoročno ali izključno na zniževanju embalažnin. Kljub nenehni optimizaciji pa smo se približali kritični meji obvladovanja stroškov. Še posebej zato, ker se količine zbrane odpadne embalaže iz gospodinjstev zvišujejo in čistost frakcij slabša.

To dejansko otežuje naše delovanje in posledično vpliva na poslovanje. A v Unirecu našim zavezancem zagotavljamo prevzem odpadne embalaže in to obljubo dejansko uresničujemo.

Tako Unirec. A partner v tej verigi je tudi MOP. Med napovedanimi spremembami pri ravnanju z odpadno embalažo je vzbudila pozornost odločitev, da je MOP ukinil komisijo za odpadno embalažo in da naj bi njene naloge prevzel svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pri ministrstvu. Kako ocenjujete to odločitev?

Ukinitev komisije za odpadno embalažo razumem predvsem kot korak za večjo optimizacijo Ministrstva za okolje in prostor, sicer pa naloge prevzema svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, ki je del istega ministrstva. Zato seveda pričakujemo, da bo svet dosedanje naloge komisije izvajal v enakem obsegu oziroma da bo to področje bolj celovito obravnavano in urejeno. V Unirecu bomo delovanje sveta seveda skrbno spremljali in nanj posredovali zahteve, želje in vprašanja naših zavezancev. Še en člen v verigi je pomemben. Kaj nameravate storiti, da bi se GIZ Skupne sheme lahko bolj uveljavil kot sooblikovalec politike pri ravnanju z odpadno embalažo?

Kot pobudnica ustanovitve GIZ Sheme zagovarjam članstvo in vključenost vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo. Tudi novih, kar je pomembno za vztrajno iskanje konsenza in usklajenih rešitev. Če bomo namreč družbe našle konsenz in predlagale medsebojno usklajene rešitve, bo to zagotovo prispevalo k izboljšanju sistema. To je seveda zahtevno in dolgotrajno, saj se v vsakem GIZ-u združujejo

31 Predlog spremembe uredbe podpiramo v tistem delu, ki določa novo metodologijo izračuna obveznosti prevzemanja odpadne embalaže z manjšimi tehničnimi popravki. Vsaka družba bi naj od komunalnih podjetij prevzela kartonsko, mešano, stekleno in leseno embalažo v ločenih deležih. Takšna nadgradnja obstoječega sistema prinaša večjo transparentnost in prednosti za zavezance. Dodatno pa predlagamo še znižanje praga zavezancev za obvezno vključitev v sistem ravnanja z embalažo, s čimer bi zagotovili bolj enakomerno kritje stroškov ravnanja z embalažo s strani celotnega gospodarstva.

Slovenija naj bi dobila letos novo, celovito strategijo ravnanja z odpadki. Kaj izpostavljate kot prvi cilj?

Najbolj pomembno je, da bo nova strategija resnično celovita, kar pomeni, da se mora nanašati na cel krog in določiti vlogo in obveznosti za vse deležnike. Predvsem pa naj nova strategija išče sistemske rešitve, tudi za primere, ko prihaja do mešanja masnih tokov. Mislim na mešanje odpadkov in surovin, ki ne spadajo skupaj in jih ne moremo v celoti odpraviti niti z ozaveščanjem. Vemo, da se delež ločeno zbranih odpadkov v Sloveniji povečuje. Vendar ponovno poudarjam, da je treba upoštevati tudi stališča družb, ki prevzemamo ločeno zbrane odpadke in odpadne materiale. Kar pomeni, da je potrebno pristopiti celovito in iskati rešitve tudi za manj čiste frakcije. Odpadki in materiali, ki niso odpadna embalaža, a se nahajajo med odpadno embalažo, otežujejo postopek predelave in zavezancem neupravičeno višajo stroške. Prav tako zagovarjamo stališče, da bi morali biti okoljski cilji določeni tako, da bi razbremenili zavezance.

Kateri ukrepi bi po vašem mnenju še izboljšali delovanje sistema in prispevali k doseganju okoljskih ciljev?

Unirec je kot družba za ravnanje z odpadno embalažo nekakšen povezovalni člen med gospodarstvom, komunalami in predelovalci odpadnih materialov. Ugotavljamo, da precej nejasnosti in težav pri obveščanju in ozaveščanju povzroča različna terminologija, ki je pri ravnanju z odpadki namenjena gospodinjstvom, in terminologija, kot jo opredeljuje zakonodaja za opravljanje naše dejavnosti in jo uporabljamo pri komuniciranju z zavezanci,

Unirec izrazito izpostavlja odgovornost do reciklaže. Na trgu nastopate s sloganom Z vami združeni za reciklažo. Tudi vi menite, da je pri embalaži zaradi kombinacije več materialov čedalje več nečistoč in da to zmanjšuje možnost reciklaže. Ali postaja to čedalje večji problem in kako bi ga lahko rešili? Nekateri predelovalci odpadne embalaže ocenjujejo, da bi sheme morale prevzeti večjo odgovornost za prevzem kakovostne embalaže.

Res je, vseskozi opozarjamo na pomen doslednega ločevanja. Izraz doslednost smo namenoma začeli izpostavljati prav v Unirecu, vsebuje pa več vidikov. Po eni strani se s tem izrazom zavzemamo za dosledno in pravilno ločevanje odpadkov in odpadne embalaže v gospodinjstvih. Tako poudarjamo, da je pomembno, kaj in katere odpadke ločujemo, ter tudi, kakšne odpadke ločeno oddati. Po drugi strani pa z izrazom doslednost opozarjamo na že večkrat omenjeno potrebo za sistemsko ureditev ravnanja z odpadki. Ti naj vključujejo tudi rešitve za tiste odpadke, ki niso pravilno ločeni. To so na primer mešani komunalni odpadki, ki niso pravilno ločeni med kovinsko in plastično embalažo, odpadni karton in papir ter odpadno steklo. V gospodinjstvih moramo v zabojnike odlagati popolnoma izpraznjeno odpadno embalažo, ki naj bo tudi čim bolj čista.

Umazana ali neizpraznjena embalaža otežuje ali celo onemogoči nadaljnjo reciklažo.

Kakšne načrte imate v letu 2015 in kaj bi morali v Sloveniji storiti za učinkovitejše ravnanje z odpadki kot viri? Ali je realno, da bi za komunalne odpadke dosegli cilje reciklaže za papir, kovine, plastiko in steklo?

Zavezanci izkazujejo velik interes za vključitev v naš sistem. Mi pa se seveda trudimo, da se odzivamo na njihove zahteve, pričakovanja in kar je najbolj pomembno, zanje iščemo individualne rešitve. Podjetja morajo začeti

98

razmišljati v smeri krožnega gospodarstva, izvrsten primer takšnega uvajanja je projekt Plastenka za plastenko.

okolje

Kakšno pa je vaše stališče do predvidenih sprememb v Uredbi o ravnanju z odpadno embalažo?

komunalnimi podjetji in drugimi deležniki v sistemu. Mi kot družba za ravnanje z odpadno embalažo dejansko prevzemamo več skupin odpadne embalaže: stekleno embalažo, leseno embalažo, kovinsko in plastično embalažo ter kartonsko embalažo in papir. Gospodinjstva pa kot odpadno embalažo največkrat razumejo le plastično in kovinsko embalažo. Zagotovo bi bilo učinkovito in koristno, da bi v Sloveniji postopoma uvedli poenoten sistem označevanja barv zabojnikov za zbiranje določene vrste odpadkov in odpadnih materialov. Zavedamo se, da bi za to potrebovali prehodno obdobje.

A dolgoročno bo zagotovo prispevalo k boljšemu razumevanju in s tem doseganju ciljev na področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Tudi to bi lahko bil ukrep kot del celovite strategije.

Pri projektu Plastenka za plastenko ste pokazali na možnost optimizacije snovnih tokov, kar je ena izmed glavnih zahtev pri uvajanju krožnega gospodarstva. Kako ste zasnovali in izvedli projekt?

Na projekt Plastenka za plastenko smo ponosni, saj predstavlja primer, kako v prihodnje upravljati snovne tokove pri gospodarjenju z odpadki. Unirec prevzame odpadno embalažo PET in skupaj s podjetjem Gastro PET poskrbi za predelavo in izdelavo reciklirane surovine RPET, ki je torej pridobljena iz slovenskih plastenk. To reciklirano surovino podjetje Gastro PET vdela v predforme PET, jih dostavi Fructalu, tam pa jih napihnejo v nove plastenke in napolnijo s pijačo. 50 % nove plastenke je torej sestavljene iz reciklirane surovine. Pri projektu Plastenka za plastenko me še posebej veseli, da smo vzpostavili tako korekten partnerski odnos s podjetjema Fructal in Gastro PET. Ne le pri razvoju, ampak tudi pri izvajanju in predstavljanju projekta. Za zapiranje snovnih tokov je pomemben vsak partner. Če eden med nami ne bi bil pripravljen investirati in sodelovati, projekta Plastenka za plastenko ne bi mogli uresničiti. Zapiranje snovnih tokov je eden osnovnih ciljev gospodarnega in učinkovitega ravnanja z odpadki in odpadnimi materiali. Ima številne pozitivne učinke, zato bi se moralo pravzaprav vsako podjetje vprašati, kaj lahko stori na področju ravnanja z odpadki.

S katerimi vašimi paketi ste na trgu najuspešnejši in katero branžo lahko izpostavite kot vzorčen primer pri ravnanju z odpadki in odpadno embalažo, kje se kažejo najboljši trendi pri ločenem zbiranju odpadkov?

Naši paketi so prilagojeni vrsti in načinu delovanja zavezancev. Zavezancev ne delimo po panogah. Veseli nas, da so v našo shemo vključena tudi podjetja, ki po zakonodaji sploh niso zavezanci, a jim sodelovanje z nami prinaša prihranke in pomaga pri doseganju okoljskih ciljev. To je dokaz, da so naši paketi učinkoviti in da prisluhnemo željam zavezancev ter iščemo rešitve za vsakega posebej. Kot sem že poudarila, prihodnji trendi pri ravnanju z odpadki bodo morali biti usmerjeni v pravilno in kakovostno ločevanje odpadkov. Gospodarstvo je korak ločenega zbiranja že osvojilo, sodelovanje nadgrajujemo z zapiranjem snovnih tokov.

Večino odpadkov oziroma odpadnih materialov je mogoče predelati vsaj v določeni meri, s tem pa tudi uporabiti v predelani oziroma novi obliki ali na novi način. Zato verjamemo, da bodo podjetja v Sloveniji začela več pozornosti namenjati zapiranju snovnih tokov.

april 2015

sicer konkurenčna podjetja. Zato upam, da bodo vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo kmalu postale članice GIZ Skupne sheme in se tako lahko aktivno vključile v oblikovanje skupnih sistemskih rešitev. S tem bomo dejansko močnejši sogovornik.

32

V turistični sezoni morajo prevzeti odpadke tudi dvajsetkrat na teden foto: arhiv podjetja

okolje

98

Med komunalnimi podjetji

V Komunalnem podjetju Okolje Piran je prevzel krmilo prvega menedžerja Alen Radojkovič,

Med komunalnimi podjetji

ki je bil že prej član uprave, v

času, ko jo je trinajst let vodil Darij Barrile. Novi direktor

se je zaradi racionalizacije in

enočlansko upravo. Komunalna

dejavnost v eni najrazvitejših

turističnih občin v Sloveniji je

v posebnem položaju zaradi posebnosti, ki jih prinaša

turizem. V turistični sezoni

morajo prevzeti odpadke

pri velikih porabnikih tudi

dvajsetkrat na teden! A ta

odzivnost ni edino, kar jih loči

od drugih komunalnih podjetij.

Direktor Alen Radojkovič

stvarno ocenjuje zbiranje

odpadkov in reciklažo, a se tudi vprašuje, koliko kdo

zasluži v verigi. In koliko časa

bodo uporabniki embalaže

še pripravljeni ločevati pod

april 2015

sedanjimi pogoji.

Skrbite tudi za turistično infrastrukturo. Kako ste pripravljeni na turistično sezono in kje so glavne razlike v obsegu dejavnosti med komunalnimi podjetij na obali in na celini?

Na turistično sezono smo načeloma že pripravljeni, saj turistično infrastrukturo vzdržujemo skozi vse leto. Delno je potrebno še urediti tista parkirišča, ki niso ves čas v funkciji oziroma so manj obremenjena kot v sezoni Fijesa, Strunjan, parkirišče pred vhodom v Marino Portorož. Na centralni plaži v Portorožu je potrebno namestiti označbe, ki opredeljujejo akvatorij kopališča.

To naredimo ob začetku kopalne sezone. V primerjavi z drugimi komunalami smo v največji turistični občini bistveno bolj obremenjeni že zaradi povečanega števila obiskovalcev. V primerjavi z drugimi komunalami na obali pa ima OKOLJE bistveno večji obseg dela na področju z upravljanjem s centralno plažo Portorož, saj je to največje naravno kopališče v Sloveniji, in z mirujočim prometom. Mislim na garažne hiše in parkirišča. Upravlja z dvema garažnima hišama, z več kot desetimi zunanjimi parkirišči, s parkiranjem v Portorožu in Luciji, z mirujočim prometom v starem mestnem jedru v Piranu.

Alen Radojkovič

zniževanja stroškov odločil za

Odgovorni smo tudi za opravljanje brezplačnega prevoza potnikov na relaciji Tartinijev trg –parkirišče Fornače – Tartinijev trg.

Posebno odgovornost imate kot upravljavci pristanišč Piran in Portorož? Ali še vedno drži stereotip, da pristanišča niso čista?

Naša skrb je, da je pristaniška infrastruktura ustrezno urejena in funkcionalna, da sta v pristaniščih red in čistoča. Če še vedno drži stereotip o umazanosti pristanišč, ne vemo. Zagotovo pa se trudimo, da bi bila pristanišča čim bolj čista. Tako vsako leto izvedemo akcijo čiščenja morskega dna, v turistični sezoni pa dnevno, izven sezone po potrebi, čistimo vodno površino. Pobiramo odmrlo travo in nesnago. Pri tem bi želel opozoriti, da je čistost pristanišč v veliki meri odvisna od uporabnikov, obiskovalcev.

Ali lahko trdite, da ste ustrezno uredili prometni in parkirni režim v Piranu in Portorožu?

Ureditev prometnega in parkirnega režima je bolj odvisna od občine kot od OKOLJA. Na občini namreč sprejemajo odločitve o prometni ureditvi. Mi smo upravljavec mirujočega prometa. Menim, da je glede na pomanjkanje

33 Seveda bi se, kot vsak drug sistem, dalo še marsikaj izboljšati. Mislim na dodatno logistiko, na povečano frekvenco brezplačnega avtobusa, pa še kaj. Vendar ja vsak ukrep povezan s povečanimi stroški. Največjo težavo predstavlja način plačevanja, plačevanje s kovanci, zato smo v lanski sezoni na najbolj frekventne točke namestili menjalce gotovine. Poleg tega se pripravljamo na uvedbo dodatnih načinov plačevanja parkirnine, preko mobilnih telefonov, na primer.

Pri ureditvi parkovnih in javnih površin v turističnih mestih je pogosto slišati očitek, da smo premalo izvirni in hkrati ne znamo predstaviti naših raznovrstnih posebnosti in značilnosti. V čem želite biti drugačni od podobnih obalnih mest?

Javne površine morajo najprej biti urejene, lične in čiste. V zadnjih dveh letih smo skupaj z občino povečali parkovne površine ter posadili večje število avtohtonih dreves od Seče do Fiese.

Razvili in posadili smo rožo »Portorož«. Cilj je ohranjanje zelenih površin in njihovo vzdrževanje. Novost, ki jo načrtujemo, so »urbani vrtovi«, kjer bodo lahko krajani in turisti izmenjavali svoje znanje in izkušnje iz vrtnarstva, tudi različne sadike, semena in plodove.

Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov v občini še posebej, ker ste ekološke otoke namestili gosteje, kot zahteva zakonodaja? Pri katerih odpadkih ste najboljši?

Naša gospodinjstva so zelo uspešna pri ločevanju odpadkov. Skupno ločeno zberemo 46 % odpadkov. Poudariti pa moram, da nam turizem precej kvari povprečje. V poletnih mesecih zaznavamo velika nihanja. Količina MKO naraste od 77 % do 106 %, medtem ko količina ločeno zbranih odpadkov dosega največ 47 % porast.

Glede na sezonsko specifiko, ki v skupnem kvari naš rezultat ločevanja odpadkov, ocenjujemo, da v naših gospodinjstvih ločeno zberemo več kot 55 % odpadkov. V poletnih mesecih in ob praznikih število oseb v naši občini poraste iz 17.000 stalnih prebivalcev na 55.000 oseb. Zato povečujemo število eko-otokov.

Zelo so uspešne tudi naše petkove akcije ločenega zbiranja kosovnih odpadkov.

Med komunalnimi podjetji jih ni mnogo, ki zbirajo tudi odpadni tekstil. Kakšne rezultate dosegate in kako ste organizirali zbiranje odpadnega tekstila?

Odpadna oblačila zbiramo v posebnih zabojnikih bele barve z modrim logotipom Okolje Piran, ki so nameščeni na 17 lokacijah, večinoma na zbiralnicah/ ekoloških otokih. Oblačila morajo biti čista in suha, da je možna njihova nadaljnja obdelava in predvsem ponovna uporaba. Okolje Piran bo vsa sredstva, prejeta za zavržena oblačila, namenilo Rdečemu križu Piran. V letu 2014 smo že nakazali 530 €, ki jih je Rdeči križ namenil piranskim otrokom.

V sodelovanju z univerzo ste raziskovali odnos občanov do ravnanja z odpadki. Kaj vas je najbolj presenetilo?

Najbolj presenetljivo je, da še vedno 26 % občanov meni, da je za ločevanje na izvoru, torej pri njih doma, odgovorno komunalno podjetje oziroma občina. Vsi skupaj moramo torej še veliko narediti za izobraževanje naših uporabnikov in za spreminjanje navad. Razveseljivo pa je, da večina ne misli tako.

Pri ravnanju z odpadno embalažo prihaja do težav pri prevzemu. Kako je v vaši občini in kaj predlagate za učinkovitejši sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji?

Tudi mi imamo težave z neprevzemanjem odpadne embalaže, zaradi česar imamo na Zbirnem centru Dragonja polne zalogovnike.

Država mora poskrbeti, da DROE prevzamejo vso odpadno embalažo in ne, da komunalna podjetja moledujemo DROE, da to storijo. Če je konec leta potrebno korigirati količine in deleže posamezne DROE glede na napovedane Po številu ekoloških otokov zagotovo pred-­ količine in deleže, naj to pravočasno in odločno ­njačite? stori pristojno ministrstvo. Zelo neodgovorno Imamo fleksibilno frekvenco odvozov odpadkov. je zahtevati od uporabnikov naših storitev, da Skušamo se čimbolj približati uporabnikom, ločujejo na izvoru. Potem pa ta trud izničiti recihkrati pa zagotavljati urejen videz kraja. Smo mo z napovedjo javnosti, da ne moremo prazniti

98

zabojnikov za mešano embalažo, ker so naša skladišča polna in nimamo kam z embalažo, ki jo DROE nočejo prevzeti, ker so izpolnili zahtevane letne količine. Mi naše uporabnike nismo s tem nikoli obremenjevali in poskušamo stvari reševati mirno v dogovoru z DROE, dokler bo šlo. Vendar so bile razmere v začetku letošnjega leta kritične in niso še povsem v redu.

okolje

In slabosti?

le ena najbolj razvitih turističnih občin, ki zahteva zelo fleksibilen, včasih celo »butični« sistem zbiranja odpadkov. V poletnih mesecih do nekaterih velikih uporabnikov prihajamo celo 20 krat na teden. Vsak dan po MKO in po vsako frakcijo posebej. V Sloveniji je gostota naseljenosti 101 prebivalec/km2, v naši občini je povprečje 394 prebivalcev/km2, v Luciji 1.310 prebivalcev/km2, v starem mestnem jedru Piran pa je gostota naseljenosti 5.958 prebivalcev/ km2. Gostejša, kot je poselitev, manj je prostora za postavitev posod, kar reguliramo s pogostejšimi frekvencami odvozov odpadkov. Zelo smo zadovoljni z rezultatom ločeno zbrane embalaže, a najvišje povečanje deleža še vedno zaznavamo pri ločenem zbiranju biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov. V letu 2014 smo beležili 21 % porast, a pri teh odpadkih nas čaka še veliko dela.

Odpadki so vir, se stalno poudarja. Slovenja se po stopnji reciklaže odpadkov uvršča med najboljše v EU. Vendar o teh podatkih nekateri dvomijo nekaj zaradi metodologije, ki ni poenotena, dalje zato, ker nihče ne ve, kaj se zgodi z izvoženimi odpadki, pa tudi zato, ker so netočnosti pri poročanju. Kakšna je vaša ocena?

Moja ocena je, če izhajam iz razmer v naši občini in na Obali, da je Slovenija res dobra pri ločevanju. Mi v Piranu bi bili še boljši, če nam intenzivna turistična panoga in s tem visoka fluktuacija ljudi z različnimi navadami, ne bi vsako leto podirala dobro utečenega sistema ločevanja odpadkov po posameznih naseljih, posebej pa v starem mestnem jedru Pirana. Smo pa zagotovo edino komunalno podjetje daleč naokoli, ki odvažamo odpadke vse dni v letu dvakrat dnevno, kot je primer starega mestnega jedra Pirana. Prav tam smo bili tudi prvi in dolgo edini v Sloveniji, ki smo uporabnikom razdeljevali biološko razgradljive vrečke za kuhinjske biološko razgradljive odpadke. Menim, da je v Evropski uniji več držav, tudi med razvitejšimi od nas, ki niso nič boljše v ločevanju odpadkov.

So pa zato boljše v predelavi odpadkov v energijo. Ocenjujem, da je boljše izkoriščanje surovin iz ločeno zbranih odpadkov na izvoru za ponovno uporabo in reciklažo, kakor sežiganje teh odpadkov oziroma predelava v energijo. Zato bi rad pohvalil prebivalce Slovenije, ki so pripravljeni ločevati odpadke. Ostaja le odprto vprašanje, koliko kdo zasluži v tej verigi. Od uporabnika, ki je ločil odpadno embalažo, do predelovalca, trgovca iste embalaže in koliko bodo uporabniki oziroma potrošniki embalaže še pripravljeni ločevati pod temi pogoji.

Kaj bi morali v Sloveniji prednostno upoštevati v izhodiščih za izdelavo nove strategije ravnanja z odpadki v državi?

Vsekakor se moramo poenotiti glede tega, ali želimo in ali smo lahko družba z »nič odpadkov« in potem narediti vse, da to tudi dosežemo. Pri tem seveda ne smemo zanemariti dejstva, da se bodo fiksni stroški zbiranja odpadkov zagotovo povečali in da bo težko najti inštrument nagrajevanja uporabnikov, če ne bo prišlo do sprememb metodologije za izračun cene storitev ravnanja z odpadki. Komunalna podjetja bi morala ta inštrument dobiti od države. Od te usmeritve je odvisno, ali lahko rečemo, da v Sloveniji ne smemo več trošiti denarja za izgradnjo centrov za mehansko biološko obdelavo odpadkov.

Več na www.zelenaslovenija.si

april 2015

parkirnih mest, specifike mestnega jedra v Piranu in podobno, režim dokaj dobro urejen.

Z nekaterimi ukrepi skušamo težave omiliti.

Zagotavljamo namreč brezplačen prevoz potnikov iz mestnega jedra Pirana do Fornač. Sistem parkirišč pa je urejen tako, da je cena parkiranja v centrih Piran, Portorož dražja kot na bolj obrobnih parkiriščih. Parkirišče pred vstopom v Marino Portorož je celo brezplačno. Zgledno je urejen tudi avtobusni prevoz na relaciji Lucija – Portorož – Piran.

Zaplet z naložbo zahteva premišljeno, hitro rešitev foto: arhiv podjetja

34 98

okolje

CEROD Dolenjska – 2. faza

Med okoljskimi projekti iz finančne perspektive 2007 – 2013 je 49 projektov, ki se morajo dokončati do konca leta 2015, sicer bodo ostali investitorji brez evropskih sredstev. Med temi projekti je

CEROD Dolenjska – 2. faza

tudi Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjska – 2. faza

v vrednosti 32.548.321 evrov.

Med sofinancerji naložbe so

Mestna občina Novo mesto,

občina Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Škocjan,

Mirna Peč, Šmarješke Toplice,

Straža, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Črnomelj, Metlika in Semič. Ali bodo 2. fazo gradili ali ne, je vse bolj

april 2015

nejasno.

N

a skupščini podjetja Cerod, ki je vodil projekt, so nedavno nekrivdno razrešili direktorja, za v. d. direktorja pa imenovali dosedanjega prokurista Albina Kregarja. Pri pridobivanju okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja je prišlo do velikih zamud, kar je vplivalo na odločitev petnajstih občin, da prekinejo izvedbo naložbe. Bojazen pred prevelikimi finančnimi tveganji je, tako kaže, prepričala tudi novomeško občino, da temeljito analizira, kaj se sploh še da storiti. Odgovor Mestne občine Novo mesto očitno še pušča odprta vrata za morebitne rešitve, še posebej, ker odločba o dodelitvi kohezijskih sredstev še vedno velja. Izvajalcu projekta, konzorciju dveh družb, grške družbe Hector in slovenske Riko, so naročili, naj zaustavijo dela. Občine se bojijo, da projekta do konca leta ne bo mogoče uresničiti, same pa ne bi zmogle financirati naložbe brez kohezijskih sredstev. A kaj bi to pomenilo za občane, če do konca leta ne bo zgrajen obrat za mehansko in biološko predelavo odpadkov?

Kakšne bodo cene odvozov na obdelavo odpadkov drugam? Objavljamo nekaj mnenj.

Kmalu končna odločitev o drugi fazi gradnje dolenjskega centra Mestna občina Novo mesto, kabinet župana:

I

zgradnja 2. faze odlagališča CeROD je regijski projekt petnajstih občin Dolenjske, Posavja in Bele Krajine. V imenu družbenic je za izvajanje naročniškega odnosa do izvajalcev pooblaščena Mestna občina Novo mesto, po pogodbi pa vodenje projekta izvaja sama družba CeROD. Zaradi velikega časovnega in finančnega tveganja, ki ga prinašajo dosedanje zamude pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) in gradbenega dovoljenja (GD), katerih pridobitev je bila do ustavitve del obveza izvajalcev (po ustavitvi del pa je postopke prevzela Mestna občina skupaj z družbo Cerod), se v zadnjih mesecih trudimo kot družbenik z največjim deležem soudeležbe pri investiciji sproti analizirati situacijo in sprejemati ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj. Sofinanciranje države in kohezijskih sredstev je po sedanji odločbi možno samo za izvedbo in povezane stroške do konca leta 2015. Celotne investicije v višini 27.139.843,52 evrov (brez DDV) družbenice nismo sposobne izvesti brez ustreznega sofinanciranja iz EU in državnih sredstev.

D

ejstvo je tudi, da začrtan obseg investicij skoraj dvakratno presega trenutne količine odpadkov iz občin družbenic in s tem se postavlja pod vprašaj doseganje kazalnikov, ki so zapisane v odločbi za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev. Zato je Mestna občina Novo mesto konec januarja predlagala ostalim občinam, da sprejmejo začasne ukrepe za čas, ko bomo z Ministrstvom za okolje in prostor

35 Izvajalci bodo zahtevali poplačilo škode, če se gradnja ustavi Andrej Ivanc, Riko:

G

radbeno pogodbo za projekt CEROD2 je Mestna občina Novo mesto podpisala s konzorcijem Helector-RIKO, kjer je grški partner Helector kot vodilni partner odgovoren za tehnologijo, podjetje RIKO pa za izgradnjo objektov. Glede omenjene problematike podajamo stališče družbe RIKO.

Ž

e od samega začetka je bil projekt deležen aktivnega nasprotovanja podjetja Kostak, ki je v bodočem obratu za predelavo odpadkov v okviru CEROD2 prepoznal resno grožnjo za realizacijo svojih ambicioznih ciljev na področju predelave odpadkov v Spodnjem starem gradu, kjer že izvaja obdelavo odpadkov. Po drugi strani smo bili prav tako že ob začetku projekta soočeni z nasprotovanji okoliških prebivalcev krajevnih skupnost Brusnice in Šentjerneja, ki so bili nezadovoljni zaradi neizpolnjevanja dogovorov s strani Mestne občine Novo mesto kot tudi zaradi nereševanja problematike smradu iz obstoječega odlagališča. Širitev in nadgradnja CEROD 2 je bila zanje zgolj priložnost, da občino in CEROD prisilijo v izpolnjevanje zavez do okoliških prebivalcev. Mi kot izvajalci tega projekta smo se tako znašli na sredi teh interesov. Nasprotovanja obeh akterjev (po eni strani podjetja Kostak, po drugi lokalne skupnosti) so rezultirala v pritožbah v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja in končno v tožbi civilne iniciative na upravnem sodišču, ki je še vedno aktualna.

Z

aradi nove uredbe o nadomestnih gorivih, ki je stopila v veljavo v začetku leta 2015, medtem ko je bila popolna vloga za okoljevarstveno dovoljenje že več mesecev vložena, je ARSO zahteval od nas kot izvajalcev še novo dopolnitev vloge, ki bi jo morali dostaviti do 19.02.2015.

V

endar je Mestna občina Novo mesto z dopisom župana dne 05.02.2015 ustavila vsa dela na projektu CEROD2 in nam kot izvajalcem, torej konzorciju Helector-RIKO, izrecno prepovedala tudi vse nadaljnje aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, saj je vodenje teh postopkov prevzela sama.

K

ot izvajalci sicer nismo bil seznanjeni z dejanskim razlogom naročnika, zakaj je prav v kritični fazi pridobivanja OVD in gradbenega dovoljenja ustavil vsa dela in hkrati izvajalcu odvzel vse možnosti nadaljevanja z aktivnostmi dopolnitve vloge za OVD, ki imajo v primeru njihove neustrezne izvedbe ireverzibilne posledice na projekt. Glede na to, da je bil naročnik s strani nas kot izvajalcev v polnosti seznanjen s posledicami takšnega ravnanja, se sprašujemo, ali naročnik s tem ravnanjem zavestno ustvarja okoliščine, katerih posledica bo nezmožnost izvedbe projekta CEROD 2, kot je bil opredeljen z gradbeno pogodbo.

V

primeru dokončne ustavitve gradnje bomo kot izvajalci v konzorciju Helector-RIKO, v skladu s pogodbo in zakonskimi določili, natančno ovrednotil vse nastale neposredne kot tudi posredne stroške, vključno z izgubljenim dobičkom. Od naročnika bomo terjali tudi njihovo poplačilo.

Ustavitev gradnje je racionalna rešitev

I

z družbe Kostak, ki je bila v razpravah večkrat uvrščena med nasprotnike gradnje

CEROD-a II., je na vprašanja odgovoril Miljenko Muha, direktor.

98

ot izvajalci v konzorciju poudarjamo in že ves čas tudi naročnika opozarjamo, da je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja formalno sicer res naša pogodbena obveza, vendar pa bi spore s Kostakom in nezadovoljnimi krajani lahko rešil le naročnik sam – to je Mestna občina Novo mesto in s tem omogočila pravočasno izdajo tako okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) kot tudi gradbenega dovoljenja. Dejstvo je namreč, da smo v konzorciju izvajalci doslej izdelali vso projektno dokumentacijo PGD in PZI ter pridobili vsa soglasja za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja kot tudi gradbenega dovoljenja. Še več. Konzorcij se je, ne glede na to, da to ni bila naša pogodbena obveznost, intenzivno vključeval v lokalne predstavitve in v razprave ter pojasnjevanja krajanom na srečanjih z njimi.

Prav tako smo naročnika tudi večkrat pozvali k aktivnejšemu pristopu pri iskanju ustreznih rešitev. Vmes so se zgodile tudi lokalne volitve in menjava županov.

Izvajalci projekta so omenili, da je Kostak ves čas nasprotoval gradnji CEROD-a. Kakšno je vaše stališče o začasni ustavitvi gradnje II. faze Centra za ravnanje z odpadki in kateri so glavni zadržki Kostaka do projekta?

K

okolje

K

ostak je skupaj z Občino Krško soudeležen v projektu 1. in 2. faze CEROD-a ter je že od začetka pogajanj opozarjal na neupravičene zamude projekta, na neracionalnost in precenjenost. Družba Kostak ni nikoli nasprotovala gradnji CEROD-a, temveč smo želeli samo pospešiti projekt ter prilagoditev projekta dejanskim potrebam in zmožnostim občin in občanov. Celo nasprotno, želeli smo projekt tudi graditi, zato smo naredili vse, da bi oddali ponudbo na javnem razpisu. Če bi nam bilo dovoljeno, bi bili v tem primeru racionalni in bi bila morda gradnja 2. faze CEROD-a že končana z bistveno manj sredstvi. Delovanje takega centra pa bi bilo prilagojeno dejanskim potrebam, zmožnostim ter razpoložljivimi količinami odpadkov. Tisti, ki so o tem odločali in imeli vse vzvode v svojih rokah ter bili pooblaščeni za izvedbo projekta, pa so postavili takšne pogoje, da so prejeli eno samo ponudbo.

Tisti, ki so imeli pooblastila, denar in so tudi odločali, ne morejo trditi, da je kriv nekdo drug, če projekt dejansko ni izveden.

Kaj bi pomenila dokončna ustavitev gradnje za ravnanje z odpadki na Dolenjskem oziroma za vse vključene občine? Ocene so, da se bodo mesečni zneski na položnicah gospodinjstev povečali.

V

sem postavljam vprašanje, kje na prispevnem območju je možno dobiti 41 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov na letnem nivoju. Ni odgovora. Ustavitev gradnje je racionalna rešitev. V tej fazi, v tej obliki ter v takšni vrednosti projekt nima zadostnih virov financiranja, je neracionalen in nima zadostnih količin odpadkov. Da ponovim, graditi objekt, vreden približno 30 milijonov EUR, za letno vrednost posla 2,1 milijona EUR, je nerazumno. Vsakemu je jasno, da tu racionalnosti in profitabilnosti ne more biti. Poudarjam pa, da nima nihče mandata, da zgradi objekt ali zahteva takšno obdelavo, ki bo občanom bistveno predraga. Ker trenutno CEROD ne izvaja zakonsko predpisane obdelave in bo to nujno potrebno po 1. 1. 2016, bodo cene višje kot sedaj.

Kostak že ima sodobno sortirnico in bi tako lahko prevzel odpadke iz Posavja oziroma Dolenjske, nima pa obrata za mehansko in biološko obdelavo. Kakšno bi bilo po vaše optimalno ravnanje z odpadki na vašem območju, ki bo, kot se napoveduje, ostalo brez druge faze CEROD-a?

Več na www.zelenaslovenija.si

april 2015

in Agencijo za okolje razčiščevali odprta vprašanja glede možnosti izvedbe ob sofinaciranju iz EU in državnih sredstev. Tako smo soglasno sklenili, da se izvajanje nalog s strani izvajalcev ustavi in tako prepreči nastanek nepotrebnih stroškov. V tem času smo pridobili ustrezne odgovore s strani državnih organov in pripravili možne scenarije izvedbe investicije, ki bo omogočala dolenjskim, posavskim in belokranjskim občinam predelavo in odlaganje odpadkov v skladu z evropskimi okoljskimi standardi po čim nižjih cenah. V vmesnem obdobju (april 2015) je bilo pridobljeno OVD in GD, vendar je glede na vse predložene terminske plane s strani izvajalcev že sedaj jasno, da ni možno izvesti vseh pogodbenih del do konca leta 2015 ter da je doseganje kazalnikov predelanih in odloženih odpadkov iz odločbe za sofinanciranje zelo težko dosegljivo (lastne količine občin družbenic dosegajo v letošnjem letu zgolj dobro polovico planiranih količin). Vsa navedena dejstva in tveganja bodo osnova za odločitev občin družbenic, ki jih bomo sprejeli v kratkem.

Odnos do reciklaže boljši, a ovir je še vedno preveč foto: arhiv podjetja

36 98

okolje

Anketa

Na 3. Zelenem forumu Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma bo v ospredju konkretno razmišljanje, v kakšnem položaju so tiste panoge, ki so med stebri skrbnega ravnanja z viri in

Anketa

zelene razvojne reforme

države. Reciklažni panogi v Sloveniji, tako kažejo podatki,

se je v zadnjih letih poslabšal

ekonomski položaj, število zaposlenih se je zmanjšalo,

nerazumevanja na državni ravni je preveč. A možnosti za

razvoj ni malo.

Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, smo povabili, naj odgovorijo na naslednja vprašanja: • Kaj je najbolj vplivalo na vaše poslovanje v letu 2014 in ali se odnos do reciklažne industrije kot alternative izkoriščanja naravnih virov v Sloveniji spreminja?

• S katerimi ukrepi bi morala država podpreti oz. spodbujati ponovno izrabo odpadkov za nove surovine?

• Po najnovejših statističnih podatkih se Slovenija uvršča med tiste države v EU, ki so najuspešnejše po stopnji reciklaže. Kaj menite o tem podatku, ki je v javnosti deležen različnih razlag?

Sistem zbiranja podatkov je kompliciran Dušan Burger, Remats:

april 2015

1.

Glede na to, da poslujemo v glavnem s kovinami, ki kotirajo na svetovnih borzah, sta seveda poslovanje oziroma gibanje cen v največji meri odvisna od gibanja cen primarnih kovin na teh borzah. V letu 2014 so bila gibanja cen relativno umirjena. Na poslovanje

naše firme so delno vplivale tudi vremenske ujme - žled in posledično večje količine barvnih kovin kot posledica škode ob žledolomu. Kot vsako leto se v dinamiki poslovanja pojavljajo izredni posli rušitev ali kasacij, kar doprinese k dinamiki in uspešnosti poslovanja. Odnos do reciklaže se mi zdi v Sloveniji na relativno visoki ravni in to v skladu z razvojem. Že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja smo dosegali lepe rezultate zlasti pri zbiranju kovin in papirja.

Lepe rezultate smo dosegali tudi ob pojavljanju novih reciklabilnih materialov, kot so plastika, električni in elektronski odpad, embalaža itd.

2.

Država bi največ lahko naredila z ureditvijo razmer na področju administracije zlasti mislim na prevelike apetite po podatkih, ki jih običajno, in to enake, na različne načine javljamo raznim agencijam. V koliki meri jih uporabljajo ne vem. Za uvedbo reda na področju zbiranja odpadkov bi morali izvajati nadzor ne samo pri zbiranju, ampak tudi pri nastajanju in oddajanju - prodaji odpadkov ter pri njihovem transportu le teh. Posledično bi se zmanjšal nenadzorovan odtok materiala v sosednje države. Gospodarske javne službe se ne bi smele ukvarjati z dejavnostjo zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov.

3.

Mogoče so mnogi podatki šteti dvojno ali trojno, to pa zato, ker je sistem zbiranja podatkov o zbranih odpadkih preveč

Vsekakor pa je slovenska industrija že kar uspešna v involviranju odpadnih surovin v svojih produktih. Lahko rečem, da smo dokaj uspešna država v okviru izrabe odpadnih surovin v končnih produktih, kot je bilo že nekajkrat objavljeno tudi v prispevkih v vaši reviji.

2.

Država naj zmanjša birokracijo, ki je potrebna pri prevzemu in prodaji odpadnih kovin. Preveč postopkov je in predolgi so za pridobitev dovoljenj, težak je dostop informacij - težko prideš do oseb, od katerih bi dobil verodostojne in koristne podatke. Dobrodošla bi bila tudi nepovratna sredstva, ki bi jih investirali v reciklažo.

3.

O tem mnenja ne morem dati, saj poznam situacijo le v zvezi z odpadnimi kovinami, z ostalimi odpadki pa ne. Tudi ne vem, kako to počnejo v drugih državah in nimam primerjave.

Zakonodaja naj spodbuja ponovno rabo odpadkov Kristijan Mlinar, Dinos:

1.

V letu 2014 je najbolj vplivalo na naše poslovanje predvsem težko pozicioniranje v smislu strateškega investicijskega razvoja.

Mislim predvsem na neurejeno okoljsko zakonodajo ter neurejen trg, ki dopušča vse večje formiranje »črnega« trga in povzroča nestabilen materialni tok odpadkov. Odnos reciklažne industrije kot alternative izkoriščanja naravnih virov se pozitivno spreminja, saj ugotavljamo vse večje osveščanje vseh v verigi, da so surovine ključni element za krožno gospodarstvo. Iz tega naslova gre vse več odpadkov v predelavo in krogotok se vedno bolj zaključuje. V to smo vedno bolj prisiljeni tudi zaradi tega, ker se

98

okolje

Gregor Kovačič Matjaž Gorinšek Kristijan Mlinar

foto: arhiv podjetja

37 Po mojem mnenju bi morala država sprejeti koncept sofinanciranja projektov, ki ga že izvaja v okviru različnih ministrstev in agencij.

Cilj bi moral biti, da je nujno potreben določen delež uporabe različnih vrst odpadnih surovin v končnih produktih. S tem bi prisilili inovatorje in ostale snovalce novih produktov k čim večji meri uporabe odpadnih surovin, kar bi povečalo možnosti za uspeh na evropskih in slovenskih razpisih v rangiranju za dosego razpisnih točk.

Večji, kot je delež odpadnih surovin, več točk lahko prejmeš na tem segmentu ocenjevanja.

Največji vpliv na poslovanje ima še vedno kriza v kovinarski industriji, saj je zato količina odpadnih kovin bistveno manjša.

Mislim, da se odnos do reciklažne industrije sicer počasi, a pozitivno spreminja. Pri manjših prejemih se je precej spremenila struktura dobaviteljev. Vse več je namreč posameznikov, ki odpadne kovine pripeljejo k nam in ne na divja odlagališča, saj vedo, da se da s tem nekaj zaslužiti. Hkrati pa se jim zdi dobro, ker s tem skrbijo za okolje.

deponije zapirajo in je končno nastopil čas, da utremo novo pot odpadkom.

2.

V prvi meri z zakonodajo. Urediti je potrebno, kaj je stvar javne službe na področju odpadkov in kaj trga. Z bolj liberalno zakonodajo bi lahko zagotovili veliko več zelenih delovnih mest, na primer popravila lesenih palet za ponovno uporabo.

Ponovna izraba bo v naslednjih letih ključna

april 2015

2.

1.

Jure Fišer

Reciklaža pridobiva v Sloveniji vse večji pomen.

Vse več ljudi in podjetij se zaveda pomena ponovne uporabe odpadkov skladno s skrbjo za izrabo naravnih virov. Povečevanje števila človeške populacije vsekakor zmanjšuje možnosti rabe naravnih virov. Zato je nujno, da v pričetku snovanja novih izdelkov pomislimo na izrabo odpadnih materialov, ki so z znanjem nas, predelovalcev, dovolj kvalitetno sortirani, da omogočajo s tehnološkimi postopki pridobiti ustrezen material za ponovno uporabo.

Slavka Ličen, Brobal:

Franci Lenart

Največ preglavic nam predstavlja nelojalna konkurenca in črni trg odpadnih surovin, ki brez potrebnih zakonodajnih okvirjev tako okoljske kot finančno pravne zakonodaje rušita trg surovin in povzročata neravnovesje tistim, ki delujemo v skladu z zakonodajo in izpolnjujemo okoljske predpise. Tukaj bi morala država, ministrstvo za okolje in inšpekcijske službe, narediti veliko več za zaščito okolja in družb, saj ustvarjamo delovna mesta in krepimo finančno moč države.

Za pridobitev dovoljenj preveč predolgih postopkov

foto: arhiv podjetja

1.

Poslovanje v letu 2014 je bilo v skladu s pričakovanji. Zaznali smo rahlo okrevanje gospodarstva, ki ga tudi v branži ravnanja z odpadki predelovalci zaznamo v povečani količini nastalih odpadkov tako v industriji kot tudi od izvajalcev javnih služb. Rahlo se je povečala količina ločeno zbranih odpadkov, kar kaže, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena ločenega zbiranja. Vse to je za nas zelo pomembno, saj tako sledimo cilju čim večje reciklaže in ponovne uporabe odpadnih surovin v industriji.

foto: Rok Tržan

Gregor Kovačič, Koto:

Tukaj je še en dokaz več, da lahko statistični podatki popačijo realno sliko. Res je, da se povečuje delež reciklaže posameznih vrst odpadkov, določeni pa še vedno ne dosegajo zastavljenih ciljev. Podatki, ki se objavljajo, so lahko vprašljivi, saj so lahko ekonomski interesi diametralno nasprotni okoljskim interesom. Ker pa živimo v dobi kapitalizma, na posameznih segmentih prevladuje prvi.

foto: Boštjan Čadej

Država premalo odločna do nelojalne konkurence in črnega trga

3.

foto: Boštjan Čadej

kompliciran in neživljenjski, zahteva se veliko preveč nepotrebnih podatkov.

38 98

za preboj na področju odpadkov kot alternativa odlaganju.

3.

okolje

Tudi sam sem skeptičen. Seveda moram priznati, da ne poznam metodologije izračuna tega podatka, vendar glede na dejansko stanje v praksi in upoštevaje podatke, koliko koristnih odpadkov v Sloveniji še odlagamo, je to težko dojemljivo.

Država ne zna omejiti črnega trga

Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev odpadkov pri GZS in Gorenje Surovina:

1.

V Sekciji zbiralcev in predelovalcev odpadkov ocenjujemo, da imajo na našo dejavnost največji vpliv spremembe cen surovin ter seveda aktivnost realnega gospodarskega sektorja, kar se kaže pri možnosti pridobivanja odpadnih surovin pri viru nastanka. Pri tem je potrebno poudariti, da ima negativen vpliv na naše poslovanje še vedno neurejen sklop predpisov v zvezi z ravnanjem z odpadki in povezana davčna zakonodaja. Zaradi vsega tega se izjemno krepi črni trg, za katerega država ni našla načina, da ga omeji. Po drugi strani obstaja močan pritisk javnih podjetij, ki želijo z davkoplačevalskim denarjem opravljati tržne dejavnosti po cenah, ki nimajo poslovne in tržne logike. Posledično vsa branža oziroma podjetja reciklažne industrije, ki so v zasebni lasti, beležijo drastično poslabšanje pogojev poslovanja in s tem rezultatov. V zadnjih štirih letih nam upadajo poslovni rezultati po vseh kazalnikih – tako promet, dobiček, EBITDA kot tudi število zaposlenih.

Samo po sebi se postavlja vprašanje, kdo od odgovornih lastnikov bo investiral v panogo, kjer ni ekonomske podlage za takšne odločitve.

Vemo pa, da nam sprememba EU direktiv nalaga vedno višje cilje na področju reciklaže odpadkov, predvsem tistih, ki izhajajo iz t.i. podaljšane proizvajalčeve odgovornosti.

V Gorenje Surovini smo tako vsako leto zaradi neugodnih razmer v poslovnem okolju odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti, izboljšanja naših produktov in storitev.

april 2015

2.

Najpomembneje bi bilo, da država uredi predpise na področju ravnanja z odpadki na transparenten način, ki bodo omogočali razvoj reciklažne industrije. Mislim na vpeljavo sistemov podaljšane odgovornosti proizvajalca na čim več področjih in omejitev javne gospodarske službe na samo nujno potrebne, saj bi s tem dosegli dvojni učinek, zmanjšanje stroškov javne sfere in podporo reciklažni industriji. Prav tako je nujno, da se nadaljuje s postopkom odpravljanja ovir pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj in poenostavi proces pri pridobivanju dovoljenj za čezmejno premeščanje. Prav tako je opaziti, da država praktično nima sistema finančnih in drugih spodbud, ki bi pomagale h konkurenčnosti zelene industrije.

3.

Dejstvo je, da je to posledica predvsem področij, kjer je vpeljan sistem podaljšane odgovornosti proizvajalca oziroma, kjer je v sistem in opremo za ravnanje z odpadki investiral zasebni sektor. Morebiti je tudi zaradi navedenega mogoče, da na izvoru zberemo več frakcij, ker obstaja infrastruktura za obdelavo teh odpadkov. Zanimivo je še nekaj. Kjer je za obdelavo odpadkov uvedena javna gospodarska služba ugotavljamo, da smo pri rezultatih na samem repu v EU, kar se kaže na primer v stopnji odlaganja. Poleg navedenega mislim, da je potrebno upoštevati tudi metodologijo poročanja in zajem podatkov, na podlagi katerih naša država poroča statističnemu uradu EU. Vsekakor pa je napredek posledica sistematičnega dela reciklažne industrije v preteklih 50 letih, kar rezultira v dejstvu, da je Slovenija izjemno močna v končni predelavi odpadnega železa, odpadnega papirja in delno tudi plastike. Vse to je posledica razvoja te industrije, ki jo država vedno bolj onemogoča, pa se morda sploh ne zaveda posledic svojih ravnanj.

Pristojna ministrstva bodo uredila trg izrabljenih vozil Franci Lenart, Ekomobil:

1.

Leto 2014 se glede reciklaže izrabljenih vozil v Sloveniji ni bistveno razlikovalo od leta 2004 in vseh vmesnih let, odkar smo v slovenski pravni red prenesli zahteve Evropske unije glede načina doseganja ciljev predelave izrabljenih vozil. Skladno z Uredbo o izrabljenih vozilih smo v okviru skupnega načrta prevzeli in razgradili cca. 2500 izrabljenih vozil, ostali obrati z okoljevarstvenim dovoljenjem izven skupnega načrta pa še dodatnih cca.4000.

Skupaj še vedno na letni ravni dosegamo prevzem in razgradnjo le cca. 10 % vseh izrabljenih vozil, ki jih po oceni MOP nastane na slovenskem trgu. Pretežni del se še vedno razgradi na sivem trgu, za surovinami in nevarnimi odpadki pa se pri njih izgubi vsaka sled.

Potencialni delež reciklažne industrije v panogi izrabljenih vozil ni zanemarljiv. Na sivem trgu zaradi nelegalne razgradnje izrabljenih vozil vsako leto »izgubimo« preko 18.000 t železnih kovin, 2.000 t barvnih kovin in več kor 2.000 t plastike. Posebej problematično področje pa so nevarni odpadki iz izrabljenih vozil, ki v količini več kot 2.000 t prav tako končajo na neznanih lokacijah in potencialno zelo obremenjujejo okolje.

2.

Razgradnja vozil na sivem trgu ne povzroča le okoljske škode glede ravnanja z nevarnimi snovmi, temveč tudi davčni primanjkljaj zaradi trgovanja s surovinami na črno. Poleg tega bi regularna razgradnja lahko zaposlovala vsaj dodatnih 200 delavcev, za

katere bi lahko uvedli tudi dodatno poklicno kvalifikacijo »razgrajevalec vozil«.

3.

Podatki Eurostata in slovenski statistični podatki žal zajemajo le formalno zajete podatke. V družbi Ekomobil tako celo presegamo predpisane stopnje predelave in reciklaže po Uredbi o izrabljenih vozilih, država Slovenija pa poroča o doseganju ciljev na področju izrabljenih vozil le na podlagi uradnih evidenc, torej le na osnovi uradno izdanih Potrdil o uničenju vozil (cca. 6500 letno).

Zadnja prizadevanja pristojnih ministrstev (MOP, MzI, MF) so pohvalna in bi lahko z nekaterimi spremembami Zakona o motornih vozilih in pripadajočih podzakonskih aktov zelo kmalu bistveno pripomogla k regulaciji trga z izrabljenimi vozili. Vložena volja in energija izvajalcev razgradnje izrabljenih vozil kot tudi zavezancev (uvozniki/proizvajalci) bi dosegla potrditev pozitivnih namer. Najbolj hvaležno pa nam bo za ustrezne spremembe okolje, v katerem živimo.

Največ težav je z birokracijo Matjaž Gorinšek, Meltal IS:

1.

Leto 2014 je bilo za predelovalce odpadnih barvnih kovin zelo pestro. Vsi, ki smo vezani na Londonsko borzo metalov (eng. LME), smo bili deležni nizkih cen v prvi polovici leta in rasti cen v drugi polovici leta.

Kljub pomanjkanju odpadnih surovin pri naših končnih predelovalcih (livarnah) v začetku leta se je leto končalo z viški in zamiki dobav v leto 2015. Odnos do izkoriščanja naravnih virov v Slovenije se po mojem mnenju spreminja na boljše. Mislim, da se na eni strani gospodinjstva zavedajo pomembnosti ločevanja odpadkov, na drugi strani pa podjetja uporabne odpadne surovine, ki pri njih nastajajo, vedno bolj vračunavajo v cene svojih prodajnih artiklov, tako da so časi »poceni« surovin za trgovce in predelovalce mimo.

2.

Država bi morala biti predvsem bolj fleksibilna pri izdajanju dovoljenj podjetjem, ki imajo urejeno infrastrukturo za predelavo odpadnih surovin (sekundarne surovine niso smeti!!!). Podjetja imajo največ problemov z birokracijo, saj nastajajo zapleti že pri manjših dopolnitvah dovoljenj, kaj šele pri pridobivanju novih. Prav tako pa mislim, da bi se moral spremeniti sistem shem, ki jih imamo v Sloveniji.

3.

Ozaveščenost v Sloveniji je po mojem mnenju na visoki ravni, bi pa bilo zanimivo preveriti, kaj nas je pripeljalo tako visoko in kaj so pri teh statističnih podatkih izpustili.

Mislim, da bi se morali primerjati z državami, kot je Japonska, ki reciklira 95 % vseh odpadkov, kar pomeni, da je še ogromno možnosti!

foto: mediaspeed

Trajnostni razvoj v Henklu

Z zaposlenimi razvili mrežo ambasadorjev trajnostnega razvoja po vsem svetu

39 okolje

98

Trajnostni razvoj v Henklu

med večjimi kemijskimi podjetji v svetu in zavezan k

trajnostnemu razvoju. Do leta 2030 želijo doseči »trikratno

povečanje vrednosti«, kar pomeni, da želijo do takrat za trikrat povečati učinkovitost

rabe virov. Pri doseganju tega cilja se je dobro izkazal

program ambasadorjev

trajnostnega razvoja, v katerega je vključenih že več

kot 3.800 njihovih sodelavcev

po vsem svetu. Kot pravi direktor Henkla Maribor Rolf Müller-Grünow, pa je med njihovimi največjimi izzivi, kako

spodbuditi kupce k trajnostni potrošnji. Okoljski odtis številnih njihovih izdelkov je namreč v veliki meri odvisen

od pravilne uporabe. Za pravo

trajnostno pot pa je ključno tudi sodelovanje s partnerji v celotni vrednostni verigi.

S katerimi ključnimi okoljskimi in trajnostnimi razvoji se spoprijema kemijska industrija, saj vemo, da je med tistimi, ki so okoljsko precej občutljive? Kam so usmerjene tehnološke in kemijske inovacije, ki bodo v prihodnje krojile trende v vaši industriji?

Prepričani smo, da bo trajnostni razvoj v prihodnosti čedalje bolj pomemben za naše poslovanje in industrijsko dejavnost. Do leta 2050 se bo svetovna populacija na našem planetu povečala na predvidoma 9 milijard ljudi. Svetovno gospodarstvo bo potrebovalo in bo dodatno izčrpavalo naravne vire. Učinek vedno večjega pritiska na razpoložljive naravne vire se čedalje bolj občuti po vsem svetu. Da bi bili uspešni in da bi ustvarili dodano vrednost za prihodnost, mora kemijska industrija slediti ekonomski rasti in postati učinkovitejša, vendar pa si industrija ne more privoščiti, da bi gospodarsko rast zasledovala sama. Zato moramo sodelovati z našimi partnerji v celotni vrednostni verigi.

Vzpostaviti moramo prepoznavno vizijo in določiti cilje. Potrebujemo jasno prepoznavnost in ciljno usmerjenost v množici izzivov in tematik, s katerimi se soočamo. Če bomo sodelovali, lahko ustvarimo dodano vrednost v celotni vrednostni verigi.

povečati učinkovitost rabe virov za trikratno vrednost. Za cilj smo si zadali izboljšati razmerje med ustvarjeno vrednostjo in okoljskim odtisom za 30 % v obdobju petih let od 2011 do 2015. Za nas kot podjetje to pomeni, da pomagamo ljudem tako, da z ustvarjeno vrednostjo prispevamo k večji kakovosti življenja ob nižji porabi naravnih virov in z manjšimi emisijami. Želimo ustvariti večjo vrednost za naše kupce in potrošnike, kakor tudi za skupnosti, v katerih delujemo, ter za našo družbo. Obenem želimo zmanjšati vpliv na okolje.

Na spletni strani Henkla imate objavljeno strategijo, da boste do leta 2030 izboljšali učinkovitost vseh procesov in izdelkov za trikratno vrednost glede na današnje podatke. Kaj to pomeni v praksi? Kakšne izboljšave ste implementirali, da bi dosegli ta cilj? Kako ga merite?

Z veseljem lahko povemo, da se je Henklova jasna strategija trajnostnega razvoja izkazala za izredno učinkovito, kar nam je tudi omogočilo, da smo dosegli štiri vmesne cilje od petih eno leto pred predvidenim rokom. Do konca 2014 je Henkel po vsem svetu dosegel pomemben napredek s številnimi izboljšavami: 20 % na področju energetske učinkovitosti, 19 % pri porabi vode, 18 % pri količini odpadkov (22 % brez gradbenih odpadkov) in 25 % na področju varnosti pri delu. Henkel si prizadeva dodatno izboljšati rezultate, ki jih je dosegel v letu 2015, zato želimo določiti nove vmesne cilje, ki nam bodo v pomoč pri doseganju našega cilja do leta 2020. Za izvajanje strategije trajnostnega razvoja so ključnega pomena tri strateška načela: izdelki, partnerji in ljudje. V podjetju se osredotočamo na razvoj izdelkov, ki zagotavljajo večjo vrednost in višjo kakovost, obenem pa imajo manjši vpliv na okolje. Za dosego ambicioznega cilja 2030 je ključnega pomena aktivna vključenost vseh zaposlenih.

Strategija, ki smo jo predstavili leta 2012, ima dolgoročni cilj doseči več z manj in do leta 2030

Kako je v Henklu organiziran "oddelek za okolje" in kako se za doseganje ciljev trajnostne

april 2015

in številnimi izdelki je Henkel

Rolf Müller-Grünow

S 196 proizvodnimi obrati

40 98

okolje

strategije vključuje v celotno organizacijo?

Kako na globalnem nivoju in konkretno v Sloveniji?

Uprava Henkla je imenovala svet za trajnostni razvoj. Dodeljena mu je bila tudi funkcija sprejemanja potrebnih odločitev in usmerjanja aktivnosti, povezanih s trajnostnim razvojem, ter realizacija strategije trajnostnega razvoja. Svetu za trajnostni razvoj predseduje Kathrin Menges, direktorica za človeške vire, ki je sicer tudi članica upravnega odbora družbe Henkel. Preostali člani sveta zastopajo različne poslovne enote in korporativne funkcije, ki so odgovorne za izvajanje strategije trajnostnega razvoja.

Čeprav uporaba obnovljivih surovin pomeni številne prednosti, obstajajo tudi slabosti, posebno če industrija močno ali popolnoma preide na uporabo obnovljivih surovin.

Naš program ambasadorjev trajnostnega razvoja je eden od primerov, ki kaže na to, kako lahko zaposleni izstopajo oziroma prispevajo k spremembam. Od začetka programa julija 2012 se je v program ambasadorjev, katerega primarna naloga je skrb za trajnostni razvoj, vključilo več kot 3.800 naših sodelavcev po vsem svetu.

Svoje znanje so prenesli kolegom, dobaviteljem, kupcem in šoloobveznim otrokom. S posebej izdelanim programom so tematiko trajnostnega razvoja približali okoli 36.000 šoloobveznim otrokom v 37 državah.

april 2015

V trajnostni razvoj vključujete celotno verigo dobave. Katere ključne trajnostne parametre zahtevate od svojih dobaviteljev?

Naši delničarji pričakujejo, da zagotovimo visoke standarde trajnostnega razvoja v celotni vrednostni verigi. Zato od naših dobaviteljev in poslovnih partnerjev pričakujemo, da ravnajo na način, ki je v skladu z našimi zahtevami trajnostnega razvoja glede okoljskih in socialnih vplivov ter upravljanja. Zagotavljanje visokih standardov po vsej naši dobavni verigi je zagotovo velik izziv, zato smo soustanovili iniciativo, ki smo jo poimenovali Skupaj za trajnostni razvoj (Together for Sustainability – TfS). Ta iniciativa naši gospodarski panogi omogoča standardizirano ocenjevanje dobaviteljev, kar za pridružena podjetja in naše skupne dobavitelje pomeni tudi manjše stroške. Iniciativa je med drugim prispevala k temu, da se je članstvo podvojilo – v letu 2014 se je povzpelo s 6 na 12 podjetij. Pričakujemo, da bo število pridruženih podjetij v prihodnji letih še naprej raslo.

Koliko obnovljivih surovin uporabljate v svojih izdelkih? Kakšen je ta trend in kakšni so cilji?

Uporabljamo sestavine, ki temeljijo na obnovljivih surovinah, z namenom optimizacije skupnih lastnosti naših izdelkov, če je to združljivo z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi zahtevami. Rezultat te filozofije je, da so obnovljive surovine ključne sestavine v številnih naših izdelkih, kot so mila, šamponi, lepila in škrobna lepila. Pri trendih in ciljih si prizadevamo, da bi bolje razumeli ravnovesje med obnovljivimi in neobnovljivimi surovinami. Čeprav uporaba obnovljivih surovin pomeni številne prednosti, obstajajo tudi slabosti, posebno če industrija močno ali popolnoma preide na uporabo obnovljivih surovin. Moramo biti previdni, da ni konkurence med pridelavo prehrambnih živil in drugimi surovinami, poleg tega moramo upoštevati vplive na biotsko raznovrstnost.

2030 vsi izdelki in procesi trikrat bolj učinkoviti, kot so danes. V letu 2015 smo si zastavili konkretne cilje za naše proizvodne lokacije, ki nam bodo v pomoč pri doseganju omenjenega dolgoročnega cilja.

Kako pri svojih izdelkih upoštevate okoljski odtis?

Implementacija strategije trajnostnega razvoja se od tovarne do tovarne razlikuje. Naše poslovne enote razvijajo splošne in specifične programe optimizacije za poslovne lokacije, ki omogočajo različne izboljšave proizvodnih procesov pri proizvodnji Henklovih izdelkov, kot so čistila za gospodinjstvo, kreme za kožo ali lepila za ploščice.

Trajnostno naravnanega poslovanja se v Henklu lotevamo celovito. To pomeni, da vsi naši novi izdelki prispevajo vsaj k enemu segmentu naše trajnostne strategije. Pri razvoju izdelkov tako upoštevamo, da se porabi manj toplote in energije med proizvodnjo, a tudi, da je manjša poraba energije in vode pri uporabi izdelkov s strani uporabnikov. Poudarek dajemo tudi nizki teži embalaže, kar pomeni manj odpadne embalaže in manjši okoljski odtis pri transportu. Okoljski odtis izdelkov manjšamo tudi pri razvoju samih sestavin določenih izdelkov. Z razvojem visokozmogljivih encimov v detergentu Pril KraftGel, v sodelovanju s podjetjem Novozymes, smo tako zmanjšali uporabo površinsko aktivnih snovi in znižali emisije ogljikovega dioksida za več kot 10.000 ton na leto. Prav tako med paleto izdelkov ponujamo takšne, ki prinašajo okoljske koristi njihovim uporabnikom, kot so na primer izdelki Ceresit na področju stavbne tehnike. Gre za večplastne toplotne izolacijske sisteme za izolacijo vseh vrst fasad na stavbah, ki znižujejo porabo energije in stroške energije do 5 %. Ceresit Impactum, na primer, ponuja izjemno odpornost proti vremenskim vplivom in mehanskim obremenitvam, poleg tega zagotavlja odlično toplotno izolacijo.

Eden od ciljev naše globalne strategije je spodbujanje trajnostno naravnane potrošnje.

Naš program ambasadorjev trajnostnega razvoja je eden od primerov, ki kaže na to, kako lahko zaposleni izstopajo oziroma prispevajo k spremembam.

V naši poslovni enoti Beauty Care se zanašamo na program zagotavljanja kakovosti TPM (Total Productive Management), ki omogoča prepoznavanje potencialov za optimizacijo in izvajanje trajnih ukrepov izboljšav na različnih proizvodnih lokacijah. Beauty Care se prav tako osredotoča na izmenjavo najboljših metod in praks znotraj svoje mreže s katalogom uspešnih iniciativ. Cilj pri tem je spodbuditi proizvodne lokacije, da še naprej izboljšujejo vsa področja trajnostnega razvoja, tako da razvijajo načrte za izboljšave, ki so specifične za njihove potrebe.

V Henklu Maribor so k trajnostnemu razvoju zavezani vsi zaposleni. Redni treningi za zaposlene in zunanje revizije prav tako zagotavljajo trajnostni razvoj. Henkel Maribor je prejel certifikate za naslednje standarde: Sistem vodenja kakovosti (ISO 9.001), Sistem dobre proizvodne prakse GMP (ISO 22.716), Sistem za okoljsko upravljanje (ISO 14.001), ki je specifičen za trajnostni razvoj, in Sistem za upravljanje energije (ISO 50.001). Henkel Maribor spremlja, nadzoruje in izboljšuje učinkovitost in okoljski odtis svojega poslovanja s približno 20 različnimi ključnimi kazalniki uspešnosti (KPI) in pri tem izvaja Henklovo globalno strategijo trajnostnega razvoja.

Kako v Henklu poteka proizvodnja izdelkov v luči trajnostnega razvoja (surovine, tehnologije, pakiranje, potrošnikove navade …)?

Koliko samostojnosti ima Henkel Maribor pri postavljanju svojih trajnostnih ciljev? Kje so vaše strateške prioritete?

Naša strategija trajnostnega razvoja je globalnega značaja. Naš cilj je, da do leta 2030 potrojimo vrednost, ki jo ustvarimo s svojim delom, izdelki in storitvami – ob nespremenjeni obremenitvi okolja. To pomeni, da bodo do leta

Henkel ima 169 proizvodnih obratov po vsem svetu. Na vseh lokacijah si trajno prizadevamo zmanjšati porabo energije, vode in količino odpadkov, obenem pa želimo izpolniti obljubo o kakovosti in zagotavljanju varnosti. Aktivnosti smo osredotočili na šest glavnih področij, ki povzemajo glavne izzive trajnostnega razvoja v okviru naše poslovne dejavnosti. Naša

41 Kateri so Henklovi največji trajnostni dosežki?

Določili smo tri strateška načela – izdelki, partnerji in ljudje, kar nam pomaga pri spodbujanju napredka naše strategije trajnostnega razvoja. V zvezi z izdelki in proizvodnjo smo v zadnjih 11 letih dosegli bistven napredek.

Iniciativa Skupaj za trajnostni razvoj (TfS) priča o tem, da so naši partnerji ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja v celotni vrednostni verigi. Cilj iniciative TfS je uskladiti vse bolj zapleteno upravljanje verige dobave in optimirati dialog med poslovnimi partnerji po vsem svetu. Predvsem je treba ustvariti sinergije, zato da se lahko naravni viri izkoristijo bolj učinkovito in z minimalnim administrativnim naporom ne le med pridruženimi podjetji, temveč z vsemi našimi skupnimi dobavitelji.

Naši dosežki na področju trajnostnega razvoja so bili v letu 2014 ponovno nagrajeni, o čemer pričajo številne uvrstitve in prva mesta v različnih nacionalnih in mednarodnih trajnostnih ocenah in uvrstitvah na indeksih. Tako je bil Henkel na indeks trajnostnega razvoja Dow Jones od njegove ustanovitve leta 1999 kot vodilno industrijsko podjetje v svoji branži uvrščen osemkrat.

98

Kaj je Henklov, globalno in z vidika Slovenije, najtrši trajnostni oreh?

Eden od ciljev naše globalne strategije je spodbujanje trajnostno naravnane potrošnje.

okolje

Za proizvodne lokacije smo si zastavili konkretne cilje, ki nam bodo v pomoč pri uresničevanju našega dolgoročnega cilja, tj. ''trikratno povečanje vrednosti''. Zadali smo si konkretne vmesne cilje, ki jih moramo do konca leta 2015 doseči na naših ključnih področjih delovanja: zmanjšati želimo porabo energije in vode, prav tako količino odpadkov za 15 % na enoto proizvodnje.

Stopnjo nesreč pri delu želimo zmanjšati za 20 % v svetovnem merilu (izhodiščno leto: 2010).

Naša poraba vode na tono proizvodnje se je od leta 2004 zmanjšala za 59 %. Poraba energije se je zmanjšala za 46 %, količina odpadkov pa se je v primerjavi z istim časovnim obdobjem v preteklem letu zmanjšala za 45 %. Poleg tega se je število delovnih nesreč na milijon delovnih ur zmanjšalo za 77 %.

Naši izdelki so tukaj ključnega pomena, saj se dnevno uporabljajo v milijonih gospodinjstev in industrijskih procesih. Zato smo se osredotočili na razvoj izdelkov, ki omogočajo učinkovito rabo naravnih virov, kot sta energija in voda.

To je še posebno pomembno, saj je okoljski odtis številnih naših izdelkov v veliki meri odvisen od pravilne uporabe. Vendar pa je izobraževanje in prepričevanje potrošnikov glede trajnostno naravnane potrošnje velik izziv. Številni potrošniki še vedno niso pripravljeni sklepati kompromisov glede stroškov, kakovosti ali udobja, četudi se zavedajo, da so potrebne spremembe.

Iz tega razloga za spodbujanje in promocijo trajnostne potrošnje poleg zagotavljanja primernih izdelkov sodelujemo s številnimi trgovskimi partnerji. Maloprodajne skupine ponujajo odlično platformo za obveščanje potrošnikov o trajnostnih izdelkih in jih spodbujajo k uporabi izdelkov na okoljsko odgovoren način.

Tako smo program ambasadorjev trajnostnega razvoja usmerili v zgodnje poučevanje otrok o odgovorni uporabi naših izdelkov.

Promocija

april 2015

glavna področja so razdeljena na dve dimenziji: "zmanjšanje okoljskega odtisa'' in ''ustvarjanje večje vrednosti". Želimo povečati vrednost, ki jo ustvarimo na področjih Socialnega napredka, Zdravja in varnosti ter Učinkovitosti.

V segmentih Podnebje in energija, Materiali in odpadki ter Voda in odpadne vode želimo dodatno zmanjšati porabo naravnih virov in s tem tudi okoljski odtis naših delovnih procesov in izdelkov.

S posebnim oknom v inovacijsko ligo prvakov EU

Toda pot na tuje trge najbrž ni lahka?

V veliko pomoč in spodbudo so na področju RR nacionalni in evropski razpisi, ki pa nimajo učinka zgolj po finančni in raziskovalni plati. Zelo pripomorejo tudi k prepoznavnosti in kredibilnosti podjetja. Z uspešnimi prijavami na evropske razpise, kot je npr. SME Instrument v programu Obzorje 2020 ali razpis Eco-Innovation, na katerem smo bili uspešni s prejšnjim evropskim projektom ECO-S na temo lesene izolacije z zračnimi komorami, pride dober glas o podjetju do ljudi, ki sicer morda ne bi slišali za podjetje in izdelke.

Ta pozitivni učinek je pomembno poudariti, saj ob vsem ostalem tudi z njim rasteta tako promet kot uspešnost podjetja.

A v lesni panogi ni tako.

V lesnopredelovalni industriji, po mojem mnenju, primanjkuje zavesti o pomembnosti razvoja in inoviranja ter širine in odprtosti razmišljanja zaradi tradicionalnosti panoge.

Verjetno je prisoten strah pred »oranjem ledine« ali pa je tveganje preveliko. V farmacevtski in strojni industriji je jasno, da sta v podjetju potrebna razvoj in tveganje. Zaradi tega so tudi dobički in dodana vrednost toliko višji. Je pa dejstvo, da zaradi situacije mnogih lesnopredelovalnih podjetij, ki nimajo ne finančnih še manj pa človeških sredstev za vlaganje v

dr. Aleš Ugovšek

Obe podjetji, ki tvorimo konzorcij – M SORA d.d., proizvajalec lesenih oken in oken s kombinacijo lesa in aluminija in Silvaprodukt d.o.o., proizvajalec voskov in izvajalec termične modifikacije lesa, vlagamo precej sredstev in časa v RR. To nas ohranja v dobri kondiciji na mednarodnih trgih. Poleg RR dejavnosti je zelo pomemben izvoz izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Zgolj slovenski trg je premajhen za vse proizvajalce oken, če se omejim le na okna. Seveda pa ni dovolj le to, da se vlaga v RR dejavnost, ampak tudi, da se rešitve in inovacije uspešno trži. Nesmiselno bi bilo vlaganje v razvoj, če tega ne bi uspeli plasirati na trg.

Lesna panoga

april 2015

Projekt WINTHERWAX se je v okviru Obzorja 2020 uvrstil v evropsko inovacijsko ligo prvakov. Izbrani so bili med 580 projekti kot edini slovenski projekt. Dr. Aleš Ugovšek, vodja projektov v družbi M SORA in koordinator projekta WINTHERWAX, je prepričan, da bodo z novim oknom in optimiziranim postopkom izboljšanja odpornosti lesa povečali tako tržni delež doma kot na tujih trgih. V konzorciju je še podjetje Silvaprodukt, podizvajalci pa so Oddelek za lesarstvo z ljubljanske Biotehniške fakultete, Univerza v Hannovru, SP tehniški inštitut iz Boråsa (Švedska), podjetje Inspiralia iz Španije, podjetje Kambič iz Slovenije in Lesarski grozd. EU sofinancira 70 % vrednosti projekta, ki je vreden 1,85 milijona evrov.

S projektom WINTHERWAX ste se skupaj s partnerji uvrstili v evropsko inovacijsko ligo prvakov. Gre za podjetja, ki postajajo igralci na globalnem trgu zaradi razvojno-raziskovalnega (RR) dela v podjetju in zaradi inovacij, ki jih uspejo plasirati na trg. Znane so ocene, da slovenska lesnopredelovalna industrija ne namenja dovolj sredstev za RR. Je to točno?

foto: arhiv podjetja

42 98

okolje

Lesna panoga

Gre za zaščito lesa, pri kateri ni uporabljena nobena kemikalija, le toplota in vosek naravnega izvora.

RR, tega vsekakor primanjkuje. Kljub temu imam občutek, da se v zadnjem obdobju tudi v tej panogi stvari spreminjajo in pomikajo v pravo smer. Osebno me ni strah za prihodnost lesnopredelovalne panoge v Sloveniji, v koliko bo tudi država naklonjena panogi in bo videla potencial. Potencial brez dvoma je.

Pri vašem projektu ste se kot proizvajalec oken povezali s podjetjem Silvaprodukt, ki proizvaja zaščitna sredstva za les in izvaja termično modifikacijo lesa. S čim ste uspeli v hudi mednarodni konkurenci, kaj odlikuje vaš produkt in v čem je prednost okna iz termično modificiranega lesa?

Projekt smo prijavili na razpis znotraj t.i. instrumenta za mala in srednja podjetja – SME Instrument, ki je le eden izmed mnogih razpisov v celotnem »bazenu« finančne perspektive Obzorje 2020 (Horizon 2020). SME Instrument je namenjen izključno malim in srednje velikim evropskim podjetjem, ki izkazujejo velik potencial, da se s svojo že razvito rešitvijo prebijejo na EU in globalni trg. Za prijavo je bil namreč osnovni pogoj, da ima podjetje že razvito rešitev oziroma izdelek vsaj do ravni tehnološke pripravljenost TRL 6 (TRL - Technology Readiness Level).

Slednje pomeni, da je že razvit reprezentativni model izdelka oziroma prototip in da izdelku

43 Evropska komisija zelo podpira razvoj izdelkov iz naravnih materialov, ki poleg tega še znižujejo ogljični odtis, in projekte, v katerih se izkazuje evropska razsežnost, kar smo s predvidenimi testi v različnih evropskih državah tudi izkazali.

Tudi Silvaprodukt se je povezal, in sicer z znanostjo.

Da. Za rešitev obdelave termično modificiranega lesa z voski na naravni osnovi podjetje Silvaprodukt že leta sodeluje z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za lesarstvo. Prejelo je že mnoga priznanja in nagrade. Med drugim tudi posebno priznanje za najboljšo inovacijo raziskovalne institucije na zadnjem Forumu inovacij 2014. Gre namreč za zaščito lesa, pri kateri ni uporabljena nobena kemikalija, le toplota in vosek naravnega izvora. Med finaliste Foruma inovacij 2014 je bilo izbrano tudi prijavljeno okno Natura Optimo XLT. To potrjuje, da gre za dve rešitvi, ki izkazujeta velik potencial in ki smo ju združili v projektu WINTHERWAX. Zagotovo je bil to pomemben faktor, ki je prepričal ocenjevalce. Dejstvo je, da so takšna okna izdelana iz evropske lesne vrste – smrekovine in ne iz sibirskega macesna ali tropskih lesov, ki so po naravni odpornosti primerljive s termično modificiranim lesom.

Evropska komisija zelo podpira razvoj izdelkov iz naravnih materialov, ki poleg tega še znižujejo ogljični odtis, in projekte, v katerih se izkazuje evropska razsežnost, kar smo s predvidenimi testi v različnih evropskih državah tudi izkazali.

V izvedbo projekta ste vključili še druge domače in tuje partnerje. Kako poteka to sodelovanje in kaj prispevajo posamezna podjetja?

Poleg M SORE in Silvaprodukta, ki tvorimo konzorcij, so v projekt vključeni tudi

Ni dovolj le to, da se vlaga v RR dejavnost, ampak tudi, da se rešitve in inovacije uspešno trži. Nesmiselno bi bilo vlaganje v razvoj, če tega ne bi uspeli plasirati na trg.

Razvili boste postopek obdelave oken iz termično modificirane smrekovine. Kakšne tehnične in druge posebnosti ima vaše pasivno okno?

Gre za nadgradnjo pasivnega okna z inovativno površinsko zaščito. Samo okno odlikuje visoka toplotna učinkovitost, izboljšana dimenzijska stabilnost in daljša življenjska doba, kar je posledica lastnosti osnovnega materiala – termično modificirane smrekovine Silvapro®. S površinsko obdelavo z voski se bistveno poveča hidrofobnost oziroma vodoodbojnost površine lesa. To je boljša alternativa oljem, ki se pogosto uporabljajo pri lesenih oknih, na primer oljen macesen, medtem ko je še nekoliko prezgodaj govoriti o alternativi sintetičnim premazom za les. Končne formulacije voskov so namreč v zadnji fazi razvoja in še ne vemo povsem, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa je dejstvo, da s hidrofobno površino lesa v veliki meri preprečimo navlaževanje lesa. To je pogoj za preprečitev trohnenja oken in dolgo življenjsko dobo. Izziv bo upočasniti barvne spremembe oken, sivenje, kar pa niti ni tako nujno, saj se že sedaj proizvede veliko število oken iz oljenega macesna, ki postopoma sivijo in so kupci s tem seznanjeni in zadovoljni.

Produkt boste testirali. Kako in v kakšnih razmerah?

Okna bodo testirana v realnih in umetno vzpostavljenih klimatskih pogojih. Želimo testirati okna v različnih, čim bolj ekstremnih klimatskih pogojih. Za to bo v okviru projekta izdelanih 5 testnih objektov, ki bodo stali v že omenjenih petih evropskih mestih in v katera bomo vgradili okna ter fasadne elemente. Ta bodo opremljena s senzorji, ki bodo beležila zunanjo in notranjo temperaturo na površini oken, toplotno prehodnost, dimenzijsko stabilnost … Poleg tega bodo spremljane tudi spremembe barv oken, morebitni nastanki razpok na površini oken, prisotnost plesni in gliv …

Izdelali bomo tudi komoro za umetno pospešeno staranje. V komori bo mogoče vzpostaviti ekstremne klimatske pogoje z ostrimi pogoji. V obdobju 10 mesecev bomo simulirali približno desetletno življenjsko dobo oken in fasadnih

98

elementov. Poleg tega bodo izvedeni vsi potrebni testi za pridobitev ustreznih certifikatov, ki se zahtevani za prodajo izdelkov na trgu.

okolje

podizvajalci iz Slovenije in tujine. Partnerji bodo prevzeli spremljanje različnih lastnosti oken, ki bodo vgrajeni v testne objekte v Ljubljani, Žireh, Hannovru, Madridu in Boråsu.

Pri novih proizvodih je za podjetje bistveno, ali ga uspe tržiti. Kaj je pokazala tržna analiza?

Kaj bi bilo potrebno storiti v Sloveniji za ponovni vzpon lesnopredelovalne panoge, v kateri se še vedno zmanjšuje število zaposlenih?

Potreba trga je v tem primeru večplastna.

Vedno pogosteje se zahtevajo okna z visoko toplotno učinkovitostjo za sorazmerno sprejemljivo ceno. Okno iz termično modificirane smrekovine je v tem primeru zelo primerna rešitev, saj ima med vsemi lesovi, ki se uporabljajo v oknih, najboljše toplotne karakteristike in je skoraj 20 % boljša od normalne smrekovine. Vzrok, ki lahko odvrne kupca od nakupa takšnih oken, je subjektivne narave, saj je takšna okna nemogoče dobiti v svetlih odtenkih. Les med postopkom termične modifikacije spremeni odtenek barve iz normalne barve smrekovine na odtenek podoben orehovini. Po drugi strani pa je lahko tudi razlog, ki kupca prepriča za nakup, prav atraktivni videz.

Takšnih kupcev ni malo. Kar pa zadeva okna in drug gradbeni les, na primer lesene fasade v kombinaciji z voski, pa se, glede na regulative in smernice EU ter predpise o omejevanju kemičnih sredstev, v prihodnje predvideva, da bodo voski prava alternativa sintetičnim premazom in zaščitnim sredstvom za les, ki so sedaj še prisotni na trgu. Voske sicer vidimo predvsem kot alternativno oljem za les. V primerjavi z olji so obstojnejši, v prihodnje pa bodo tudi alternativa premazom, ko bo uspelo razviti voske s pigmenti, kar bi zaviralo spremembe barve lesa v oknih.

In prihodnost lesnopredelovalne industrije?

Za ponovni vzpon lesnopredelovalne panoge bi bilo nujno potrebno zapolniti vrzel primarne obdelave lesa z investicijami v žagarske obrate, ki bi omogočali kakovosten razrez lesa v zadostnih količinah. Samo na takšen način bo mogoče prodajalcem okroglega lesa ponuditi zadostno odkupno ceno, ki bo konkurenčna odkupni ceni severnih sosedov. Tega nam v Sloveniji primanjkuje in tu je dobra priložnost za nova delovna mesta. Kolikor mi je znano, so poskusi pred leti že bili, a se je zataknilo pri birokratskih stvareh in se je investitor žal umaknil. Sicer pa lesnopredelovalna panoga postaja vedno bolj multidisciplinarna, specializirana in modernizirana. V lesarskih podjetjih, ki so usmerjena v tujino in prilagodljiva, je potreba po širokem kadru in ne zgolj po lesarjih, kakor je bilo morda včasih. Nerealno je pričakovati, da se bo število zaposlenih v tej panogi dvignilo na raven, kot je bila pred 20 leti, saj so že samo zaradi tehnološkega napredka podjetja, ki so preživela gospodarsko krizo, dobro opremljena, avtomatizirana in do določene stopnje robotizirana.

april 2015

ne manjka veliko, da preide na trg. Prijavili smo okno Natura Optimo XLT iz termično modificirane smrekovine Silvapro, za katerega smo pred tem že pridobili certifikat za pasivno okno in v letu 2014 prejeli 1. nagrado na mednarodnem natečaju za cenovno najučinkovitejše leseno pasivno okno. Certificirano je bilo s strani vodilnega svetovnega inštituta za pasivno gradnjo Passivhaus Institut iz nemškega Darmstadta. Okno bo obdelano z voskom Silvacera partnerskega podjetja Silvaprodukt, ki je prav tako že nagrajen produkt na sicer drugih razpisih oz. tekmovanjih.

Priprave na gradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini po načrtu

Slovenija je jedrska država in zato mora poskrbeti tudi za svoje jedrske odpadke. Kako vidite uporabo jedrske energije v Sloveniji in kako bi komentirali, da je to trajnosten vir energije?

Jedrska energija je pomemben del energijske mešanice v Sloveniji, saj iz tega vira proizvedemo okoli 40 % vse, v Sloveniji proizvedene električne energije. Zagotavlja nam zanesljivo oskrbo z nizkoogljično energijo po konkurenčni in stabilni ceni. Takšna oskrba z električno energijo je pomembna tako za udobje, ki ga potrebujemo in želimo doma, kot za učinkovitost in konkurenčnost naše industrije.

Zanimivo je pogledati primerjalne podatke za različne vire energije oziroma tehnologije, ki jasno kažejo, da ima jedrska energija glede na količino proizvedene električne energije izjemno nizke vplive na okolje in zdravje ter nizke izpuste toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu. Po posameznih kriterijih se odreže celo bolje od obnovljivih virov, kot sta vodna in sončna energija, neprimerljivo bolje pa seveda od fosilnih goriv, kot sta premog in nafta. Hkrati pa postavitev jedrske elektrarne terja le sorazmerno majhen poseg v prostor, upoštevajoč tudi površino, ki jo potrebujemo

dr. Tomaž Žagar

ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke) se po načrtih pripravlja na gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v Krškem. Pred dnevi so objavili rezultate terenskih raziskav geološke strukture, ki je, tako podatki, primerna za varno izgradnjo načrtovanega odlagališča. Naložba je vredna 157 milijonov evrov in je denar zagotovljen. Dr. Tomaž Žagar, direktor ARAO, pojasnjuje, da intenzivno pripravljajo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Začetek gradnje načrtujejo v letu 2017, poskusno obratovanje pa 2020. Slovenija torej radioaktivnih odpadkov (RAO) ne bo več le skladiščila, ampak jih bo tudi odlagala.

Zanimivo je direktorjevo pojasnilo, da je jedrska energija trajnostni vir in da se EU še ni dokopala do celovitega povezovalnega pristopa pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki. april 2015

foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Radioaktivni odpadki

44 98

okolje

Radioaktivni odpadki

za rudarjenje in ravnanje z odpadki. Poleg tega je proizvodnja iz tega vira med najbolj zanesljivimi, saj jedrska elektrarna deluje ne glede na to, ali je dan ali noč ter ne glede na vremenske pogoje.

Navajate prednosti, a tveganja in bremena?

Tudi to bom pojasnil, a prednosti jedrske energije so ekonomske, družbene in okoljsko-prostorske, zato jo kot trajnosten vir energije opredeljujejo mednarodne organizacije, kot so Organizacija združenih narodov, IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) in OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj).

Drži pa, da pri uporabi jedrskih tehnologij nastajajo radioaktivni odpadki in za te moramo odgovorno poskrbeti. Tudi to je del uresničevanja trajnostnega razvoja na področju jedrske energije: poskrbeti, da generacija, ki uživa koristi od uporabe jedrske energije in radioaktivnih virov, bremena zaradi ravnanja z radioaktivnimi odpadki ne preloži na naslednjo generacijo. Tako ARAO z izvajanjem svojih dejavnosti prispeva k uresničevanju trajnostnega razvoja slovenske družbe.

Izziv moramo razumeti na dveh ravneh: prva je strokovna ali tehnološka raven, druga pa raven dojemanja ravnanja z radioaktivnimi odpadki v družbi. Med obema je precejšen razkorak in na različne načine se trudimo, da bi ga zmanjšali.

Kar zadeva prvo, strokovno raven; ravnanje z RAO je danes s tehnološkega vidika poznano.

Rešitve ravnanja z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki (NSRAO) so znane, preverjene in tehnično gledano enostavne. V Evropi je deset držav, ki imajo že delujoča odlagališča NSRAO, v petih državah pa odlagališča še razvijajo in bodo v kratkem operativna. Imamo pa tudi nejedrske države, ki svoje odpadke iz ne-energetskih dejavnosti le skladiščijo, na primer Avstrija, Danska in Grčija.

Je enako z izrabljenim gorivom?

Tudi kar zadeva ravnanje z izrabljenim gorivom (IG) in odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov (VRAO) so z izjemo globokega geološkega odlaganja po strokovno-tehnološki plati rešitve v svetu že znane. IG danes povsod po svetu skladiščijo, možno pa je tudi recikliranje in kasneje odlaganje. Predelava in ponovna uporaba IG je smiselna, saj je v njem še vedno približno 95 % uporabne snovi, le okoli 5 % snovi so dejansko jedrski odpadki, ki jih v jedrskem reaktorju ne moremo več uporabiti. S takimi postopki lahko močno izboljšamo izkoristek goriva in zmanjšamo količine odpadkov, ki jih je treba odložiti.

Tako še dodatno izboljšamo učinkovitost in zmanjšamo okoljski odtis jedrske energije kot trajnostnega vira energije.

Odpadki so torej izziv jedrske industrije predvsem zato, ker je težko doseči družbeno soglasje, predvsem pri umeščanju odlagališč v prostor.

V veliki meri je to zaradi strahu pred sevanji.

In Slovenija?

V Sloveniji NSRAO že skladiščimo, odlagališče NSRAO pa šele načrtujemo, a ne glede na to imamo ravnanje z radioaktivnimi odpadki zelo dobro urejeno. Zanje je strokovno poskrbljeno v vseh fazah, od njihovega nastanka, obdelave preko skladiščenja do načrtovane končne odložitve.

Ali je realna napoved, da bi odlagališče v Vrbini začelo poskusno obratovati leta 2020?

Skoraj vse snovi v naravi vsebujejo tudi nekaj radioaktivnih snovi, zato je radioaktivnost prisotna povsod okrog nas: prihaja iz vesolja in iz zemeljske skorje, radioaktivna so tla, zemlja, zrak, rastline, živali in tudi mi sami.

Sevanje naravnega ozadja: približno 2,4 mSv na leto Ker je vse okoli nas sestavljeno iz radioaktivnih snovi, lahko povsod v naravnem okolju izmerimo prisotnost ionizirajočega sevanja.

Temu rečemo sevanje naravnega ozadja in znaša v povprečju v Sloveniji ter na Zemlji 2,4 mSv/leto (milisieverta na leto). Vrednosti trenutnega sevanja naravnega ozadja na številnih merilnih točkah v Sloveniji si lahko ogledate na spletni strani www.radioaktivnost.si/#trenutne.

To naravno ionizirajoče sevanje, ki se sprošča ob radioaktivnem razpadu v naravnih procesih, je razmeroma šibko in za živa bitja ni nevarno, saj so se nanj z evolucijskim razvojem prilagodila. Prav zaradi prilagoditve in normalne prisotnosti sevanja v okolju ga s svojimi čutili ne moremo zaznati in ga lahko izmerimo le z instrumenti.

Z vidika sevanja, ki izhaja iz naravnega okolja, je treba posebej izpostaviti radon. Ta predstavlja vir za skoraj polovico vse doze, ki jo prejme človek. Radon nastaja v kamninah iz urana in torija ter kot žlahtni plin nenehno Projekt izgradnje odlagališča NSRAO v Vrbini je dolgoročen, na projektu pa od lanskega julija, ko je bil potrjen investicijski program, delamo še bolj dinamično. Aktivnosti potekajo skladno s terminskim načrtom. Če bo delo tako potekalo tudi v prihodnje, je poskusno obratovanje odlagališča leta 2020 povsem realno. Pravkar smo končali terenske raziskave na lokaciji Vrbina, iz katerih smo pridobili pomembne podatke za projektiranje in za izdelavo varnostnih analiz odlagališča.

Kaj so pokazale raziskave?

Raziskave so potrdile, da je geološka struktura na lokaciji primerna za varno izgradnjo načrtovanega tipa odlagališča.

Industrijski in naravni viri sevanja – primerjajmo doze

98

45 Zakaj pa je potem tolikokrat slišati, da so radioaktivni odpadki velik problem jedrske energetike oziroma jedrske industrije?

Radioaktivnost je povsem naraven pojav, star toliko kot svet. To pomeni, da jedro atoma, ki zaradi neravnovesja števila nevtronov in protonov ni stabilno, brez zunanje prisile (spontano) razpade. Ob razpadu jedra se sprosti precej energije: del kot toplota in del kot ionizirajoče sevanje.

izhaja iz zemeljske skorje. Če smo zunaj, na odprtem, ni škodljiv, saj so koncentracije nizke. Če pa se radon kopiči v zaprtih prostorih, se lahko v določenih primerih koncentracija toliko poveča, da v kombinaciji z drugimi škodljivimi vplivi (na primer kajenje) potencialno škoduje dihalom.

okolje

V ARAO si z doslednim upoštevanjem vseh tehničnih, varnostnih in okoljskih vidikov našega delovanja prizadevamo, da je količina RAO v Sloveniji kar se da majhna, da odpadki ne ogrožajo zdravja ljudi in ne povzročajo onesnaževanja okolja. Z RAO torej znamo ravnati, in to zgledno.

Radioaktivnost je naraven pojav

Moderni človek iz industrijskih virov prejme mnogo manjše doze sevanja kot iz naravnega okolja. Tako na primer na račun enega zobnega rentgena prejmemo 0,005 mSv, zaradi enega povratnega leta z letalom preko oceana iz Evrope v ZDA 0,1 mSv, en rentgenski posnetek prsnega koša prispeva 0,02 mSv, zaradi obratovanja NEK pa je prispevek na potencialno najbližjega prebivalca ocenjen na manj kot 0,001 mSv na leto. V primerjavi z dozo 2,4 mSv iz naravnega okolja je to zanemarljivo.

Radioaktivni razpad ali kako radioaktivnost snovi s časom pojema Radioaktivnost snovi s časom (to je s potekom radioaktivnega razpada) pojema. Trajanje tega procesa je odvisno od razpolovnega časa radioaktivne snovi. Vsak element oziroma radioaktivni izotop ima svojo značilno razpolovno dobo. Pri nekaterih elementih radioaktivni razpad poteka tako hitro, da že v nekaj minutah ali urah niso več radioaktivni, pri drugih se to zgodi po nekaj letih, pri nekaterih pa šele po več tisoč letih ali dlje.

Dejstvo je, da zaradi radioaktivnega razpada tudi radioaktivni odpadki po določenem času, to pa je lahko v kratkem ali zelo dolgem obdobju, niso več radioaktivni in lahko z njimi ravnamo kot z običajnimi odpadki.

Kaj pa vplivi projekta na okolje?

V Vrbini bomo zgradili odlagališče, ki bo varno in okoljsko sprejemljivo. To sta dva od ključnih ciljev projekta. Varnost bo zagotovljena po načelu več zaporednih pregrad. Najprej bomo radioaktivne odpadke, primerne za odlaganje, vložili v kovinske sode, v kolikor že niso vloženi v sode. Velika večina radioaktivnih odpadkov se namreč že skladišči v kovinskih sodih. Več sodov bomo vstavili v betonske zabojnike, te pa v silos.

Silos bo umeščen v za vodo slabo prepustne zemeljske plasti, ki se nahajajo pod nivojem podtalnice. Te zemeljske plasti so melji, v katerih se voda skoraj ne premika, in bodo

april 2015

Bodite konkretnejši, saj je ravnanje z RAO glavna naloga Agencije.

46 98

okolje

Nivo zaprtega silosa

Skupaj z vami ustvarjamo Za življenja vredno okolje že 25 let!

Humus Vodo propustna plast - prod Podtalnica

Plast gline za tesnenje

Pregrada, betonski silos

kot zadnje v nizu pregrad preprečevale vpliv odlagališča na okolje in obratno, vpliv okolja na odlagališče.

Praznine med zabojniki v silosu bodo zapolnjene z vmesnim betonom, nato pa ga bomo zaprli z debelo plastjo betona in nato še s 5-metrsko plastjo gline. Po zaprtju bo poln silos predstavljal enovit betonski monolit, ki se bo nahajal v za vodo zelo slabo propustnih plasteh.

Kako trenutno poteka izvedba projekta?

Trenutno intenzivno pripravljamo doku­ mentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja ter nadaljujemo aktivnosti, ki morajo biti opravljene pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za odlagališče. Te vključujejo med drugim pridobitev okoljevarstvenega soglasja in izdelavo varnostnega poročila. Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje načrtujemo v 2017, začetek poskusnega obratovanja pa leta 2020.

Katere odpadke boste odlagali v Vrbini in kdo financira odlagališče?

Skladno z investicijskim programom bo odlagališče namenjeno polovici NSRAO iz NEK, za katero je dolžna poskrbeti Slovenija, ter NSRAO tako imenovanih malih povzročiteljev, torej odpadkom iz dejavnosti medicine, raziskav in industrije. Vir sredstev sta Sklad NEK in proračun države. Sklad bo zagotovil dobrih 80 odstotkov sredstev za investicijo, kar je sorazmerno deležu odloženih odpadkov, ki izvirajo iz NEK. Iz državnega proračuna pa bo financiranih približno 20 odstotkov investicijskih sredstev, kar je sorazmerni delež za odložene NSRAO, ki izvirajo iz medicine, raziskav in industrije.

Kolikšna je cena projekta in ali so sredstva zagotovljena?

za življenja vredno okolje Promocija

april 2015

02-620-23-00

Sredstva za izvedbo projekta so zagotovljena.

Investicijska cena projekta je 157 mio evrov,

Vodo nepropustna plast - melj

cena obratovanja pa je ocenjena na približno 8 mio evrov na leto.

Projekt za odlaganje NSRAO uresničujete.

Kaj pa izrabljeno gorivo (IG) in visoko radioaktivni odpadki iz jedrske elektrarne, kako bo poskrbljeno zanje? Kdo je odgovoren za to področje?

Za ravnanje z vsemi radioaktivnimi snovmi je vedno odgovoren tisti, ki izvaja obratovanje jedrskega objekta, to velja tudi za NSRAO in IG iz NEK. Torej je za IG in NSRAO, ki v času obratovanja nastajajo v NEK, popolnoma odgovorna NEK. Nadzor pa izvaja neodvisna institucija, to je Uprava RS za jedrsko varnost.

Po zaključku obratovanja in prenehanja obstoja NEK kot organizacije, ki obratuje jedrsko elektrarno, pa skrb za slovensko polovico NSRAO in IG iz NEK prevzame ARAO kot del javne gospodarske službe. Vloga ARAO na tem področju je torej priprava in načrtovanje strokovnih podlag za strategijo in program ravnanja z RAO in IG. Pri načrtovanju sledimo mednarodnemu razvoju in sodelujemo s sorodnimi organizacijami, med drugim smo tudi član delovne skupine Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališča (ERDO-WG).

Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje načrtujemo v 2017, začetek poskusnega obratovanja pa leta 2020.

Ali to pomeni, da je na tem področju v EU dovolj sodelovanja?

Dosedanji evropski pristop k reševanju izzivov ravnanja z radioaktivnimi odpadki je precej razdrobljen. V EU imamo veliko jedrskih

47

V PRIPRAVI!

Taka logika izhaja iz preprostega dejstva, da je RAO s količinskega vidika zelo malo, zato je projekte odlaganja odpadkov seveda smiselno združevati. Tako pridemo do varnejših, racionalnejših, cenejših rešitev odlaganja odpadkov in sploh ravnanja z njimi. Upam, da bo tudi Evropa uspela stopiti na pot takega, racionalnejšega pristopa, ki bo pri načrtovanju odlagališč upošteval količine RAO. Vsaj na področju odlaganja VRAO. Ko sva pri količinah, kakšne so pravzaprav letne količine radioaktivnih odpadkov v Sloveniji?

V letu dni obratovanja jedrske elektrarne v Krškem nastane približno 20 ton izrabljenega jedrskega goriva in približno 40 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Primerjava z drugimi vrstami odpadkov pokaže, da so količine radioaktivnih odpadkov majhne. Vseh nevarnih odpadkov v Sloveniji nastane letno 119 tisoč ton, vključujoč še komunalne odpadke pa jih Slovenci pridelamo kar pet milijonov ton letno.

Kako je z radioaktivnimi odpadki iz drugih virov, ki jih omenjate – medicina, raziskave, industrija? Kakšne so količine teh odpadkov?

Količine teh odpadkov so majhne. Na leto jih nastane približno 2 do 3 m 3, kar je le nekaj odstotkov od skupne količine radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji. Zato imenujemo te dejavnosti tudi mali povzročitelji radioaktivnih odpadkov. Ker mali povzročitelji nimajo pogojev za varno lastno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, jih oddajo ARAO. Kot pooblaščeni izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki smo dolžni odpadke prevzeti na kraju njihovega nastanka, poskrbeti za prevoz ter obdelavo in pripravo RAO za skladiščenje v Centralnem skladišču radioaktivnih

V NEK že od leta 1983 med vsakim remontom zamenjajo približno polovico gorivnih elementov, to je 56 gorivnih elementov, ki jih nato skladiščijo v bazenu za izrabljeno gorivo znotraj elektrarne. Sedaj so remonti vsakih 18 mesecev, tako je bilo pred letošnjim remontom, ki se je začel 11. aprila, v bazenu že 1.098 izrabljenih gorivnih elementov. Po remontu jih bo v bazenu skupaj nekaj čez 1.150 ali približno 700 ton IG. To je čisto vse gorivo, ki je bilo v elektrarni v preteklih 33ith letih. Ta količina izrabljenega goriva je tudi v svetovnem merilu relativno majhna.

Avtor: dr. Milenko Roš Vsebina priročnika

98

okolje

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

Vrniva se k radioaktivnim odpadkom iz jedrske elektrarne in mislim na izzive ravnanja z izrabljenim gorivom. Koliko ga je nastalo od začetka obratovanja elektrarne do danes in kakšni so načrti na tem področju?

• Razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi in čiščenja odpadnih vod • Lastnosti odpadnih vod • Vzorčenje odpadnih vod • Merjenje pretoka odpadnih vod • Monitoring odpadnih vod • Čiščenje odpadnih vod • Fizikalni postopki čiščenja odpadnih vod • Fizikalno-kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Biološki postopki čiščenja odpadnih vod • Anaerobno čiščenje odpadnih vod • Sodobnejši postopki biološkega čiščenja • Elektrokemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Dezinfekcija • Ponovna uporaba prečiščene vode

Tudi po razgradnji elektrarne, ko bo odgovornost za slovensko polovico izrabljenega goriva prevzel ARAO, bo tega materiala v svetovnem merilu sorazmerno malo. Zato moramo za varno in učinkovito ravnanje z njim pametno dolgoročno načrtovati. V ARAO spremljamo mednarodni razvoj na področju predelave in ponovne uporabe goriva in na področju odlaganja VRAO oziroma IG. Tako pridobivamo znanja in dostope do sodobnih, preizkušenih in varnih tehnoloških rešitev ravnanja in odlaganja. Da bomo sposobni v prihodnje na tem področju vse ustrezno izpeljati, moramo že danes ustrezno pripraviti dolgoročno strategijo ravnanja z odpadki in spremljati mednarodni razvoj. To je ena osrednjih aktivnosti ARAO tudi v 2015.

Iz predgovora: Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti.

V eni knjigi je zato težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije in analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različni vrst tehnik, kot so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd.

Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne tematike zaobseči na približno dvesto straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanj tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega glosarja.

Kateri so torej glavni poudarki dela ARAO za letošnje leto?

Poleg že omenjenih aktivnosti pri projektu izgradnje odlagališča NSRAO, ki je vsekakor naš osrednji razvojni projekt, bomo tudi v 2015 kot strokovna podpora državnim institucijam intenzivno sodelovali pri pripravi strateških dokumentov na področju ravnanja z IG in RAO. Gre predvsem za pripravo strategije ravnanja z IG in RAO ter strokovnih podlag za pripravo programa razgradnje NEK. Po dokončni sanaciji in zaprtju bomo prevzeli dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine na območju Rudnika Žirovski Vrh.

Prof. dr. Petr Grau Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Seveda pa bomo svojo pozornost tudi v tem letu posvetili skrbnemu izvajanju javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev, to je organizacij s področij medicine, raziskav in industrije.

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

april 2015

Dosedanji evropski pristop k reševanju izzivov ravnanja z radioaktivnimi odpadki je precej razdrobljen. V EU imamo veliko jedrskih držav in preko 130 jedrskih elektrarn.

Strokovna publikacija

odpadkov na Brinju pri Ljubljani. Ko bo zgrajeno odlagališče, bomo poskrbeli tudi za njihovo končno odlaganje.

Promocija

držav in preko 130 jedrskih elektrarn. Vsaka država ima lastne, nacionalne programe ravnanja z RAO. Na drugi strani Atlantika pa ima ZDA za ves svoj jedrski program, to je 137 jedrskih elektrarn, vsega štiri odlagališča NSRAO.

april 2015

Na svetovni razstavi EXPO 2015, ki jo gosti Milano, se Slovenija med 145 državami predstavlja s sloganom Čutim Slovenijo, in sicer zeleno, aktivno, zdravo. Tako išče sozvočje z glavnimi temami razstave, ki so hrana, sol, čebele, termalne in mineralne vode, zdrav in aktiven življenjski slog ter zelene tehnologije. Tudi slovenski paviljon je iskal kreativno rdečo nit s sloganom Čutim Slovenijo, predvsem pa v identiteti države, kar so avtorji paviljona vnesli v več interaktivnih elementov in v arhitekturno zasnovo paviljona. Arhitekturno podobo slovenskega paviljona so domislili v biroju SoNo arhitekti, zato so zanimive utemeljitve kreativnih rešitev, kakor jih je pojasnil Edvard Blažko iz skupine angažiranih arhitektov. Konstrukcijo in statiko pa je prispevalo celjsko podjetje CBD.

Osrednja tema svetovne razstave EXPO 2015 v Milanu se glasi Hrana za planet, energija za življenje. Ali ste v kreativni ideji za nov paviljon predvsem razmišljali o sporočilu slogana ali ste bolj razmišljali o tem, kaj bo paviljon sporočal javnosti kot izdelek iz Slovenije?

V biroju SoNo arhitekti smo zasnovo in idejo paviljona razvijali postopoma. Obliko objekta je v veliki meri definirala parcela, ki je pravokotne oblike, leži pa na križišču dveh glavnih komunikacijskih osi Cardo in Decumano, v samem središču družabnega dogajanja svetovne razstave. Oblika parcele tako določa izrazito poudarjeno horizontalo paviljona, iz katere izhaja pet lomljenih volumnov, ki nakazujejo reliefno razgibanost naše države; prehajanje alpskega hribovja in panonskega ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine ravnin, kotlin in dolin z izjemnim podzemnim svetom prepredenim z jamami. Če pet lomljenih delov paviljona nakazuje reliefno razgibanost naše države, potem velike steklene površine predstavljajo veliko odprtost naše države za sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Tako sam paviljon kot tudi osrednje zgodbe stalne razstave temeljijo na številki 5; 5 prizmaičnih enot, ki sestavljajo paviljon, in 5 glavnih vsebin stalne razstave, ki jo povezuje »Zgodba 5 zrn ajde«, kar vse v metaforičnem smislu pomeni 5 čutov (vid,

foto: Samo Radinja

Vsak obiskovalec iz našega paviljona s petimi zrni ajde

Slovenija in EXPO 2015

48 98

okolje

Slovenija in EXPO 2015

sluh, otip, voh, okus), ki so temelj državne znamke, zajeti v I feel Slovenia.

Lahko pojasnite podrobneje?

Prvi volumen paviljona, s strani glavne avenije Decumano, zagotavlja glavni vhod za obiskovalce in je obenem tudi najvišja točka paviljona. Privablja poglede z dinamično obliko glavnega vhoda ter z odprtim odrom, ki je nadkrit z impresivno konzolo. Pročelje s svojo prizmatično obliko odpira prostor pred Decumanom in tvori odprt javni prostor znotraj same parcele. Sledijo mu še ostali štirje volumni, ki se enakomerno znižujejo. Zahodna fasada je večinoma zastekljena z večjimi trikotno oblikovanimi okenskimi odprtinami, ki omogočajo poglede v notranjost razstavnega prostora. Ostale fasade so bolj zaprte, odlikujejo pa jih fasadni elementi, sestavljeni iz lesenih letev, ki so deljene z jeklenimi profili bele barve, s čimer dosežemo vzorec strukture lista in njegovih žilic.

Katere materiale ste uporabili poleg lesa in zakaj? Ali je les material za trajnostno gradnjo, v čem so njegove prednosti?

Paviljon je narejen in bo postavljen iz naravnih materialov - pretežno iz lesa in stekla, saj je Slovenija ena najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa naša strateška surovina. Les je v Sloveniji eden izmed najpomembnejših

49 Paviljon bo deloval kot odprt prostor, v katerem bo pretežni del zavzemala stalna razstava.

Znotraj je prostor za prodajo slovenskih jedi po konceptu »street food« oziroma v skladu s konceptom »pozitivne ulične prehrane«, prostori, ki so namenjeni poslovnim srečanjem in različnim sprejemom idr. Slovensko zgodbo zaokroža zunanjost paviljona, kjer bo postavljen manjši nasad trt in dišavnic, oljk in minimalističen gozd, ozelenjene stene pa bodo tudi znotraj paviljona. Arhitekturna zasnova tako simbolično, na različnih, med seboj prepletenih ravneh, predstavlja Slovenijo.

V kakšno Slovenijo bodo vstopili obiskovalci paviljona, saj pričakujejo na razstavi okrog 20 milijonov obiskovalcev?

Vstopil bo v Slovenijo kot zeleno, aktivno in zdravo državo. Skozi interaktivne elemente in multimedijsko predstavitev bomo obiskovalce spodbudili k zavedanju, da lahko tudi sami, z majhnimi koraki prispevajo k ohranitvi planeta. Zato bodo obiskovalci nagrajeni s petimi zrni ajde, ki simbolno ponazarjajo pet čutil iz slovenskega slogana »Čutim Slovenijo«.

Ali slovenska arhitekturna kultura dovolj upošteva les kot gradbeni material, saj razen nekaj izjem ni celovitih rešitev, ki bi v urbanem prostoru uporabili gradnje iz lesa. Bi bilo to v prihodnosti mogoče? Čeprav smo projektirali že kar nekaj lesnih hiš, se seveda strinjamo, da se les kot gradbeni material zaenkrat premalo uporablja. Tudi na tem

Zaenkrat so odzivi pozitivni, seveda pa je potrebno počakati, da paviljon in celotno prizorišče Expo zaživi.

Katere vaše projekte bi navedli kot najbolj referenčne?

Hiša Re, vila Lumar v največjem avstrijskem centru vzorčnih hiš, hiša Črnile in vila v Kitzbühlu. Zelo ponosni smo tudi na projekt Tržaškega knjižnega središča, ki je pravkar v izgradnji.

Slovenija iz gradbene sivine v trajnostno gradnjo Projektni tim podjetja CBD, ki ga vodi dr.

Bruno Dujič, združuje izkušene projektante, njihova specializacija pa so lesene konstrukcije z inovativnimi rešitvami. V sodobnem gradbeništvu vse bolj prevladujejo konstrukcijski elementi križno lepljenih lesenih masivnih plošč. Pri gradnji slovenskega paviljona na EXPO v Milanu je družba CBD (Contemporary Building Design) iz Celja prevzela skrb za konstrukcijo in statiko. Dr. Bruno Dujič pojasnjuje, kako so pristopili k rešitvam.

Slovenski paviljon na EXPO 2015 že s svojim unikatnim videzom vzbuja več vprašanj.

Kakšna je bila vaša vloga pri projektu?

Konstrukcija in statika. Konstrukcijska zasnova paviljona je temeljila na optimalni izbiri gradbenih materialov. Pri tem smo mislili na stroške izvedbe, na montažo, demontažo in na postavitve paviljona na drugi lokaciji, pri čemer se mora upoštevati, da je pri ponovni postavitvi konstrukcije paviljona na drugi lokaciji potrebno upoštevati lokalne vplive.

To so karakteristike tal, obtežba snega, vplivi vetra in potresa. Vsekakor je v primeru ponovne postavitve paviljona na drugi lokaciji pomembna tudi njegova namembnost. Ker je bilo kar nekaj neznanih okoliščin, smo pri projektiranju vseskozi sledili merilu optimalne

98

okolje

Kakšni so strokovni odmevi na design in arhitekturne rešitve slovenskega paviljona v Milanu?

izvedbe vseh konstrukcijskih elementov za osnovni namen in s čim manjšimi spremembami uporabiti konstrukcijski sestav tudi na drugi lokaciji, kjer gre za drugačno namembnost. Poleg tega smo sledili kriteriju trajnostne gradnje z uporabo čim večje količine ekoloških materialov. Tako bi imel slovenski paviljon ob upoštevanju trajnostnega pristopa izjemno nizek ogljični odtis in bi se v primeru primerjave z drugimi paviljoni ob upoštevanju vseh okolijskih kriterijev, npr. po LCA analizi, uvrstil med najbolj trajnostne izvedbe.

Katere materiale ste uporabili? Prevladuje les?

Glede na arhitekturno in oblikovno zasnovo paviljona je bilo vgrajeno v temeljno konstrukcijo s posameznimi nastavki stenskih parapetov na delih paviljona, ki so zasuti z zemljo, okoli 250 m3 betona. V betonsko konstrukcijo je bilo vgrajeno 13 ton jeklene armature.

Montažno konstrukcijo paviljona sestavljajo: lesena okvirna konstrukcija, ki je poploščena z lesenimi in mavčno vlaknastimi obložnimi ploščami, leseni nosilci, križno lepljene lesene masivne plošče, jekleni zavetrovalni okvirji, ki so nameščeni na stikih posameznih segmentov, ter jeklena konstrukcija z zasteklitvijo previsnih delov. Skupna količina montažne konstrukcije paviljona je bila okoli 120 m3 lesenih linijskih elementov, 90 m 3 križno lepljenih lesenih masivnih plošč, 35 ton jeklenih elementov, 200 m 2 steklenih panelov in 25 m3 macesnovega lesa na fasadnih površinah.

Kakšno sporočilo daje svetu Slovenija na razstavi v Milanu?

Sporočilo, ki ga Slovenija preko paviljona izraža na Expu, je vsekakor trajnostna konstrukcijska zasnova paviljona, ki je v svetovnem trajnostnem trendu. Na Expu se v gradbenem segmentu narekuje razvoj svetovnega gradbeništva prihodnosti, ki je usmerjeno predvsem v nove tehnologije v gradnji z lesom. To je razvidno glede na izjemno število lesenih paviljonov večine ostalih držav, ki se predstavljajo z lastnimi paviljoni. Tako se na Expu mnogo razvitih držav predstavlja z različnimi lesenimi konstrukcijami, kjer je prepoznavna gradnja višjih in zahtevnejših objektov v sistemu križno lepljenih lesenih masivnih plošč, kar je eden od najhitreje razvijajočih se tehnologij gradnje v svetu. Lahko rečemo, da smo glede konstrukcijske zasnove uspeli izraziti željo Slovenije, da preusmeri gradbeno sivino v smeri trajnostne gradnje, kar bi lahko spodbudilo in na noge postavilo celotno lesno predelovalno panogo. Za Slovenijo kot zeleno deželo z lastno surovino je namreč zelo pomembno, da bo v prihodnosti sposobna v lastnih lesnopredelovalnih centrih pripraviti gradbene polprodukte za njihovo masivno uporabo v sodobnem trajnostnem gradbeništvu.

april 2015

Edvard Blažko dr. Bruno Dujič

foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

obnovljivih virov energije in trajnostni material prihodnosti. Zasnova je zahtevna in sestavljena iz večje, pretežno lesene konstrukcije.

Odlikujejo jo veliki razponi in je ena od prvih hibridnih zasnov pri nas. Gre namreč za leseno skeletno gradnjo s kombinacijo križno-lepljenih lesenih nosilnih elementov.

področju pa se vse bolj zgledujemo po tujini.

Naročniki se vse bolj zavedajo pomena trajnostne gradnje, zato je v prihodnje pričakovati več lesene gradnje. To bi bilo seveda mogoče glede na to, da smo ena izmed najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa naša pomembna surovina. Ne nazadnje bi morala k temu aktivno pristopiti tudi država in bolj spodbuditi ta segment lesno predelovalne industrije.

50

Mednarodni mladinski parlament o tem, kaj se dogaja v zelenih Alpah Maruša Terzič

Vodilo srečanja je bilo geslo: "My green Alps" oziroma "Moje zelene Alpe". Osrednja tema so bili ekosistemski ukrepi v času podnebnih sprememb. Govorili so o rabi tal, proizvodnji hrane, asimilaciji odpadkov, gozdovih kot obnovljivih virih energije, rekreaciji ter kulturnih vidikih ekosistemov. april 2015

Najpomembnejši, sklepni del zasedanja je potekal v veliki dvorani Državnega zbora RS, ko je razpravljala generalna skupščina mednarodnega mladinskega parlamenta Alpske konvencije.

Vsak odbor je predstavil svoje štiri postulate.

Izmed predstavljenih postulatov so jih sprejeli deset, ki so jih oblikovali v končne resolucije.

Zavzeli so se za večjo vlogo lokalnih tržnic, za spodbujanje sodelovanja med kmetijami in lokalnimi trgovskimi centri ter poudarili, da prehrambna industrija zavrže ogromne količine hrane, s katero bi lahko pomagali revnim.

Alpska konvencija

V okviru Alpske konvencije1 je v Kamniku že desetič potekalo zasedanje mladinskega parlamenta držav podpisnic.

Sodelovalo je deset šol iz sedem različnih držav alpskega sveta (Avstrija, Švica, Nemčija, Slovenija, Lihtenstein, Francija, Italija). YPAC 2015 so organizirali Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), Slovenija, Mednarodna komisija za varstvo Alp in CIPRA kot uradni partner. Pri organizaciji pa so pomagali Občina Kamnik, Ministrstvo za okolje in prostor ter Stalni sekretariat Alpske konvencije Innsbruck.

Zasedanje je potekalo v obliki simulacije parlamentarnega okolja, dijaki in njihovi mentorji, bilo jih je okoli 120, so bili razdeljeni v štiri odbore, v platformo za prihodnost, novinarsko in Folio skupino ter skupino za spletno stran.

foto: www.shutterstockc.om

okolje

98

Alpska konvencija

Potrjene resolucije so končni dokument vsakoletnega srečanja, z njimi mladi stopijo pred politične predstavnike. Cilj projekta je, da med drugim sprejete sklepe predstavijo širši javnosti. Postulati so bili predstavljeni politikom in novinarjem, posredovani pa prestolnim inštitucijam in uradnim organom alpske konvencije z željo, da bi jih tudi uresničili.

In kaj so predlagali ob posameznih aktualnih temah?

Odbor 1 – Raba tal POSTULAT 1: Pametno uravnavanje tal

Ta postulat predlaga deljenje tal alpskega prostora v tri skupine glede na njegovo kakovost z namenom, da bi lažje nadzorovali uporabo prsti in jo zaščitili. Ob opazovanju agrikulturnega procesa v Alpah so opazili, da se število urbanih področij, zgrajenih na produktivni zemlji, veča. Če želimo ustaviti tak razvoj, bi bilo koristno, če bi zemljo analizirali in naredili tri cone glede na določen kriterij, npr. količina hranil ali biotska raznovrstnost.

POSTULAT 2: Upravljanje z nepremičninami Razvidno je, da Alpska regija potrebuje prostor zaradi težav, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in rasti prebivalstva, zato so predlagali, da se ne dovoli gradnje na ''deviški zemlji'' 1 Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah ter za zaščito ozemlja alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. Pogodba vsebinsko pokriva tako okoljsko, družbeno, gospodarsko kot tudi kulturno dimenzijo.

(zemlji, ki še ni bila uporabljena). Medtem ko je vzrok velike porabe zemlje gradnja novih zgradb v predmestjih, obstoječih nepremičnin ne uporabljajo (prazne tovarne, stari nebotičniki). Urbanizacija vpliva negativno na kvaliteto zemlje in ekosistem.

POSTULAT 3: Ozaveščenost o zemlji Z izobraževanjem dijakov in ozaveščanjem ljudi o tleh in prsti želimo okrepiti varstvo teh naravnih dobrin.

Potrebno je spremeniti človeški odnos do te problematike, saj bi lahko to veliko prispevalo k bodoči klimatski stabilnosti.

Odbor 2 - Proizvodnja hrane in asimilacija odpadkov POSTULAT 4: Izboljšanje pogojev lokalnih kmetov Želijo sporazum med lokalnimi kmeti in nakupovalnimi centri pod pogoji, ki jih določi država. Eden izmed glavnih problemov gorskih kmetov v alpski regiji je, da niso sposobni tekmovati z velikimi podjetji proizvajalcev hrane. Zato je moralo veliko kmetov prodati svoje kmetije, kar pomeni izgubo kulturne alpske identitete.

POSTULAT 5: Eco-point sistem Želijo nagraditi ljudi, ki kupujejo ekološke izdelke s tako imenovanim ''eco-point'' sistemom. Eco-point sistem bi bil prilagojen že obstoječemu ''point'' (točkovnemu) sistemu, ki ga trgovski centri trenutno uporabljajo. Ti sistemi imajo skupno to, da nagradijo ljudi, ki

POSTULAT 7: Spodbujanje uporabe biomas kot vir energije Ta postulat cilja na spodbujanje uporabe gozdnih biomas z informacijsko kampanjo, da bi bil ta vir energije še bolj privlačnejši za potrošnike. Gozdna biomasa je gorivo, razvito iz organskih materialov, ki nastanejo iz lesa.

To so obnovljivi in obstojni viri energije, ki se lahko uporabljajo za električno ali drugo vrsto energije.

Odbor 4 - Rekreacija in kulturni vidiki ekosistemov POSTULAT 8: Promocija lokalnih trgov Ta postulat govori o promociji lokalnih trgov in zajema kulturne vidike, kot je izboljšanje socialnega življenja, proizvodnja blaga in hrane v določenih skupnostih. Vsak kraj ima svoje posebne izdelke, ki predstavljajo njegovo lokalno identiteto. Prepričani so, da bi morali te izdelke promovirati. Zato predlagajo predstavitev tedenskih trgov na ulicah, kjer bi te izdelke prodajali. Tako bi bili krajevni kmetje in procesne verige podprte.

POSTULAT 9: Večanje zavesti alpskega prebivalstva Ta postulat govori o problemu zavesti, ki bi ga lahko rešili z izobraževanjem. Vse več je ljudi, ki živijo v alpski pokrajini in se ne počutijo povezane s svojo kulturo. Glavni razlog je, da ne razumejo pomena kraja, v katerem živijo, in trenutnih klimatski sprememb v ekosistemu.

POSTULAT 10: Vključenost mladih v kulturno dediščino Ta postulat govori o povečani vključenosti mladih v kulturno dediščino.

Cilj Mladinskega parlamenta je, da se izboljša kulturna ozaveščenost mladih, kar bi lahko spodbujale turistične agencije v sodelovanju z lokalnimi podjetji, še posebej, ko gre za usposobljenost turističnih vodičev.

98

51 Odbor 3 - Gozdovi kot vir obnovljive energije

V prednosti izdelki iz lokalnega okolja Koliko pri nakupu živil izbirate lokalno pridelano hrano?

Poreklo hrane je zame eden od pomembnih faktorjev pri izbiri hrane. Če sta dva izdelka približno v enakem kvalitetnem in cenovnem razredu, potem sem vedno vesel, če lahko izberem tistega, ki je iz lokalnega okolja.

Koliko vam pri nakupu raznih izdelkov pomeni, da so proizvedeni v Sloveniji in pri katerih izdelkih vam je to najbolj pomembno?

Izbor izdelka, ki je po kakovosti in ceni ustrezen pričakovanjem, gre pri meni običajno v prid slovenskega proizvajalca. To se mi zdi zlasti pomembno pri hrani in drugih izdelkih, ki so narejeni v državah, ki imajo prenizke standarde do okolja, delavcev ipd. in iz katerih prevoz izdelkov povzroča nesorazmeren ogljični odtis v primerjavi z domačimi izdelki.

Kaj storite za manjšo porabo plastičnih vrečk pri nakupih? Če se le da, plastično vrečko uporabim večkrat, skušam se jim izogibati pri uporabi in uporabljam papirnato/kartonsko embalažo.

Kako doma in pri svojem delu varčujete z energijo?

Doma z energijo varčujemo z rabo energetsko varčnejših naprav, s primerno rabo teh naprav ter primerno razsvetljavo. Pri delu je poudarek zlasti pri racionalizaciji prevozov.

Koliko pri nakupu gospodinjskih aparatov upoštevate njihovo energetsko učinkovitost?

okolje

To, da nekateri ljudje vzamejo hrano iz odpadkov in jo uporabijo, se ve, nekatera podjetja pa se poskušajo temu izogniti. To je vzrok za zahtevo po popustu v trgovskih centrih v primeru, da je izdelek tik pred potekom roka.

Drugi pogoj je, da morajo podjetja v primeru, da izdelek ni prodan v pravem času, nameniti v dobrodelne namene. Izdelki, ki se hitreje pokvarijo (sadje/zelenjava in mlečni izdelki), bi morala podjetja podariti.

Odnos do okolja je vse bolj vpet v naše vsakodnevne navade.

Kaj in kje kupujemo, ali pri nakupu uporabljamo plastično vrečko ali vrečko za večkratno uporabo iz blaga ali škatlo, kako porabljamo energijo in vodo, koliko uporabljamo javni potniški promet ali kolo idr. – vse to postaja del naših navad, ki so ene bolj, druge manj zelene. Kakšne so njegove zelene navade, nam je tokrat zaupal direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem.

To mi pomeni enega najpomembnejših faktorjev pri nakupu, saj se dolgoročno tak izdelek hitreje amortizira tako stroškovno kot ekološko.

Na kakšen način varčujete z vodo?

Skušam uporabljati deževnico za tiste namene, za katere je ta voda povsem primerna.

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene?

Zaradi precejšnje oddaljenosti od delovnega mesta (32 km), neugodnih in zelo redkih avtobusnih povezav težko nadomestim avto pri prevozu na delo. Pač pa v službi marsikdaj za krajše službene prevoze uporabljam kolo, ki se nemalokrat izkaže tudi kot najhitrejše in najzaneslivejše prevozno sredstvo po mestu.

Katera zelena navada bi morala postati stalnica ravnanja vsakega posameznika?

Za vsak izdelek se mora človek vprašati, kakšen bo njegov vpliv na okolje med njegovo rabo in pri njegovi razgradnji. Če dobi tak izdelek zelene kljukice pri odgovorih na vprašanja glede ne vplivanja na pitno vodo, zrak, zemljo in soljudi, potem bo prebivalcem planeta in naravi lažje že zaradi bolj ozaveščenih potrošnikov.

april 2015

Podjetja zapravljajo užitna živila, ki bi jih lahko razdelili ljudem.

Zelene navade

Damjan Oražem

POSTULAT 6: Zmanjšati porabo živil in pomagati ljudem

foto: arhiv podjetja

zberejo točke med nakupovanjem pri določenih podjetjih v trgovskih centrih. Te nagrade so lahko v obliki popustov, daril ali celo denarja.

Študentje v praksi spoznavajo prave izzive gospodarstva foto: Nataša Müuler

52 98

logistika

Fakulteta za logistiko

Dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko v Celju, je prepričan, da je študij logistike zanimiv

Fakulteta za logistiko

zaradi interdisciplinarnosti

v podjetjih za diplomante vse bolj odprta. Prav dobre povezave Fakultete s podjetji, tudi ko gre za dopolnitve

študijskih vsebin, dajejo

logističnemu izobraževanju, ki širi in poglablja kompetence v povezavi s prakso, določeno

konkurenčno prednost. Pri tem

je pomembno, meni dekan, da z nekaterimi predmeti zavestno

uvajajo v izobraževanje znanje o trajnostnem razvoju in o vplivih oskrbovalnih verig na

okolje. To usmeritev potrjuje tudi tradicionalna mednarodna strokovna konferenca o

logistiki in trajnostnem

transportu. Letošnja bo namenjena menedžmentu v april 2015

logistiki.

Kakšno je zanimanje za vpis na vašo fakulteto pri rednih in izrednih študentih? Ali postaja študij logistike glede na perspektivnost panoge med mladimi še zmeraj privlačen in se ne ohlaja tako, kot je pri nekaterih drugih programih visokega šolstva? Študij logistike je še vedno privlačen, saj se mladi vedno bolj zavedajo, da je danes za uspešen prodor na trg dela potrebno interdisciplinarno znanje, torej čim širše znanje različnih disciplin, kar študij in veda logistike sta. Prepričanje, da je logistika zgolj transport in skladiščenje, je med mladimi že zdavnaj preraslo. Zavedajo se namreč, da je za uspešno poslovanje gospodarskih in negospodarskih družb potrebna učinkovita logistika v najširšem pomenu, zato je za študij na dodiplomski in kasneje podiplomski stopnji še vedno zanimanje. Moram pa pri tem omeniti tudi to, da smo se na fakulteti namenoma odločili za zmanjšanje razpisanih mest na naših študijskih programih. Kakovost programov ter uspešni in motivirani študenti so naša prioriteta in ne le proizvodnja diplomiranih logistikov.

Vendar študentje študij vse bolj povezujejo z možnostjo zaposlovanja. Ali se uresničujejo napovedi, da bodo logistična podjetja letos več zaposlovala?

Seveda se. Zavedanje o učinkih učinkovitega upravljanja logistike se je v slovenskih

dr. Bojan Rosi

in ker so zaposlitvena vrata

Z gospodarstvom sodelujemo tako na izobraževalnem kot znanstveno-raziskovalnem področju. logističnih podjetjih v zadnjih letih povečalo.

Cilj vsakega podjetja je namreč optimizacija poslovanja. Vsi želimo delati ceneje, hitreje in ob tem kakovostno. Zato je najpomembnejša vloga logistike izboljšava procesov poslovanja.

Lahko povem tudi, da na fakulteto skoraj dnevno dobivam klice o možnostih zaposlitve naših študentov. Kriteriji za zaposlovanje so vedno višji. Od iskalcev zaposlitve se zahtevajo vedno širše kompetence.

Za vaše delo in izvajanje študijskih programov je bistveno povezovanje z gospodarstvom, kar ste kot dekan uvrstili med prednostne naloge.

Kakšen je odziv gospodarstva in katere modele sodelovanja razvijate?

Povezovanje z gospodarstvom je res med prednostnimi nalogami. Potrebno je vedeti, da je znanstveno raziskovanje logistike usmerjeno v pripravo novih znanj in tehnologij, ki bodo služile prihodnjim generacijam. Za razliko od bolj abstraktnih ved je logistika izrazito aplikativna. Zato brez možnosti testiranja naših

Napredek v logistiki je tako bliskovit, da je potrebno nenehno spreminjati učne vsebine.

Korekcije delamo vsako leto. Z novim študijskim letom pričnemo s prenovljenim, posodobljenim in z gospodarstvom usklajenim programom.

Tudi logistika se kot veda in gospodarska panoga vključuje v programe zelene rasti in trajnostnega razvoja. Katere novosti ste uvedli v študij in kako se vključujete v sodobne trende trajnostnega razvoja? Tudi letos boste organizirali vašo tradicionalno mednarodno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu.

Trajnostni razvoj postaja v gospodarstvu na svetovni ravni zmeraj pomembnejši, zato na Fakulteti za logistiko študiju dodajamo vedno nove vsebine, predmete in programe. Omejeni viri, naraščajoča okoljska osveščenost in želje kupcev po bolj "zelenih" izdelkih ter nenazadnje zakonske omejitve zahtevajo poznavanje koncepta trajnostnega razvoja. Mislim tudi na uspešne primere dobrih praks trajnostnih oskrbovalnih verig in na ukrepe za zmanjšanje okoljskih vplivov v logističnih procesih.

Katere vsebine ste uvedli v študijske programe logistike?

Predmete Management trajnostnih oskrbovalnih verig ter Upravljanje in vodenje zelenih oskrbovalnih verig, kjer študenti spoznavajo, kakšni vplivi na okolje in družbo nastajajo znotraj celotne oskrbovalne verige, kako jih identificirati in s katerimi ukrepi jih lahko s pomočjo okoljskega managementa zmanjšamo.

Pri predmetu Zelene tehnologije v logističnih procesih študenti spoznajo nove alternativne pogonske tehnologije, tehnologije za večanje

Tudi letos organiziramo že tradicionalno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu, ki je uvrščena med 10. najboljših logističnih dogodkov na svetu. Letos bo pokrila temo menedžmenta logistike.

Med glavne cilje vašega poslanstva ste zapisali, da želite postati vodilna izobraževalna in raziskovalna inštitucija v tem delu Evrope.

Postajate?

Menim, da smo vsak dan bližje temu cilju. Tudi v širši Evropi in po svetu smo prepoznani kot institucija, kjer se izvajajo kakovostne raziskave in ustvarja novo logistično znanje. Prav tako so naši študijski programi prepoznani, saj smo ena redkih fakultet v Sloveniji, ki ima kar dve mednarodni akreditaciji. To priča o odličnosti naših programov. Zavedamo se, da na osvojenih lovorikah ne smemo spati, zato rastejo tudi naši cilji in ideje, v katero smer želimo in v katero smer se mora razvijati logistika v Sloveniji in širše.

98

53 Katera logistična znanja torej gospodarstvo najbolj potrebuje?

Res je. Tudi letos organiziramo že tradicionalno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu, ki je uvrščena med 10. najboljših logističnih dogodkov na svetu. Letos bo pokrila temo menedžmenta logistike. Na njej je vsako leto predstavljenih vse več študij in raziskav s področja trajnostne in zelene logistike. Konec meseca maja bo pri nas potekala tudi mednarodna konferenca SOLARIS 2015, specializirana za sončno obsevanje in sončno energijo.

logistika

Napredek v logistiki je tako bliskovit, da je potrebno nenehno spreminjati učne vsebine. Korekcije delamo vsako leto.

Zelo si prizadevate za internacionalizacijo procesa izobraževanja in za izmenjavo študentov. S katerimi univerzami največ sodelujete?

Tudi na tem področju se lahko pohvalimo kot edina fakulteta Univerze v Mariboru, ki izvaja skupni študijski program s tujo univerzo. Tako skupaj z Ekonomsko fakulteto v Subotici izvajamo magistrski program Logistika sistemov v ekonomiji. V okviru petih kateder: za kvantitativno modeliranje v logistiki, tehniško logistiko, oskrbovalne verige in trajnostni transport, upravljanje v logistiki in vojaško logistiki se povezujemo z najboljšimi institucijami posameznega področja, saj verjamemo, da lahko le tako napredujemo.

Kot predsednik strokovne žirije, ki vsako leto izbere Logista leta, lahko ocenite, kje se kaže večja učinkovitost logistov v poslovnih in proizvodnih procesih in kje so največje slabosti?

Glavna prednost logistike v poslovnih in proizvodnih procesih se kaže predvsem v možnostih optimizacije. Pri tem mislim na integriran pregled vseh tokov znotraj podjetja, kjer se lahko odkrijejo marsikatere rezerve, ki jih podjetje drugače ne bi identificiralo. Hkrati se tu kaže tudi ena izmed večjih slabosti. Takšni posegi in posnetki stanja zahtevajo veliko vključenost in pripravljenost za povezovanje med različnimi sektorji znotraj podjetja, kar se v praksi prevečkrat pokaže kot težavno.

Tam, kjer je sedež Fakultete za logistiko, bi moral biti logistični center Slovenije. Bo Celje logistični center Slovenije?

Ideje o logističnem centru v Celju niso nove, zagotovo je geografska lega mesta za to idealna. Želje še vedno obstajajo, za realizacijo centra v Sloveniji pa bo preteklo še nekaj časa in usklajevanj.

april 2015

Z gospodarstvom sodelujemo tako na izobraževalnem kot znanstveno-raziskovalnem področju. Na izobraževalnem predvsem pri pripravi učnih vsebin in vključevanjem strokovnjakov iz gospodarstva v izobraževalni proces. Na raziskovalnem področju trenutno naši študenti sodelujejo na kar 12 projektih v okviru javnega razpisa po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer si pridobivajo izkušnje in spoznavajo realne izzive gospodarstva. Pogosto na tem področju delujemo kot svetovalci tako slovenskim kot tujim logističnim organizacijam.

učinkovitosti rabe energije, pri Obnovljivih virih energije v logističnih procesih pa koncept energetskega managementa in specifične možnosti rabe OVE v skladiščenju in transportu, praktično delovanje fotonapetostnih sistemov, vetrnih turbin, seveda tudi gorivnih celic na vodik. Zaradi pridobljenih znanj so naši študenti sposobni reševati kompleksne okoljske probleme in minimirati okoljske vplive v logističnih podjetjih. Z izsledki svojih študij s področja zelene logistike sodelujejo na raznih mednarodnih konferencah in dogodkih. foto: Nataša Müuler

idej in novih znanj v gospodarstvu ni smisla.

Promocija foto: mediaspeed.net

Pošta Slovenija uvaja več novosti pri oddaji poštnih pošiljk Pošta Slovenija ima na

Pošta Slovenije

54 98

logistika

Pošta Slovenije

trgu paketnih pošiljk vrsto konkurenčnih prednosti ne

samo z razvejeno mrežo lokacij za oddajo pošiljk, pač

parkom in zaposlenimi, ki se

odlikujejo z interdisciplinarnimi znanji in izkušnjami. Letos

uvajajo več novosti, o tem govori Vinko Filipič, član poslovodstva Pošte Slovenije.

Pošta mesečno dostavi okrog pol milijona paketov in večinoma jih dostavi že naslednji dan. Kakšen je trend v rasti ter dejavnosti?

Tako je. Pošta Slovenije mesečno dostavi skoraj 600.000 paketov. Več kot 99 odstotkov paketnih pošiljk dostavimo že naslednji dan po oddaji pošiljke, v dveh dneh po oddaji pa dostavimo vse pakete. S 6.000 zaposlenimi in 2.600 vozili imamo znanje in sredstva, da se v največji meri prilagajamo potrebam naših partnerjev.

Na področju paketne logistike si obetamo rast predvsem zaradi rasti spletne trgovine. V letu 2014 smo glede na leto 2013 dosegli 2-odstotno rast paketov, saj smo v letu 2014 prenesli dobrih 7 milijonov paketov. Za leto 2015 načrtujemo pri paketih 8-odstotno rast glede na leto 2014. Prihodnost je prav gotovo na področju logističnih oziroma paketnih storitev, ki jim poleg informacijskih storitev v Pošti Slovenije posvečamo še posebno pozornost.

april 2015

Ena izmed vaših konkurenčnih prednosti je zelo razvejana mreža oddajnih mest na poštah in Petrolovih bencinskih črpalkah. Pri dostavi ste omejili sobotne dneve, prevzemniki pa si tudi želimo, da nam po pakete ne bi bilo potrebno na pošto. Načrtujete novosti?

Svojo ponudbo na področju paketnih storitev tako v notranjem kot tudi v mednarodnem prometu širimo z večanjem dodane vrednosti k že

Vinko Filipič

pa tudi z močnim voznim

zagotovljeni storitvi kakovostnega in hitrega prenosa, z zanesljivostjo, številnimi dopolnilnimi storitvami, urejenimi reklamacijskimi postopki, s sodobno tehnološko podporo, z dostopnostjo omrežja (sprejemno-izročilnih mestih), s širokim izborom paketne embalaže, nalepk in drugega blaga, ki jo hkrati dopolnjujemo s storitvami s področja informacijske tehnologije. Načrti so vsekakor povezani z utrditvijo položaja vodilnega izvajalca dostave paketnih storitev in dodatnim večanjem prepoznavnosti kot izvajalca na globalnem logističnem trgu.

Kot ste omenili, se lahko v Pošti Slovenije pohvalimo z izredno dobro razvejano mrežo v državi. Uporabniki poštnih storitev lahko oddajo pošiljke na več kot 660 lokacijah, od tega na 550 poštah ter na 114 Petrolovih bencinskih servisih, 18 bencinskih servisov je odprtih 24 ur na dan. Tako ima Pošta Slovenije že sedaj lokacije, ki so uporabnikom poštnih storitev enostavno dostopne, njen cilj pa je število lokacij v prihodnje še povečati in tako še izboljšati dostopnost omrežja.

Zagotavljamo sobotno dostavo za 60 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji. Nudimo alternativne oblike dostave, v katerih najbolj prepoznavamo svoje konkurenčne prednosti, in sicer: dostavo v izbranih časovnih terminih (kjer si lahko

55 Novosti na področju možnosti dostave je torej precej. Prepričan sem, da bodo uporabniki z njimi zadovoljni še posebej glede na rezultate preliminarne raziskave njihovih preferenc.

Glede na vedno večje zahteve uporabnikov poštnih storitev se jim skušamo tudi na Pošti Slovenije čim bolj prilagajati.

Za vsakega pošiljatelja je ključno, da se za paketom ne izgubi sled. Kako zagotavljate sledenje in kaj storite, če se paket izgubi?

Sledenje pošiljk je omogočeno za vse t. i. knjižene pošiljke, torej za pošiljke s črtno kodo. V primeru izgube pošiljke lahko pošiljatelj ali naslovnik vloži reklamacijo na kateri koli pošti. V tem primeru predloži potrdilo o oddaji pošiljke oziroma drug dokument, ki izkazuje, da je bila pošiljka oddana v prenos pri Pošti Slovenije. Če se v postopku reklamacije ugotovi, da se je pošiljka izgubila, je pošiljatelj ali naslovnik upravičen do izplačila odškodnine v skladu s splošnimi pogoji. V letu 2014 je bilo za izgubljene pakete v notranjem prometu izplačanih 208 odškodnin, kar predstavlja 0,003 odstotni delež vseh paketov, ki smo jih sprejeli v prenos.

Kako lahko uporabnik sam sledi poštni pošiljki?

Uporabnik poštnih storitev lahko pošiljki sledi prek spletne strani www.posta.si, s pomočjo programskega paketa za vzpostavitev Spletnega servisa za sledenje, ki omogoča uporabnikom dostop do strežnika s statusi pošiljk ter na brezplačni številki klicnega centra (080 14 00).

Omenil bi tudi možnost sledenja v okviru storitve v oblaku, kjer lahko pošiljatelji uporabljajo poslovni portal, ki omogoča pregled vpisanih podatkov glede oddanih pošiljk, vpogled v status pošiljk (sprejem, dostava, izročanje), obdelavo, tiskanje in izvoz podatkov. V sklopu

98

foto: arhiv podjetja

Varnost pošiljke je zelo odvisna od kakovostne embalaže. Kaj nudi Pošta in kaj bi moral storiti pošiljatelj?

Na Pošti Slovenije skrbimo, da imamo za pošiljatelje pošiljk vedno na zalogi različne tipe in dimenzije embalaže ter polnilni in zaščitni material. Seveda si lahko to pošiljatelj zagotovi tudi sam, poskrbeti mora le, da glede na vrsto blaga, ki ga želi poslati, izbere ustrezno embalažo. Za zaščito vsebine, ki jo pošilja. Naša ekipa je vedno pripravljena z nasveti in praktičnimi izkušnjami pomagati pošiljateljem. Skupen cilj je namreč zadovoljen naslovnik. Embalaža mora zagotavljati varnost vsebine pošiljke ter ostalih pošiljk pred morebitnimi poškodbami. Zunanja ovojnina mora biti iz trdega in kakovostnega materiala, vsebina mora biti zaščitena tudi z notranjo ovojnino.

Pošiljka se znotraj zunanje ovojnine ne sme premikati.

Kaj storite s paketi, ki jih prevzemniki ne prevzamejo pravočasno?

Po preteku roka za prevzem na pošti pakete vrnemo pošiljateljem. V povezavi s tem lahko povem, da tudi na tem področju uvajamo spremembo, in sicer bomo z mesecem majem omogočili vračilo paketa pošiljateljem že po 8 dneh v primeru, da paket ni bil vročen na naslovu ali na pošti. Seveda pa so naše aktivnosti usmerjeno v to, da bo takšnih paketov karseda malo. Tako uvajamo SMS obveščanje naslovnikov pred dostavo paketa, telefonski klic našega pismonoše pred dostavo paketa in številne že omenjene možnosti alternativnih dostavnih in prevzemnih mest (t. i. paketomati, bencinski servisi Petrola, dostava sosedu itd.).

Kako lahko paket oddamo od doma v službi ali na enem izmed bencinskih servisov Petrola?

Uporabniki poštnih storitev lahko opremijo pakete doma ali na sedežu podjetja tako, da natisnejo in izpolnijo obrazec, t. i. paketno spremnico, ki je na voljo na spletni strani www.posta.si oziroma opremijo pošiljke z aplikacijami Pošte Slovenije. Izpolnjen obrazec skupaj s paketom predajo pismonoši. Prav tako lahko naročijo prevzem pošiljk na naslovu. Tudi na 114 bencinskih servisih Petrola lahko pošiljatelji oddajo paket, z blagom se oglasijo na bencinskem servisu, kjer poskrbijo za sprejem in odpravo paketa. Naj ob tem še enkrat poudarim, da bo še v letošnjem letu možno paket oddati tudi na samopostrežnih avtomatih za sprejem in oddajo pošiljk, ki bodo uporabnikom na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Prevzem in dostava paketov zahtevata optimizacijo logističnih poti. Kako zagotavljate

Poslovni center Pošte Slovenije.

logistika

Letos načrtujemo tudi postavitev samopostrežnih avtomatov, kjer bodo uporabniki poštnih storitev lahko prevzemali in oddajali pošiljke 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Prav tako uvajamo storitev obveščanja strank o dostavi pošiljk s SMS-i in e-sporočili, kar bo še povečalo delež vročenih pošiljk ob prvi dostavi in uporabnikom poštnih storitev tako ne bo treba po paket na pošto.

sledenja je mogoče dobiti statuse o pošiljkah tako za notranji promet kot za večino pošiljk v mednarodnem prometu.

najboljšo logistiko, kaj bi izpostavili?

Za zagotavljanje redne in nemotene dostave in prevzema paketov uporabljamo gosto omrežje 556 poštnih enot, dveh paketnih pretovornih pošt in dveh poštnih logističnih centrov. Celotni vozni park Pošte obsega 1060 vozil in 1800 dvokoles. Dostava paketov do naslovnikov se izvaja pretežno s 740 lahkimi dostavnimi vozili in tudi petimi električnimi vozili. Za dostavo zelo velikih paketov pa uporabljamo večja dostavna vozila. Zagotavljanje najboljše logistike pri nas pomeni, poleg doseganja najvišjih standardov kakovosti glede rokov prenosa, to je dostave paketov v enem dnevu, tudi zagotavljanje zanesljivosti, prilagodljivosti, sledljivosti in ekološke osveščenosti, saj skrbimo, da imajo vsa vozila čim manjši vpliv na obremenitve okolja.

Pri tem velja še posebej izpostaviti zanesljivost naše mreže in tudi možnost oddaje oz. prevzema paketov v poznejših popoldanskih urah na številnih lokacijah po državi. To je pomembna prednost za tiste naše stranke, ki želijo naročanje blaga svojim kupcem omogočiti do poznih popoldanskih ur, pa kljub temu zagotoviti, da bo naročeno že naslednji dan tudi dostavljeno.

Uvajate tudi sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega dokumenta? Kako to izvajate in kaj pomeni za potrošnika?

Pošiljatelj lahko pošlje paket z odkupnino, ki jo prejemnik plača ob prevzemu pošiljke, znesek odkupnine pa je na račun pošiljatelja nakazan še isti dan. Znesek odkupnine se lahko pošiljatelju izplača tudi v gotovini. Ob tem smo podprli brezgotovinsko plačevanje odkupnin na dostavi. S POS-terminali smo opremili 97 pismonoš, ki dostavljajo paketne pošiljke, do konca leta 2015 jih bomo še 500. V prihodnjem letu pa bomo nadaljevali z opremo vseh paketnih pismonoš s POS terminali. Prav tako uvajamo sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega dokumenta, torej položnice ali nakaznice), kar bo racionaliziralo proces tako na strani pošiljatelja, kot tudi pri Pošti Slovenije.

april 2015

glede na svoje preference in možnost dosegljivosti za dostavo naslovniki izbirajo časovna okna dostave, in sicer do 10. ure, po 16. uri, med 18. in 20. uro za mesto Ljubljana), dostavo na izbran naslov (v službo, k sorodniku, sosedu …), dostavo na izbrano pošto, pri čemer si naslovnik naroči prevzem pošiljke na njemu najugodnejši lokaciji, možnost brezplačne ponovne dostave paketa, možnost, da pred dostavo paketa pokličemo naslovnika ter možnost, da se z naslovnikom dogovorimo za nov termin dostave (če paket ni bil vročen). Pogodbenim strankam pa ponujamo brezplačen prevzem paketov na njihovem naslovu.

Največji izziv sta nabavna in distribucijska logistika v farmacevtskem podjetju 2014. Prejemnik priznanja, ki ga vsako leto podeli Slovensko logistično združenje. Tokrat so ga podelili na strokovni

konferenci Keep it simple.

Priznanje je strokovna

komisija podelila logistu, ki skrbi za 15.000 izdelkov v

zalogi, v dobavni verigi pa

je več kot 400 partnerjev in okrog 1000 kupcev. Vsak dan

morajo izpolniti 450 naročil, odgovoriti na 700 klicev in dobro premisliti vse poteze

v distribucijski logistiki. Prav v nabavni in distribucijski

logistiki so za Aleša Lampreta največji izzivi.

foto: arhiv podjetja

Distribucija farmacevtskih izdelkov je usmerjena predvsem v zagotavljanje varnosti pacientov. Kot veletrgovina s polnim obsegom opravljanja dejavnosti prometa z zdravili na debelo imamo štiri ključne vloge pri oskrbi trga z zdravili: celovito oskrbo trga z zdravili, zmanjševanje transakcij med proizvajalci ter lekarnami, financiranje zdravstvenega sistema in opravljanje storitev z dodano vrednostjo za proizvajalce in lekarne.

Pri oskrbi z zdravili je najpomembnejša direktna povezava s proizvajalci, kjer se dobavna veriga prične. Vsak proizvajalec zahteva, da je izdelek, dobavljen pacientu, takšen, kot ga je proizvedel. Seveda se pred začetkom poslovanja prepriča, ali partner te zahteve lahko zagotovi. Predvsem so osredotočeni na sledljivost izdelkov na nivoju proizvodne serije v celotni dobavni verigi, zagotavljanju varnostnih in temperaturnih pogojev ter izobraževanju osebja, vključenega v procese. Vsaka med njimi zahteva tako organizacijske kot tudi tehnološke rešitve za njihovo zagotavljanje.

A pri vas gre še za eno posebnost. Kemo­ farmacija je del skupine Celesio. Kako znotraj skupine uveljavljate določene standarde in informacijski sistem, da lahko poenotite upravljanje logističnih poti? Ali vsako podjetje v skupini razvija avtonomni sistem upravljanja logističnih poti?

Biti del velike skupine ima res svoje posebnosti. Kljub enotnim smernicam, ki jih postavlja evropska dobra distribucijska praksa za farmacevtske izdelke, je bila njihova implementacija v preteklosti v določenih pogledih različna. Skupina Celesio je namreč nastajala s priključevanjem družb, ki so že delovale v svojem okolju. Te pa so že imele vpeljane rešitve, s katerimi so izvajale distribucijo ter so bile še dodatno prilagojene lokalni zakonodaji ter zahtevam trga. Seveda je cilj, da bi bil na razpolago informacijski sistem, ki bi bil univerzalno uporaben za podporo procesom v celotni skupini. Vendar, kot so zahteve trga v različnih državah skupine različne, so takšne tudi rešitve. Tudi Kemofarmacija pri tem ni nikakršna izjema. Zaradi strožjih zahtev, ki jih je lokalna zakonodaja postavljala pred

Aleš Lampret

Aleš Lampret, vodja logistike

Kemofarmacija, je Logist leta

april 2015

Ali so kakšne posebnosti v organizaciji logističnih tokov v farmacevtskem podjetju, na katere morate biti bolj pozorni in ki zahtevajo tudi ustrezne organizacijske ali tehnološke rešitve?

Logist leta

56 98

logistika

Logist leta

Pri oskrbi z zdravili je najpomembnejša direktna povezava s proizvajalci, kjer se dobavna veriga prične. distribucijo, so bile vpeljane določene rešitve, ki pa so po drugi strani postale del bodočih standardov distribucijskih procesov v skupini.

Torej kje so v vašem sistemu večji izzivi – v notranji logistiki ali v zunanji, v celotni verigi in posebej pri transportu?

Izzivi se skozi leta spreminjajo. Vsak od naštetih segmentov predstavlja svojevrsten izziv.

Vendar zaradi interakcije med različnimi deležniki predvidevam največje izzive v nabavni ter distribucijski logistiki.

Kako pa pri tem zagotavljate sledenje izdelkom?

Sledenje farmacevtskih izdelkov se izvaja od trenutka vstopa v distribucijsko verigo, ki je pod nadzorom Kemofarmacije, do predaje kupcu. Sledenje izdelkov je nadgrajeno še s sledenjem posameznih proizvodnih serij izdelkov ter njihovih rokov uporabnosti. Teh aktivnosti si brez robustnih, informacijsko podprtih procesov praktično ni mogoče zamišljati.

Stroka ocenjuje, da je v podjetju težko optimizirati logistiko, če se vodstvo ne zaveda, kaj lahko logistika prispeva k zmanjšanju stroškov poslovanja. Kakšen status ima logistika v podjetju in ali morda ugotavljate stroškovno učinkovitost logistike?

Promocija

V družbi se že leta zavedamo, da logistika

Ne vem, če je ravno logistični dosežek, ampak posebej sem ponosen na sodelavce, ki vsakodnevno verjamejo, da lahko dosegamo še boljše rezultate. Ni vedno lahko, ampak že mnogokrat smo ugotovili, da zmoremo le s pozitivnim razmišljanjem ter skupnimi močmi, ki so usmerjene v pravo smer.

Katere logistične izboljšave načrtujete letos?

Letos se bomo usmerili predvsem k spremembam v nabavni ter posledično notranji logistiki. Z njimi želimo še povečati učinkovitost procesov na vstopu v distribucijsko verigo.

Poudarek pa bo tudi na nadgradnji logističnega informacijskega sistema, ki bo informacijsko omogočil kvalitetnejše podatke za spremljanje ter odločanje.

98

57 Po drugi strani pa že leta pri koncipiranju procesov vključujemo tudi povratno logistiko.

Stranski produkti procesov, kot so transportna embalaža, folije, papir … se zbirajo ter vračajo v nadaljnje predelave. Dobava izdelkov se izvaja v sledljivi ter povratni transportni embalaži.

Ker se zavedamo, da odpadna zdravila niso nenevarni odpadek, smo skupaj s partnerji organizirali ozaveščanje, zbiranje ter odstranjevanje odpadnih zdravil s strga.

Na kateri logistični dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Kljub enotnim smernicam, ki jih postavlja evropska dobra distribucijska praksa za farmacevtske izdelke, je bila njihova implementacija v preteklosti v določenih pogledih različna.

Sledenje farmacevtskih izdelkov se izvaja od trenutka vstopa v distribucijsko verigo, ki je pod nadzorom Kemofarmacije, do predaje kupcu. Sledenje izdelkov je nadgrajeno še s sledenjem posameznih proizvodnih serij izdelkov ter njihovih rokov uporabnosti.

w w w. d i n o s . s i

logistika

Med vrednote, ki jih imamo globoko zakoreninjene v naši družbi, je tudi skrb za okolje.

Zavedamo se, da to lahko dosežemo s stalnimi izboljšavami glede učinkovitosti izrabe virov v procesih distribucije. Na primer energetska optimizacija procesov, uporaba ekološko sprejemljivejših materialov in podobno.

skozi servisno ter razvojno funkcijo prispeva k uspešnosti družbe. Pri tem je procesno vpeta med ostale poslovne funkcije. Zelo težko pa bi govorili o uspešnosti ter napredku, v kolikor ne bi spremljali rezultatov po različnih ključnih kazalcih. Med njimi so seveda med najpomembnejšimi kazalci finančnega vidika poslovanja. Kot del velike skupine pa imamo možnost primerjave z drugimi v skupini.

april 2015

Med merili, ki jih mora izpolnjevati najboljši logist, je tudi okoljski. Koliko in kje ste zeleni logisti? Morda v voznem parku?

S projektom CO-EFFICIENT do logistične optimizacije Projekt CO-EFFICIENT gradi na predpostavki, da večina malih in srednje velikih podjetij (MSP) v proizvodnem in logističnem sektorju ni dovolj energetsko učinkovitih. To je večinoma posledica pomanjkanja kapacitet na področju razvoja in inovativnosti na tem področju. Čeprav ustrezne tehnologije že obstajajo in so primerne za uporabo, je njihova implementacija na nivoju MSP še vedno šibka.

CO-EFFICIENT bo vzpostavil povezovalno mrežo dveh »živih laboratorijev« na mednarodni ravni, ki bosta v okviru pilotnega projekta nudila podporo MSP. Gre za tista podjetja, ki imajo omejene kapacitete na področju razvoja, tako da bodo lahko sodelovala z razvojnimi organizacijami, ki bodo vključene v projekt. Tako bodo lahko uporabila rešitve, ki bodo izdelane posebej za njih.

april 2015

Promocija

58 98

logistika

Zeleno omrežje

P

ilotni projekt se izvaja v več različnih fazah. V prvi fazi so bile organizirane delavnice za podjetja. V drugi fazi so bile aktivnosti usmerjene na manjše geografsko območje, kar je prvi pogoj za uspešno transportno konsolidacijo. Povezali smo se z Industrijsko cono Tezno v Mariboru, kjer smo pri tamkajšnjih MSP želeli testirati uporabnost ponujene programske opreme in identificirati možnosti za konsolidacijo transporta. Podatke o transportnih dejavnostih smo zbrali od sedmih proizvodnih in dveh transportno orientiranih podjetij. Ne glede na to, da podjetja delujejo v različnih sektorjih, imajo številne skupne značilnosti: lokacija, relativno majhne pošiljke, želja po izboljšavi transportnih aktivnosti.

D

ejavnost vključenih MSP obsegajo proizvodnjo avto-delov in drugih kovinskih proizvodov, proizvodnjo izdelkov iz plastike, tribologijo in proizvodnjo aerosolov, proizvodnjo produktov za osebno nego, proizvodnjo detergentov ter transportne ponudnike. Za zunanjega izvajalca je bilo izbrano podjetje 3Projekt, ki dejavno podpira aktivnosti živega laboratorija, Gospodarska zbornica Slovenije – sekcija za prevoz blaga v cestnem prometu pa aktivno deluje pri promociji živega laboratorija, njegovih aktivnosti in rezultatov.

Identifikacija težav

V

slovenskem pilotnem projektu razvijajo dejavnosti za testiranje logistične transportne konsolidacije in logistične optimizacije. Preko izvedenih delavnic in razprave s transportnimi podjetji in združenji so bile identificirane specifične potrebe slovenskih prevoznih oziroma logističnih MSP. Glavni izziv je razdrobljenost pošiljk. MSP pogosto prevažajo pošiljke z lastnimi prevoznimi sredstvi, a so velikokrat le delno napolnjena.

Stroški transporta so zato relativno visoki, saj podjetja ne namenjajo dovolj časa iskanju optimalnejših in učinkovitejših rešitev. To je posebej značilno za proizvodna MSP, kjer so vse spremljevalne aktivnosti v senci proizvodnega procesa. Poudariti je potrebno, da so slovenska podjetja zelo konzervativna pri deljenju informacij (povezanih s transportom in drugih) z drugimi MSP, saj te podatke smatrajo kot svojo konkurenčno prednost.

Podjetja se pogosto ne zavedajo (ali pa jih to ne zanima) možnosti doseganja višje energetske učinkovitosti in manjših transportnih stroškov na podlagi sodelovanja z drugimi.

Pričakovani rezultati projekta

Z

uporabo e-storitev za logistično optimizacijo transportnih podatkov vključenih MSP bodo nakazane možnosti za konsolidacijo transporta. Izvedena bo simulacija konkretnih transportnih poti. Simulacija bi naj pokazala, da se z uporabo e-storitve za sodelujoče MSP stroški transporta znižajo, prav tako pa se zmanjša število individualnih transportov, količina izpustov toplogrednih plinov in poveča se učinkovitost. S simulacijo želimo tudi pokazati, da MSP lahko sodelujejo pri transportnih aktivnostih, pa čeprav so na trgu konkurenti. Storitev logistične konsolidacije je lahko učinkovita rešitev, saj podatki o transportu ostanejo pri posredniku (broker) in se ne posredujejo drugim podjetjem, ki sodelujejo pri konsolidaciji transporta. Rezultati simulacij bodo uporabljeni kot primer za nadaljnje ozaveščanje o možnostih zniževanja stroškov in povečevanja učinkovitosti transporta pri MSP. doc. dr. Milan Svetec Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. www.rra-mura.si

Že poročate o trajnostnem razvoju?

Razlogi:

finančni rezultati ••

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si Promocija

Za vas opravljamo: - zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, gradbeništva in drugih obrti

- komisijska in carinska uničenja različnih vrst materialov

- industrijska čiščenja, sesanje materialov, čiščenje in praznjenje silosov

- predelava odpadkov: destilacija, uparjanje, drobljenje

- prevozi odpadnih tekočin, razsutega tovora, kontejnerjev idr.

- svetovanje pri ravnanju z odpadki, izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, označevanje odpadkov idr.

- najem kontejnerjev, menjava embalaže za skladiščenje, označevanje embalaže

KEMIS d.o.o.

Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika T: +386 1 729 50 30 F: +386 1 729 50 40 www.kemis.si

Promocija