EOL 97

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

97 marec 2015

3. zeleni forum Zelene Slovenije Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno EU Državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg Minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2 97

EOL

3.

Vabljeni na IZJEMNO AKTUALNI 3. Zeleni forum

Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma Kristalna palača, BTC City Ljubljana, torek, 12. maj 2015, od 9. do 14.30 ure Programski svet: mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, mag. Margareta Guček Zakošek, Državni zbor RS, dr. Marko Homšak, Talum d.d., Marko Jagodič, Papirnica Vevče, Andreja Katič, Državni zbor RS, mag. Sabina Koleša, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Boštjan Korošec, Talum d.d., dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Vlasta Krmelj, Energap, Aleksander Mervar, Eles d.d., Dušan Mes, Slovenske železnice, mag. Mateja Mešl, Inštitut za celulozo in papir, Vida Ogorelec, Umanotera, dr. Dušan Plut, Oddelek za geografijo na FF, mag. Irena Popovič, Ministrstvo za finance, dr. Mariana Rebernik, Atotech Slovenija d.d., Brigita Šarc, Dinos d.d., Jože Volfand, Fit media d.o.o., mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance, Mojca Žitnik, SURS.

Organizator:

Partnerji:

Ministrstvo za okolje in prostor RS

Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov

Medijski sponzor:

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700 | www.zelenaslovenija.si

Promocija

marec 2015

Iz programa: 1. Zeleni razvoj in zeleno gospodarstvo: Kje smo in kaj hočemo?

- Okoljski davki v EU in v Sloveniji - (Ne)trajnostni okoljski davki in subvencije 2. Izhodišča zelene davčne in proračunske reforme v Sloveniji: Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor 3. Kakšna bo zelena razvojna reforma Slovenije?

- Energija in zelena rast gospodarstva; Uvodni razpravljavec: Aleksander Mervar, Eles - Program URE in izzivi v praksi; Uvodni razpravljavec: dr. Vlasta Krmelj, Energap - Železniški promet – prednost v razvojni strategiji države; Uvodni razpravljavec: Dušan Mes, Slovenske železnice - Reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo; Uvodni razpravljavec: Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS - Finančna perspektiva 2014 – 2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanje; Uvodni razpravljavec: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 4. Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? Uvodni razpravljavec: dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 5. Predlogi Zelenega foruma Vladi RS

Z

akaj tak uvod? Zato, ker se mora Slovenija zaradi priložnosti, ki bi jo morala sprejeti kot nadstrankarski izziv, odločiti za strategijo zelene rasti. Za zeleno razvojno reformo.

Nekaj čez 3 milijarde sredstev bo Slovenija počrpala iz Bruslja za izvajanje kohezijske politike in druge projekte. Medresorska usklajevanja v državi sicer še niso v finalu.

Tako se ne ve natančno, kakšen program projektov, naložb, inovacij in raziskav bo spodbujala Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020. Povrh ni nobene krovne strategije, kaj Slovenija v tem trenutku je, kaj ni in kaj želi postati v prihodnjih letih, če želi, da mladim vsaj malo posije sonce skozi špranje prihodnosti. Dodatno senco na sončno stran Alp meče ognjevito razpravljanje o slabi banki in privatizaciji državnega premoženja. Kar je le deloma razumljivo. Saj se politični lonec različnih interesov in strankarskih poigravanj polni in polni, ne da bi se oblast, leva, desna in sredinska, vprašala, s čim začeti zdraviti malodušnost, nezaupanje in neizhodnost. Razširjeno nezdravo prepričanje, da se Slovenija izgublja na razvojni stezi in da izgublja konkurenčne prednosti v EU.

K

ako jih spet ustvariti in kje lahko Slovenija morda le pride do družbenega soglasja?

Je lahko to zelena razvojna doktrina s konkretnim programom, ki bi dobil prvi jasnejši oris, s številkami, v napovedanem akcijskem načrtu prehoda na zeleno gospodarstvo? Ali je kakšna ovira, da ne bi koalicijsko zapisane zelene javnofinančne reforme že zdaj začeli vzpostavljati z odgovori, kakšna naj bo zelena strukturna preobrazba gospodarstva? Da ne bi zelena proračunska in davčna reforma pognala samo v finančnih uradih. (Ne)trajnostni okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe.

T

oda največjo spremembo, prepih, potrebuje razvojna megla v državi. Priložnost za nov razvojni list je zelena rast. Ne gre za kompromis med okoljem in kapitalom. Gre za spodbujanje gospodarske rasti in razvoja s hkratnimi ukrepi, ki ohranjajo naravne vire.

To ni romantika. Tudi v marsikaterem sloven-

EOL foto: Rok Tržan

skem podjetju že vedo, da hodita profit in skrb za okolje dolgoročno z roko v roki.

T

orej tržni in zeleni razvojni signal sporočata vladi: prvič, pri vseh programih in projektih, naložbah, raziskavah in inovacijah v finančni perspektivi 2014 – 2020 mora biti prvi kriterij zeleno pravilo. Zelena priložnost na trgu in manjši pritiski na okolje.

Drugič, v tem času, je menil dr. Dušan Plut na seji programskega sveta 3. Zelenega foruma Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma, naj Slovenija odpre 50.000 do 60.000 zelenih produktivnih delovnih mest.

D

o soglasja za zeleni razvoj niso potrebni skoki čez visoke ovire. Na vladni mizi je že marsikaj. Res, da je nekoliko razmetano po sektorskih politikah, a priprava akcijskega načrta prehoda na zeleno gospodarstvo Slovenije kaže, da se ministrstva usklajujejo.

Konkretno. Kje so zeleni aduti?

Gozd in les. V treh letih od znamenitega akcijskega načrta Les je lep lesna veriga še ni dobila nobenega kisika. Zamišljena Direktorat za lesarstvo in državno podjetje za gozdove sta premalo. Ukrepi? Sredstva?

Energetika. Pospešena gradnja hidroelektrarn.

Jasne opredelitve v energetskem konceptu.

URE in OVE. Angažma slovenske industrije, spodbude za proizvodnjo domače opreme in domačih storitev za OVE in URE in povezovanje slovenskega gradbeništva za URE. Sinergija z lesno industrijo.

Promet. Naložbe v železniško infrastrukturo in razvoj Luke Koper, ki je dobila lani status zelenega pristanišča.

Reciklažna panoga kot protagonist krožnega gospodarstva. Spodbude za zeleno rast reciklažne industrije v Sloveniji.

Natura 2000. S konkretnim in dolgoročnim programom od Bruslja zahtevati več sredstev za ohranitev zavarovanih območij in za razvoj zelenega turizma. Potenciali geotermalnih vod.

Kmetijstvo. Razvoj podeželja z novimi delovnimi mesti.

N

a potezi je vlada. Morda bi Aleksander Kešeljevič lahko prevzel v kabinetu vlogo zelenega razvojnega koordinatorja. Če koalicija misli zares z zeleno javnofinančno reformo in če je morda spoznala, da Slovenija potrebuje polni zalet. Konkretni, operativni zeleni zalet. Slovenija je lahko zelena prestolnica EU. Takšno vabilo v prihodnost bi bilo zelo vabljivo. Za mlade sploh.

Jože Volfand, glavni urednik

marec 2015

e dolgo je znano. Naši zlati naravni viri so gozd in vode z eno gostejših hidrografskih mrež na svetu. Z Naturo 2000 je Slovenija med vsemi članicami EU najbolj zavarovala biotsko raznovrstnost. Po stopnji reciklaže naj bi se po novejših podatkih prav tako zavihteli med najboljše v EU. Novica pa ni več, čeprav gre še zmeraj dobro v uho, da bo Ljubljana prihodnje leto Zelena prestolnica Evrope.

Uvodnik

Ž

97

Slovenija, zelena prestolnica EU

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Zvezde so na nebu, mi želimo biti trdno na zemlji

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Tift d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Energetika Ljubljana), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, marec 2015 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

10 Za večjo konkurenčnost industrije z »akademijo za papirništvo« 14 Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno EU 26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 29 Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma 34 Sistem ravnanja z odpadno embalažo potrebuje celovito prenovo 37 Delamo kot razglašen orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti 40 Posebnosti na območjih z redko poselitvijo država ne upošteva 42 Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg 44 Urbanizacija vzame dva hektarja tal na minuto 46 Državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več 50 Okvirne obljube države za financiranje boljšega zraka

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

51 Trgovanje z izpusti CO2, biogoriva, GSO 52 Minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture 55 Od viličarjev do celovitega paketa za večjo konkurenčnost 57 Pred popolno prenovo železniškega prometa v ljubljanski regiji

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

marec 2015

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

sebina

4 97

EOL

Impresum

Podjetje Amcor Rigid Plastics je za podjetje Agua Enerviva izdelalo atraktivno in unikatno plastenko, ki izstopa. Plastenka je namenjena pakiranju vode, ki vsebuje kalijeve in natrijeve elektrolite za nadomestilo pri dehidraciji brez umetnih arom, barvil in konzervansov. Podjetje Amcor je z VAB tehnologijo, ki vključuje patentiran dizajn in omogoča vroče polnjenje, izdelal novo plastenko. Plastenka je narejena tako, da je na njej dovolj prostora za tržna sporočila. »Všeč nam je visok profil plastenke in enostaven ter udoben oprijem, ki ga ima.

Verjamemo, da oblika plastenke odseva zdravilne lastnosti Agua Enerviva vode in moderne okuse naših potrošnikov," so povedali v podjetju.

Organski čips v zdravi embalaži

Podjetje Ocean’s Halo Seaweed Chips je febrarja 2015 trgu predstavilo novo embalažo za njihov organski čips.

Embalaža je iz biorazgradljivega materiala NatureFlex™. Fleksibilni embalažni material, ki je izdelan iz celuloze, ponuja odlično (ne)prepustnost za kisik in vlago in je certificiran kot razgradljiv material. Podjetje je pri izbiri materiala za pakiranje zahtevalo, da mora tudi embalaža odsevati njihove vrednote in hkrati nuditi varnost izdelku.

Pri ohranjanju hrustljavost čipsa je bil pomemben pomislek prepustnost materiala za vlago, za čim daljšo hrambo živila na policah pa neprepustnost materiala za kisik.

Poleg tega je morala embalaža odsevati identiteto podjetja. Njihov čips je namreč izdelan iz naravnih živil, organski, pečen, brez GSO in umetnih dodatkov.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Razgradljive vrečke iz lignina iz nove generacije V nikoli končani misiji vseh velikih mest, da bi čim manj odpadkov končalo na odlagališčih, se v Ameriki podjetja in posamezniki obračajo k razgradljivim vrečkam kot eni od možnih rešitev. Gre za vrečke podjetja Wood Solutions, ki jih imajo za »naslednjo generacijo razgradljivih vrečk«, saj so izdelane iz lignina, stranskega produkta pri predelavi papirja iz lesa. Včasih so ga zažgali med postopkom. Lignin daje Xylobags™ povečano moč in vzdržljivost.

Lignin poleg tega izboljšuje sestavo prsti in pušča za seboj čisto okolje, saj se razgradi v le 12. tednih, ko pride do kompostarne.

Ne le da so vrečke dobre za okolje, so tudi najcenejše biorazgradljive vrečke na policah. »Veseli smo da smo del številnih programov preusmerjanja odpadkov po celi državi. Razgradljivi materiali so najvišje na listi prioritet v večini občin. Mesta kot Houston, Seattle in San Francisco si prizadevajo doseči lastne Zero Waste cilje. Verjamemo, da ne bi smeli žrtvovati kvalitete za izdelavo bolj ekološko prijaznih rešitev. Xylobags™daje potrošniku boljšo alternativo po nižji ceni,« pravijo v podjetju Wood Solutions. Druga lastnost Xylobags™ je tehnologija, ki odpravlja nezaželjeni smrad. Kompostiranje vrečk se prične takrat, ko so ASTM-D6400 certificirane Xylobags™ v kompostacijskem okolju.

Podpora tudi zasebnemu financiranju okoljskih projektov Evropska komisija in Evropska investicijska banka sta predstavili dva finančna instrumenta za podporo projektom za ohranjanje okolja, povečanje energijske učinkovitosti ter prilagajanje podnebnim spremembam.

Instrumenta sta namenjena spodbujanju javnih in zasebnih naložb s posojili EIB in finančne pomoči iz programa EU LIFE za okoljske in podnebne ukrepe. Iz prvega instrumenta, finančni sklad za naravni kapital, je v obdobju 2014–2017 na voljo 100–125 milijonov evrov za okoljske projekte in za projekte za prilagajanje podnebnim spremembam.

Drugi instrument je namenjen spodbujanju zasebnega financiranja za projekte v zvezi z energijsko učinkovitostjo. V njem bo na voljo 80 milijonov evrov podpore. Oba mehanizma dopolnjujeta naložbeni načrt za Evropo.

5 97

»Ko smo se soočali z izbiro embalaže, smo bili odločeni, da izberemo biorazgradljivo embalažo, saj je to edina prava stvar.

Zdravje in trajnostni razvoj sta ena od naših zavez kupcem in biorazgradljive vrečke so del te zaveze,« je razložil Robert Mock, soustanovitelj podjetja Ocean’s Halo. Bill Reilly, razvojni direktor podjetja Genpak, ki je izdelalo embalažo je še dodal: »Naš izziv je bil izdelati embalažo, ki bo zagotovila odlično pregrado in bo dobra na pakirnih strojih. Vsa tri podjetja Oceans Halo, Innovia and Genpak smo delala skupaj pri razvoju te učinkovite in hkrati popolnoma razgradljive embalaže.«

EOL

Lahka in drugačna plastenka

Potrjen program razvoja podeželja za Slovenijo Evropska komisija je v februarju od skupaj prispelih 118 programov razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 potrdila programe 27 držav članic, med njimi program za Slovenijo.

Program, ki ga je pripravila Slovenija, je vreden 1,1 milijarde evrov, od tega bo 838 milijonov evrov prispevala EU, preostalo bo zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna. 20 % sredstev bo namenjenih krepitvi konkurenčnosti, 9 % za tržno povezovanje, 52 % za naravne vire in več kot 15 % za diverzifikacijo. Leta 2016 bi lahko bil program za razvoj slovenskega podeželja dodatno nadgrajen. Nov program razvoja podeželja je osredotočen bolj na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu, več poudarka je na okoljskih ukrepih, razširjen pa je tudi gozdarski del.

Predstavitev zelene kohezijske politike 2014–2020 Na trajnostnem forumu, ki so ga v začetku marca organizirali dr. Igor Šoltes, evropski poslanec (Skupina Zelenih), GZS in Skupnost občin, so predstavili novosti pri izvajanju kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in partnerski sporazum s Slovenijo 2014–2020.

Forum je bil namenjen tudi svetovanju, kako bodo občine lahko pridobile evropska sredstva. Na panelni predstavitvi so se udeleženci seznanili z domačimi in tujini primeri dobrih evropskih projektov. Slovenski Operativni program je predstavil Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, iz Službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko.

marec 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

6 97

EOL

Kratko, zanimivo Lafarge dokazuje skladnost z zakonodajo

Metalik lesk za barvo v plastični embalaži

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je zaradi pomanjkanja okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja izdal odločbo, s katero je prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja v cementarni Lafarge Cement Trbovlje.

Lafarge Cement bo, kot so sporočili, spoštoval izdano odločitev, a bo vložil pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor ter uporabil vsa druga pravna sredstva, da se omogoči tovarni nadaljnje obratovanje. Ta odločitev inšpektorata pomeni zaustavitev osnovne dejavnosti družbe Lafarge v Sloveniji in bo posledično privedla do nadaljnje prilagoditve obsega poslovanja v Sloveniji.

Odločitev sledi sodbi Upravnega sodišča št.

IU 893/2014-15 z dne 21. avgusta 2014, ki je razveljavilo odločbo ARSO z dne 20. 1. 2014 in ravzeljavilo vse strokovne odločitve ARSO in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so potrdile skladnost cementarne Lafarge Cement Trbovlje z nacionalno in evropsko zakonodajo.

V postopku pridobitve IPPC dovoljenja je Lafarge Cement, pravijo v družbi, deloval v skladu s potrebnimi okoljskimi standardi in izpolnjeval vse zakonske zahteve v zvezi z emisijami, katerih cilj je znižanje emisij in vplivov na okolje. Med obratovanjem je tovarna dosledno izpolnjevala zahtevane standarde in številne študije so pokazale, da tovarna nima bistvenega vpliva na lokalno kakovost zraka. Ta rezultat je bil dosežen s pomočjo modernizacije tovarne v višini preko 33 milijonov evrov v času Lafargevega 13-letnega lastništva tovarne. Kljub odločitvi Inšpektorata si bo Lafarge prizadeval za ohranitev proizvodnje.

Vsi na kolesa!

marec 2015

Novosti

Takšen je slogan skupine Green Dragon Bikes, ki si prizadeva za t. i. kopenhagenizacijo Slovenije. Dober primer uspešne kopenhagenizacije so namreč severne države, kjer se število koles približuje številu ljudi in uporaba koles ni omejena le na šport in rekreacijo. Kolo je postalo pomembno prevozno sredstvo za različne namene: vožnja v službo, prevoz otrok, prevoz tovora, nakupovanje itd. Tudi kot oblika poslovanja: mobilno oglaševanje, dostava dobrin, dostava pošte in paketov, prodaja hrane na ulici, izposoja koles in seveda šport in rekreacija. V nekaterih mestih (Copenhagen, Amsterdam, Valencija…) so vse vrste uporabe kolesa v polnem zagonu.

Razlogi za manjšo uporabo koles pri nas so v nezaželenem potenju, vožnji navkreber, težki prtljagi, kolesarjenju v vetru, dežju, mrazu itd.

Pomemben pomislek je tudi v manjši hitrosti

Francoski proizvajalec barv podjetje V33 je v sodelovanju s podjetjem RPC Superfos na trg lansiral novo serijo notranjih barv Colorissimi v kovinski preobleki. Pri podjetju RPC Superfos so za pakiranje barv uporabili pravokotno škatlo SuperCube® in manjšo okroglo Paintainer®. Obe plastični embalaži imata metalik lesk in sta UV lakirani. Embalažni material je iz polipropilena. SuperCube® ima prostorsko učinkovito pravokotno obliko, ki zagotavlja tržno ločljivost izdelka na policah in enostavni sistem odpiranja (EOS). Ni ostrih robov in ima dovolj prostora za kakršnokoli grafično oblikovanje. Sploh Paintainer® je zelo pripravna za barvanje in površinske nanose in jo je enostavno shranjevati, manipulirati z njo in jo transportirati.

Podjetje V33 je iskalo embalažno rešitev, ki bi nove barve ločila od drugih ponudnikov na policah. »Zelo smo veseli elegantne SuperCube® in Paintainer® embalaže za našo Colorissimi serijo. Vse tri embalaže so privlačne, praktične in s svojim posebnim izgledom podpirajo širšo strategijo vseh naših blagovnih znamk. Želeli smo presenetljiv videz novih izdelkov, kar smo zagotovo dosegli. Prodajni uspeh serije notranjih barv so zagotovili nova embalaža in njen posebni kovinski izgled,« pravijo v podjetju V33 Marie de Grivel.

Tetra Pak prejel svetovni FSC™ certifikat za oskrbovalno verigo

FSC je mednarodna, nevladna organizacija, ki promovira odgovorno ravnanje s svetovnim gozdom. Njihov CoC certifikat omogoča sledenje lesnih vlaken po vseh stopnjah oskrbovalne verige in zagotavlja, da vsak izdelek, ki nosi logotip FSC™, podpira ravnanje z gozdom na okolju prijazen, družbeno koristen in ekonomsko izvedljiv način. Podjetje Tetra Pak je pridobilo dovoljenje, da lahko svojo embalažo opremi z znakom FSC™, saj so prejeli njihov certifikat CoC za vse svoje tovarne. S tem je FSC izdala najobširnejši certifikat do sedaj, namenjen 92. Tetra Pak-ovim proizvodnim prostorom po celem svetu. »Kot eden izmed največjih uporabnikov papirja na svetu, menimo, da je naša odgovornost, da pripomoremo k izboljšanju upravljanju gozdov po celem svetu, zato želimo zagotovili, da je naš papir 100 % certificiran,« pojasnjujejo v podjetju Tetra Pak.

Izboljšan lepilni trak za kartonažno industrijo

Podjetje H.B. Fuller je branži kartonažerjev predstavilo novo embalažno rešitev, izboljšan Sesame lepilni trak, ki ima poleg osnovnih kvalitet še dodano vrednost, da ga je mogoče prilepiti na suhi del kartona. »Izboljšani lepilni trak je bil med kartonažerji sprejet z velikim zanimanjem, saj se branža nenehno ukvarja z ekonomskimi, proizvodnimi in poslovnimi izboljšavami,« pojasnjuje Peter Lockley, globalni poslovni direktor podjetja. »Naša nova lepilna tehnologija zagotovlja stroškovno učinkovito metodo na suhem delu ročaja za ojačitev in pripomore k enostavnejšem odpiranju ter zapiranju zavihkov. Zagotavlja dodano vrednost za podjetja, kjer sta embalažna učinkovitost in učinkovitost operacij ključ do uspeha.« Nov lepilni trak je kombinacija tehnologije vlaken in termoplastičnega lepila. Embalaži daje trajnost in vzdržljivost pri zapiranju. Z novo tehnologijo imajo kartonažerji dostop do kvalitetne vezi in čistega odpiranja.

Naravni sokovi v transportnih PET plastenkah

Podjetje RPC Containers Llantrisant je izdelalo transparentno PET plastenko v dveh velikostih, 250ml in 500ml. Plastenke so namenjene naravnemu soku podjetja The Juice Well, ki želi promovirati zdrave vzorce hranjenja s povečanim vnosom sadja in zelenjave. V hladno stiskanih sokovih se namreč z gretjem ne uničijo zdrave vsebnosti živil. Transparentnost PET plastenke omogoča, da je barvitost sokov vidna. S tem se poveča tržni učinek sokov na prodajnih policah. Na njih pa je tudi dovolj prostora za podrobno etiketo, ki promovira zdrave sestavine vsebine.

Plastenke so lahke, z enostavnim zapiranjem ter odpiranjem. Njihova lahkost je pomembna zaradi dostave naravnih sokov na dom. Plastenke so reciklabilne.

S posebno kroglico nad podočnjake in gubice

Futuristični dizajn in brezzračna tehnologija najbolje opisujeta embalažo nove kozmetike za kožo podjetja Innoderm iz Francije.

Njihov Hyalu Serum 2.3 za gubice okrog oči in kremo je mogoče sedaj najti v Yonwoo-jevem programu za ampule, ki ga je izdelalo podjetje Quadpack. Je specialist za kozmetično embalažo. Krema je namenjena prekrivanju podočnjakov, serum pa zmanjševanju vidnosti gubic Fotografije: arhiv proizvajalcev

od motoriziranih načinov transporta. Velika večina teh težav se lahko preseže z uporabo električnega kolesa. Prehod z navadnih na električna kolesa se lahko pospeši z rešitvijo, ki navadna kolesa spremeni v električna z nakupom dodatka in ne z nakupom novega kolesa. V ta namen Green Dragon Bikes razvija napravo, ki se jo da nastaviti na kakršnokoli kolo v manj kot minuti. Naprava tehta manj kot pet kilogramov in ponuja izkušnjo vožnje z normalnim električnim kolesom. Testna prodaja se je začela februarja. Skupina zanesenjakov šteje 15 ljudi, ki sodelujejo s Fakulteto za strojništvo in Fakulteto za računalništvo Univerze v Ljubljani. V načrt je vključena tudi inovativna rešitev, ki bi na obljudenih delih mest ponujala menjavo prazne baterije za polno (postaje za menjavo baterij). Ime naprave je Green Dragon asistent.

Izboljšana funkcija folij za pakiranje sadja

Predsedovanje Alpski konvenciji v rokah Berlina

Razvojni oddelek podjetja TLC Packaging je razvil novo mikro perforirano in potiskano prekrivno folijo, ki pripomore k optimizaciji pogojev za hrambo mehkega sadja.

Folija omogoča prenos plinov in vlage, učinkovito tesnenje v proizvodnem procesu in zagotavlja varnost pred onesnaževali v zraku. Slednje je velik problem za standardne folije z luknjicami. Tehnični direktor podjetja TLC Packaging pravi: »Folije za sadje so velikokrat razumljene kot relativno preprost produkt, vendar je njihov razvoj zelo kompleksen. Potrebno je namreč razumevanje dinamičnih interakcij, ki nastanejo med izdelkom, atmosfero, ki se ustvari v embalaži, in embalažo samo ter vse možne variacije.« Prenos pakiranega sadja iz prostora s sobno temperaturo v hladilnico predstavlja nov tehnološki izziv, saj se folija ne bi smela zamegliti. Podjetje svetuje tiskanje embalaže pred pakiranjem, saj lahko tisk ali lepljenje etiket slabo vpliva na izdelek in na učinkovito delovanje folije.

7 97

okrog oči. Brezzračni sistem zagotavlja, da v serum ne pride zrak in drugi onesnaževalci, ki bi zmanjšali učinkovitost seruma. Na vrhu embalaže je kovinska kroglica za enakomerno nanašanje, ki ob nanosu kožo tudi hladi. Za uporabo je potreben pritisk ampule na dnu, kar sprosti predviden odmerek seruma. Serum se nanaša neposredno na področje zdravljenja in se maže po podočnjakih vsaj eno minuto za globoki vpoj. »Ampula Program nam je bil všeč zaradi svoje zmožnosti nanosa seruma na točno določeno območje. Kompleksna formula v serumu je na varnem zaradi brezzračne tehnologije ampule. Všeč nam je tudi dizajn. Kvaliteta izdelka je razvidna iz embalaže,« dodaja Flavien Profumo, ustanovitelj podjetja Innoderm.

EOL

Lepilni trak je prešel mnogo testiranj, kjer so dokazali da ponuja boljšo vez z embalažo in boljšo natezno trdnost kot tradicionalni PSA izdelki. Testi kažejo 218 % izboljšavo v luščenju v primerjavi z tradicionalnim PSA – jem in 90 % izboljšave v natezni trdnosti.

Nemški Berlin bo skupaj z Münchnom naslednji dve leti (2015-2016) predsedoval Alpski konvenciji. V tem obdobju naj bi prišlo predvsem do opredelitve, kako bi dosegli napredek pri uveljavljanju trajnostnega razvoja v Alpah.

Slogan, ki bo spremljal predsedovanje Nemčije Alpski konvenciji je: Alpe – simbol evropske raznovrstnosti. V času nemškega predsedovanja bodo s projekti in dogodki iskali odgovore na vprašanja, pomembna za Alpe, na primer vzpostavitev ekološke povezanosti v Alpah, trajnostni turizem, energijsko učinkovita gradnja, varstvo tal in gorskega gozda. Rdeča nit dveletnega obdobja je koncept zelenega gospodarstva. Strokovnjaki bodo v posebnem poročilu pojasnili, v kakšnem položaju je socialno sprejemljivo gospodarstvo v Alpah, ki ne povzroča velikih izpustov CO2 in učinkovito izkorišča vire.

Plinski terminal v Trstu bo?

Mednarodna organizacija Alpe Adria Green in okoljevarstvena organizacija AAG iz Trsta sta v izjavi za javnost opozorili, da sta doživeli »molk organov« pri italijanski in slovenski vladi glede informacij, da je bila tiho sprejeta postavitev plinskega terminala podjetja Gas Natural Italija v tržaškem pristanišču.

Projekt je bil sicer julija 2013 ustavljen.

Poteka tudi raziskava evropskega parlamenta na osnovi peticije, ki so jo nasprotniki poslali v Bruselj z navedbo okoljevarstvenih, ekonomskih, varstvenih in legalnih razlogov, zakaj terminalu nasprotujejo na obeh straneh meje. Javne jasne besede o plinskem terminalu v tržaškem pristanišču ni ne iz Rima ne iz Ljubljane.

marec 2015

Novosti

Kratko, zanimivo

Zvezde so na nebu, mi želimo biti trdno na zemlji foto: www.shutterstock.com

8 97

Embalaža

Položaj panoge

K.M.K BOX je pred leti presedlal s kartona na polipropilen. Iz kartonske embalaže se je usmeril v plastično in uspel v panogah, ki tudi v krizi niso pokleknile.

Povpraševanja ni malo, zlasti ne iz Nemčije in celotnega trga EU, prav avtomobilska

Položaj panoge

panoga pa je za podjetje K.M.K BOX trden poslovni partner, prav tako farmacevtska. Zato

je njihovo poslovanje stabilno, rast premišljena, saj Valter

Krmac, direktor in solastnik

podjetja, skupaj s prokuristom

Da, lahko pritrdim vaši ugotovitvi. Naša poslovna pot v svetu embaliranja se je pričela s preoblikovanjem kartona. Vendar smo kaj hitro ugotovili, da je na tem področju prevelika "gužva". Zato smo iskali druge materiale, s katerimi bi lahko nadaljevali našo poslovno pot. V tujini smo zasledili valoviti PP, ki je bil noviteta in omejen v uporabi. Da je valoviti PP oziroma kartonplast materil, ki bo uspešen tudi v prihodnosti, lahko potrdim. Material načelo treh R, reduce, reuse, recicle, izpolnjuje v polni meri.

Igorjem Morganom, pravi,

Zakaj polipropilen imenujete tudi kartonplast?

da je hitra rast lahko past.

Ime smo si izposodili pri našemu partnerju, s katerim sodelujemo že od samega začetka.

Zdi se nam, da beseda primerno opiše material. Uporabljamo jo v poslovanju s strankami. Proizvajalci plošč uporabljajo različna imena, tako da na svetovnem trgu ni enotnega imenovanja.

Posebni so vsaj še v tem, da v razvoju stavijo na material

iz odpadka, prisegajo na

3R in njihov razvojno-

raziskovalni oddelek je zametek mednarodnega inštituta za marec 2015

Vaš poslovni vzpon se je začel z uporabo polipropilena, termoplastičnega materiala, ki ga nekateri predstavljajo kot uspešnico tudi v prihodnosti. Ali je PP še hit kot embalažni material in kakšen razvoj vam lahko omogoči?

embalažo. Pogumno.

A s tem materialom je bilo vaše podjetje lani predstavljeno kot podjetniška zvezda. Ko zdaj analizirate bilanco, se po rasti realizacije, dobička in izvoza še počutite kot podjetniška zvezda?

Naše podjetje vodimo kot dober gospodar, z odgovornostjo do kupca, do delavcev in do partnerjev. Rezultat je dobro poslovanje.

Zavedamo se zahtevnosti poslovanja v poslovnem okolju, kjer deluje konkurenca, ki

prav tako želi rasti in prav tako hoče večji tržni delež. Zato skušamo biti vedno korak pred njimi. O zvezdah pa težko govorim. Meni zadostuje, da so tam, kjer so, na nebu, mi pa želimo biti trdno na zemlji.

Kaj izdelujete iz propilena in kdo so najpomembnejši partnerji doma in na tujem?

Kartonplast primarno uporabljamo pri izdelavi embalaže, njegova uporaba pa se širi v izdelke široke potrošnje. Uporabnost materiala je primerna za avtomobilsko industrijo, farmacevtsko industrijo, industrijo stekla, kmetijstvo in ribištvo, gradbeništvo, v marketinški dejavnosti. Uporabnost, to lahko rečem, je premosorazmerna s človeško domišljijo in izvirnostjo. Torej neskončna, če malo pretiravam.

Naša poslovna strategija je močno usmerjena na evropski trg. Cilj je konstantna rast in ne izključujemo strateškega povezovanja s tujim partnerjem. Celovita rešitev na področju embaliranja je izziv. Vemo, kaj bi radi.

To pomeni, da sledite sodobnim spremembam trga industrijske transportne embalaže. Na kaj so najbolj pozorni v avtomobilski in farmacevtski panogi?

Embalaža je strošek. Tega dejstva se mi zavedamo in zavedamo se, da si uporabnik embalaže želi čim manj stroškov. Če sledimo načelu 3R, je prav gotovo prava pot zniževanje stroškov na minimalno možno raven. Avtomobilska industrija je zelo zahtevna in v določenem smislu tudi motor v razvoju industrijskega načina dela in določevanja standardov. Delovanje "just in time" zahteva zanesljive partnerje, ki morajo svoje izdelke, ki sestavljajo avtomobil, dostaviti na proizvodni trak nepoškodovane.

Kateri vaši izdelki so najbolj iskani?

Težko opredelim, kaj je najbolj iskano. Za naše izdelke, predvsem embalažo, je značilna večkratna uporabnost, zato najbolj prodajamo škatle, bokse in separatorje, so po možnosti zložljivi in seveda izdelani po meri. V zadnjem času se je močno povečalo povpraševanje za oglasne table in promocijsko prodajne pulte. V podjetju imamo digitalni printer, ki omogoča zelo kvaliteten print na PP plošče. Verjamemo, da bodo izdelki široke potrošnje, ki bodo zbrani v katalogu »Kartonplast Corner«, popestrili ponudbo pri kupcih in upamo, da bodo zelo iskani.

V zadnjem obdobju proizvajalci embalaže zelo poudarjajo okoljske značilnosti embalaže – od LCA do ekodizajna. Kako je na ta trend reagiral vaš razvojni oddelek?

Promocija

V našem RR oddelku smo si zastavili cilj, da bomo našo embalažo izdelovali iz okolju prijaznih materialov. Torej delamo na novih materialih. Naš fokus je surovina, ki predstavlja odpad, mi ga oplemenitimo in dobimo material, ki bo biorazgradljiv. Ta material se bo uporabljal predvsem za končno embalažo.

Vam poslovno okolje sledi?

Od politike pričakujemo, da nam omogoči poslovno okolje, v katerem bomo lahko vstopali na trg EU konkurenčnejši. Če bomo imeli cenejšo infrastrukturo, pomeni več denarja za boljšo strojno opremo. Govoriti o izdelkih z visoko dodano vrednostjo, so mokre sanje slehernega podjetnika. Vendar vsaka panoga ne more dosegati visokih dodanih vrednosti.

Ohraniti moramo tudi take dejavnosti, ki imajo nižje dodane vrednosti, vendar so ravno tako uspešne in lahko zaposlujejo, kar je ključnega pomena za družbo. Delovna mesta so bistvena za blaginjo v neki državi. Tudi naša dejavnost spada med tiste, ki imajo majhno dodano vrednost, pa kljub temu vsako leto povečujemo prihodke. Seveda pogledujemo po državah bivše Jugoslavije, kjer je poslovno okolje veliko bolj spodbudno za proizvajalce kot naše, vendar čutimo tudi pripadnost kraju, kjer smo začeli ustvarjati, in odgovornost do naših zaposlenih.

Kje je razlog, da se vaša inovativna ptičja krmilnica ni prijela na trgu? Pripravljate kakšno novost?

To je bil naš prvi produkt, ki ga želimo tržiti kot produkt široke potrošnje. Imeli smo kar zapleten proces pridobivanja vseh dovoljenj, saj se produkt uvršča med izdelke, ki so namenjeni

creating excellence

Embalaža

Valter Krmac

Vsakdo si želi povečanja proizvodnje in rasti prihodkov. Čeprav je moje mišljenje, da je potrebno razumno rasti. Hitra rast je lahko past, ki je lahko za podjetje usodna. V našem podjetju rast načrtujemo zelo konzervativno.

Predvsem pa pazimo, da je rast posledica zanesljivih kupcev. Ne smemo pozabiti, da je ciklus končan, ko podjetje za svoj izdelek dobi plačilo.

Naše podjetje bi potrebovalo večje proizvodne prostore in jih tudi iščemo. Vendar ne za vsako ceno. Nepremičnine ne kupujemo, da bomo jutri prodajali, kot nekateri razmišljajo. Halo potrebujemo, ker moramo v njej delati, ustvarjati novo dodano vrednost. Novo ustvarjena vrednost pa je bistvo za poganjanje ekonomije.

To dejstvo bi morala politika končno spoznati.

Nam ni cilj imeti zemljišča v lasti. Naš cilj je ustvarjati v najboljših razmerah.

97

9 To drži, nimam kaj dodati. Glede na dejstvo, da je embalaža večkrat uporabljena, je potrebno embalažo tako skonstruirati, da je po možnosti zložljiva, kar pomeni prihranek pri prevozu.

Zelo pomemben element je cena. Funkcije, ki jih omenjate, so sestavni del dobre embalaže.

Napovedujete povečanje proizvodnje in rast prodaje. Kako kaže z možnostjo, da pridete do večjih proizvodnih površin?

tudi otrokom. En izdelek je tudi ptičja hiška pobarvanka. Danes imamo vsa potrebna dovoljenja in pripravljeno strategijo prodaje.

Verjamemo v izdelek. Prepričan sem, da bo prodajna uspešnica. Kot sem že omenil, je to material, ki omogoča veliko domišljijo pri kreaciji.

Pripravljamo katalog, ki ga bomo poimenovali "Kartonplast Corner". V njem bomo zbrali vse izdelke, ki jih imamo v svojem portfoliju, in vsak mesec bomo dodali novega. Izdelki bodo zajemali zelo široko področje uporabnosti, predvsem mislim na individualno uporabo, torej na končnega kupca.

Je še vedno aktualna zamisel, da del proizvodnje preselite v Srbijo?

V Srbiji imamo poslovnega partnerja, s katerim zelo dobro sodelujemo. Ko bo trg dovolj zanimiv, bomo v Srbiji postavili ekstruzijo, ker je edino tako smiselno proizvajati v Srbiji. Imeti moraš celotno linijo od materiala do proizvoda. Glede na dejstvo, da ima Srbija sklenjen sporazum z Rusijo, vidimo priložnost za naše produkte.

Nekaj časa ste razmišljali o inštitutu za embalažo, ki bi ga Slovenija potrebovala. In zdaj?

Da samo ne razmišljamo, je dokaz razvojno raziskovalni oddelek. To je predhodnica bodočega inštituta za embalažo. Idejo smo omenili našim partnerjem, ki so jo zelo dobro sprejeli. Inšitut bomo poizkušali organizirati na mednarodni ravni in celovito poseči na področje embalaže.

To pomeni, da bomo uporabnikom dali celovit odgovor na temo embalaže. Izpostaviti želimo celovite in trajnostne rešitve na področju embaliranja. Z drugo besedo, želimo skleniti krog od surovine do odpadka. Še vedno prejemate nizko plačo?

Moj osebni dohodek je še vedno med najnižjimi v podjetju. Moja nagrada je dobiček! Tako miselnost bomo v našem podjetju uporabljali za ključne ljudi v podjetju.

kmkbox.eu

K.M.K. BOX d.o.o.

Industrijska cesta 4F 6310 Izola - Isola Slovenija 05 66 30 560

marec 2015

Kaj hoče kupec, katere funkcije embalaže so mu ključne? Nekateri postavljajo v ospredje zaščitno in distribucijsko, tudi praktičnost in ekonomičnost, drugi pa identifikacijsko in informacijsko funkcijo.

Uporabnik bo embalažo odložil na kompost in s tem zaključil ciklus. Trajnostnemu razvoju, v pravem pomenu besede, želimo slediti v našem RR oddelku.

foto: arhiv podjetja

Zato je embalaža zelo pomembna in mora biti kakovostna. Špekulirati s slabimi materiali je nedopustno, je zelo drago. Ponuditi rešitve, ki zagotovijo dobro zaščito za pravo ceno ter obenem skrbeti za okolje, pa je razmišljanje, ki ga zagovarjajo panoge, za katere sprašujete. Naši kupci pričakujejo hiter odzivni čas pri pripravi ponudbe, pri izdelavi vzorcev in pri izdobavah.

Uporaba programov, ki jih potrebujemo za izdelavo embalaže, morajo biti kompatibilni z avtomobilsko industrijo. Ni časa za dolgotrajna preverjanja vzorcev. Moramo hitro delati.

Trajnost embalaže mora zadovoljiti njihove standarde, kar pomeni 7 let. Če povzamem, so hitra odzivnost, povečanje trajnosti embalaže in sodelovanje pri načrtovanju embalaže merila za našo konkurenčnost.

10

Jože Volfand

Ne samo, da papirna in papirno-predelovalna industrija v Sloveniji v zadnjem času lažje diha in postaja trden sektor gospodarstva, tudi Inštitut za celulozo in papir, ki mu nekaj let ni bilo lahko, je dobil več poleta. Direktorica mag.

Mateja Mešl ve, da je zasebna raziskovalna organizacija, kot je Inštitut, v celoti odvisna od trga. Torej od svoje sposobnosti in strokovnosti, kako z raziskovalnimi in razvojnimi projekti prepričati industrijo, kaj lahko za njihovo konkurenčnost pomenijo vlaganja v raziskave. Hkrati pa jih suša virov financiranja še bolj sili v mednarodne projekte in povezovanje, pri čemer je ICP v pomembni prednosti zaradi petih akreditiranih laboratorijev. Mag. Mateja Mešl pa izrazito izpostavlja problem izobraževanja kadrov za papirno panogo, saj teh izobraževalnih programov ni več. Napoveduje ustanovitev »akademije za papirništvo«.

Za razvojno – raziskovalno dejavnost je v zadnjem času manj denarja, Inštitut za celulozo in papir pa je zasebna inštitucija. Je to prednost ali slabost in s čim ustvarite večino prihodka?

Res, Inštitut za celulozo in papir (ICP) je zasebna raziskovalna organizacija, zasebni zavod.

Ustanovila ga je papirna in papirno predelovalna industrija. Kot tak ni vključen v programe rednega financiranja RR dejavnosti iz javnih sredstev. Mislim na raziskovalne, infrastrukturne programe, na ustanoviteljsko financiranje. Prihodke v celoti ustvarjamo na trgu s prodajo storitev in izvajanjem raziskovalno razvojnih projektov za oziroma z industrijo.

Zmanjševanje vlaganj javnih sredstev v raziskave in razvoj je širši problem ne le z vidika financiranja raziskovalnih organizacij, temveč gospodarskega razvoja nasploh. Zato težko govorim o prednostnih in slabostih z vidika statusa raziskovalne organizacije. Res je, da nismo odvisni od javnih virov financiranja in zmanjševanje ne ogroža redne dejavnosti kot v primeru javnih zavodov. Zato pa bolj občutimo praznino v dostopu do dodatnih virov financiranja za raziskovalna in razvojna vlaganja podjetij ter za prenos in aplikacijo rezultatov v industrijsko prakso.

Papirna in papirno-predelovalna panoga že desetletja podpira inštitut, saj na področju

foto: www.shutterstock.com

Za večjo konkurenčnost industrije z »akademijo za papirništvo«

Inštitut za celulozo in papir

marec 2015

Embalaža

97

Inštitut za celulozo in papir

papirništva ni druge RR inštitucije. Kateri projekti so za papirno panogo zdaj tržno zanimivi, kaj jim lahko ponudite?

Inštitut večino, približno dve tretjini, prihodka ustvari s prodajo storitev, ostalo pa z izvajanjem raziskovalno razvojne dejavnosti, financirane iz zasebnih in javnih virov. Industrija je ob ustanovitvi inštituta pred petdesetimi leti izgradila tudi infrastrukturo za njegovo delovanje, ki predstavlja temelj njegovega delovanja še danes. ICP s petimi opremljenimi in akreditiranimi laboratoriji za mehanska, grafična, kemijska in biološka preskušanja trži storitve preskušanja in vrednotenja materialov, produktov in odpadkov. Razpolagamo tudi s pilotnimi napravami, pilotnim papirnim in premaznim strojem, kar nam omogoča testiranja na industrijskem nivoju. Celovita ponudba laboratorijskega in industrijskega testiranja na področju papirništva je ključna konkurenčna prednost inštituta kot edine specializirane inštitucije ne le v Sloveniji, temveč v širši regiji.

To področje ostaja temeljna tržna usmeritev Inštituta, saj so preskušanja in vrednotenja materialov ter produktov del vsake razvojne naložbe podjetij. Pri tem je Inštitut s svojimi razvojnimi storitvami lahko pomemben partner.

Tudi papirna panoga mora slediti razvojnim trendom in novim tehnologijam, sicer ni konkurenčna.

Snovna in energetska učinkovitost je nedvomno izziv za raziskovanje. Ne nazadnje je to ena ključnih prioritet Evropskega raziskovalnega programa Horizont 2020. Vendar bi ob tem najprej želela opozoriti na zmote, ki se še prevečkrat pojavljajo glede okoljske učinkovitosti papirne industrije. Najprej z vidika porabe papirja in embalaže. Dejstvo je, da se delež papirne embalaže v celotni potrošnji še povečuje in v EU že presega 50 % tudi na trgu prehrane in tudi za to, ker sledi vse zahtevnejšim okoljskim kriterijem in zahtevam za varnost in zdravje. Papir je naraven, biorazgradljiv in najbolj recikliran material. Industrija papirja je v preteklih letih nadpovprečno vlagala v izboljšanje okoljske učinkovitosti na vseh področjih. V zadnjih dvajsetih letih se je proizvodnja papirja povečala za 46 %, njeni okoljski vplivi pa so se bistveno zmanjšali.

Emisije CO2 na tono proizvedenega papirja so se zmanjšale za 42 %. 92 % papirnic v Evropi ima okoljski certifikat. Poudariti je potrebno tudi povečanje stopnje recikliranja in ponovne uporabe papirja. Stopnja recikliranja v EU dosega že skoraj 72 % in se približuje teoretični meji recikliranja, saj okvirno 20 % porabljenega papirja ni možno zbrati ali reciklirati. Papir se v povprečju v Evropi uporabi 3,5 krat.

Problem je poraba energije in vode.

Dejstvo je, da je 54 % porabljene energije v proizvodnji papirja iz obnovljivih virov. Papirnice so največji proizvajalec energije iz biomase in

največji uporabnik kogeneracij, ki proizvaja električno in termalno energijo za lastno porabo.

Poraba vode se je bistveno zmanjšala. Če je bilo v letu 1970 za proizvodnjo 1 tone papirja potrebnih v povprečju 250 m3 vode, je danes le še med 5 in 50 m3, odvisno od proizvodnje. Samo v zadnjih desetih letih se je povprečna poraba zmanjšala za eno tretjino. Voda v procesu kroži in se ponovno uporablja. Velika večina papirnic ima čistilnice, ki dejansko zagotavljajo, da se voda vrača v okolje čista, ponekod še čistejša kot prihaja, tudi pri nas. Industrija intenzivno vlaga tudi v t.i. eco-design tako z vidika surovin, mislim na recikliranje, uporaba lesa iz certificiranih gozdov…, kot tudi nadomeščanja pomožnih surovin in materialov. Pomembno pa je, da se vlaganja v raziskave in razvoj ter okoljske naložbe papirne industrije ne zmanjšujejo, temveč nasprotno. Ena največjih skupnih tehnoloških pobud v Evropski skupnosti je pobuda »Bio-based industries«, z močno podporo papirne industrije. Enako velja za naša podjetja, ki vlagajo v zapiranje energetskih in snovnih poti, recikliranje in zmanjševanje ter re-uporabo odpadkov. Zato verjamemo, da je slogan Evropskega združenja papirne industrije CEPI, da je papirna industrija zgleden primer krožnega gospodarstva, zelo ustrezen. Če govorimo o ekodizajnu, govorimo tudi o življenjskem ciklusu izdelka in o reciklaži.

Pri reciklaži brez raziskovanja ne gre, torej je vloga inštituta pomembna, saj gre za kemijske analize, mehanske lastnosti papirja, za toksičnost in drugo. Kako je torej z reciklažo papirja v Sloveniji, saj najbrž ni povsem točno, da je papir med najenostavnejšimi materiali za

Dvema slovenskima podjetjema, M SORA d.d. in Silvaprodukt d.o.o., je uspel velik dosežek. Njihov skupni projekt je bil med veliko konkurenco 580 oddanih projektov na SME Instrument (Phase 2) v okviru finančne perspektive Obzorje 2020 izbran med 10 % tistih, ki bodo sofinancirani v okviru Instrumenta.

Gre za projekt WINTHERWAX – okno iz termično modificiranega lesa z visoko obstojnim premazom iz voska. Izvedba projekta, ki traja 22 mesecev, se bo začela v marcu 2015.

Celotna vrednost projekta je 1,85 mio €, pri čemer je sofinanciranje Evropske unije 70 %.

V okviru projekta bo razvit postopek obdelave oken iz Silvapro termično modificirane smrekovine, s poudarkom na pasivnem oknu Natura Optimo XLT z voskom Silvacera na naravni osnovi podjetja Silvaprodukt. V nadaljevanju bodo testni objekti, opremljeni z okni z najrazličnejšimi senzorji, poslani na 5 lokacij po Evropi (2x Slovenija, Nemčija, Španija in Švedska). Tam bodo spremljali, kaj se dogaja z okni v različnih klimatskih razmerah.

Poleg tega bo izdelana še komora za umetno pospešeno staranje, v kateri bodo okna in fasadni elementi izpostavljeni ekstremnim klimatskim pogojem. Uvedli bodo revolucionarna rešitev površinske obdelave oken z voski kot alternativa obstoječim premazom in oljem. V projekt so vključeni še Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo), Univerza v Hannovru, SP tehniški inštitut Švedske iz Boråsa, podjetje Inspiralia iz Madrida, podjetje Kambič iz Slovenije in Lesarski grozd.

11 97

Embalaža

Narašča poraba embalaže, ki je pogosto kombinacija različnih materialov in vsebuje dodatne snovi, ki so težko ločljive ali reciklabilne.

Ob naraščanju stopnje recikliranja se torej soočamo z nižjo kvaliteto papirja za recikliranje, s tem pa s težjim dostopom industrije do kvalitetnih surovin ter dodatnimi stroški.

Uspeh podjetij M Sora in Silvaprodukt

DC Smith kupil Skupino Duropack Angleška korporacija DS Smith je februarja letos kupila Skupino Duropack za 303 milijonov EUR. Duropack, ki je lastnik Duropack Tespacka iz Brestanice in Valkartona iz Rakeka, je korporacija, ki operira v južno-vzhodni Evropi. Ravno tako je Skupina lastnica Belišča in podjetja Karton v sosednji Hrvaški. V letu 2014 je poslovni rezultat Skupine Duropack na EBITDA izkazal 41 milijonov EUR, na EBIT 22 milijonov EUR in 273 milijonov EUR prihodka od prodaje.

Miles Roberts, izvršni direktor pri DS Smith, je pojasnil: »Duropack je odličen posel, ki nam zelo ustreza. Nakup je pomemben korak v naši strategiji pri širitvi in povečanju našega geografskega odtisa. Duropack ima vodilen tržni položaj. Veselimo se njihovega prispevka k vsesplošni rasti DS Smith na atraktivnih trgih, kjer smo bili prej premalo zastopani.«

marec 2015

Še ena posebnost je, ki se ji ni mogoče izogniti.

Tudi papirna panoga se mora odzvati na ekonomsko logiko in okoljsko regulativo, ki zahtevata večjo snovno in energetsko učinkovitost.

Znane so ocene stroke, da se papir še vedno največ uporablja kot embalažni material, hkrati pa je res, da proizvodnja papirja okolju ni prijazna – mišljena je uporaba kemikalij, velika poraba vode, energije, migracije škodljivih snovi iz embalaže v živila in podobno. Izziv za raziskovalce?

mag. Mateja Mešl

V raziskavah Inštitut sledi razvojnim trendom in prizadevanjem v industriji, ki, kot vsaka druga, stremi k izboljšanju učinkovitosti in razvoju konkurenčnih produktov. Temeljna področja raziskovanja bi lahko širše opredelili kot materiale, tehnologije in okolje. V to usmerjamo razvoj naših kompetenc, kar pa seveda ne pomeni prvenstveno vlaganja v lastne raziskave in znanje, ker to tržno enostavno ni možno. Pomeni predvsem sledenje trendom in znanju v širšem prostoru ter povezovanje z drugimi inštitucijami doma in v svetu. Tako se lahko odzovemo na prepoznane potrebe in priložnosti naših partnerjev, ki so lahko zelo različne v papirni, papirno predelovalni oziroma embalažni ali dobaviteljskih industrijah. Pa naj gre za razvoj naprednih, večfukcionalnih materialov, za optimizacije v proizvodnih procesih ali za ravnanje z odpadki oziroma zapiranje snovnih poti.

foto: arhiv podjetja

Kratko, zanimivo

12 97

reciklažo? Je Slovenija uspešna pri zbiranju odpadnega papirja?

Embalaža

O ekodizajnu se veliko govori. Menimo pa, da je v praksi na tem področju še precej neskladnosti v razumevanju. To je pogojeno tudi z zakonodajo in predpisi, ki pri papirju izpostavljajo predvsem surovino, torej uporabo recikliranega papirja. Na primer pri zelenih javnih naročilih je že uveljavljen kriterij deleža recikliranih vlaken v proizvodu. Ne pa tudi to, kar je bistveno, reciklabilnost samega proizvoda in skladnost z zahtevami za njegovo varno uporabo na celotni življenjski poti. Reciklabilnost produkta bi morala biti pomembnejša kot delež recikliranih vlaken v njem! Premalo je tudi zavedanja, da za učinkovitost krogotoka papirja ni pomembno le oblikovanje proizvoda. Vsi udeleženci v krogotoku, od proizvodnje, uporabe, odlaganja in predelave, imamo odgovornost in lahko po svoje prispevamo k temu.

In reciklaža papirja?

Slovenije je uspešna pri zbiranju papirja za recikliranje. Namenoma uporabljam ta izraz namesto »odpadnega papirja«, saj želimo s tem tudi prispevati k večjemu zavedanju, da papir ni odpadek, temveč zelo pomembna surovina. Stopnja recikliranja pri nas je po zadnjih podatkih 60 %, s čimer sicer zaostajamo za povprečjem EU, vendar je trend dober. Papir je dejansko najenostavnejši material za recikliranje, če govorimo o grafičnem papirju, čistem odpadnem papirju v pisarnah, časopisih in podobno. Tu pa nastajajo problemi, saj se poraba grafičnega papirja v splošnem znižuje, narašča pa poraba embalaže, ki je pogosto kombinacija različnih materialov in vsebuje dodatne snovi, ki so težko ločljive ali reciklabilne. Ob naraščanju stopnje recikliranja se torej soočamo z nižjo kvaliteto papirja za recikliranje, s tem pa s težjim dostopom industrije do kvalitetnih surovin ter dodatnimi stroški.

Torej je priložnost za raziskovalce.

Res je. Na tem področju je dejansko veliko prostora za raziskovanje in razvoj. ICP je eden od štirih specializiranih laboratorijev v centralni Evropi, ki so v okviru skupnega projekta EcoPaperLoop razvili in izvajajo enotno metodo za določanje reciklabilnosti papirne embalaže. Testiranje več kot 70 produktov, prisotnih na našem trgu, skupno preko 400 produktov na trgu centralne Evrope, je potrdilo, da dejansko obstajajo skupine produktov, ki so težko ali v celoti nereciklabilni. Prav tako je ta projekt izpostavil pomanjkljivosti v strategijah in sistemih zbiranja oziroma ravnanja z odpadno embalažo, ki jih je potrebno odpraviti, če želimo povečati učinkovitost recikliranja. To so naši razvojni izzivi. V razvoju, da najdemo ustreznejše rešitve za kompozitne materiale in nadomeščanje neustreznih materialov v oblikovanju produktov ter v sistemih zbiranja odpadkov, da zagotovimo lokalno zapiranje krogotoka papirja. Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji močno papirno industrijo, ki v veliki meri uporablja recikliran papir. Zato je možno in odgovorno, da zagotovimo kar najkrajšo in najčistejšo pot papirja za recikliranje od zbirnega mesta do papirnice. Ločeno zbiranje tako papirja kot papirne embalaže, kar sedaj ni praksa, je s tega vidika več kot utemeljeno.

CEPI se je odločil za zelo hvalevredno pobudo, za Two Team Project. Za kakšen projekt gre in kako se bo naša papirniška panoga vključila vanj za zmanjšanje ogljičnega odtisa?

Two Team Project je pravzaprav nadaljevanje aktivnosti CEPI, Evropskega združenja papirne industrije za aktivno vključitev industrije v strateške razprave v EU o doseganju ciljev nizko ogljične družbe in krožnega gospodarstva. V letu 2013 je evropska papirna industrija v okviru CEPI skupaj z gozdnim sektorjem in drugimi povezanimi industrijami predstavila strateški dokument 2050 – Poti k nizko-ogljični

bio ekonomiji. V njem je predstavila trende, dosežke in bodoči prispevek papirne industrije k doseganju skupnih ciljev. Dosedanji prispevek industrije je več kot viden. Nadaljnja vlaganja so opredeljena, jasno pa je tudi, da ambicioznih ciljev ni možno doseči brez novih, prebojnih tehnologij. Two Team Project je odgovor na

ICP je eden od štirih specializiranih laboratorijev v centralni Evropi, ki so v okviru skupnega projekta EcoPaperLoop razvili in izvajajo enotno metodo za določanje reciklabilnosti papirne embalaže.

ta izziv. Z inovativnim pristopom, oblikovanjem dveh skupin vrhunskih znanstvenikov in strokovnjakov iz vodilnih podjetij, je bilo v projektu identificiranih in predstavljenih šest tehnologij prihodnosti. Te lahko realno predstavljajo odgovor na temeljne izzive zmanjševanja porabe energije in vode, emisij in odpadkov v proizvodnji papirja, kartona in lepenke. Raziskave se nadaljujejo s financiranjem industrije in v okviru novih raziskovalnih programov EU. Dognanja so predstavljena na spletni strani CEPI, povzetek ključnih tehnologij v slovenščini pa je bil objavljen v Reviji Papir konec lanskega leta.

Kako se je vključila slovenska papirna industrija?

Naša industrija je sodelovala v diskusijah o strateškem dokumentu 2050. Razvoj novih, prebojnih tehnologij, ki jih je identificiral Two Team Project, predstavlja strateški izziv in vlaganja na evropski ravni, ki jim sledimo.

STRAMEX PET d.o.o.

Stranje 7B, 3241 Podplat Tel.: +386 3 812 15 80 Faks: +386 3 812 15 87 www.stramex-pet.si

Promocija

marec 2015

Proizvodnja PET plastenk in predform.

13 Zavedamo se poslanstva, zaradi katerega se je industrija kot ena redkih, če ne edina v Sloveniji, odločila za ustanovitev lastnega inštituta. Želimo postati središče znanja, ki s povezovanjem podjetij in raziskovalnih ter izobraževalnih institucij zagotavlja stalen razvoj in dostop do najnovejšega znanja.

Kaj torej lahko storite za večjo konkurenčnost?

Najprej bi želela potrditi trditev in še poudariti pomen papirne in papirno predelovalne industrije, ker menim, da je v širši javnosti premalo poznan. Naš sektor z okoli 110 podjetji, šestimi papirnicami in velikim številom malih in srednje velikih podjetij na področju predelave je eden stabilnejših sektorjev gospodarstva.

V zadnjih dveh desetletjih raste in brez večjih nihanj povečuje obseg proizvodnje in ponovno tudi zaposlenost. Zaposluje preko 4.100 ljudi.

Je eden večjih izvoznikov, izvaža preko 75 % celotne proizvodnje, kar predstavlja nekaj nad 3 % slovenskega izvoza. Papirništvo kot delovno intenzivna panoga ima nadpovprečno dodano vrednost. Posamezna podjetja dosegajo dvakratnik povprečja Slovenije in

Prav to. Naš prispevek h konkurenčnosti industrije je v povezovanju za razvoj in v dostopu do znanja. Zato sedaj prednostno vlagamo v področje izobraževanja, v vzpostavitev lastnega sistema strokovnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za potrebe papirne in papirno predelovalne ter povezanih industrij.

Dostop do usposobljenih kadrov in stalno izobraževanje zaposlenih je ključni element konkurenčnosti. V Sloveniji že desetletje ni več rednih izobraževalnih programov za to področje na poklicni strokovni ali višjih stopnjah izobraževanja. Velikost trga dela in pa specifične, spreminjajoče se potrebe industrije zahtevajo prilagojene in fleksibilne programe izobraževanja in usposabljanja, na kar formalni sistem

97

ne more odgovoriti. Na ICP v partnerstvu z 20 podjetji poteka projekt razvoja kompetenčnega centra za kadre v papirni industriji. Financiran je iz sredstev Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. Naš skupen strateški cilj je vzpostavitev »Akademije za papirništvo«, ki bo s povezovanjem specialističnega znanja iz podjetij in domačih ter mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih institucij stalno zagotavljala kvalitetne in dostopne programe strokovnega usposabljanja in izobraževanje po meri industrije. Dostop do znanja in virov za uvajanje novih tehnologij in izboljševanje procesov je naslednje ključno področje. Z vključevanjem v širše raziskovalne programe, povezovanjem v mednarodne razvojne mreže, pripravo in pridobivanje virov za izvajanje aplikativnih razvojnih projektov lahko Inštitut prispeva h krepitvi konkurenčnosti posameznega podjetja in panoge.

Embalaža

Ločeno zbiranje tako papirja kot papirne embalaže, kar sedaj ni praksa, je več kot utemeljeno.

celo presegajo 100.00 EUR na zaposlenega, kar presega dosežke v tehnološko intenzivnih panogah v Sloveniji in sodi med najvišje v papirništvu tudi v evropskem merilu.

Katere razvojne teme so zdaj v ospredju?

Raziskovalno razvojne teme, ki jim v tem trenutku posvečamo največ pozornosti, so razvoj aktivne in inteligentne embalaže, razvoj naprednih večfunkcionalnih materialov za nove aplikacije, uporaba odpadkov v proizvodnji za produkte z dodano vrednostjo ter razvoj novih metod in tehnik za vrednotenje materialov in spremljanje procesov v proizvodnji.

Promocija

Z Zinovativnostjo inovativnostjoinintehnološko tehnološko odličnostjo odličnostjoproizvajamo proizvajamopotispotiskano kanokartonsko kartonskoembalažo, embalažo,kiki pripomore pripomorehhkonkurenčnosti konkurenčnosti izdelkov izdelkovnaših našihkupcev. kupcev.

Specializirani Specializirani smo smo zaza izdelavo izdelavo zloženk zloženk iz iz trdega trdega kartona, kartona, pripri čemer čemer smo smo skozi skozi leta leta vzpostavili vzpostavili številna številna dolgotrajna dolgotrajna partnerstva partnerstva z z naročniki naročniki iz iz farmacevtske farmacevtske industrije, industrije, prehrambne prehrambne industrije industrije in in industrije industrije izdelkov izdelkov zaza osebno osebno nego nego / kozmetiko. / kozmetiko.

marec 2015

Kaj lahko Inštitut prispeva k večji konkurenčnosti slovenske papirne in papirno-predelovalne industrije, ki veliko izvaža in razmeroma čedalje boljše posluje?

14

Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno EU Evropska uredba o zagotavljanju informacij potrošnikom o živilih, ki jih kupujejo, je le prvi korak, ki naj bi povečal zaupanje v kakovost in varnost hrane oziroma živil. Novosti ni malo. Prvič je predpisana velikost črk na embalaži za celotno EU. V javnosti je precej pozornosti vzbudilo označevanje alergenov, kar se mora jasno ločiti od drugega besedila. Proizvajalci živil morajo zahteve po jasnem, razumljivem označevanju in obveščanju upoštevati od decembra, a težja naloga, ki bo izziv tudi za embalažno in pakirno panogo, jih čaka od decembra leta 2016. Takrat bo obvezno tudi označevanje hranilne vrednosti živil. Mag. Mira Kos Skubic, sekretarka z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ne govori le o tem, kaj prinašajo nova pravila o označevanju, pač pa tudi opozarja na potvorbe, ki so v EU že nekajkrat vzbudile številne dvome, kako je sploh z nadzorom kakovosti živil in varnostjo potrošnika.

V zadnjih nekaj letih so postale informacije na živilih za potrošnike vse pomembnejše. Včasih so tudi nejasne in celo zavajajoče. Povečano povpraševanje potrošnikov po kakovosti in manjše zaupanje v varnost hrane sta le dva ključna vidika teh trendov. Evropska komisija je sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom in Uredbo (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil. Uredba (EU) št. 1169/2011 vključuje kot obvezne podatke področja, ki so pomembna z vidika varovanja zdravja, kot so na primer alergeni in hranilna vrednost. Pa tudi področja, ki so pomembna z vidika pravice potrošnikov do obveščenosti in zaščite pred potvorbami. Na primer država izvora in kraj porekla, poimenovanja.

Navedena uredba vključuje kot odgovorne nosilce dejavnosti vse v verigi proizvodnje hrane do končnega potrošnika. Torej so vključeni tudi gostinstvo in drugi obrati prehrane ter prodaja na daljavo.

foto: arhiv podjetja

Slovenska zakonodaja zahteva od več panog določene novosti na embalaži izdelkov, pri čemer je zlasti poudarjena informacijska funkcija embalaže. Na kaj bi morala biti podjetja najbolj pozorna?

mag. Mira Kos Skubic

Jože Volfand

Informacije na embalaži in potrošnik

marec 2015

Embalaža

97

Informacije na embalaži in potrošnik

Da. To je prednost za nosilce živilske dejavnosti, ko govorimo o označbah na živilih in tudi pri trgovanju med državami članicami EU. Na enostavnejši in enotnejši način je tako možno pripraviti tudi večjezične označbe, kar je danes vsakodnevna praksa.

so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Podatki za ime živila, neto količina, vol.% za pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, morajo biti v istem vidnem polju. Uporaba slovenskega jezika na embalaži je v Sloveniji obvezna skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine - Ur.l.RS, št. 86/2004. Podjetja morajo biti pozorna na velikost črk, ki do sedaj ni bila enotno predpisana v EU. Velikost črk je razložena in predpisana.

Toda problem je zavajanje, na kar potrošniki pogosto opozarjajo.

Potrošniki so upravičeno občutljivi pri označevanju alergenov.

Označbe ne smejo zavajati glede poimenovanja, porekla, lastnosti,…Poleg splošne uredbe EU št.

1169/2011 je pri označevanju potrebno upoštevati tudi druge predpise za posamezne vrste živil, če le te obstajajo. Tak primer je Uredba EU 1308/2013 za tržne standarde, ki določa na primer kategorije in zahteve za poimenovanje mleko, oljčno olje,..Za nekatere vrste živil so na osnovi evropskih direktiv, ki jih morajo države članice vključiti v nacionalne predpise, pripravljeni slovenski pravilniki, ki predpisujejo, kaj je na primer sok, med, čokolada, naravna mineralna in izvirska voda…

Novost je tudi način označevanja alergenov.

Mislim na 21. člen navedene Uredbe. Vse sestavine, ki so se uporabile pri proizvodnji živila in so še vedno prisotne v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki, in so navedene v Prilogi II ali izvirajo iz sestavin, navedenih v tej prilogi, se morajo navesti na označbi. Z jasnim sklicevanjem na ime snovi ali proizvoda iz Priloge II. Poudari se jih z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od drugega teksta.

Zakonodaja velja za celotno EU?

So informacije v razumljivem jeziku?

Označbe na živilu morajo biti v razumljivem jeziku na opaznem mestu embalaže, tako da

Kaj pa v primeru, če ni posebnih zahtev v nacionalni zakonodaji?

V primeru, da države članice za označevanje alergenov ne predpišejo posebnih zahtev v nacionalnih predpisih, je enak način označevanja alergenov, kot velja za predpakirana

15 Posebnosti bodo pri označevanju hranilne vrednosti?

Označevanje hranilne vrednosti živil je obvezno od 13. 12. 2016. Če se prostovoljno uporablja med 13. 12. 2014 in 13. 12. 2016, mora biti skladno z zahtevami Uredbe EU 1169/2011.

Na označbah morajo biti navedene količine hranil, ki se nahajajo v živilu, ki je v prometu.

Kjer je to primerno oziroma potrebno, se lahko ti podatki nanašajo na živilo, pripravljeno po navodilu proizvajalca in primerno za neposredno uživanje.

Informacijska funkcija embalaže se je doslej omejila predvsem na informacijo o pakiranem izdelku in na navodila za uporabo. Ali je sedaj večji pomen na varnostnih opozorilih?

Drži. Zakonodaja o informiranju potrošnikov prvič ureja/predpisuje poleg podatkov, ki so za potrošnika pomembni, da lahko razlikujejo različna živila po sestavi oziroma lastnostih ter navodilih za uporabo tudi podatke, ki so pomembni z vidika varovanja zdravja potrošnikov. Le to je nov način označevanja alergenov, ki velja tako za predpakirana kot tudi za nepredpakirana živila. Razlog, da se je Komisija odločila, da predpiše področje alergenov na tak način, je bil v tem, da število alergij med evropskimi potrošniki narašča. Statistično jih ima 8-10 % vseh odraslih in otrok. Nekatere težave pa so se pri tistih, ki imajo alergije, pojavile večinoma takrat, ko so se hranili zunaj doma.

Drug problem današnjega časa je nepravilno prehranjevanje ter premalo gibanja in s tem posledično povečana debelost tako pri odraslih kot pri otrocih. Zato se je Komisija odločila, da kot obvezen podatek predpiše hranilno tabelo predpakiranih živil.

V katerih primerih je varnost izdelka in s tem potrošnika najbolj ogrožena? Kdo bo nadzoroval dokumentiran sistem zagotavljanja kakovosti pri nosilcih dejavnosti?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med svoje prednostne naloge uvršča, poleg konkurenčnega, v prihodnost usmerjenega kmetijstva in čim več doma pridelane in

Večina potvorb je z vidika zaščite potrošnika nesprejemljiva, ne ogroža pa zdravja potrošnika, če take izdelke zaužije. Obstajajo pa tudi primeri potvorb, kjer so posledice potvarjanj lahko škodljivi učinki na zdravje, na primer: melamin v mleku.

A živilska veriga je lahko dolga.

Upoštevajoč evropski pravni red, ki je v pristojnosti DG SANCO, Direktorat za javno zdravje in varstvo potrošnikov, je treba pri zagotavljanju varne hrane, namenjene končnemu potrošniku, obravnavati vse vidike proizvodnje v živilski verigi. To je neprekinjeno zaporedje dejavnosti do dobave in prodaje živil končnemu potrošniku. Vključena je sledljivost. Sledljivost je predpisana v evropski uredbi 178/2002. Za zagotavljanje sledljivosti so primarno odgovorni vsi deležniki, ki sodelujejo v proizvodnji hrane od »vil do vilic«.

Uredba EU 178/2002 je postavila tudi temelje za pripravo evropskih uredb enotno veljavnih v vseh državah članicah EU, vezanih na proizvodnjo varnih živil ter varstvo potrošnikov glede zdravja in zaščite pred goljufijami, ki so povezane s hrano. Varnost izdelkov in s tem potrošnikov ne sme biti ogrožena. V tem delu se splošna zakonodaja EU ni spremenila.

Varnost je osnovni pogoj vsakega živila, ki ga nosilec živilske dejavnosti ponudi potrošnikom. Vsa živila, ki so varna, pa se lahko razlikujejo v sestavi, lastnostih, tehnoloških postopkih, poimenovanjih, poreklu in izvoru izdelkov in surovin. Afere, ki so se pojavljale v zadnjem času, so bile v Evropi vezane na goljufanje potrošnikov na način, da jim niso bili dani pravi podatki oziroma zadostni podatki o živilu. Primer je znan - dodano konjsko meso, ki ni bilo ustrezno označeno, drugim vrstam mesa kot surovina v različnih izdelkih, na primer lazanje, omake za testenine.

97

A kako lahko potrošnik nadzira kakovost izdelka, ki ga kupi?

Potrošnik ne prejme vedno tistega, kar kupi, plača in pričakuje. Nima možnosti nadzirati proizvajalca niti preveriti kakovosti živil, ki jih zaužije. Lahko je žrtev z več vidikov in je oškodovan finančno, glede varnosti izdelka, glede kakovosti izdelka, čuti neetično obnašanje proizvajalca. Proizvajalec lahko izkoristi zaupanje potrošnika. Potvorba živil pomeni, da se v živilih bistvene sestavine oziroma surovine nadomestijo z nadomestki, ki so bistveno cenejši.

Na katere nadomestke mislite?

Embalaža

predelane hrane, tudi zagotavljanje varne in kakovostne hrane slovenskim potrošnikom.

Nadzor nad varno in kakovostno hrano v Sloveniji je v pristojnosti Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za zagotavljanje varne hrane je treba obravnavati vse vidike proizvodnje v živilski verigi. Prav tako neprekinjeno vrsto od vključno primarne pridelave živilske krme do končne prodaje živil potrošnikom, kjer ima lahko vsak člen te verige možen vpliv na varnost hrane. Pomemben podatek pri zagotavljanju varnosti hrane je zagotavljanje sledljivosti v celotni verigi proizvodnje varne hrane.

Velik delež v ceni živilskega izdelka predstavljajo cene surovin. Z zamenjavo prvotnih surovin z nadomestki lahko proizvajalec doseže nižje stroške. Dražje surovine zamenja s podobnimi cenejšimi, kot na primer: med; fruktozni, glukozni sirup; rjavi sladkor – navadni konzumni sladkor; kakavovo maslo – rastlinska maščoba, kakav v prahu, sadni delež – aroma, barva, mleko v prahu – sirotka v prahu, mleti mandeljni – peške marelic, razredčenje izdelka z vodo (v izdelkih, kjer je voda osnovna sestavina). Dodajanje vode, ki jo lahko prikrivajo tudi z uporabo aditivov, na primer teksturo izboljšajo z dodatki polifosfatov, ki omogočijo učinkovitejšo vezavo vode. Večina potvorb je z vidika zaščite potrošnika nesprejemljiva, ne ogroža pa zdravja potrošnika, če take izdelke zaužije. Obstajajo pa tudi primeri potvorb, kjer so posledice potvarjanj lahko škodljivi učinki na zdravje, na primer: melamin v mleku.

Kdo je torej odgovoren za označbe?

Za označbe je odgovoren nosilec dejavnosti iz člena 8. Uredbe EU št. 1169/2011.

Uradni nadzor izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri vseh nosilcih dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, distribucijo, uvozom živil, trgovino s prodajo v trgovinah in na daljavo.

Naročniku embalaže so se v zadnjem obdobju pogosto odločali za optimizacijo stroškov prav pri embalaži, kjer je bil zelo viden proces dematerializacija. Kaj je na tem področju pomembno opozoriti?

Pri izboru embalaže za živila morajo nosilci živilske zakonodaje upoštevati vso zakonodajo, ki se nanaša na snovi in materiale v stiku s živili. Ne glede na izbrano vrsto embalaže morajo biti živila varna in morajo izpolnjevati vse druge predpisane zahteve, če le te obstajajo, kot so na primer tržni standardi, poimenovanja za nekatere vrste živil, kot so med, mleko, oljčno olje, sheme kakovosti,...

Katera vrsta embalažnega materiala je za izdelke široke potrošnje, zlasti v živilski panogi, v industriji pijač in farmacevtiki z vidika varnosti izdelka najprimernejša? Kako nova uredba opredeljuje odgovornost dobaviteljev materiala?

marec 2015

živila, obvezen tudi za nepredpakirana živila.

Da bi se obrati lahko prilagodili predpisani zahtevi, je bila navedena Uredba o izvajanju evropske uredbe sprejeta v Sloveniji eno leto pred samim začetkom uporabe v Ur.l. RS št.

6/2014. 3. člen Uredbe izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določa, da morajo biti alergeni, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi, na primer jedilni list, pano, plakat, ekran. Ta način je predpisan zato, da imajo obrati javne prehrane različne možnosti izbire in mesta označevanja alergenov za živila. Predpisana zahteva je potrebna, ker gre za podatek, ki je povezan s varovanjem zdravja in varstva potrošnikov.

16 97

Embalaža

Novice Embalažnega omrežja Fotografije: arhiv članov

O novostih industrije pakiranja in izzivih embalažne panoge

Nova uredba ureja področje informiranja potrošnikov o živilih, način in podatke, ki morajo biti na označbi živil, ne opredeljuje pa posebej oziroma na novo odgovornosti dobaviteljev materiala, ki ostaja enak kot do sedaj. Vsak v verigi proizvodnje hrane, vključujoč dobavitelje materialov, mora zagotoviti varnost svojih izdelkov ter naslednjemu nosilcu živilske dejavnosti podati vse potrebne informacije o svojem izdelku. Dobavitelji materialov morajo izpolnjevati zahteve, ki so predpisane v zakonodaji za snovi in materiale v stiku z živili. Nosilci, ki te materiale uporabijo za svoje izdelke, pa morajo pri svojih dobaviteljih zahtevati dokazila o ustreznosti te embalaže, upoštevajoč zakonodajo o snoveh in materialih v stiku s živili.

marec 2015

Kaj napoveduje evropska regulativa za večjo varnost izdelka in potrošnika v bližnji prihodnosti?

Na 7. sejmu Graf&Pack, ki ga lahko od 21. do 24. aprila 2015 obiščete na celjskem sejmišču, bo letos največ pozornosti namenjeno področju pakiranja. Prvi sejemski dan bo zainteresirana strokovna javnost lahko razpravljala o izzivih embalažne panoge - razvoju aktivne, inteligentne in nanoembalaže, tudi na strokovnem dogodku, ki ga organizator sejmov Celjski sejem d.d. pripravlja v sodelovanju s podjetjem Fit media d.o.o.

Strokovni dogodek se bo začel ob 13.00 uri v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma.

Uvodno predavanje o Aktivni in inteligentni embalaži v trajnostnem razvoju bo pripravil dr. Gregor Radonjič. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo predstavila regulativo EU o varstvu izdelka in potrošnika, Inštitut za celulozo in papir izzive pri inteligentni embalaži, Bojan Kovačič pa bo predstavil temo Globalni standardi GS1 – večja učinkovitost in varnost v preskrbovalnih verigah. Sledila bo predstavitev nekaj primerov dobre prakse na tem področju, ki jih bodo predstavila domača embalažna podjetja. Obiskovalci sejmišča bodo lahko videli široko ponudbo izdelkov in storitev za industrijsko označevanje, pakirne stroje in materiale, predstavljena bo ponudba tiskalnikov, grafičnih rezalnikov, programske opreme za grafično industrijo, tiskarske storitve. Skupaj se bo na štirih strokovnih sejmih Graf&Pack, Forma tool, Plagkem ter Varjenje in livarstvo predstavilo več kot 650 razstavljavcev in zastopnikov, od tega več kot 300 direktno, iz 30 držav.

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

Spremembe, ki se nanašajo na obvezne informacije potrošnikom o živilih, se obetajo pri obvladovanju potvorb in goljufij ter jasnejših/ podrobnejših podatkih o kraju izvora. Vsaka goljufija povezana s hrano, tudi ko ne gre za ogrožanje zdravja, je kaznivo dejanje. Tej vsebini, tudi zaradi afere s konjskim mesom v EU, namenja Komisija posebno pozornost.

Razmišlja se, da bi se tudi za potrebe ugotavljanja potvorb uredilo zakonodajno področje na podoben način, kot to že velja, ko gre za umike in odpoklice živil zaradi varovanja zdravja ter bi se zaradi lažjega nadzora določili tudi referenčni laboratoriji za nekatera področja, kot so na primer mleko, med, oljčno olje, sokovi.

Tiste, ki se jih splača potvarjati. V Uredbi EU št.

1169/2011 je tudi možnost priprave predpisov, ki bi določili pogoje za navedbo kraja izvora osnovnih sestavin v živilu kot obvezen podatek na označbi živil, vendar je le ta še v fazi raziskave, na kakšen način bi takšne predpise pripravili.

Katere goljufije so najpogostejše v Evropi in v tretjih državah?

Zamenjava ključnih sestavin z nadomestki, napačno označevanje živalske vrste, napačno označevanje teže, prodaja običajnih živil kot ekoloških, nepoštena uporaba znaka kakovosti za poreklo ali dobrobit živali, označevanje gojenih rib kot ulovljenih, trženje rib iz manj cenjenega razreda z imenom višje kategorije ali dražje vrste in druge. Najpogostejša živila, ki so predmet goljufij, so oljčno olje, ribe, ekološki proizvodi, žito, med, kava, čaj, začimbe, vino, določeni sadni sokovi, mleko in meso.

Izkušnje iz Evrope kažejo, da ima zaščita geografske označbe in zaščitena označba porekla za kmetijske proizvode in živila v EU več pozitivnih učinkov. Katere?

Najprej ekonomske – na proizvodnjo, cene, donosnost, razporeditev dohodka in turizem, na

delovna mesta, mislim kvalifikacije, praznjenje podeželja in selitev v mesto, na ohranjanje tradicije, kot so kakovost, tradicionalno znanje in izkušnje, ohranjanje kulturne dediščine, a tudi na okolje, na biodiverziteto, ohranjanje okolja in podeželja. Sheme kakovosti so pomembne za bodoči razvoj kmetijstva in podeželja v Sloveniji. Sheme kakovosti jamčijo kakovost, spodbujajo raznoliko kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo živil, ščitijo imena proizvodov pred zlorabo in imitacijo ter pomagajo potrošnikom skupaj s splošnimi označbami pri zagotavljanju pravih informacij glede specifičnih karakteristik kmetijskih proizvodov in živil. Proizvajalcu zagotavljajo višje cene in jih tako spodbujajo k izboljšanju kakovosti njihovih proizvodov. Potrošnikom zagotavljajo kmetijske proizvode in živila višje kakovosti z garancijo načina proizvodnje in izvora.

Katere slovenske proizvode imamo registrirane oziroma zaščitene pri Evropski komisiji?

Doslej jih je dvajset z označbo porekla, z geografsko označbo ali z zajamčeno tradicionalno posebnost. To so ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, Tolminc, Mohant, Kraški med, Piranska sol, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraška panceta, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Slovenski med, Kranjska klobasa, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica.

Kako se v Sloveniji nadzira izvajanje regulative pri embalaži in varnosti potrošnika in kateri primeri na trgu vas najbolj skrbijo kot strokovnjaka?

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nadzira varnost in kakovost živil razen prehranskih dopolnil in živil za posebne prehranske namene v celotni verigi proizvodnje hrane.

Pri načrtovanju učinkovitega nadzora smo pozorni na možnosti zamenjav surovin s cenejšimi. Kjer je možno, je prav, da se to preveri.

To lahko delno ugotovimo s preverjanjem sledljivosti surovin, uporabo količine surovine po recepturi iz predložene dokumentacije proizvajalca. Glavno dokazilo za potvorbo pa je laboratorijsko preskušanje. Glavni namen laboratorijskega preskušanja je z ustrezno opremo in tehniko razlikovati med naravnimi sestavinami ter njihovimi nadomestki v določeni vrsti živil. V Sloveniji je nadzor nad varnostjo in kakovostjo hrane dobro organiziran ter ga stalno nadzira Evropska inšpekcija za varno hrano (FVO), ki ima sedež na Irskem. Preko enotnega RASFF sistema je Slovenija povezana tudi s drugimi državami v primeru izmenjav informacij ter vsemi potrebnimi ukrepi, kot so na primer umiki in odpoklici živil v primeru nevarnosti za potrošnike.

Sejem se iz leta v leto razvija in tokrat bo največji doslej. Veliko prostora je namenjenega tehnologijam za industrijo sveže hrane in njeno distribucijo. Sektor priprave sveže hrane namreč vse bolj zahteva nove, specifične embalaže in pakirne tehnologije, saj se potrošniške navade zelo spreminjajo.

Del sejma IPACK-IMA je namenjen tehnologijam za pridelavo hrane, ki temelji na žitih. V letu 2012 je na tem delu razstavljalo več kot 420 podjetij, od tega 25 % tujih, obiskalo pa ga je skoraj 8.000 delavcev na tem področju iz več kot 4.300 podjetij. Tretjina teh je prihajala iz drugih držav, v večini iz evropskega območja, Daljnega vzhoda in Latinske Amerike. Tudi tokrat bo sejem ponudil rešitve in storitve na tem področju.

Sejem IPACK-IMA bo potekal skupaj z EXPO Milano, ki traja med 1. majem in 31.

oktobrom 2015. Glavna tema tokratnega sejma IPACK-IMA je »Ustvarjati odporno prihodnost: hrana, tehnologija in trajnostni razvoj« in se sklada s temo EXPO »Nahraniti planet. Energija za življenje«.

Embalaža

Mednarodni sejem predelave, pakiranja, označevanja in logistike IPACK-IMA, ki bo med 19. in 23. majem 2015 na sejmišču Fieramilano v Milanu, Italija, bo med drugimi na prizorišču zbral mednarodne kupce glede na preference, izražene s strani razstavljavcev. Raziskava, ki so jo naredili med razstavljavci, je pokazala, da so zanje najbolj zanimivi kupci iz Rusije, ZDA, Turčije in Brazilije. Med desetimi najbolj zanimivimi so tudi kupci iz Poljske, Alžirije, Egipta, Saudske Arabije, Združenih arabskih emiratov in Kanade. Za vzpostavljanje poslovnih povezav je sejem razvil poseben program za kupce, v okviru katerega podpirajo obisk potencialnih tujih kupcev in profesionalcev. Program je podprt tudi s strani ministrstva za ekonomski razvoj v Italiji, s čimer želijo podpreti promocijo izdelkov, narejenih v Italiji in s tem pripomoči k gospodarski okrepitvi Italije.

97

IPACK-IMA s podporami za obiske tujih potencialnih kupcev

17

Promocija

Ipack ima

Vabljeni k sodelovanju in udeležbi na sejmu.

Več informacij o sejmu na www.ipackima.it ali pri zastopniku za Slovenijo: MŽ Consulting & Fairs, mag. Matjaž Žigon Grčarevec 8, 1370 Logatec, Slovenija tel.: +386 1 750 94 90 info@mz-consulting.org www.mz-consulting.org

Bodite del inovacij.

PR E DE LA V A & P A KI R A N JE

Fieramilano, Milano – Italija 19.–23. Maj 2015 Odpiralni čas: 10.00–18.00 h Vstop: vzhodna, južna in zahodna vrata Predprijave na: www.ipack-ima.com

Prihodnost je IPACK-IMA 2015 – najbolj celovit in dragocen sejem živil in ne-živilskih oskrbovalnih verig. Sejem, ki postavlja smernice za živilsko industrijo. Sejem, ki ga ne smete zamuditi, če se zanimate za zdravje in osebno higieno, za kemikalije in industrijske izdelke. IPACK-IMA 2015 je inovativno zbirališče proizvajalcev sveže hrane in distribucijskega sektorja, je največja razstava najboljših globalnih proizvajalcev.

Sejem je unikaten, integriran in je sinergična zbirka novih tehnologij ter inovacij za predelavo, pakiranje, označevanje in logistiko, popoln vezni člen z Expom 2015. Velik dogodek na katerem nihče ne bo manjkal.

Organizator:

Ipack-Ima spa - Corso Sempione, 4 20154 Milano - Italija tel +39 023191091 el. naslov: ipackima@ipackima.it

POWERED BY FIERA MILANO AND IPACK-IMA

Promocija:

S podporo: O dogodku bodo poročali strokovni novinarji za pakiranje iz IPPO.

marec 2015

Poteka hkrati z:

Povezani dogodki:

Zagotovite si svoje mesto na njem.

UNITED NATIONS INDUSTRIAL DEVELOPMENT ORGANIZATION

18 97

okolje

Novice Zelenega omrežja

Varno »od zibelke do groba«

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja ARAO - obdelava radioaktivnih odpadkov pred skladiščenjem V Sloveniji vzpostavljen sistem ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) zagotavlja, da so vsi odpadki od nastanka do končne odložitve varno shranjeni. Za RAO in izrabljeno gorivo, ki nastajajo pri proizvodnji elektrike, skrbijo v NEK. Institucije v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji, ki nimajo ustreznih pogojev, pa RAO oddajajo javnemu gospodarskemu zavodu ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke), ki je pooblaščen za izvajanje obvezne državne gospodarske službe ravnanja z Komunala RAO. ARAO odpadke skladišči v Centralnem Novo mesto skladišču za radioaktivne odpadke v bližini Ljubljane, ki ga upravlja. Izvaja tudi varstvo pred sevanji za zaposlene in prebivalstvo ter okolje. Meritve pooblaščenih izvajalcev dokazujejo, da sevanje v okolici skladišča ni povečano. Na lokaciji Vrbina v občini Krško ARAO načrtuje in izvaja pripravo na gradnjo odlagališča, v katerega bodo trajno odloženi nizko- in srednjeradiokativni odpadki iz NEK, pa tudi iz medicine, raziskovalne dejavnosti in industrije. Začetek gradnje je predviden v 2017, v 2020 pa poskusno obratovanje. ARAO bo po zaprtju odlagališč jalovine in hidrometalurških JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. ostankov Rudnika Žirovski vrh - prvo od dveh Arze 1b, 6330 Piran - Pirano Tel: (05) 617 50 00, Fax: (05) 617 50 15 bo zaprto predvidoma letos - prevzel tudi dolinfo@okoljepiran.si, www.okoljepiran.si goročni nadzor in vzdrževanje.

Agencija za radioaktivne odpadke www.arao.si

Posebej odlagajo tudi zamaške v dobrodelne namene

marec 2015

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Izobraževalna organizacija B&B se s svojim delovanjem in izobraževalnimi programi vključuje na različna področja življenja. Poleg izobraževalnih ciljev poudarjajo tudi splošne, življenjske kompetence, ki jih pridobijo udeleženci njihovih programov, hkrati pa ozaveščajo svoje zaposlene. Skladno s zakonodajo s področja ločevanja odpadkov so uredili ločeno zbiranje v vseh prostorih. V učilnicah svoje šole na Laborah v Kranju so kot koše za smeti postavili »odslužene« škatle, jih oblepili z barvnim papirjem in ustrezno označili, katerim vrstam odpadkov so namenjene: papir, embalaža, razno. Študenti in ostali udeleženci izobraževanj so se na to ureditev navadili, opaziti je celo posameznika, ki že odvrženi odpadek pazljivo prestavi v ustrezno škatlo. Posebno smo ponosni, da študenti posebej odlagajo zamaške, ki jih zaposleni redno oddajajo v dobrodelne namene. S tem se šola kot izobraževalna organizacija vključuje v splošno ozaveščanje ljudi in jim omogoča, da dobre navade, povezane z odlaganjem odpadkov, ohranjajo tudi med študijem.

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

Na ogled razstava Pestrost slovenskih voda

V petek in soboto, 23. in 24. 1., je v Športnem centru Millenium v BTC Cityju Ljubljana potekalo 10. tradicionalno 24-urno kolesarjenje z Markom Balohom, ki se mu je pridružilo več kot 100 rekreativnih in profesionalnih kolesarjev. V podporo humanitarni organizaciji Anina zvezdica so obiskovalci zbrali več kot 500 kilogramov hrane z daljšim rokom uporabe. V BTC Cityju pa so od 15. 3. do 27. 3. 2015 v Dvorani A na ogled razstava del, ustvarjenih v natečaju »Pestrost slovenskih voda«. Natečaj je bil izveden v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, z njim pa so otroci spoznavali potrebo po ohranjanju vode ter načine za izboljšanje njene kakovosti in zaščite. V okviru natečaja je z več kot 60 risbicami, plakati in drugimi kreativnimi izdelki sodelovalo preko 1.478 otrok. Tema so lahko bile reke, potoki, tolmuni,

BTC d.d. www.btc.si

Čisto mesto Ptuj d.o.o. www.cistomesto.si

Več zdravja, višja produktivnost podjetja

šuje produktivnost njihovega dela, podjetju pa povzroča dodatne stroške. Kako pomemben je vpliv zdravja zaposlenih na produktivnost podjetja, so v nekaterih evropskih državah prepoznali že pred leti. Nemške raziskave so pokazale, da so organizacije, ki so učinkovito vpeljale promocijo zdravja pri delu, povečale svojo produktivnost vsaj za 6-krat, nekatera celo za 10-krat. Primeri dobre prakse so tudi v Sloveniji. Nekatera slovenska podjetja, ki so promocijo zdravja pri delu strateško načrtovala in jo učinkovito izvajajo že nekaj časa, poročajo o prihrankih na letnem nivoju, ki znašajo tudi do 50.000 evrov in več. Mala in mikro podjetja, ki so dovolj ozaveščena, pa se zavedajo, da ima lahko slabo zdravje zaposlenih usodne posledice za ključne projekte podjetja ali celo obstoj podjetja samega.

Avtorji prevoda in priredbe priročnika (od leve proti desni): prof. dr. Marko Marhl (Univerza v Mariboru), mag. Mojca Drevenšek (Consensus), doc. dr. Tomaž Žagar (ARAO) nevladnih in strokovnih organizacij. Povod za posvet je bil izid priročnika »Energetska pismenost: Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji«, ki je izšel v okviru projekta in je prosto dostopen na spletnem mestu www.en-lite.si. Zbrane so uvodoma pozdravili Danijel Levičar, generalni direktor Direktorata za energijo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, Joshua M. Harris, vodja oddelka za politično-gospodarske zadeve na Veleposlaništvu ZDA v Ljubljani, ter predstavnika družb ELES in GEN energija, ki podpirata projekt. Dogodek je povezovala Mojca Drevenšek iz komunikacijske svetovalnice Consensus, ki je partner projekta EN-LITE. Vsebinski del posveta je potekal multidisciplinarno, saj so svoje poglede na pomen izobraževanja o energiji in energetiki podali naravoslovni, tehniški in družboslovni strokovnjaki.

Consensus d.o.o. www.consensus.si

V Spodnjem Podravju kmalu novi zbirni centri

Za občane ugodni krediti Eko sklada

Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje – občane na voljo ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, na podlagi javnega poziva z oznako 51OB14.

Predmet financiranja so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon.

Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Pripravljajo prenovo Občinskega programa varstva okolja

Zeleno omreŽje

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

Posvet o pomenu energetske pismenosti

V okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE je 22. 1. 2015 v prostorih ELESa potekal strokovni posvet o pomenu energetske pismenosti »Zakaj je pomembna energetska pismenost in kako jo lahko okrepimo?«, ki se ga je udeležilo več kot 80 predstavnikov šolstva, energetike, odločevalcev, razvojnih agencij,

Podjetje Čisto mesto Ptuj skupaj z občinami Spodnjega Podravja nadgrajuje sistem zbiranja in ločevanja odpadkov. V mesecu maju bo pričelo obratovati kar sedem novih zbirnih centrov. Ti bodo na območju občin Majšperk, Žetale, Videm, Hajdina, Markovci, Gorišnica in Trnovska vas zagotavljali še višji standard ravnanja z odpadki. Namen zbirnih centrov je, da lahko gospodinjstva nadzorovano in zakonito predajo določene vrste odpadkov,

Mestna občina Velenje (MOV) je bila med prvimi v Sloveniji, ki se je sistematično lotila reševanja okoljske problematike. Vzrok za to je bila visoka onesnaženost okolja (elektroenergetika, industrija). V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja so sprejeli sanacijske programe za zrak, vode in tla. Večino podatkov je zagotovil inštitut ERICo in pripravil razvojne dokumente. Desetletje kasneje so programe združili v Lokalno agendo 21 MOV, leta 2010 pa sprejeli prvi Občinski program varstva okolja (OPVO). V tem času je Velenje, vključno s Šaleško dolino, postalo eno najuspešneje okoljsko saniranih območij v Sloveniji.

marec 2015

Aktivna promocija zdravja pri delu, ki jo morajo po ZVZD izvajati vsi delodajalci, pomeni uvajanje načrtovanih zdravju koristnih sprememb v delovno okolje. Zakaj je to potrebno? Zaposleni v prvi vrsti svojo pozornost usmerjajo v izvajanje delovnih nalog, pri čemer podzavestno razvijajo in utrjujejo nezdrave vzorce svojega delovanja. To slabi zdravje zaposlenih in zmanj-

97

kot so: kosovni odpadki, EE oprema, ločene frakcije, jedilna olja idr. Cilji nadgradnje sistema so predvsem, da uporabnike ozavestimo in jim omogočimo infrastrukturo za pravilno zbiranje odpadkov. Na ta način želijo zmanjšati število črnih odlagališč ter ustvariti čistejše in varnejše okolje.

okolje

jezera, mlakuže, izviri, rastline in živali v tem svetu, problematika suš in poplav idr. Več o trajnostnih projektih na spletni strani www. misijazeleno.si.

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 97

okolje

ERICo v lani izdelanem poročilu o stanju okolja ugotavlja, da se je najbolj izboljšala kakovost zraka – glede delcev PM 10 leta 2013 nobeno slovensko večje mesto ni imelo boljših rezultatov. Zmanjšalo se je obremenjevanje vodnih teles, saj je kanalizacijsko omrežje sklenjeno, centralna čistilna naprava pa učinkovito čisti zbrane komunalne odplake. Tudi prenovo OPVO vodi ERICo, ki bo osnutek progama za naslednje petletno obdobje pripravil do poletja v sodelovanju s podjetji, z javnostjo in ustanovami ter občinskimi službami.

ERICo d.o.o. www.erico.si

Nove nalepke za ločevanje odpadkov

V zavesti sodobnega človeka je vse bolj prisotno spoznanje, da varovanje okolja ni le modna muha, ampak nuja. Posledice človekovega delovanja se vedno bolj kažejo na okolju in že vplivajo na kakovost našega življenja. Odpadkov je vedno več in prostora na odlagališčih zmanjkuje. Eden prvih korakov k reševanju okolja je ločevanje odpadkov[1]. Ne samo, da je ločevanje odpadkov prijaznejše za okolje in prostor, prav tako zmanjšuje stroške obratovanja, kar se pozna tudi na računu uporabnika.

Na področju ravnanja z odpadki je bil v Mestni občini Ptuj narejen velik korak v smeri ločevanja odpadkov. Zato v podjetju Javne službe Ptuj d.o.o. za leto 2015 načrtujemo nove nalepke o ločevanju odpadkov, ki bodo omogočile bolj vestno in pregledno ločevanje za uporabnike.

Vir: [1] Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Ločevanje odpadkov? Ločevanje odpadkov, Domžale, 2009

Pripravil: Gregor Uhan Javne službe Ptuj d.o.o. www.js-ptuj.si

marec 2015

Uspešen zaključek projekta EcoPaperLoop Osnovni namen projekta je bil izboljšati in poenotiti krogotok predelave starega papirja in embalaže v srednje-evropski regiji, prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ter zagotavljanju kvalitetne surovine

za papirno in predelovalno industrijo. EU je po stopnji recikliranja, ki znaša 71,7 % v letu 2013 in še zlasti po stopnji re-uporabe papirja, ki s 3,5-kratnikom daleč presega povprečje drugih regij, vodilna regija na tem področju.

Medtem ko se stopnja recikliranja povečuje in približuje teoretičnemu limitu (ocena je, da je 20 % odpadnega papirja nereciklabilnega), se znižuje kvaliteta zbranega papirja za recikliranje, kar je posledica spremenjenih tržnih trendov – zmanjševanje porabe grafičnega papirja in povečevanje deleža embalažnih izdelkov, ki so težji za recikliranje.

Rezultat projekta so priporočila za trajnostni razvoj recikliranja, kamor sodijo optimizacija zbiralnih sistemov, vpeljava enotne metodologije za vrednotenje reciklabilnosti papirnih, kartonskih, lepenčnih in kompozitnih embalažnih izdelkov, ter nadgradnja obstoječe zakonodaje in zelenih javnih naročil s poudarkom na reciklabilnosti izdelkov.

Razvili in vpeljali smo laboratorijsko metodo za določanje reciklabilnosti vlakninske embalaže, ki predstavlja pomembno orodje za kontrolo kakovosti izdelkov in dragoceno pomoč pri načrtovanju trajnostnega razvoja vlakninske embalaže. ICP je eden od štirih laboratorijev v regiji, ki izvaja to metodo in razpolaga z obsežno podatkovno bazo o materialih, tehnologijah in proizvodih, ki so primerni za recikliranje.

različnih morskih odpadkov. Mikroplastični delci niso problem samo za morje, temveč tudi za mnoge morske organizme. Na mikroplastiko se vežejo onesnaževala, ki zaidejo v telesa morskih živali in postanejo del prehranjevalne verige. Trenutno stanje onesnaženosti z mikroplastiko, njen učinek na vodne organizme, posledice, ki jih lahko ima na človeško zdravje ter možne sanacijske ukrepe bodo priznani svetovni strokovnjaki predstavili na mednarodni konferenci o mikroplastiki, ki bo pod naslovom Micro2015 potekala od 4. do 6. maja v Piranu.

Več informacij www.micro2015.com.

Kemijski inštitut www.ki.si

Emil Nanut prejel priznanje za odličnost

Pripravila: Janja Zule Inštitut za celulozo in papir www.icp-lj.si

Mikroplastika v morju – majhni delci, velik problem Mikroplastika v morju, ki jo predstavljajo plastični delci manjši od 5 mm, je prostemu očesu večinoma nevidna, pa vendar onesnaženost vodnega okolja z njo predstavlja vse večji problem. Nastane kot posledica razpadanja večjih delcev plastike, onesnaževanja s plastičnimi surovinami, pranja sintetičnih oblačil ali kot del kozmetičnih preparatov. Večino mikroplastike v morje prinesejo reke, odplake, komunalni odpadki oziroma nastane kot posledica

V Kemisu imamo pridobljene standarde ISO 9001, ISO 14001, BS OHSAS 18001 in celovito okoljevarstveno dovoljenje (IPPC dovoljenje).

Za enkraten prispevek v zadnjih treh letih je za zgledno vodenje podjetja in skupine Kemis ter za uspešno uporabo sistemov vodenja direktor Kemisa Emil Nanut prejel priznanje Slovenskega združenja za kakovost in odličnost. Priznanje je plod njegovih večletnih praktičnih izkušenj na področju varovanja okolja, s katerim se ukvarja že vse od začetka svoje poklicne poti. Celovito poznavanje sistemov vodenja mu omogoča optimalen način poslovanja in organizacije predvsem z vidika nenehnega izboljševanja. Je pravi ambasador uporabe sistemov vodenja.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Izolacija za prihodnost Že nekaj let je na trgu inovativna izolacijska rešitev iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE Technology. Pri tej tehnologiji se je umetno fenorfolrmaldehidno vezivo zamenjalo z vezivom na naravni osnovi, kar mu daje prepoznavno rjavo barvo. Gre za trajnostni izolacijski material, ki je popolnoma naraven, z nespremenjenimi oziroma celo izboljšanimi tehničnimi lastnostmi. Z vidika izvedbe je izolacija z

Knauf Insulation, d.o.o. www.knaufinsulation.si

Izboljšave v Centralni čistilni napravi Trbovlje

Poleg navedenih izboljšav ima CČN Trbovlje od leta 2012 tudi zanimivo poslikane bazene.

V Javnem podjetju Komunala Trbovlje d.o.o., ki je upravljavec Centralne čistilne naprave Trbovlje in kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje, smo s svojo usmerjenostjo k varovanju okolja in skrbni ter učinkoviti rabi okoljskih virov naravnani k izvedbi projektov, ki našo usmerjenost in ideje realizirajo. Po natančnem premisleku in izračunih smo v letu 2014 pristopili k projektu sanacije izpiranja grabelj in postaje za sprejem grezničnih gošč. V ta namen smo na iztoku zgradili črpališče očiščene vode, ki jo črpamo v izoliran zunanji zalogovnik, iz katerega se napaja od pitne vode povsem ločen sistem izpiranja finih grabelj in postaje za sprejem grezničnih gošč. S to investicijo smo zmanjšali porabo vodovodne pitne vode kar za 75 %, kar je pomembno in dobrodošlo iz okoljevarstvenega in ekonomskega vidika.

V bližnji prihodnosti načrtujemo tudi investicijo v sanacijo ogrevanja prostorov s toplotno črpalko voda-voda z uporabo očiščene vode iz iztoka čistilne naprave.

Lesena okna po koncu svoje življenjske dobe v veliki večini pristanejo na odlagališčih. V dobrem scenariju je steklo prodano v Italijo ali Avstrijo, iz lesenih delov pa so izdelani sekanci, pri čemer se kovinske dele okna odstrani.

Takšen scenarij predstavlja sprejemljivo ravnanje z odsluženimi okni, a dodana vrednost, ki ostane v Sloveniji, je nizka. Najpomembnejša materiala v odsluženih lesenih oknih sta steklo in les. Slednji je relativno dobre kakovosti in primeren za izdelke z višjo dodano vrednostjo. S tem namenom je M SORA v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem organizirala natečaj za študente ReWin - M SORA talent competition na temo ponovne uporabe odsluženih oken in razvoja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V sklopu natečaja so bili razviti in v finalu izdelani trije izdelki: klubska mizica, lesena stenska obloga in Terrazzo klop z gredo za rože. Vsi izdelki vsebujejo tako steklo kot les iz odsluženih oken, več o natečaju pa na www.m-sora.si/si/rewin.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Novi ukrepi za doseganje trajnostne mobilnosti

M SORA d.d. www.m-sora.si

Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je v okviru mednarodnega projekta RAILHUC izdala brošuro Posodobitev železniškega prometa v LUR, v kateri so predstavljena ozka grla železniške infrastrukture na območju LUR in predlogi ukrepov za njihovo odpravo. Železniški promet je namreč hrbtenica trajnostne mobilnosti, zato je posodobitev železniške infrastrukture eden od nujnih ukrepov za razvoj trajnostne mobilnosti prebivalstva, energetske učinkovitosti in ekonomske sprejemljivosti prometa. Največja predlagana ukrepa, ki sta predstavljena v brošuri, sta ponovna izgradnja Tivolskega loka, ki tovornim vlakom omogoča zavijanje iz smeri Kopra proti Kranju brez vožnje skozi glavno postajo Ljubljana, in delna dvotirnost na progi proti Kamniku, na odsekih Šiška-Ježica in Črnuče-Trzin, kar bi omogočilo srečevanje vlakov ter s tem

Zeleno omreŽje

Gašper Princ, dipl. inž. grad.

Javno podjetje Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

97

znanja, izdelkov in storitev. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja okroglo mizo o povezovanju slovenskih potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo ter posveta o elektro mobilnosti in o celoviti prenovi stavb v javni in zasebni lasti. Mariborska razvojna agencija / Evropska podjetniška mreža (EEN) v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in tujimi partnerji organizira kooperacijsko srečanje MEET4BUSINESS. Predstavili se bodo Institut Jožef Stefan, Umanotera, pravična zadruga Odjuga, Kulturno ekološko društvo Smetumet, Zveza ekoloških gibanj Slovenije idr. Na Zelenem odru se bodo vrstila trajnostna svetovanja ter predstavitve družbeno in okoljsko odgovornih izdelkov in storitev. Pomurski sejem pa bo skupaj z razstavljavci in obiskovalci poskrbel za okolje tudi z akcijo zbiranja starega papirja.

okolje

Kam grejo lesena okna umret?

Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN, ki bo med 26.-29. marcem 2015 v Gornji Radgoni, bo povezal inovativne snovalce, ponudnike, gospodarske družbe, znanstvene institucije, vladne in nevladne ustanove ter uporabnike človeku, družbi in naravi prijaznih tehnologij,

marec 2015

ECOSE tehnologijo bistveno prijaznejša, saj je mehka na otip, je nedražeča in zato prijetna za rokovanje. Glavni razlog za razvoj tako drugačnega izdelka je bila želja izdelati trajnostno izolacijo, kar pomeni, da je izdelek proizveden z minimalnimi vplivi na okolje in da hkrati uporabniku nudi najoptimalnejše lastnosti, kot so: toplotna izolativnost, negorljivost, višji nivo sprejemljivosti za vgradnjo, pozitiven vpliv na kakovost zraka v prostoru idr. V zadnjem obdobju se za trajnostne materiale na trgu pojavljajo posebne deklarativne oznake, da bi uporabniki vedeli, kakšen material jim je na voljo. Med temi gre tudi za znaka Blue Angel in Indoor Air Comfort, ki ju je prejel izdelek Knauf Insulation ECOSE.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

Letos že 4.

Saubermacherjeva okoljska nagrada foto: Boštjan Čadej

97

okolje

taktni vozni red. Poglobitev železniške proge v središču mesta pa bi Ljubljani omogočila še več površin za oblikovanje programov, ki bi prispevali k dodatnemu razvoju mesta ter izboljšanju kakovosti bivanja prebivalcev.

Brošura Posodobitev železniškega prometa v LUR je na voljo v vseh enotah Mestne knjižnice Ljubljana ter na www.rralur.si.

Pridobili certifikat Družini prijazno podjetje

Pri redefiniranju poslanstva našega podjetja v letu 2010 smo se osredotočili na dejstvo, da se trudimo ustvarjati zdravo okolje za zaposlene. Da bi ovire pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja lažje, učinkoviteje in v zadovoljstvo vseh deležnikov uspešno premagovali, smo pristopili k pridobitvi certifikata Družini prijazno podjetje. Decembra 2011 je podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. kot prvo prekmursko podjetje prejelo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Za pridobitev osnovnega certifikata smo se zavezali k izvrševanju in vpeljavi 13 ukrepov v naše podjetje: fiksni osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda, časovni konto, otroški časovni bonus, dodatni dnevi odsotnosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih razlogov, komuniciranje z zaposlenimi in z zunanjimi javnostmi, raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine, druženje med zaposlenimi, izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družine, sodelovanje svojcev zaposlenih pri opravljanju občasnih del v podjetju, obdaritev novorojenca, novoletno obdarovanje otrok in prostor za sproščanje. Na osnovi pozitivne ocene revizorskega poročila nam je 9. februarja 2015 revizorski svet podelil polni certifikat Družini prijazno podjetje za dobo treh let.

Da je ozaveščenost o varovanju okolja in narave vse bolj pomemben dejavnik našega vsakdana, se zavedamo tudi v podjetju Saubermacher Slovenija, d.o.o., kjer bomo tudi to leto podeljevali tokrat že 4. Saubermacherjevo okoljsko nagrado. V 4-ih letih se je dodobra uveljavila med mladimi, ki tako vsakič znova še z večjim entuziazmom razvijajo nove ideje, zamisli, si postavljajo cilje in preskakujejo nemogoče ovire. Izbor najboljših del, povezanih z okoljem in ustreznim ravnanjem z odpadki, bo tudi letos potekal v sodelovanju s slovenskimi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerza v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Fakulteto za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.

Izbor najboljših del bo epilog dosegel v juniju, s podelitvijo čeka v vrednosti 1.500 EUR najboljšemu diplomskega delu po izboru strokovne komisije.

Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Velik pomen krajinske arhitekture za okolje in ljudi

marec 2015

Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. saubermacher-komunala.si

Krajinska arhitektura, ki se ukvarja z oblikovanjem in urejanjem odprtega prostora, je kljub

svoji strokovni uveljavljenosti v Sloveniji še vedno prezrta in večini manj poznana stroka.

Prav slednje je eden izmed razlogov, da so pri gradbenih investicijah celovite rešitve odprtega prostora redke. Poleg omenjenega so te ureditve vedno del javnega prostora, zato te po mnenju investitorjev predstavljajo zgolj nepotrebne dodatne stroške. Da to ni res, uspešno dokazujemo v podjetju Savaprojekt d.d., kjer s celovitimi pristopi ustvarjamo kvalitetno bivalno okolje. Na podlagi strokovnega znanja krajinskih arhitektov ter ostalih inženirjev ustvarjamo sodobne prostore, s čimer povečujemo doživljajsko in estetsko vrednost prostora, hkrati pa izboljšujemo družbeno-socialne, klimatske in zdravstvene razmere ter zmanjšujemo pojave različnih odklonilnih vedenj. Ker omenjene ureditve predstavljajo dodano vrednost prostora, jih redno vključujemo v svoje projekte in tako dvigujemo raven naših rešitev.

Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

Simbio vsak dan zbere 450 ton odpadkov

Družba za ravnanje z odpadki Simbio je eno najuspešnejših komunalnih podjetij na področju ravnanja z odpadki. Prva v Sloveniji je vzpostavila celovit sistem ravnanja z odpadki, potem ko so v Celju z večino evropskih sredstev izgradili 50 milijonov evrov vreden Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Vzpostavila se je infrastruktura za učinkovito in celovito ravnanje z odpadki. Dobra polovica zbranih odpadkov se na Celjskem ponovno uporabi ali reciklira, petina pa se celo porabi za proizvodnjo električne in toplotne energije. Odloži se samo še 15 % komunalnih odpadkov. V zadnjih petih letih je delež ločeno zbranih odpadkov v primerjavi z mešanimi odpadki zrasel s 24 % v letu 2010 na 56 % v lanskem letu. V tem deležu je odpadne embalaže, stekla in papirja 26 %, bioloških odpadkov 16 % in kosovnih odpadkov 14 %. Za občutek – njihovih 30 tovornjakov pripelje v center za ravnanje z odpadki vsak delovni dan 450 ton odpadkov. Od leta 2014 Simbio upravlja tudi z Mestno tržnico Celje.

Njen živahen utrip so predstavili tudi na 20. sejem Flora, ki je potekal v Celju od 13. do 15.

Nov Si.mobilov okolju prijazen vozni park

SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si/ecommerce/

Si.mobil se zaveda, da službena vozila in službene poti pomembno prispevajo k CO2 odtisu. Zato ob nabavi službenih vozil vedno upošteva okoljski vidik. V preteklosti je družba že prejela priznanja za najbolj eko vozni park, letos pa so naredili še korak več, da bo njihov vozni park okolju še prijaznejši in bolj Re.misli.

Dosedanja vozila so zamenjali z vozili Toyota Auris 1.4 D TD (dizelski motor) in Toyota Auris 1.8 TS Hybrid, ki so energetsko učinkovitejša.

Skladno s poslanstvom Re.misli so to vozila z zelo nizkim CO2 odtisom, nizko porabo goriva, majhnimi stroški vzdrževanja in servisiranja.

Prepričani so, da bodo službene poti skrbnikov ključnih strank odslej ne le okolju prijaznejše, ampak tudi varnejše in bolj zanesljive.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Kakovost vode se začne pri vzorčenju

Pripravila: Tanja Vidic (tanja.vidic@gov.si)

Odlični okoljski in finančni učinki izkoriščanja odpadne toplote Steklarna Hrastnik skrbi za učinkovito rabo vode in energije. To dosega z energetskimi pregledi, z izbiro najsodobnejše tehnologije in z lastno inovativnostjo. Eden od energetskih pregledov v proizvodni enoti namiznega stekla je pokazal, da obstaja potencial izkoriščanja odpadnega dimnega plina iz G peči. Plin je namreč potrebno od 1.300 °C ohladiti na temperaturo pod 180 °C. Le tako ohlajen plin gre lahko skozi čistilni filter. Odpadni dimni plin v steklarni ohlajajo tako, da ga izkoriščajo za ogrevanje sanitarne vode, dogrevanje upravne stavbe in uplinjanje kisika. V roku 20 mesecev, koliko deluje ta inovativni sistem, so prihranili 318.541 Sm3 zemeljskega plina in znižali emisije CO₂ za približno 605 ton. Investicija v vrednosti 100.000 EUR se je že povrnila. Zaradi odličnih okoljskih in finančnih učinkov so se odločili, da bodo letos sistem postavili tudi na lokaciji, kjer proizvajajo specialno stekleno embalažo.

Ocenjujejo, da bodo s tem zmanjšali emisije CO2 za dodatno več kot 70 ton na leto.

Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si Infografika: Odloženi komunalni odpadki, Slovenija

Naredivrt.si - preprosto do zdrave, doma pridelane zelenjave Smo narod vrtnarjev in vse bolj se zavedamo, da je zdrava, vitaminsko polna in okusna zelenjava z domačega vrta nenadomestljiva, obenem pa tudi okolju najbolj prijazna. Vse več je ljudi, ki si želijo vrtnariti, pa vendar menijo, da nimajo dovolj časa ali znanja. Zato smo strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem zasnovali brezplačno aplikacijo naredivrt. si, ki na enostaven način izriše načrt vrta z upoštevanjem pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih posevkov, setvenega koledarja idr. Za izris načrta je potrebno v aplikacijo vnesti velikost vrta, število oseb v gospodinjstvu in zelenjavo, ki jo želimo pridelati. Na podlagi prejetih podatkov aplikacija izriše načrt, ki vrtnarju služi kot osebni vrtnarski pomočnik. Načrt vrta je možno spremljati na računalniku, tablici, telefonu, televiziji ali pa ga enostavno natisniti. Ob vsem tem vrtni pomočnik navede tudi število rastlin, sadilne razdalje in koristne rastline, s katerimi se lahko zapolni medprostore v vrsti.

Znanje spletnega vrtnarja pa se ne konča le

Zeleno omreŽje Steklarna Hrastnik d.d. www.steklarna-hrastnik.si

Poročilo o odpadkih do konca meseca

Voda je med najpomembnejšimi dobrinami na našem planetu, zato je ohranjanje njene kakovosti še toliko pomembnejše. Nepogrešljivo vlogo pri preiskavah vode ima tudi vzorčenje vode. Vzorčenje je namreč prvi korak pri

97

dejavnosti (obrazec ODP-Z) ter o predelavi oziroma odstranjevanju odpadkov (obrazec ODPP). Povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci predelave ali odstranjevanja odpadkov morajo Agenciji RS za okolje poročilo za leto 2014 oddati najpozneje do 31. marca tekočega leta. Podatki, zbrani v okviru letnih poročil, se uporabljajo tudi za statistični namen, kar pomeni, da se s tem izpolnjujejo tudi nacionalne in mednarodne zakonodajne zahteve s področja statistike odpadkov. Vse informacije (obrazci in navodila) v zvezi s poročanjem o odpadkih za leto 2014 so na voljo na novi spletni strani Statističnega urada RS (www.stat. si/StatWeb/Vprasanja/Odpadki) in na spletni strani Agencije RS za okolje (www.arso.gov.si/ varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/).

okolje

Simbio, d.o.o. www.simbio.si

kemijskih, fizikalnih in bioloških preiskavah vode. Z njim pridobimo reprezentativni vzorec za nadaljnje analize, zato moramo predvideti tudi vse nepravilnosti, ki se lahko pripetijo pri nepravilnem zbiranju, prevozu ali hranjenju vzorcev. Pri tem je v pomoč nov standard SIST ISO 5667-14:2015, ki podaja navodila za zagotavljanje in kontrolo kakovosti vzorčenja vode v okolju ter ravnanje z vzorci. Pomaga nam, da lahko v procesu vzorčenja vode ocenimo, kako učinkovita je naša metodologija vzorčenja, s prepoznavanjem in omejevanjem nepravilnosti pa lahko napake izločimo. Standard nam pomaga tudi pri vzorčenju vode v izrednih razmerah, npr. pri izredni onesnaženosti vode ali pri raziskavah podtalnice.

Obveznost poročanja o količinah nastalih odpadkov in načinu ravnanja (zbiranje, predelava, odstranjevanje) z njimi določa Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011).

Posamezni zavezanci morajo poročati za preteklo leto o nastajanju odpadkov v proizvodni in storitveni dejavnosti (obrazec ODP), o zbiranju odpadkov iz proizvodnih in storitvenih

marec 2015

marca 2015. Obiskovalci so tako lahko svoje košare napolnili z zdravimi domačimi pridelki slovenskih kmetij.

23

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 97

okolje

z načrtom vrta, sestavi namreč tudi opomnike za opravila, setveni koledar idr. Naredivrt.si deluje tudi kot koledar opravil na vrtu.

Unichem d.o.o. www.unichem.si

Unirec povečal tržni delež na skoraj 25 % Unirec je družba za gospodarjenje z odpadno embalažo, ki se zavzema za dosledno ločevanje in prevzemanje odpadne embalaže po Sloveniji.

Tako so v preteklem letu predelali več kot 55.000 ton odpadne embalaže, kar so dosegli s tesnim sodelovanjem z zavezanci, končnimi uporabniki, podizvajalci in komunalnimi podjetji. V letu 2015 bodo količino predelane odpadne embalaže še povečali, saj se je njihov tržni delež povečal z 20,12 % (v letu 2014) na 24,92 %. Z doslednim, učinkovitim ter celovitim pristopom pridobiva zaupanje vse večjega števila zavezancev. V njihov sistem ravnanja

z odpadno embalažo se je v Sloveniji vključilo več kot 800 podjetij. Med njimi so največja podjetja, v njihovo shemo pa se vključujejo tudi podjetja, ki po trenutni zakonodaji niso zavezanci za vključitev v skupne sisteme, a jim sodelovanje z družbo Unirec olajša ravnanje z odpadki in omogoča doseganje okoljskih ciljev ter uresničevanje okoljske odgovornosti. V letu 2015 načrtujejo več aktivnosti, s katerimi bodo nadalje spodbujali dosledno ločevanje odpadne embalaže v našem vsakdanjem življenju.

Unirec d.o.o. www.unirec.si Fotografija: se doda ena embalažna fotografija

Trajnostna objektna higiena v oddaji Ekoutrinki EKO INICIATIVA je skupnost podjetij in ustanov, ki v praksi izvajajo trajnostno objektno higieno. To pomeni, da uporabljajo čistila, higienski papir in/ali vreče za odpadke, ki jih EKO INICIATIVA po strokovnih kriterijih prepozna kot trajnostne. Štirje člani EKO INICIATIVE smo na povabilo producenta v januarju 2015 posneli 6 minutno oddajo Ekoutrinki na temo trajnostni higienski papir. Oddaja se predvaja na RTV SLO1, vodi jo novinarka Barbara Zrimšek. Zgodba prikazuje člane

EKO INICIATIVE v različnih vlogah: člana – proizvajalca trajnostnega higienskega papirja, člana - distributersko podjetje, ki končnim uporabnikom pomaga pri vzpostavljanju sistema trajnostne objektne higiene ter dveh končnih uporabnikov, ki v svojih prostorih že izvajata sistem trajnostne objektne higiene. Snemali smo v Ljubljani pri uporabnikih in v Italiji pri proizvajalcu. Predstavljena je filozofija EKO INICIATIVE in pot snovi (KEMS) od reciklaže do ponovne uporabe higienskega papirja iz reciklirane KEMS. Gledalcem je predstavljeno ozadje certifikata trajnostna objektna higiena in njegov pozitiven pomen za člane EKO INICIATIVE. Vabljeni k ogledu oddaje na RTV SLO 1.

Valtex & Co. d.o.o. www.eko-iniciativa.si

Evropski projekti

marec 2015

Izobraževanje in certificiranje vodij za trajnostni razvoj V okviru 2-letnega EU projekta bomo v Mariboru med 22.-26. 6. 2015 izvedli izobraževanje »Vodja za trajnostni razvoj (Leadership in Sustainability)«. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko trajnostnega razvoja organizacij. Izobraževanje je v tem terminu brezplačno, potekalo bo v angleškem jeziku. Predavatelji so strokovnjaki iz Francije, Slovenije, Romunije, Avstrije. Izobraževanje bo obsegalo naslednje vsebine: vidiki trajnostnega razvoja (okoljski, ekonomski, družbeni); standardi (npr. ISO 14000, ISO 26000, ISO 45001, EMAS); tehnični koncepti: metodologija RECP, učinkovito upravljanje z vodo, energijo, surovinami in odpadki; družbena odgovornost podjetij in odnosi z vsemi vpletenimi; trajnostno načrtovanje izdelkov in storitev: življenjski cikel (od načrtovanja do ponovne uporabe/recikliranja),

eko-načrtovanje, analiza virov (npr. energija, voda, CO 2); trajnostne inovacije, trajnostno in strateško voditeljstvo, komunikacija. Zaradi omejitve mest (20) vas vabimo k preliminarni prijavi: www.leadsus.eu. V primeru večjega števila prijav bomo izvedli še spletno obliko izobraževanja. Za več informacij lahko pišete na naslov: tomislav.rozman@bicero.com.

Bicero d.o.o. www-si.bicero.com

Trajnostni razvoj gospodarstva Energetska agencija za Podravje sodeluje v projektu »BIOREGIO – Zelena čezmejna regija«. Usmerjeni so v povečevanje konkurenčnosti in trajnostni gospodarski razvoj na podlagi boljšega razumevanja in poznavanja prednosti in priložnosti, ki jih nudita učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije.

S partnerji iz Slovenije in Hrvaške želimo izboljšati poslovno sodelovanje in trgovanje med podjetji ter izboljšati sodelovanja med podjetji in institucijami, ki delujejo na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabo energije (URE). V projektu sodeluje 5 partnerjev iz Slovenije in Hrvaške.

Projekt vzpostavlja čezmejno mrežo podpornih institucij in storitev za spodbujanje čezmejnega sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) ter institucijami na področju OVE in URE z virtualno pisarno, ki bo podpirala delovanje mreže. V okviru spletne platforme in preko izobraževanj in delavnic bomo razvijali tudi demonstracijske

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

97

okolje

Tadej Ružič prevzel murskosoboško komunalo

Po odstopu dosedanjega direktorja dr. Draga Šiftarja je direktorsko mesto Javnega podjetja Komunala Murska Sobota prevzel Tadej Ružič. Med drugim je bil Tadej Ružič tudi predsednik uprave družbe SGP Pomgrad Murska Sobota.

Gregor Ficko odslej v Komunali Radlje foto: arhiv podjetja

Med najboljše projekte LIFE izbran projekt družbe ZEOS

Projekt PORETEKS ponuja praktične rešitve pri varovanju okolja s ponovno uporabo rabljenega tekstila in recikliranjem. Gre za sodelovanje ZRS Bistre Ptuj kot vodilnega partnerja in partnerjev ORZ, JARA, JS Ptuj, Čakom, Čakra in Evolution. Projekt se izvaja v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V okviru projekta je bila vzpostavljena spletna in mobilna aplikacija za pravilno ravnanje z odpadki. Na območju občin Ptuj, Ormož, Rogaška Slatina, Čakovec in Varaždin je vzpostavljen sistem zbiranja tekstilnih odpadkov z zabojniki. Zdaj potekajo usposabljanja različnih ciljnih skupin v okviru modnih delavnic za inovativno obnovo odpadnega tekstila na treh lokacijah (Ptuj, Čakovec in Varaždin), kjer bodo spomladi predstavili nastale izdelke v okviru modnih revij. Z reciklažo odpadnega tekstila se je izdelala izolacija, ki je trenutno v fazi testiranja izolacijskih lastnosti.

Zeleno omreŽje

Projekt ozaveščanja o pravilnem ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji, sofinanciran s strani EU komisije ter Ministrstva za okolje in prostor, so države članice skupaj z Evropsko komisijo med 102 zaključenimi in ocenjenimi projekti v letu 2014 izbrale v skupino 22 najboljših. S tem je projekt družbe ZEOS nominiran za nagrado »Najboljši med najboljšimi«, ki ga bodo države članice izbrale v mesecu aprilu. Cilj projekta »Slovenska ozaveščevalna kampanja OEEO-Slovenia WEEE Campaign«, ki ga je družba ZEOS izvajala med leti 2011 in 2013, je bil vplivati in spreminjati vedenjske navade na področju ravnanja z e-odpadki. Za uspešno izpeljan projekt

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

Poznavalcem cestne problematike v Sloveniji so dobro znana prizadevanja Gregorja Ficka, da bi uspešno opravljal funkcijo direktorja Direkcije RS za ceste (DRSC). Hkrati pa niso spregledali, da je večkrat javno opozoril na tiste, ki so zavirali normalno in uspešno delo DRSC, pri čemer je pogosto omenjal različne lobije. Očitno se je Gregor Ficko raje odločil, da se spopade s konkretnimi izzivi v občini.

Skupščina Javnega komunalnega podjetja v Radljah ob Dravi ga je imenovala za direktorja, saj je imel med vsemi kandidati najboljše reference.

marec 2015

PORETEKS – projekt za ponovno uporabo tekstila

Evropska komisija je v marcu 2015 objavila razpis za zbiranje predlogov za gradnjo vseevropske energetske infrastrukture v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF).

Gre za Instrument za projekte, ki bodo pomagali odpraviti energetsko izoliranost posameznih držav članic in ozka grla ter prispevali k vzpostaviti evropskega energetskega trga.

Za projekte je na voljo 100 milijonov evrov sredstev, k dodatnemu vlaganju pa želijo pritegniti tudi zasebni in javni kapital. Gre za prvega od dveh letošnjih razpisov. Skupno bo v letu 2015 na voljo za 650 milijonov evrov subvencij. Rok za oddajo prijav je 29. april 2015.

Tadej Ružič

ZEOS, d.o.o. www.zeos.si

Objavljen razpis za gradnjo vseevropske energetske infrastrukture

Gregor Ficko

se poleg sofinancerjema Evropske komisije in Ministrstvu za okolje in prostor zahvaljujemo vsem ostalim sodelujočim pri projektu, občinam, izvajalcem javne službe, osnovnim in srednjim šolam, proizvajalcem in pridobiteljem, ki prav tako s svojim financiranjem podpirajo okolju in ljudem prijazno ravnanje z e-odpadki.

Podelitev plakete »Najboljši okoljski/ozaveščevalni LIFE projekt« bo potekala 4. junija v Bruslju ob prireditvi Zeleni teden.

foto: arhiv podjetja

produkte - prikaze dobrih praks uporabe tehnologij za učinkovito izrabo/rabo OVE/ URE in praktične prikaze delujočih sistemov (prek spletnih povezav), ki bodo prispevali k obveščanju ciljnih skupin (MSP, institucij in posameznikov ter spodbujanju podjetniške aktivnosti).

25

Kratko, zanimivo

26 97

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in revije EOL. V tej številki je MOP odgovoril na vprašanja o črpanju evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014 – 2020 in kolikšna bo dejanska realizacija iz obdobja 2007 – 2013, o predelavi, nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in kakšen je obseg kompostiranja, ki naj bi ga spodbudila Uredba o biološko razgradljivih odpadkih, ter kaj bo financirano v letu 2015 iz proračunskega sklada za vode.

Dokumenti za novo finančno perspektivo se usklajujejo V medresorskem usklajevanju je predlog Uredbe za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014 – 2020. Stara finančna perspektiva se konča letos. Koliko okoljskih projektov in kateri se morajo dokončati do konca leta 2015? Kolikšna bo dejanska realizacija razpoložljivih EU sredstev za okoljske projekte v obdobju črpanja 2007 – 2013?

Kateri projekti z liste bodo lahko kandidirali že na prvi letošnji razpis za sofinanciranje projektov v novi finančni perspektivi?

V finančni perspektivi 2007-2013 se v okviru prednostnih usmeritev ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadne vode, oskrba s pitno vodo in zmanjšanje škodljivega delovanja voda izvaja 49 projektov, ki imajo izdane odločbe o dodelitvi evropskih sredstev. Za omenjene prednostne usmeritve je v okviru Operativnega programa za razvoj okoljske in prometne infrastrukture namenjenih 548 mio EUR evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada. Veljavnost izdanih odločb se izteče najkasneje 31. 12. 2015, ko bi morali biti projekti zaključeni. Do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada so upravičeni le izdatki do 31. 12. 2015.

Po tem datumu vse morebitne izdatke krijejo investitorji sami.

marec 2015

Dokumenti, ki urejajo finančno perspektivo

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

2014-2020, so še v procesu sprejemanja.

Načeloma bodo do sofinanciranja iz kohezijskega sklada upravičena vsa zgoraj omenjena področja, razen področje odpadkov. Vsi tovrstni projekti bodo morali izpolnjevati pogoje in merila za finančno perspektivo 2014-2020, ki pa še niso določeni.

Količine zbranih bioloških odpadkov se povečujejo Nova Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in njegovi uporabi želi med drugim spodbuditi večje recikliranje lesne biomase in zmanjšati kurjenje, prav tako pa želi spodbuditi kompostiranje, saj ne dovoljuje več predelave odpadkov v trdna goriva iz nekaterih industrijskih panog. Kakšno stopnjo reciklaže lesne biomase dosega Slovenija v primerjavi z EU in kakšen je obseg kompostiranja, ki ga bi naj spodbudila tudi Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov?

V letu 2013 so se v Sloveniji reciklirale naslednje količine biomasnih odpadkov: • odpadna rastlinska tkiva: 85 t; • odpadki iz gozdarstva 7: 35 t; • lesni odpadki iz proizvodnje pohištva: 106.939 t; • lesni odpadki iz proizvodnje in obdelave

27 • lesni odpadki iz čistilnih narav: 4.601 t; • lesni komunalni odpadki: 107.325 t.

Podrobnejši podatki v zvezi z ravnanjem z odpadki so objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje - okoljski kazalci: http://kazalci. arso.gov.si/?data=group&group_id=18, npr. reciklaža odpadne embalaže: http://kazalci. arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=581.

Obseg kompostiranja ne vzpodbuja zgolj Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov, temveč tudi krovna Uredba o odpadkih, ki med prednostna ravnanja z odpadki uvršča recikliranje odpadkov, kamor šteje tudi kompostiranje. Prav tako za del biološko razgradljivih odpadkov veljajo pravila ločenega zbiranja bioloških kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in gostinstva, ki jih predpisuje Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

Iz statističnih podatkov za biološko razgradljive odpadke v gospodinjstvih izhaja, da se je količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov v Sloveniji od leta 2010 do leta 2013 zvišala v povprečju iz 29 kg/prebivalca na 51 kg/prebivalca, kar posledično pomeni tudi večji zbrani snovni tok odpadkov primernih za kompostiranje ali drugo primerno obdelavo.

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata določa pravila ravnanja predelave biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata. V prilogi 1 te uredbe so natančno

navedeni biološko razgradljivi odpadki ter za katere vrste predelave so primerni - ali kompostiranje ali anaerobna obdelava v bioplinarnah.

97

• lesna odpadna embalaža: 16.415 t;

K ciljem pravilnega ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki vodijo tudi zahteve za zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih sestavin komunalnih odpadkov, ki so opredeljene v Uredbi o odlagališčih odpadkov, iz katere izhaja obveza, da se mora količina biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje do 2020 zmanjšati na 35 % skupne količine glede na izhodiščno leto 1995.

okolje

celuloze, papirja in kartona: 19.838 t;

Na MOP (ARSO) še ne razpolagamo s celovitimi podatki o učinku sprejete uredbe, saj je bila na novo sprejeta v decembru 2013, poročevalsko obdobje o ravnanju z odpadki pa se v skladu z uredbo o odpadkih za leto 2014 zaključi do 31.

3. 2015. Glede na navedeno smo lahko podali podatek za komunalni del biološko razgradljivih odpadkov za obdobje 2010 do 2013.

Program sklada za vode še ni sprejet Kateri projekti in naloge bodo financirani v letu 2015 iz proračunskega sklada za vode?

Program sklada za vode, ki bi bil usklajen z nedavno sprejetim rebalansom proračuna, trenutno še ni sprejet.

Projekti, ki morajo biti končani do konca leta 2015 Skupna vrednost projekta (v EUR)

Projekt

Upravičenci

Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške - KOCEROD

Občine Slovenj Gradec, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Vuzenica

24.980.383,00

Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije - Izgradnja centra za rav- Občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske nanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica Konjice, Vitanje, Zreče

14.366.935,00

Nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani

MO Ljubljana, občine Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Medvode, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Vodice, Cerklje, Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Ribnica, Kočevje, Loški potok in Sodražica.

143.921.874,00

Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ - II. faza

Občine Hrastnik, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Radeče

14.849.535,60

Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - 2. faza

Občine Puconci, Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej

23.196.120,00

Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjska - 2. faza

Mestna občina Novo mesto, občine Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Škocjan, Mirna peč, Šmarješke Toplice, Straža, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Črnomelj, Metlika in Semič

32.548.321,00

Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje

Občine Žalec, Šentjur, Laško, Celje, Rečica ob Savinji

30.097.467,00

Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - Dolinska kanalizacija

Občine Beltinci, Dobrovnik, Lendava, Moravske Toplice, Razkrižje, Velika Polana

27.277.460,00

Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica

Občina Slovenska Bistrica

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke - Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava v Novem mestu

Mestna občina Novo mesto

18.065.469,00

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore

Občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri

29.607.536,00

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Drave - Zgornja Drava

Občine Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Selnica ob Dravi

37.094.153,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 2. faza

Občine Kočevje, Ribnica, Šentjernej

11.406.994,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Srednje Save - 2. faza

Občine Zagorje, Litija, Šmartno pri Litiji in Radeče

27.373.015,00

Celovito urejanje porečja Dravinje - Odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Slovenske Konjice in Zreče

Občini Zreče in Slovenske Konjice

16.969.041,00 Nadaljevanje na naslednji strani

marec 2015

8.140.501,56

28 97

okolje

Upravičenci

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora - širše prispevno območje CČN Maribor

Maribor, Duplek, Hoče - Slivnica, Miklavž na Dravskem polju

24.149.712,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop

Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica, Vrhnika

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini

Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj

3.033.593,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Idrijce - Izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave v občini Idrija

Občina Idrija

10.135.861,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - I. sklop

Občine Radovljica, Jesenice, Žirovnica, Bohinj

21.126.504,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave - sklop 1

Občina Vipava

6.382.986,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - III. sklop

Občini Grosuplje in Ivančna Gorica

25.578.911,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN Nova Gorica)

MO Nova Gorica, občini Miren - Kostanjevica in Šempeter - Vrtojba

48.486.647,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 2. sklop (Občina Cerknica)

Občina Cerknica

10.836.171,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Občina Ravne na Koroškem)

Občina Ravne na Koroškem

10.768.993,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave (3. sklop) - Občina Središče ob Dravi

Občina Središče ob Dravi

10.225.650,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure (2. sklop) - Občina Gornja Radgona

Občina Gornja Radgona

11.860.566,00

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - 2. sklop

Mestna občina Kranj, Občina Šenčur, Občina Naklo

45.933.072,00

Občina Brezovica

19.267.032,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja

Mestna občina Ptuj, Občina Gorišnica in Občina Markovci

13.096.412,00

Varovanje vodnega vira Mrzlek in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline

Mestna občina Nova Gorica, občine Ajdovščina, Brda, Renče-Vogrsko

37.354.742,00

Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine

Občina Metlika, Črnomelj, Semič

34.312.705,49

Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - Občina Slovenska Bistrica

Občina Slovenska Bistrica

Oskrba s pitno vod na območju Haloz

Videm, Majšperk

Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice

Občine Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Duplek, Pesnica, Kungota, Šentilj, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak, Gornja Radgona, Mestna občina Maribor

19.849.670,00

Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini

Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki

41.487.453,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - Ormoško območje

Občine Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž

12.183.869,00

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali

Mestna občina Koper, občini Izola in Piran

12.549.598,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle

Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah

20.298.470,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 4. sklop - Krajinski park Ljubljansko Barje; izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v KS Podpeč - Preserje

marec 2015

Skupna vrednost projekta (v EUR)

Projekt

56.005.068,00

8.170.220,00 3.108.511,15

Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem A

Občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana

43.461.539,00

Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C

Občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej

49.375.566,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 3. sklop (Makole, Poljčane)

Občini Makole in Poljčane

Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem B

Občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, MO Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina

49.549.480,00

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja

Občine Brežice, Kostanjevica na Krki in Krško

15.247.368,00

7.074.378,00

Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 3. sklop

Mestna občina Kranj, Občina Preddvor in Občina Naklo

Oskrba s pitno vodo v porečju Sore

Občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane

16.400.945,00

11.123.337,00

Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (BOBER)

MOP-ARSO

32.962.821,00

Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - I. faza

MOP

38.371.234,00

Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi

MOP

45.534.086,00

Projekti, ki morajo biti končani do konca leta 2015

3. Zeleni forum Zelene Slovenije

foto: Boštjan Čadej

29 97

Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

okolje

3. Zeleni forum Zelene Slovenije

S 3. Zelenim forumom, ki bo

12. maja v ljubljanskem BTC

CItiy-ju, želimo prispevati k razmišljanju, kako pristopiti k

zeleni proračunski in davčni reformi, ki mora biti del

trajnostnega razvoja države oziroma nove razvojne

paradigme. K vsebinski vabimo vse glavne akterje

v državi – gospodarstvo, stroko, civilno iniciativo,

občine, politiko, državno raven.

Menimo, da je pravi trenutek

za takšno razpravo. Še posebej, ker naj bi zeleno reformo bolj

čutili onesnaževalci, zmanjšale

pa naj bi se obremenitve dela

in kapitala. Zeleni forum je tudi

spodbuda tistim gospodarskim družbam, ki vidijo svojo

razvojno perspektivo v zelenih

priložnostih na trgu.

P

rogramski svet za 3. Zeleni forum sestavljajo: mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, mag.

Margareta Guček Zakošek, Državni zbor RS, dr. Marko Homšak, Talum d.d., Marko Jagodič, Papirnica Vevče, Andreja Katič, Državni zbor RS, Sabina Koleša, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag.

Boštjan Korošec, Talum d.d., dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Vlasta Krmelj, Energap, Aleksander Mervar, Eles d.d., Dušan Mes, Slovenske železnice, mag. Mateja Mešl, Inštitut za celulozo in papir, Vida Ogorelec, Umanotera, dr. Dušan Plut, Oddelek za geografijo na FF, mag. Irena Popovič, Ministrstvo za finance, dr. Mariana Rebernik, Atotech Slovenija d.d., Brigita Šarc, Dinos d.d., Jože Volfand, Fit media d.o.o., mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance, Mojca Žitnik, SURS.

J

ože Volfand: Z razmišljanjem želimo spodbuditi definiranje nove razvojne paradigme Slovenije, ki ne bi prispevala le k hitrejšemu

odmiku od krize, njene psihoze, ampak tudi k zeleni rasti in novim delovnim mestom. Želimo, da bi Zeleni forum integriral ključne nosilce in partnerje, ki morajo razmišljati o zeleni razvojni reformi oziroma ki bodo tako ali drugače čutili posledice tovrstne reforme.

Zavestno smo dali v ospredje gospodarstvo oziroma zeleno strukturo gospodarstva.

M

ag. Vanesa Čanji: Najprej odpiramo razpravo, kaj sploh je zelena davčna reforma in kaj z njo hočemo? V strokovnih razpravah in pobudah se pod tem terminom skriva več idej. Poglejmo najprej statistične podatke. V EU se okoljski davki delijo na tri segmente: davki na energijo, davki na promet in davki na onesnaževanje oziroma na rabo naravnih virov. V povprečju EU kar 75 % vseh okoljskih davkov obremenjuje energijo, promet 21 %, le 4 % pa onesnaževanje oziroma rabo naravnih virov.

Razlike med državami članicami so precejšnje.

V Sloveniji 81 % okoljskih davkov obremenjuje energijo, 11 % promet in 8 % onesnaževanje oziroma rabo naravnih virov. O tem, kako pomembni so okoljski davki v pogači vseh pobranih davkov v EU, govori podatek, da je v povprečju EU-28 delež okoljskih davkov med vsemi davki in socialnimi prispevki 6, 31 %, okoljski davki pa predstavljajo 2,42 % celotnega BDP. V Sloveniji so ti deleži višji od evropskega povprečja. Delež okoljskih davkov med vsemi

marec 2015

pripravi in izvedbi srečanja

30

Jože Volfand

O

okviru zelene davčne in proračunske reforme se odpira vprašanje subvencij.

Po podatkih Ministrstva za finance je šlo iz slovenskega proračuna v letu 2014 za subvencije 423 mio evrov, od tega več kot 50 % za kmetijstvo.

Vračila in oprostitve dajatev v letu 2013 so bile:

mag. Vanesa Čanji

• oprostitev okoljske dajatve na emisije CO2: 111,9 mio evrov, • vračila dela trošarine za kmetijsko-gozdarski namen: 18,6 mio evrov, • vračila dela trošarine za industrijsko-komercialni namen (sektor gradbeništva, strojegradnje ipd.): 9,2 mio evrov, • vračila trošarin iz sheme komercialni dizel (sektor avtoprevozništva): 37,2 mio evrov,

dr. Marko Homšak

dr. Dušan Plut

Brigita Šarc

• oprostitev trošarine za 100 % biogorivo: 1,8 mio evrov. Zadnji dve oprostitvi se lahko smatrata kot okolju prijazni.

dr. Mariana Rebernik

foto: Rok Tržan foto: arhiv podjetja

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

foto: Rok Tržan

97

okolje marec 2015

davki in socialnimi prispevki je 10, 15 %, okoljski davki pa predstavljajo 3,75 % celotnega BDP.

Navesti velja instrumente za »zelene investicije«, ki so po podatkih finančnega ministrstva: • Borzen (področje OVE): 150 mio € • Ekosklad (področje (URE): 40 mio € • Vodni sklad: 47 mio € • Sklad za podnebne spremembe: 16 mio € Kot instrument zelene davčne reforme se izpostavljajo »zelena javna naročila«. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo v obdobju enega leta 1.066 javnih naročil, v katerih je bil vključen najmanj en okoljski vidik, v skupni vrednosti 430 mio €.

M

arko Jagodič: Prihajam iz industrije in se zavedam, da je vsaka emisija, ki prihaja iz tovarne, okolju neprijazna. V papirniški branži je okoljska tema nenehno prisotna, seveda tudi zaradi okolja, pa tudi zaradi povsem ekonomskih razlogov. Veste, da smo imeli konec lanskega leta papirničarji precej glasne argumente glede zvišanja okoljskih davkov. V resnici ni šlo za protest proti davkom, ampak proti nenormalnim, nepričakovanim in na hitro vzpostavljenim davkom, ki jih podjetja ne morejo kar tako vkalkulirati v svojo bilanco. Iz podatkov je razvidno, da Slovenija v primerjavi z drugimi državami malce pretirava. Kot gospodarstvenik, ki mu ni vseeno, v kakšnem okolju živi, se zavzemam za to, da z industrijo ne porušimo naravnega ravnovesja. Gospodarstvo potrebuje nad sabo palico, ki zahteva, da smo vsako leto boljši. Ta okoljska zgodba se mora nenehno nadaljevati. Okolje mora biti nenehno na tapeti, saj ga moramo obremenjevati vse manj.

Ne moremo pa si postavljati previsokih takojšnjih ciljev, ki za gospodarstvo niso izvedljivi.

Avstrijci poberejo manj okoljskih davkov, pa nimajo zato nič bolj obremenjenega okolja kot Slovenija.

N

ačeloma sem proti subvencijam, ker menim, da je to oblika potuhe. Pozitiven primer se mi zdi dajanje možnosti podjetjem, da so vedno boljša v smislu: Plačaj ali pa investiraj, da boš boljši. To je seveda vezano na okolje.

Temu lahko rečemo pozitivni davek, ki je za gospodarstvo zelo stimulativen za nadaljnje naložbe v čim manjše obremenjevanje okolja.

To je za gospodarstvo super, saj stimulira diskusije, ali bo podjetje plačalo državi ali pa s tem denarjem izboljša svoj okoljski odtis. Ko danes govorimo o OVE in URE in še o podobnih temah, nimam občutka, da gredo te investicije v dobrobit okolja.

M

ag. Margareta Guček Zakošek: Danes je ključna povezava med ekonomijo in okoljem. Potrebno je razmisliti, kako obremeniti gospodarstvo ravno do te mere, da lahko deluje konkurenčno, po drugi strani je treba spodbujati okoljske investicije s t.i. pozitivnimi davki.

Zavzela bi se, da se med ključne teme vključi kmetijstvo, saj se gospodarsko ministrstvo zelo trudi za oživitev gozdno-lesne verige. Vemo, da se v prvem delu te verige živi precej dobro, v drugem delu verige pa smo žal propadli. S pametno strategijo lesarstva bi lahko odprli še kako potrebna nova delovna mesta in to v panogi, ki je lahko okolju prijazna. Predlagam, da se razgledamo tudi po tujih dobrih praksah.

Zelo dobrodošle so izkušnje tistih, ki so na tem področju pred nami. Od njih se lahko marsikaj naučimo in izognemo nepotrebnim napakam.

M

ag. Tanja Bolte: Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravljamo Akcijski načrt prehoda na zeleno gospodarstvo. Skupaj z gospodarskim ministrstvom skušamo stimulirati gospodarstvo, ki se trudi investirati v zmanjševanje svojega okoljskega odtisa. Stimulacija je ta, da plača tisti, ki onesnažuje.

T

atjana Orhini Valjavec: A Akcijskem načrtu prehoda na zeleno gospodarstvo, ki ga pripravljamo na okoljskem ministrstvu, so prvi sklop podporne aktivnosti za prehod v zeleno gospodarstvo. Gre za subvencije za majhna in srednja podjetja. Tu bo šlo za kohezijska sredstva iz finančne perspektive 2014 – 2020, skupaj z ministrstvom za gospodarstvo načrtujemo konkretne ukrepe. Drugi sklop je promocijski. Pripravljamo podporni program za izobraževanje in ozaveščanje, s katerim želimo spodbujati spremembe v smeri trajnostne oziroma zelene potrošnje. Naslednji sklop je reforma zelenega javnega naročanja, kjer sodelujemo z Ministrstvom za javno upravo, ki sedaj pokriva zelena javna naročanja. Naslednji sklop je trajnostno upravljanje z viri, kjer se lotevamo zelo pomembnega prehoda na zeleno gospodarstvo.

P

redlagam, da v forum vključite ministrstvo za infrastrukturo, ki pokriva vsebine OVE in URE, saj bi bila dobrodošla razprava, ali bodo načrtovane aktivnosti s tega področja res tudi okolju prijazne.

Z

eleno javno naročanje je dober instrument.

Smo se pa že deloma ujeli v past. Moramo namreč povpraševanje zelenega javnega naročanja uskladiti s spodbujanjem ponudnikov zelenih izdelkov oziroma storitev. V tujini to

Jure Fišer

okolje

97

31 riporočam vlogo UMAR z vidika analiz in makroekonomskih scenarijev. Za vse države, ki so šle v zeleno proračunsko reformo, so modele in analize delale makroekonomske inštitucije. Tu pogrešam bolj proaktivno vlogo UMAR-ja. Sicer je zelo veliko manipulacije in političnega izsiljevanja s strani posamičnih akterjev, ki bi lahko bili eksistenčno ali interesno ogroženi. Država pa ni v stanju, da bi ta izsiljevanja preverjala na nek racionalen način.

dr. Vlasta Krmelj

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

P

mag. Irena Popovič

ar se sektorjev tiče – v naslovu je navedeno gospodarstvo. Pogosto gospodarstvo enačimo z industrijo in celo tisto industrijo, ki je bolj iz preteklega časa kot sodobna.

Mislim, da moramo narediti miselni preskok.

Gospodarstvo je marsikaj več kot industrija.

V tem smislu pogrešam IT in znanje v funkciji prehoda. Definicija trajnostnega razvoja, ki jo je dal finski kolega »namesto omejenih naravnih virov izkoriščamo neomejen potencial našega razuma«, se mi zdi za Slovenijo čisto ta prava. Nadalje predlagam gradbeništvo.

Zavedati se moramo, da bomo lahko od leta 2020 gradili samo skoraj ničenergijske hiše, kar je za gradbeništvo, posebej v stanju, v katerem je sedaj, velik izziv. Pogrešam turizem, raje kot o reciklažni panogi pa bi govorila o krožnem gospodarstvu.

mag. Margareta Guček Zakošek

K

mag. Mateja Mešl

ozdravljam tezo, da prehoda na zeleno oziroma trajnostno gospodarstvo ne moremo graditi samo na teh instrumentih. Zato akcijski načrt, ki ga pripravljajo tri ministrstva, to pahljačo razpira precej širše. Zelo pogrešamo krovno razvojno usmeritev in pričakujemo,da jo bo ta država letos končno le dobila. Vlada je za letos najavila strategijo razvoja, ki bi služila kot podlaga za harmonično oziroma sinergično delovanje različnih inštrumentov politike, kjer so ekonomski inštrumenti eni od bolj učinkovitih.

marec 2015

ida Ogorelec: Prepoznavam, da je lahko to omizje zametek deležnikov in da bi lahko iz tega izšla, kar imajo tudi v drugih državah, komisija za zeleno proračunsko in davčno reformo. Te komisije so sestavljene meddeležniško in kontinuirano spremljajo in zagotavljajo višjo stopnjo soglasja, kar je ključnega pomena za postopnost. To je proces, ki mora biti nadstrankarski, da je njegova trajnost in kontinuiranost zagotovljena. Predlagam, da zeleno proračunsko reformo razumemo na

P

mag. Tanja Bolte

V

lede predstavljenih podatkov bi želela dati pojasnilo. Pogosto se lestvico, kako visoko Slovenija kotira po deležu okoljskih davkov glede na BDP, interpretira napačno, češ da so okoljski davki v Sloveniji izrazito višji kot v drugih evropskih državah. Ta delež je v Sloveniji zelo visok, ker je zelo obremenjen s tranzitnimi dajatvami na gorivo. Če bi pa gledali po posameznih segmentih stopnje obdavčitve, smo na nekaterih področjih res višji, na večini pa smo v povprečju ali pa nižje.

foto: Boštjan Čadej

ag. Irena Popovič: Na Ministrstvu za finance smo spoznali, da so okoljski davki izrazito horizontalni in dolgoročni ukrep. Naše ministrstvo je zadolženo za izvedbo projekta zelene proračunske reforme, potrebna pa bo izrazita vključenost več vladnih resorjev, pa tudi gospodarstva in civilne družbe. Zato je to odlična priložnost, da smo začeli sodelovati že tako zgodaj, čeprav ta projekt na našem ministrstvu za letos ni med prioritetnimi. Bomo pa vse razprave skrbno spremljali in nam bo dobrodošlo pri izpeljavi tega projekta. V Parizu bo julija bienalna mednarodna konferenca svetovne banke, OECD in IMF z naslovom International tax dialog, letošnja tema so okoljski davki.

Vse primere dobre prakse, ki bodo predstavili, bomo skušali s pridom uporabiti. V okviru tega projekta bomo pogledali vse obstoječe rešitve v veljavni ureditvi: subvencije, davčne ukrepe, ki vplivajo na okolje, idr. Veliko tega je že bilo narejeno zaradi poročila Umanotere in sklepa treh odborov Državnega zbora. Prav veliko pripravljenosti posameznih resorjev, da bi odpravili kakšne subvencije, ni bilo. Usklajevanja bomo ponovili in identificirali, katere so okolju škodljive subvencije in kateri davčni ukrepi.

Vemo, da z veliko ukrepi spodbujamo konkurenčnost gospodarstva in kmetijstva. Naj ponazorim na primeru enega ukrepa, ki se mu reče komercialni dizel. Če bi ga odpravili, bi se lahko na prvi pogled zdelo, da bomo pridobili 37 milijonov evrov, pa ni tako. Po drugi strani s tega naslova pridobimo prihodke od voznikov, ki kupijo gorivo v Sloveniji. Če ta ukrep odpravimo, s tem ne bomo zmanjšali izpustov v Sloveniji, saj bo tranzitni promet ostal, v proračun pa s tega naslova ne bomo dobili nobenih prihodkov. Stvari niso enoznačne, ampak so zelo kompleksne, zato jih je treba pogledati z več vidikov, da si morda ne naredimo več škode.

Vse te aktivnosti žal ne bomo mogli izpeljati letos.

G

foto: Boštjan Čadej

M

prihodkovni in odhodkovni strani, torej da govorimo tako o davkih kot o potrošnji. V svojem poročilu smo naredili shemo, v kateri sta vključeni odhodkovna in prihodkovna stran ter kvalitativna in kvantitativna dimenzija. Ne samo koliko, ampak tudi kako se denar troši in zbira.

foto: Boštjan Čadej

aslednji sklop aktivnosti so investicijske spodbude, kjer želimo sistematično povezati obstoječe vire in sklade za večjo učinkovitost. Želimo vzpostaviti partnerstvo med različnimi deležniki, tu nimamo v mislih le vladnih sektorjev, ampak tudi druge zelo pomembne deležnike. Nadaljnji sklop, ki bo najbrž bolj srednjeročen kot kratkoročen, je javni sektor kot zelen sektor. Poseben sklop je zelena proračunska reforma, kjer pa so nosilci kolegi iz finančnega ministrstva.

foto: Boštjan Čadej

N

32

Marija Čebular Zajec

foto: Boštjan Čadej

Mio EUR

EU-28 Belgija Bolgarija Česka Republika

Sabina Koleša Tatjana Orhini Valjavec

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

Marko Jagodič

Danska foto: Boštjan Čadej

97

okolje

davki na energijo

davki na promet

Delež glede okoljskih davkov (%)

Mio EUR

233.762

75

4.812

59

davki na onesnaževanje/na rabo naravnih virov

Skupaj okoljski davki

Delež glede okoljskih davkov (%)

Mio EUR

Delež glede okoljskih davkov (%)

Mio EUR

64.583

21

13 338

4

311.683

2.798

34

513

6

8.122

995

89

104

9

20

2

1.119

3.349

93

209

6

38

1

3.596

5.388

57

3.527

37

588

6

9.503

Nemčija

46.850

81

9.404

16

1 750

3

58.004

Estonija

427

88

11

2

47

10

484

Irska

2.171

53

1.474

36

437

11

4.082

Grčija

4.206

76

1.317

24

:

Španija

13.113

81

2.689

17

350

2

16.152

Francija

29.802

80

4.853

13

2 586

7

37.241

Hrvaška

758

55

349

25

283

20

1.390

1

47.257

3

538

5.523

Italija

36.598

77

10.162

22

497

Ciper

338

71

139

29

:

Latvija

425

79

94

17

18

Litva

516

94

15

3

17

3

548

Luxemborg

968

93

62

6

8

1

1.039

Madžarska

1.834

74

410

17

226

9

2.471

Malta

477

108

53

87

43

9

4

204

11.618

54

6.638

31

3 063

14

21.319

5.012

67

2.408

32

63

1

7.484

Poljska

8.216

86

736

8

654

7

9.605

Portugalska

2.802

78

780

22

14

0

3.596 2.551

Nizozemska Avstrija

Romunija

2.261

89

215

8

74

3

Slovenija

1.095

81

144

11

109

8

1.348

Slovaška

1.083

87

138

11

24

2

1.245

Finska

4.007

68

1.780

30

122

2

5.909

Švedska

8.248

81

1.792

18

127

1

10.168

36.762

72

12.246

24

1 701

3

50.709

Velika Britanija Irska Norveška

150

68

35

16

34

15

220

4.437

48

4.436

48

370

4

9.244

marec 2015

Vida Ogorelec

foto: Boštjan Čadej

Tabela: Okoljski davki, EU 28, 2012. Vir: Statistični urad RS

delajo sistematično. To je sicer neka oblika protekcionizma, ampak vse razvite okoljske države po Evropi to aktivno gojijo. Če ne, se nam lahko zgodi to, da bodo k nam prihajala tuja podjetja, ki bodo lahko zadovoljila zahtevane okoljske standarde, naša pa enostavno temu ne bodo mogla dohajati. To že ugotavljamo tako pri avtoprevoznikih kot v drugih segmentih. Torej moramo aktivno spodbujati ponudbo, da bo lahko parirala zelenemu javnemu naročanju.

P

rogramsko lahko dodamo nov zanimiv koncept na mednarodnih finančnih trgih t. i. zelene obveznice. In še - pripravlja se zakon o davku na nepremičnine, ki ima lahko zelo velik motivacijski potencial v smislu energetske prenove.

M

ag. Mateja Mešl: V zeleno proračunsko reformo je po mojem mnenju treba vključiti programski vidik, sicer lahko samo razpravljamo o delitvi istega kolača. Ko govorim o programskem vidiku, mislim tudi na tehnologijo in na raziskave. Glede subvencij, ki so sedaj na splošno dobile zelo negativni prizvok v Sloveniji, je potrebno razmejiti subvencije od razvojnega vlaganja države. Zato velja pregledati tiste ukrepe, ki razvijajo trg in možnosti gospodarstva, da se okoljsko drugače razvija, saj nas na koncu determinira trg. Tu pa smo z instrumenti zelo ubogi. Imamo zelena javna

naročila, pa se že kar neha. S temi instrumenti si povečamo kolač, da se ne bi pogovarjali samo o delitvi tega, kar imamo.

P

ri zelenih javnih naročilih naj se ustavim ob predkomercialnih javnih naročilih, saj hočemo ustvariti tudi nova delovna mesta.

V trajnostnih tehnologijah smo po mojem vedenju v Sloveniji celo zelo dobri, imamo veliko znanja. Tu lahko nastane veliko novih delovnih mest. Zelena javna naročila sama po sebi na to ne odgovarjajo. Hkrati je tu treba veliko dela pri pripravi strokovnih podlag za določitev kriterijev za okoljske kazalnike, ki se jih vključuje v zelena javna naročila, in pri ozaveščanju naročnikov, da bodo vedeli, kaj kateri kriterij pomeni.

M

ag. Sabina Koleša: Z veseljem lahko povem, da med ministrstvi sodelujemo bolje kot v preteklosti, sedaj tudi v obliki

J

ure Fišer: Naša branža je tista, ki vse odpadke iz industrije pripelje na naša dvorišča, jih predela v reciklate in proda uporabnikom reciklatov. Naša sekcija 31 zasebnih podjetij zaposluje 2.000 ljudi in ima 60 mio evrov letnega

S

em del platforme v Bruslju z imenom Green growth platform. Gre za gibanje v okviru Univerze Cambridge, ki je sprožilo idejo o tem, da bi v Evropi do leta 2030 obnovljivi viri predstavljali 30 % vse proizvodnje energije.

Na neki večerji sta ministra za energetiko iz Anglije in Nemčije rekla, da lahko garantirata, da bo do tega leta v njunih državah minimalno 30 do 35 % virov proizvedenih iz obnovljivih virov energije. Pogovarjali smo se, kaj na to pravi tamkajšnje gospodarstvo. Zatrdila sta, da imajo absolutno soglasje gospodarstva, saj so mu dali obljube, da bodo v tem času vsaj 100 milijard načrpali spodbud, da bodo razvili tehnologije, ki bodo pocenile proizvodnjo iz obnovljivih virov energije do te mere, da bo cena te energije primerljiva s konvencionalno energijo. Po drugi strani pa bodo razvili celo novo industrijo, ki bo te tehnologije prodajala po celem svetu. To je koncept. V Sloveniji zaradi nepoznavanja stvari sami sebi nenehno dajemo zanko za vrat. Takih primerov v reciklažni industriji je nič koliko, zato je to branžo nemogoče razvijati. Predlagam, da najprej po pameti razmislimo, kaj hočemo in kaj je za to treba narediti.

D

r. Vlasta Krmelj: Veliko govorimo o evropskih sredstvih, doslej pa je tega denarja vedno zmanjkalo. Javni sektor z vsemi investicijami v učinkovito rabo energije po eni strani zaganja gospodarstvo, tako z vidika energetike kot gradbeništva. Hkrati je tudi generator razvoja novih idej in tehnologij. Zaradi učinkovite rabe energije dosegamo ogromne

okoljski davki / vsi davki in socialni prispevki

okoljski davki / BDP

EU-28

6,31

2,42

4,7

2,14

10,1

2,74

Belgija Bolgarija Česka Republika

6,7

2,23

Danska

8,6

4,03

Nemčija

5,6

2,11

Estonija

8,6

2,75

Irska

8,6

2,35

Grčija

8,5

2,84

Španija

4,9

1,55

Francija

4,4

1,94

Hrvaška

8,9

3,16

8,16

3,46

Ciper

7,63

2,46

Latvija

8,64

2,42

Litva

6,12

1,65

Luxemborg

6,16

2,37

Italija

Madžarska

6,83

2,63

Malta

8,86

2,83

Nizozemska

9,06

3,31

Avstrija

5,78

2,41

Poljska

7,76

2,49

Portugalska

6,83

2,15

Romunija

6,83

1,9

Slovenija

10,15

3,74

Slovaška

6,18

1,72

Finska

6,96

2,96

Švedska

5,67

2,4

Velika Britanija

7,45

2,5

5,2

1,83

5,63

2,33

Irska Norveška

97

33 r. Dušan Plut: Od leta 1985 spremljam gospodarstvo in industrijo z okoljskega vidika. Za optimizem bi bilo treba podčrtati, da sem pred leti v svojih razpravah izpostavljal industrijo kot tisto, ki je bila na prvem mestu pri obremenjevanju okolja – z zelo hudimi problemi, tudi zdravstvenimi. To stanje se je bistveno spremenilo. Žal je treba v tem kontekstu povedati, da se je število zaposlenih v industriji v tem obdobju zmanjšalo s 400.000 na 200.000.

Sem velik zagovornik obstoja slovenske industrije, tudi z ekološkega vidika. Želel bi si, da bi stopnja ekologizacije potekala bistveno hitrejše, kot poteka. Eksistenčna dolžnost slovenske politike je, da maksimalno zavaruje in z vidika ekologizacije pomaga slovenski industriji, da v tem težkem obdobju preživi. Zelo me skrbi dejstvo, da se kljub temu, da se ekološki pritiski v ožjem pomenu definiranega slovenskega gospodarstva dejansko zmanjšujejo, ekološki odtis Slovenije povečuje. Naj povem en zgovoren podatek. Leta 1990 je bil ekološki odtis Slovenije po uradnih podatkih, pa mislim, da niso bili čisto pravi, 1,7 globalnega hektarja na prebivalca. Sedaj ta odtis znaša 5,2, dovoljena pa sta dva globalna hektarja na prebivalca. Celotno gospodarstvo in družba, ne samo industrija, potrebuje razvojno prenovo. Naše sporočilo mora biti: s širšega vidika zaščititi gospodarstvo in industrijo, povečati krožno gospodarstvo, hkrati pa zmanjšati ekološke pritiske. Zelo jasno bomo morali povedati, da so največji okoljski pritiski v Sloveniji na prometnem in gospodinjskem sektorju. Gospodinjstva postajajo zaradi naše večkrat zelo razsipne potrošnje eden glavnih virov onesnaževanja. Svoj razmislek bomo morali obrniti proti sebi, kar bo zelo težko. To čaka tudi okoljevarstvenike. Zelo bi si želel, da BDP slovenske industrije ostaja vsaj na ravni 30 % celotnega BDP-ja. To bi skoraj morala biti obveza. Kaj Slovenija sedaj najbolj potrebuje za rešitev iz krize? Po mojem najbolj potrebuje zelena produktivna delovna mesta. 50 do 60 tisoč delovnih mest bi morali v Sloveniji odpreti do leta 2020, s tem bi bistveno zmanjšali tudi finančni pritisk. Naravni trajnostni viri Slovenije so tisti, ki to perspektivo omogočajo – od lesa, ekološkega kmetijstva do turizma in energetske prenove zgradb itn. Naš ključen cilj bi moral biti povečanje zelenih produktivnih delovnih mest, ne tistih v javnem sektorju.

Država

okolje

D

prometa. Če k temu prištejemo še železarne, kjer je 100 % reciklabilnost, se ta panoga zaokroži. Industrija se je v zadnjih 20 letih absolutno prilagodila na okoljevarstvenem področju, a tudi pri ekonomiki uporabe osnovnih virov, zato je odpadkov bistveno manj. Kaj ugotavljamo? Tisti, ki so boljši, imajo višje stroške, kar je popolnoma nelogično. Enako je v reciklažni industriji. Tisti, ki smo prvi investirali v določene tehnologije predelave odpadkov, smo v deprivilegiranem položaju, ker predpisi temu razvoju ne sledijo. Uredbo o odlaganju imamo iz leta 2009, leta 2015 imamo še celo vrsto občin, ki še niso pristopile k reševanju teh problemov in še vedno odlagajo odpadke, ki jih že dolgo ne bi več smele. Ali naj bomo mi toliko neumni, da bomo investirali v ta sektor, zato da nas bodo po levi in desni prehitevali tisti, ki ne spoštujejo zakona? To se nam dogaja. V našem sektorju je res kriza. Leta 2013 so nam prvič začeli padati prihodki, profitabilnost in število zaposlenih. V Sloveniji tudi ni strategije, kaj bomo naredili kot javni servis in kaj kot zasebni subjekti. Mislim, da marsikdo pri nas še ni razčistil v glavi, da nismo več v socializmu. Evropska skupnost zahteva, da mora tisto, kar lahko tržno funkcionira, res funkcionirati tržno. Javne gospodarske službe so samo za tista področja, kjer trg ne more opraviti svoje vloge. Pri nas to mešamo.

Tabela: Delež okoljskih davkov v bruto domačem proizvodu in v vseh davkih in socialnih prispevkih, EU 28, 2012. Vir: Statistični urad RS finančne prihranke, zato dajem pobudo ministrstvu za finance, da se ti prihranki določijo za namenski vir.

D

r. Mariana Rebernik: Zelena razvojna reforma je nujna tako v smeri porabe energentov, kakor tudi zaradi ustvarjanja enormnih količin odpadkov. Na teh dveh področjih je potrebno delati na polno, saj je logično, da na to lahko vplivamo že pri samem razvoju izdelka. Tretje, kar je po mojem mnenju tudi zelo pomembno, je potreben »nadzor« porasta cestnega transporta – železnica je premalo izkoriščena, ker ni zadosti fleksibilna in nima zadosti pogojev… Kar se tiče davkov, je pa jasno, da je gospodarstvo preobremenjeno. Država je predraga in negospodarna! To je eden največjih problemov naše domovine.

marec 2015

akcijskega načrta, o katerem je že bil govor.

Ukrepe planiramo skupaj, da so učinki glede na resurse, ki jih imamo, nekoliko večji. Ključno pa je, da dokumentov samo ne pišemo, ampak jih tudi realiziramo. Zato se mi zdi tak forum, ki je širši in ne vključuje le ministrstev, dobro okolje za usklajevanje politik in spodbuda vladnim organom.

34

Sistem ravnanja z odpadno embalažo potrebuje celovito prenovo foto: www.shutterstock.com

Predvsem družbe za ravnanje z odpadno embalažo in komunalna podjetja so nestrpno pričakovala, kaj se bo spremenilo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo.

Predlog sprememb Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki jo je MOP poslal v javno razpravo, je vzbudila velik, a ne prav prijazen odmev. Akterji v tej embalažni zgodbi zahtevajo temeljite, ne le kozmetične popravke. Novi deleži za prevzem odpadne embalaže naj bi bili po novem znani pozneje kot doslej, sklep o tem naj bi sprejela Vlada RS. Na trgu pa se je marsikaj spremenilo. Med družbami za ravnanje z odpadno embalažo so zdaj najmočnejše Recikel, Unirec in Gorenje Surovina, precej manjši tržni delež imajo Interseroh, Slopak in Embakom. Objavljamo nekaj mnenj o predlaganih spremembah.

Uredba je dober poizkus rešitve težav v sistemu Katja Slokan, Unirec:

Anketa o spremembah pri ravnanju s KOE

marec 2015

okolje

97

Anketa o spremembah pri ravnanju s KOE

Predlog Uredbe z izjemo manjših dopolnil smatram za dober poizkus reševanja najbolj akutne težave v sistemu, in sicer določanja deležev med DROE. Metodologija izračuna obveznosti prevzemanja embalaže od IJS predstavljena v osnutku je po mojem mnenju dobra nadgradnja trenutne zakonodaje, saj definira obveznosti zavezancev bolj natančno glede na material embalaže, ki jo dajejo na trg, in pri tem določa vsaki DROE obveznost prevzema embalaže od IJS posebej za kartonsko, posebej za mešano in posebej za stekleno in leseno embalažo, kar vnaša v sistem večjo transparentnost.

odgovornosti proizvajalcev embalaže strošek embalažnih zavezancev in ne IJS.

Edino, kar moramo neizogibno dodati v osnutek, je znižanje praga zavezancev za obvezno vključitev v sistem ravnanja z embalažo z namenom, da zagotovimo bolj enakomerno in enakopravno kritje stroškov ravnanja z embalažo s strani celotnega gospodarstva.

Zaradi zagotavljanja doslednega prevzemanja KOE od IJS s strani DROE bi bilo potrebno nedvoumno omogočiti, da se lahko posamezna DROE ukvarja le s prevzemanjem KOE od IJS, nima pa obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov.

Nujna je celovita prenova sistema

Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ne predvideva za IJS učinkovite rešitve, ki bi zagotavljala, da bi DROE prevzemale KOE od IJS po ustreznih deležih tudi do 30. junija tekočega koledarskega leta, ko naj bi Vlada Republike Slovenije s sklepom določila deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za tekoče koledarsko leto.

Zbornica komunalnega gospodarstva (iz pripomb in predlogov povzemamo nekatere): • Menimo, da predlagane parcialne spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ne bodo omogočile transparentnega, učinkovitega in doslednega ravnanja s komunalno odpadno embalažo (v nadaljevanju KOE) po načelu pravične obremenitve embalažnih zavezancev za financiranja ravnanja s KOE. Trenutna Uredba je nastala v času, ko je na trgu prevladovala ena družba za ravnanje z odpadno embalažo. Nadaljnji razvoj trga je pokazal, da sistem z več DROE, kjer je glavni cilj večine DROE doseganje dobička, ne zagotavlja doslednega prevzemanja KOE od izvajalcev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju IJS), kar je še posebej pereče v zadnjih letih. Izločanje odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov bi moralo biti zaradi dosledne uveljavitve razširjene

Osnutek spremembe Uredbe predvideva novo metodologijo za določitev deležev prevzemanja KOE od IJS za tekoče koledarsko leto (Priloga 2B). Navedena metodologija bi povzročila, da bi IJS pri oddaji KOE operirala s kar 24 deleži DROE (6 embalažnih družb x 4 vrste KOE), kar bi v praksi pomembno zapletlo izračun obveznosti prevzema KOE po posameznih vrstah KOE s strani DROE. Menimo, da obstaja precejšnja verjetnost, da bo pri poročanju o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju tekočega koledarskega leta, prišlo do manipulacij s strani embalažnih zavezancev, saj bo ravno poročanje za 1. četrtletje osnova za določitev celoletnih obveznosti financiranja prevzema KOE.

Ministrstvo s Predlogom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po našem mnenju samo sledi odločitvi upravnega sodišča v zvezi z določanjem deležev in obveznosti embalažnih družb, pogrešamo pa sistemske spremembe uredbe. Tu mislimo predvsem na uvedbo instrumenta finančnega zavarovanja izpolnjevanja obveznosti DROE, znižanje meje za poročanje o dajanju embalaže v promet (sedaj 15 ton) ter odpravo obveznosti sklenitve pogodbe med izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in družbami, saj so vse obveznosti obeh deležnikov že določene z uredbo.

Spremembe in dopolnitve uredbe smo v našem podjetju pregledali in ugotovili, da gre le za ureditev deležev, ki jih pobira posamezna shema. Vseh ostalih predlaganih sprememb in dopolnitev se niso dotaknili. Očitno želijo urediti deleže zaradi pritožbe s strani Interseroha.

Mnenja smo, da bi morali takoj pristopiti k sistemskim rešitvam.

Določi naj se prehodni rok za prilagoditev

V sistem se naj vključi tudi manjša podjetja Gorenje Surovina: • Določitev nove metodologije za izračun deležev prevzema odpadne embalaže od izvajalcev javne službe je uresničitev načela podaljšane odgovornosti proizvajalca. Umestitev predlagane metodologije je ustrezna in

foto: arhiv podjetja

97

okolje

Katja Slokan Igor Petek

foto: Boštjan Čadej

foto: Boštjan Čadej

35 Rudolf Horvat, Saubermacher:

povečuje smisel podaljšane odgovornosti proizvajalca.

• Menimo, da je ena izmed glavnih anomalij sistema dejstvo, da je prag za subjekte, ki jim ni treba zagotavljati obveznega ravnanja z odpadno embalažo, previsok in povzroča neenakomerne stroške gospodarskih subjektov na trgu. Subjekti, ki ne dosegajo predpisane meje, uživajo konkurenčno prednost na račun varstva okolja, kar se nam zdi nesprejemljivo. Prav tako zaradi navedenih subjektov v celotnem sistemu primanjkuje sredstev za predpisano ravnanje z odpadno embalažo. Zbrana odpadna embalaža se iz leta v leto povečuje kot posledica več zbrane

marec 2015

Mag. Helena Kojnik, Simbio Celje:

Rudolf Horvat

Predlog sledi Gre le za ureditev odločitvi sodišča deležev

Janje Leban

Predlog sprememb je predvsem kozmetični popravek. Kupov neprevzete embalaže iz začasnih skladišč pri IJS zaradi te spremembe najbrž ne bomo uspeli zmanjšati. V Sloveniji bi morali nujno prenoviti sistem in uvesti samo eno družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi morala biti neprofitna, nepovezana s predelovalci in delovati pod močno državno kontrolo.

mag. Helena Kojnik

Igor Petek, Snaga Ljubljana:

Ker gre za ureditev samo določenih vprašanj, menimo, da se je treba osredotočiti le na bistvene določbe, hkrati pa pozivamo MOP, da čim prej pristopi k sistemskim spremembam, ki bodo jasno opredelile obveznosti in odgovornosti v embalažno verigo vključenih deležnikov. Ob tem ponovno poudarjamo na nujnost celovitega pristopa in medsebojno povezanost zakona o varstvu okolja, uredbe o odpadkih, uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in tudi drugih predpisov, ki morajo biti medsebojno usklajeni in nedvoumni. Eno od ključnih vprašanj, za katere menimo, da jih je treba urediti že ob tokratnih spremembah uredbe, pa jih osnutek ne predvideva, je znižanje praga, ki določa izjeme. Zato predlagamo spremembo določb, ki omogočajo, da osebam, ki dajejo v promet manj kot 15 ton embalaže letno, ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo in plačevati embalažnin. Predlagamo, da se prag zniža na 500 kg. V svojih pripombah smo opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti in nejasnosti, ki se nanašajo na obveznost sortiranja po materialih, na preverjanje izpolnjevanja obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb oziroma oddaje odpadne embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo, itd.

Ker pa se z določitvijo metodologije za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže spreminja sistem glede prevzemanja/oddaje odpadne embalaže in s tem tudi obračunavanja stroškov, predlagamo, da se doda prehodni rok za prilagoditev na nov sistem.

foto: Andrej Cvetnic

DROE bi morala biti neprofitna

Janja Leban, GZS:

foto: Andrej Cvetnic

• Zaradi zagotavljanja doslednega prevzemanja KOE od IJS bi bilo potrebno nedvoumno omogočiti, da se lahko posamezna DROE ukvarja le s prevzemanjem KOE od IJS, nima pa obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov.

V takšnem primeru bi embalažni zavezanci (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže oziroma pridobitelji embalaže, trgovci iz 25. člena ali končni uporabnik iz 34. člena Uredbe) sklenili pogodbe z dvema DROE, in sicer z DROE, ki bi za embalažnega zavezanca prevzemala KOE od IJS, in DROE, ki bi prevzemala odpadno embalažo od distributerjev in končnih uporabnikov. Na ta način bi se bistveno izboljšala transparentnost delovanja DROE in s tem lažje zagotovili izpolnjevanje obveznosti DROE za prevzem KOE od IJS.

36 Kot ključen predlog torej podajamo mnenje, da se zagotovitev vzdržnega sistema meja za subjekte, ki so dolžni zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo, spremeni iz 15 ton na največ 500 kg letno dane embalaže na trg.

• Uredba ne ureja normativnih pogojev prevzema in oddaje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Pri tem uredba omenja le dolžnost rednega prevzemanja odpadne komunalne embalaže, pri čemer pa ne definira termin reden prevzem. To bo pri operativnem izvajanju Uredbe povzročilo še več nejasnosti, saj poleg tega niso določene obveznosti izvajalcev javne službe o pripravi odpadne embalaže za prevzem (ni določena količina, način oddaje niti kakovost).

marec 2015

• Menimo, da bi Ministrstvo moralo določiti normativne pogoje oddaje odpadne embalaže predvsem iz gospodinjstev, saj trenutni

sistem omogoča manipulacije in možnost preferiranja določenih prevzemnikov. Pri tem Uredba ne ureja ključnega problema odpadkov, ki so prisotni pri posameznih pošiljkah odpadne embalaže in niso odpadna embalaža. Zavezanci so v skladu z Uredbo dolžni zagotavljati ravnanje le z odpadno embalažo in je zato strošek obdelave ostalih odpadkov, ki so med temi odpadki pomešani, neupravičeno prevaljeni na zavezance, kar je nepošteno in pomeni tudi kršitev načela podaljšanje proizvajalčeve odgovornosti in načela onesnaževalec plača. Glede na to, da mešana odpadna embalaža, ki jo zbirajo izvajalci javne službe, pomeni za gospodinjstva in izvajalce javne službe manjši strošek kot na primer obdelava mešanih komunalnih odpadkov, posledično obstaja naravni interes za mešanje ostalih odpadkov med odpadno embalažo. Ker sistem to omogoča in ker v praksi to povzroča neupravičene stroške zavezancem, gre za kršitev omenjenih načel.

in podobnih terminih bo v praksi prinesla še več nejasnosti. Podpiramo sistemske spremembe definicij, vendar predlagamo, da Ministrstvo spremembe uredi v sklopu celovitih sprememb.

• Določanje deležev v skladu z novim predlogom ne pomeni upoštevanje odločbe omenjenega upravnega sodišča in tako se pojavlja bojazen, da določitev deležev ne bo obvezujoča za družbe, kar pomeni možnost izkoriščanja tega dejstva za večanje konkurenčne prednosti posameznih družb. Prav tako omenjen način določitve deležev ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva, saj pri izračunih lahko pride do napak, ki jih ni mogoče sanirati. Menimo, da zaradi dejstva, da določitev deležev pomeni za določene subjekte predpisano obveznost, to pomeni kršitev Ustave RS in Zakona o splošnem upravnem postopku. Predlagamo, da MOP uredi sistem določanja deležev v upravnem postopku.

• Predlagamo, da Ministrstvo sistemske spremembe uredi celovito skupaj s spremembami Uredbe o odpadkih, Uredbe o komunalnih odpadkih in Zakona o varstvu okolja.

Spreminjane definicij o komunalni embalaži

• V prilogi o metodologiji niso upoštevane vse vrste materialov danih na trg, ki se kot odpadna embalaža praviloma zbirajo kot mešana odpadna embalaža. Pri tem gre predvsem za določene sestavljene materiale (tetrapak).

w w w. d i n o s . s i

Promocija

97

okolje

odpadne embalaže iz gospodinjstev. Prav tako se povečuje število manjših gospodarskih subjektov, ki ne presegajo predpisane meje, število večjih gospodarskih subjektov pa se zmanjšuje kot posledica gospodarske krize.

37

Delamo kot razglašen orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti

okolje

V poslovanju ste se odločili, da občane tudi finančno spodbudite k ločenemu zbiranju odpadkov. Kaj daje vaš slogan, »kdor ločuje, ta varčuje«, se to pozna na položnicah?

Slogan »kdor ločuje, ta varčuje« je večpomenski.

Z njim smo nagovorili naše občane v začetku kampanje za ločeno zbiranje. Želeli smo jih spodbuditi k razmišljanju o drugačnem vsakodnevnem ravnanju z odpadki. A ne zgolj zaradi finančnih prihrankov. Prihranki se z drugačnim ravnanjem kažejo tudi na drugih področjih, v manjši potrebi po novih surovinah na primer.

Seveda pa drži, da s pravilnim ločevanjem znižujemo stroške odstranjevanja, ki bi jih v nasprotnem morali plačevati uporabniki. Večja stopnja ločevanja pomeni manjše stroške na položnici, saj se s tem zmanjša količina mešanih komunalnih odpadkov. Njihovo odstranjevanje je najdražje.

Zakaj?

Z njimi so povezani stroški sežiga in odlaganja preostanka. Lani smo na ta račun stroškovno ceno predelave v okviru javne službe znižali za več kot 7 %. Tudi letos bo na račun boljšega ločevanja in s tem manjše količine mešanih komunalnih odpadkov za uporabnika strošek na položnici znižan za cca. 4 %, za pravne subjekte pa za cca. 16 %. S tem uporabnikom dajemo jasen signal, da se ločevanje finančno splača.

To se je zagotovo poznalo pri zbiranju oziroma

Prav zdaj intenzivno iščemo odgovor, kako se na daljši rok izogniti sežiganju energetsko bogate frakcije po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in jo predelati v plastični granulat – surovino za nove izdelke. prevzemanju odpadkov. Kako ste uspešni pri ločevanju? Glede na to, da je gorivo za sežig vaš precejšni strošek, ki ga plačate prevzemniku, kako bi lahko center več iztržil iz prodaje sekundarnih surovin?

Projekt Kocerod je bil vzpostavljen v dogovoru 12 občin s ciljem, da Korošci sami poskrbimo za primerno ravnanje s komunalnimi odpadki.

Mislim, da smo cilje dosegli, kar pa ne pomeni, da jih ni mogoče izboljšati. Moramo vedeti, da je še pred tremi leti 90 % odpadkov končalo na odlagališču, lani samo še nekaj več kot 20 %.

V razmeroma kratkem času smo dosegli veliko, kar brez zgrajene infrastrukture ne bi bilo mogoče. Seveda pa s tem ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Pri ravnanju z odpadki se da narediti še več pri ločevanju v gospodinjstvih in v fazi predelave – recikliranja, če hočete.

marec 2015

Centri za ravnanje z odpadki

KOCEROD, koroški center za ravnanje z odpadki, že skoraj tri leta čaka na OVD za odlagališče, vendar direktor mag. Ivan Plevnik, ki piše to zgodbo že do začetka, že danes lahko postreže z zares dobrimi rezultati. Pred tremi leti je 90 % odpadkov končalo na odlagališču, lani pa samo še 20 %. Ne samo to. So med tistimi, ki so občane s položnicami prepričali, kaj lahko da slogan, kdor ločuje, ta varčuje. Občanom bodo strošek na položnici zmanjšali za cca 4 %, pravnim subjektom celo za okrog 16 %. Direktor je kritičen do vseh deležnikov v sistemu ravnanja z odpadki in odpadno embalažo. Nikogar ne izvzema, ne komunalcev, ne DROE, ne sivega trga in ne države. Opozarja pa tudi, da se morajo v centrih za ravnanje z odpadki pripravljati na prenovo tehnologije, ki bo omogočila več reciklaže, ne pa, da precej slovenskih odpadkov – surovin zdaj konča v izvozu.

mag. Ivan Plevnik

foto: arhiv podjetja

97

Centri za ravnanje z odpadki

38 Prav zdaj intenzivno iščemo odgovor, kako se na daljši rok izogniti sežiganju energetsko bogate frakcije po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in jo predelati v plastični granulat – surovino za nove izdelke. Po tej poti se lahko približamo 80 % recikliranju vsek komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in se izognemo plačevanju stroškov za sežig, ki predstavlja cca. 20 % vseh stroškov predelave. S tem ne bomo samo zmanjšali stroškov. Odpadke bomo reciklirali v surovine in s tem postopno osvojili principe sodobnega upravljanja z odpadki – to je vzpostavljanje krožnega gospodarstva na tem področju.

V Sloveniji v osnovi ni jasno, kaj to pomeni, zato tudi nimamo dovolj reciklažnih obratov in ne dovolj domiselne, s strani države podprte politike, ki bi spodbujala predelavo odpadkov doma, s tem pa tudi odpirala nova delovna mesta.

okolje

97

Pripravljate novosti?

Ali se to nanaša tudi na ravnanje z odpadno embalažo? Kakšne težave imate na Koroškem in kaj bi bilo potrebno v državi storiti za optimizacijo sistema?

Menim, da je embalažna zgodba večplastna. Vsi že dolgo vemo, da je nekaj narobe, vendar se zadeva že več let ne premakne z mrtve točke.

Ne bi želel s prstom kazati na krivca, krivdo je potrebno iskati pri vseh deležnikih. Mislim proizvajalce embalaže, gre za višino embalažnine, proizvajalčevo odgovornost, višino kvote proizvedene embalaže za vključitev v sistem zavezanca. Potem gre za DROE, za odgovornost za prevzemanje stroškov, ki nastajajo na segmentu zbiranja odpadne embalaže, za nelojalno konkurenco med družbami, nezavezanost k izračunu deležev po materialnih frakcijah – od tod tudi problem neprevzemanja mešane embalaže in podobno. Ne da se obiti sive trgovine.

A to najbrž niso vsi akterji v sistemu?

Vsi deležniki se na področju ločevanja in predelave odpadkov obnašamo kot razglašen

Ravnamo, kot da se na področju odpadkov v zadnjih letih ni nič spremenilo, dejstvo pa je, da imamo enega največjih deležev recikliranih odpadkov v Evropi. Problem torej ni v zbiranju in ločevanju, problem je v nadaljnjih fazah reciklaže. orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti.

Ravnamo, kot da se na področju odpadkov v zadnjih letih ni nič spremenilo, dejstvo pa je, da imamo enega največjih deležev recikliranih odpadkov v Evropi. Problem torej ni v zbiranju in ločevanju, problem je v nadaljnjih fazah reciklaže. Vključeni deležniki so ostali na ravni preprodajalcev posameznih frakcij v tujino, ne da bi vzpostavili učinkovitega recikliranja večjega dela odpadkov v Sloveniji. Ne delamo trajnostno s pomočjo poštenih in ekonomsko podprtih interakcij med vsemi deležniki v procesu. Danes se v regionalnih centrih ukvarjamo z vprašanjem, ali smemo izvajalci javne službe sploh reciklirati zbrane odpadke, direktno ali kot podizvajalci, glede na sprejete predpise. Po drugi strani pa imamo kapacitete za reciklažo zgrajene s pomočjo državnih in evropskih sredstev. To zgodbo je težko razumeti. Kako jo naj občani? Pri ločenem zbiranju je potrebno pokriti stroške zbiranja s strani prejemnikov embalažnine, v procesu odstranjevanja odpadne embalaže pa se morajo bolj upoštevati interesi trajnostnega razvoja. Potreben bo premik.

Na Koroškem ste ponekod organizirali tudi zbiranje tekstilnih odpadkov. Kakšni so rezultati in kakšna je pripravljenost občanov za ločeno zbiranje odpadkov v dvanajstih občinah, ki jih pokriva Kocerod.

Organizacija in postavitev ločenih kontejnerjev za zbiranje tekstilnih odpadkov ni v naši domeni. Ločeno zbrane tekstilne odpadke direktno prevzema Zadruga dobrote, da iz njih izloči oblačila, ki jih je mogoče še uporabiti v okoljih, kjer čutijo veliko pomanjkanje. V okviru socialnega podjetništva se tako iz 350 t ločeno zbranih tekstilnih odpadkov izloči preko 200 t tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo. Ostali del se reciklira za surovine in sežig. Količina tako zbranih odpadkov ni majhna. Ponujena možnost vključevanja tekstilnih odpadkov v posebne zabojnike je na Koroškem dobro sprejeta.

Danes se v regionalnih centrih ukvarjamo z vprašanjem, ali smemo izvajalci javne službe sploh reciklirati zbrane odpadke, direktno ali kot podizvajalci, glede na sprejete predpise.

Pri prevzemu biološko razgradljivih odpadkov imajo občine različne izkušnje. Ste se odločili za posebne zabojnike in kakšna je vaša ocena ravnanja z biološkimi odpadki tam, kjer se gospodinjstva niso odločila za oddajo komunalnemu podjetju?

S predelavo biološko razgradljivih odpadkov se ukvarjamo drugo leto, količina predanih bioloških odpadkov se iz leta v leto povečuje, iz 400 t v letu 2012 na 1.600 t v preteklem letu.

To kaže, da se je vključenost prebivalstva v dveh letih povečala od prvotnih 10 % na 40 % prebivalcev. Ostali kompostirajo sami, kar je po svoje razumljivo, saj je Koroška redko poseljena in je več možnosti za predelavo biološko razgradljivih odpadkov na domu. Ugotavljamo pa velike

Preprečevanje nastajanja odpadkov Ponovna uporaba Recikliranje / kompostiranje

zero waste

Energetska izraba

Z odgovornim ravnanjem gradimo svet brez odlaganja odpadkov

Promocija

marec 2015

Odlaganje

39

V PRIPRAVI!

Avtor: dr. Milenko Roš Vsebina priročnika • Razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi in čiščenja odpadnih vod • Lastnosti odpadnih vod • Vzorčenje odpadnih vod • Merjenje pretoka odpadnih vod • Monitoring odpadnih vod • Čiščenje odpadnih vod • Fizikalni postopki čiščenja odpadnih vod • Fizikalno-kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Kemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Biološki postopki čiščenja odpadnih vod • Anaerobno čiščenje odpadnih vod • Sodobnejši postopki biološkega čiščenja • Elektrokemijski postopki čiščenja odpadnih vod • Dezinfekcija • Ponovna uporaba prečiščene vode

Kako uspešni ste pri kompostiranju?

Razen v redkih primerih v Sloveniji nimamo blagovnih znamk tako pridelanega komposta.

Za učinkovito rabo naravnih virov kot tudi ohranjanje zdravja eko sistemov, ljudi, živali, je »zero waste« aksiom, ki ga moramo udejanjati vsakodnevno. Seveda to ni le naloga komunalcev, temveč slehernega posameznika, da spremeni življenjski stil – manj odpadkov. Če pa so že, da jih recikliramo in ponovno uporabimo kot surovino in s tem preprečimo sežig oziroma odlaganje. Tudi pri nas bomo morali nadgraditi procese obdelave in jih v celoti podrediti hierarhiji »zero waste«.

Po napovedih MOP naj bi v državi letos dobili novo strategijo v ravnanju z odpadki. Kaj predlagate? Žal v moč zapisanega v raznih strategijah ne verjamem preveč,saj praksa iz preteklosti kaže, da se zapisanega ne držimo. Če bomo že pisali nov dokument o ravnanju z odpadki potem mora temeljiti na strateškem razmisleku, ki bo vključeval vse vpletene deležnike. Cilj naj bo učinkovito in transparentno upravljanje snovnih tokov, kar bo omogočilo vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ravnanja z odpadki v vseh fazah. Od zbiranja, recikliranja, predelave do trženja. Več odpadkov moramo ponovno uporabiti in predelati v Sloveniji. Zakonodajno področje bo potrebno deregulirati, urediti bolj transparentno in enostavno za uporabnike.

Res se postopek izdaje OVD za odlagališče vleče predolgo, saj bo aprila 2015 že tri leta, odkar center deluje. Nastali zapleti v zvezi s preselitvijo so zavrli postopek, vendar mislim, da smo na dobri poti, da to agonijo v kratkem rešimo in sredi tega leta pridobimo vsa dovoljenja za pričetek obratovanja. Da do takšnih zadreg ne bi prihajalo, bi bilo v prvi vrsti potrebno tesnejše sodelovanje in usklajeno delovanje vseh vpletenih organov v državi skupaj z investitorji, ki sodelujejo v procedurah črpanja EU sredstev, do izdaje ustreznih dovoljenj. Na ARSO pa bi že enkrat za vselej morali odpraviti kadrovsko podhranjenost. Za ta problem se ve že več let.

Nekaj ministrov se je že zamenjalo, pomanjkanje kadrovskih resursov pa čutimo še danes.

Iz predgovora: Področje sodobnih postopkov čiščenja odpadnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti.

V eni knjigi je zato težko opisati vse vidike tega področja: od temeljev znanosti in tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije in analitike, mikrobiologije in biotehnologije vse do različni vrst tehnik, kot so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sistemi, tehnološka priprava proizvodnje itd.

Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne tematike zaobseči na približno dvesto straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanj tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega glosarja.

Ko bo zelo učinkovito ločeno zbiranje in ne bo več odpadkov za odlaganje, kakšno bo poslovanje centra. Kaj bi morali v državi storiti za hitrejši razvoj reciklaže?

Ne vidim, da bi bilo obratovanje centra v prihodnje ogroženo zaradi učinkovitejšega ločevanja, če bomo pravočasno sledili novodobnim trendom in bo politika delovanje centrov obravnavala celovito. Res je, da se količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjšuje. Še bolj se zmanjšuje specifična gostota, volumen pa se ne spreminja, kar izkrivlja sliko o količini odpadkov, če jo merimo zgolj v kilogramih. Zaradi tega lahko pride do kratkoročnih težav v obratu MBO. Na daljši rok pa ob primernih ukrepih to ne bi smelo povzročati večjih težav, saj za tovrstno obdelavo v Sloveniji nimamo zgrajenih zadostnih kapacitet. Zaradi spremenjenih snovnih tokov in sestave odpadkov bo potrebno še hitreje slediti tehnološkemu razvoju. V teh obratih moramo povečati stopnjo recikliranja.

Prof. dr. Petr Grau Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

marec 2015

V Sloveniji je postala zelo aktualna politika »zero waste«. Se ji boste pridružili.

Vaš center se je rojeval z zanimivimi preizkušnjami. Najprej ste morali preseliti nekaj prebivalcev, zdaj že predolgo čakate na okoljevarstveno dovoljenje. Kaj bi bilo treba spremeniti, da ne bi prihajalo do takšnih zadreg?

Promocija

Kar nekaj časa smo porabili, da smo podrobno spoznali strukturo naših bioloških odpadkov, saj se ta spreminja, brez tega pa ni mogoče pripraviti dobrega komposta. Lahko rečem, da smo v celoti osvojili predelavo in da tehnološki proces, ki je računalniško podprt, omogoča nadzor do te mere, da lahko pridobimo uporaben produkt po obdelavi. Nesmiselno bi bilo uporabljati energijo, zato da bi po obdelavi kompost zavrgli.

Zato smo vse sile usmerili k temu, da odpadke obdelamo do te stopnje, da se bo končni produkt lahko uporabljal kot substrat za določene namene. To leto ga bomo v primerni embalaži ponudili našim občanom, da pri spomladanskih zasaditvah v večji meri nadomestijo uvožene substrate z domačim kompostom.

okolje

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

97

Strokovna publikacija

razlike vključenosti posameznih območij glede na različne pristope komunalnih podjetij pri zbiranju. Na območjih, kjer kompostirajo sami, precejšen del biološko razgradljivih odpadkov še vedno konča med mešanimi komunalnimi odpadki. S tem se otežujejo procesi njihove predelave. Ne glede na to pa lahko rečem, da smo z izboljšanjem zadovoljni, saj je v preteklosti večina ločeno zbranih bioloških odpadkov končala med mešanimi komunalnimi odpadki.

40

Stroški poslovanja na območjih z redko poselitvijo so vsekakor večji kot na urbaniziranih območjih. Infrastruktura, vodovod, kanalizacija, je bolj razvejena. Na dolžinski meter javne infrastrukture je manj priključkov in s tem tudi manj prodane pitne vode. Zaradi razpršene poseljenosti imamo v upravljanju kar 54 vodovodnih sistemov, s katerimi oskrbujemo 16.850 prebivalcev. Posamezne vodovodne in kanalizacijske sisteme je zaradi redke poseljenosti in neugodne konfiguracije terena težje združevati in s tem nižati stroške. Na področju odvoza odpadkov nastajajo bistveno višji stroški z zbiranjem odpadkov. Poleg tega je na področjih z razpršeno poselitvijo manj industrije in trgovine, kar pomeni manjšo prodajo pitne vode. Prav tako je na takih območjih manjše število podjetij in obrtnikov, ki nudijo storitve, ki jih občasno rabimo. Zaradi slabše konkurence so višje cene podizvajalskih storitev. Politika države predvsem pri oblikovanju cen komunalnih storitev naših posebnosti ne upošteva in tudi možnosti eventualnih subvencij cen storitev zaradi neugodnih pogojev izvajanja dejavnosti ni.

Ali je morda pri cestah drugače? Z dejavnostjo pokrivate občine Tolmin, Bovec in Kobarid, posoško območje, ki bi ga zaradi nekaterih naravnih danosti morala politika policentričnega razvoja države drugače obravnavati. Kako se to kaže pri skrbi za lokalne in državne ceste oziroma pri gradnji infrastrukturnih objektov, pomembnih z okoljskega vidika in trajnostnega razvoja?

Državne ceste, ki povezujejo naše območje z Ljubljano in Novo Gorico, so zelo slabo urejene.

Boljše je stanje na lokalnih cestah in krajevnih poteh, za katere so pristojne občine. Pri gradnji komunalne infrastrukture je potrebno poudariti veliko vlogo, ki jo je imela država v popotresni obnovi, saj se je s sredstvi popotresne obnove obnovilo kar precej cestne infrastrukture.

Poleg tega so bile občine v preteklosti uspešne tudi pri črpanju evropskih sredstev. Prav tako so v svojih proračunih v skladu z svojimi zmožnostmi redno zagotavljale sredstva za novogradnje in obnovo komunalne infrastrukture.

Berti Rutar, univ. dipl. inž. geod.

Posoško območje, ki ga pokriva Komunala Tolmin, gre torej za tri občine (Tolmin, Kobarid, Bovec), postavlja komunalca pred nemajhen izziv ne le zaradi redke poselitve, pač pa tudi zaradi slabih cestnih povezav. Kaj pomeni urejanje vodovodnih sistemov, odvoz odpadkov, skrb za javne površine, investicijsko dejavnost za infrastrukturo in za druge dejavnosti v takšnih razmerah, pojasnjuje direktor Berti Rutar, univ. dipl. inž. geod., saj morajo pri oblikovanju cene komunalnih storitev upoštevati metodologijo, ki je za vse v državi enaka. Dodatna težava se je pokazala, ker ta del države ne bo imel regijskega centra za ravnanje z odpadki in občine ne bodo mogle brez koncesionarja za obdelavo in odlaganje odpadkov. Komunala Tolmin je z razpisom to uredila. Tudi večja okoljska ozaveščenost občanov se kaže zlasti v količinah zbranih ločenih frakcij.

V čem se po zahtevnosti in možnosti za dobro poslovanje razlikuje položaj komunalnega podjetja na pretežno urbaniziranem območju z vašim, za katerega so značilne slabe cestne povezave, razpršenost poselitve, transportni stroški in zelo pogoste ujme? Ali politika države upošteva posebnosti vašega položaja?

foto: arhiv podjetja

Posebnosti na območjih z redko poselitvijo država ne upošteva

Med komunalnimi podjetji

marec 2015

okolje

97

Med komunalnimi podjetji

Kako na območju vzpostavljate sistem pobiranja odpadkov od vrat do vrat, saj gre za zelo zahteven pristop, da bi vsaka hiša razpolagala s svojim zabojnikom? Koliko pobirate na ekoloških otokih in koliko ste z zabojniki opremili gospodinjstva?

V preteklosti smo imeli poleg ekoloških otokov, kjer zbiramo embalažo, steklo, papir in tekstil, tudi skupne zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov. Ugotavljali smo, da občani na izvoru ne ločujejo tako, kot je potrebno. Zato smo se odločili, da skupne zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov nadomestimo s sistemom odvoza ostanka komunalnih odpadkov od vrat do vrat. S takim sistemom se lahko kontrolira vsebina zabojnika pri vsakem odjemalcu posebej. Po tem sistemu je trenutno pokritih 95 % vseh gospodinjstev.

Da je bila naša odločitev pravilna, kaže tudi podatek, da smo v letu 2011 na izvoru ločili 36 %, v letu 2014 pa 57 % komunalnih odpadkov.

Nadaljnja širitev odvoza po sistemu od vrat do vrat, gre za embalažo in biološke odpadke, je odvisna od stroškov, ki bodo pri tem nastali.

V kolikor bodo stroški za izvedbo takega načina odvoza višji, kot bodo stroški obdelave in odlaganja ostanka komunalnih odpadkov, potem ne vidim smisla, da bi se po sistemu od vrat do vrat širil tudi odvoz embalaže in bioloških odpadkov.

Pravite, da je bila odločitev pravilna. Kakšne rezultate dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov in kaj kažejo podatki o količinah odpadkov v zadnjih treh letih na vašem območju? Koliko odpadkov odložite?

41 Kako ste uredili zbiranje bioloških odpadkov, saj uvajajo komunalci pri izvajanju te uredbe zelo različne rešitve?

V večjih naseljih odvažamo biološke odpadke po sistemu od vrat do vrat. Drugje so zabojniki za biološke odpadke ob ekoloških otokih, kar z vidika kvalitete zbranih bioloških odpadkov ni najboljša rešitev.

Kako boste zagotovili predelavo zbranih odpadkov glede na dejstvo, da na vašem območju ne bo centra za ravnanje z odpadki? Ali je Saubermacher dolgoročen partner?

Občine morajo kot lastnice javne infrastrukture zagotoviti ustrezno infrastrukturo za izvajanje gospodarskih javnih služb. Ker na našem območju ne bo regijskega centra za ravnanje z odpadki, katerega lastnice bi bile občine, bodo morale občine razpisati koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe obdelave in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov.

Pred razpisom pa morajo občine spremeniti Odloke o gospodarskih javnih službah in Odloke o ravnanju s komunalnimi odpadki.

Ker teh postopkov občine še niso izpeljale, je Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. z javnim razpisom izbrala najugodnejšega ponudnika za prevzem, obdelavo in odlaganje ostanka komunalnih odpadkov.

Dolgoročni partner na področju obdelave in odlaganja odpadkov bo podjetje, ki bo podalo najugodnejšo ponudbo na razpisu za koncesijo.

Kakšno vodo pijejo občani na vašem območju in kako ste poskrbeli za izgradnjo vodovodnega omrežja?

Področna zakonodaja, ki ureja kvaliteto pitne vode, ne loči med vodnimi viri, sistemi, ki oskrbujejo večje število prebivalcev, in tistimi, ki oskrbujejo manjše število prebivalcev.

Zgradili ste močno mrežo čistilnih naprav. Kaj je z blatom iz čistilnih naprav?

Upravljamo s 13 javnimi čistilnimi napravami, ena naprava pa je v izgradnji. Vsaka občina ima centralno čistilno napravo, ki omogoča sprejem grezničnih odplak z območja celotne občine, kakor tudi sprejem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav. Na treh centralnih čistilnih napravah poteka tudi dehidracija blata. Dehidrirano blato v nadaljnjo obdelavo in odstranjevanje prevzema najugodnejši zunanji izvajalec, izbran v postopku javnega naročanja.

okolje

Kakšna bo usoda zaprtega odlagališča in kako je pri vas s prevzemanjem odpadne embalaže?

Odlagališče komunalnih odpadkov v Volčah je od 01.02.2013 zaprto. Trenutno smo v fazi pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče, kjer pričakujemo največje probleme pri zagotovitvi finančnega jamstva. S prevzemom odpadne embalaže s strani družb za ravnaje z embalažo nismo imeli problemov.

V preteklosti smo imeli manjše probleme edino s prevzemom odpadnih sveč, saj smo jih morali dalj časa skladiščiti na zbirnem centru.

Kako so občani sprejeli ponujeno možnost, da postanejo naročnik e-računa in tako poravnajo položnice za komunalo?

INTERSEROH SVETUJE

Kdo vse je zavezanec za poročanje o nastajanju odpadkov?

Občani se na možnost naročila na e-račune niso odzvali v večjem številu, kar me niti ne preseneča. Za uvedbo vsake novosti je potreben določen čas. Predvsem morajo imeti uporabniki, preden se odločijo za spremembo, neko finančno korist. Večina plačil s strani občanov že sedaj poteka preko trajnih nalogov, tako da se stroški plačil za občane bistveno ne spremenijo. Interes za e-račune bi se bistveno povečal, če bi bili stroški e-računa nižji kot pri klasičnem računu. To pri obstoječem načinu zaračunavanja ni mogoče, saj na računih stroški izdaje le-teh niso ločeno prikazani.

Pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je v letu 2014: • iz svoje dejavnosti ustvaril več kot 10 ton nenevarnih odpadkov, • oz. je iz njegove dejavnosti nastalo več kot 5 kg nevarnih odpadkov • ter je v letu 2014 zaposloval 10 ali več oseb, ne glede na vrsto zaposlitve, je zavezanec za izdelavo poročila.

Uredba o odpadkih (Ur.l.RS. št. 103/2011) namreč določa obvezno izpolnjevanje letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Kakšna je vaša ocena okoljske ozaveščenosti občanov? Se veča odgovornost do okolja?

Sprememba okoljske ozaveščenosti je dolgotrajen postopek, ki se ne konča v letu ali dveh.

Hitrost spremembe je odvisna od več med seboj povezanih dejavnikov. Vzgoja v šolah, izobraževanje odraslih, informiranost s strani izvajalcev javnih služb, sanacija črnih odlagališč odpadkov, sankcije v primeru neizpolnjevanja zakonskih zahtev in drugo. Vsekakor se je odgovornost občanov do okolja v preteklih letih bistveno povečala, kar se vidi v kvaliteti in količini ločeno zbranih frakcij in zmanjšanju števila črnih odlagališč odpadkov.

Načrti v letu 2015? Se ekonomski položaj komunalne dejavnosti zboljšuje?

97

Sprejem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in njena uveljavitev v praksi ima vpliv na poslovanje podjetij.

Zaradi razdrobljenosti komunalne dejavnosti so seveda velike razlike od podjetja do podjetja, pri čemer je še posebej potrebno poudariti vlogo, ki jo imajo pri tem občine kot lastnice podjetij. Marsikatera občina ima do tega področja še vedno mačehovski odnos. Naše sodelovanje z občinami lastnicami ocenjujem kot zelo dobro. Vsi skupaj se dobro zavedamo, kaj pomeni imeti urejeno področje javnih služb, a tudi tega, da je urejenost odvisna od vseh, ki so vpleteni v to dejavnost.

Poročilo se nanaša na leto 2014 in ga je potrebno po navadni ali elektronski pošti oddati do 31. 3. 2015 na naslov Agencije RS za okolje (ARSO).

Interseroh d.o.o.

T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si W: www.interseroh-slo.si

marec 2015

Ugotavljali smo, da občani na izvoru ne ločujejo tako, kot je potrebno.

Problem na našem območju je, da upravljamo z velikim številom vodnih virov, 58, in 54 vodovodnimi sistemi, tako da so vložki v zagotovitev ustrezne kvalitete pitne vode za vse občane zelo veliki. Trenutno obdelamo pred uporabo z 48 dezinfekcijskimi postajami 90 % pitne vode, ki jo oddamo v omrežje. Pitne vode se pred uporabo ne obdeluje samo še na manjših vodovodnih sistemih. Kot sem že prej omenil, so se vodovodni sistemi v preteklosti obnavljali iz sredstev popotresne obnove, evropskih sredstev, namenskih sredstev proračunov občin, v manjšem delu tudi iz sredstev amortizacije infrastrukture, ki je bila vključena v ceno storitev.

Promocija

Od leta 2008 do 2012 so skupne količine zbranih komunalnih odpadkov padale, v letih 2012, 2013, 2014 pa se je trend padanja ustavil. Tako smo v teh treh letih letno v povprečju zbrali 5.950 t komunalnih odpadkov, pri čemer pa je močno narasel delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov na izvoru, ki trenutno znaša 57 %. Ker smo morali v začetku leta 2013 lastno deponijo zapreti, oddajamo ostanek komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo in odlaganje najugodnejšemu ponudniku, izbranem na javnem razpisu. V letu 2014 smo v nadaljnjo obdelavo oddali 2.570 t komunalnih odpadkov.

Jože Volfand

Reciklažni panogi v Sloveniji

Slovenija je majhen trg. Trg odpadkov je postal globalen. Prodajalci in kupci se lahko najdejo na spletu. Zakoni trga so znani. Odpadno embalažo kupiš tam, kjer je najcenejša, granulate kot izdelek prodaš tja, kjer se doseže najboljša cena. V Sloveniji ni več veliko možnosti za nove zmogljivosti za reciklažo plastike. Trg je pokrit.

Reciklaža

ne gre dobro, kažejo

Zakaj toliko uvoza odpadne plastike, saj je tudi Slovenija prevzela slogan EU o družbi reciklaže.

Kam gre odpadne plastična embalaža?

podatki Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih

in nekovinskih odpadkov

pri GZS. Marko Omahen,

ki vodi družinsko podjetje Omaplast v Grosupljem, pa ni nezadovoljen. Letno prevzame

28.000 ton odpadne plastike, a jo mora uvoziti okrog 60

– 70 %, na domačem trgu jo lahko kupi 30 %. Z odpadnimi surovinami tudi trgujejo.

Posluje stabilno in zaposluje nekaj več kot 100 delavcev, ne razmišlja pa o širitvi. O

kakovosti in novi tehnologiji pač. Noče biti dinozaver.

Ali ločeno zbiranje plastike ni povečalo zbranih količin odpadne plastične embalaže?

Je. Vendar je prvo vprašanje, kakšna strategija pri ravnanju z odpadki se kaže na trgu. Ali hoče država doma zadržati odpadke, surovine ali ne.

Pri sosedih, Avstrija, Italija, Madžarska, najprej poskušajo odpadke prodati doma, ker dajejo prednost domači industriji in lahko nadzorujejo deleže predelave. Drugo je, kolikšen je dejanski izplen uporabne, dovolj kakovostne plastike, ki jo sortirajo v zbirnih centrih. Vsake plastike se ne da reciklirati. Kolikor poznam podatke, v zbirnih centrih za ravnanje z odpadki zaradi nečistoč in drugih razlogov v najboljšem primeru pridobijo za reciklažo do največ 60 % zbrane in prevzete odpadne plastike. Drugo konča v termični obdelavi. Deleži sežiga se povečujejo.

Kje je problem?

Več jih je. Najprej bi omenil družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Mimogrede, družb je preveč. DROE podpisuje pogodbe o prevzemu in embalažnini s podjetji, ki morajo upoštevati načelo podaljšane odgovornosti proizvajalca.

Toda s proizvajalci se ne ukvarjajo. S tem, kakšno embalažo dajo na trg. Ni skrivnost, da se spet povečuje uporaba PVC plastike, za katero je znano, da je okolju in zdravju škodljiva. Če bi analizirali plastenko za vodo ali kozarec za jogurt, bi ugotovili, katera embalaža je oslojena, kateri je dodan ovoj PVC iz folije. Tako se navadna PET plastika osloji s PVC, kar je zame kriminalno dejanje. To je samo eden od primerov, ki pove, zakaj se delež embalaže, ki je ni možno predelati, povečuje.

marec 2015

Kaj lahko stori družba za ravnanje z odpadno embalažo?

DROE zdaj zaračuna enako embalažnino za plastiko, ki gre lahko v predelavo, kot za tisto, ki mora zaradi nečistosti ali neustreznih materialov v sežig. Na ekoloških otokih je 20 % PET embalaže, ki ni primerna za mehansko predelavo. DROE bi se morale začeti spraševati, kaj to pomeni, saj to vpliva na ekonomičnost

Marko Omahen

Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg foto: arhiv podjetja

42 97

okolje

Reciklaža

njihovega poslovanja. Če se več zbira, se mora več reciklirati. Kdo izgublja, če to ni res? Nam se je zmanjšal delež HDPE plastenk na domačem trgu, a to je dober material za reciklažo.

Materiali, iz katerih je plastična embalaža postajajo problem?

Ne vsi. Gre za to, kateri so neprimerni za mehansko predelavo, kateri pa so in iz katerih lahko izdelamo granulate za nove plastične izdelke. Čas je za standardizacijo materialov. Pri plastični embalaži bi morali uveljaviti standarde pri uporabi materialov. Katere se sme, katere se ne sme uporabiti. Proizvodnja embalaže se je zelo spremenila. Ne mislim samo na dematerializacijo, ampak tudi na marketinške službe, ki si izmišljujejo za isti izdelek raznovrstno embalažo z dodatki, zaradi katerih se težko reciklira.

Ali je v tem, na kar opozarjate, razlog, da se ponavljajo kampanje proti plastiki in ukinitvi plastičnih vrečk?

Pri plastiki ni vrnitve. Neumnost je govoriti o ukinitvi plastičnih vrečk, ker onesnažujejo okolje. Ali se zavedamo, kakšna industrija stoji in pade s plastiko? Uporaba plastike izjemno narašča. Raste in uveljavlja pa se tudi menedžment za družbo brez odpadkov – zero waste. Torej?

Ali bomo ukinili avtomobile, ker onesnažujejo zrak? Ali pa se bodo iskale rešitve za plastiko, ki najmanj onesnažuje okolje in se jo lahko v celoti reciklira?

Torej je prihodnost v biorazgradljivih plastičnih vrečkah?

Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo. To je nateg. Prava biorazgradljiva vrečka bi se v stiku z vlažnimi živili raztopila. Pozablja se, da plastični materiali, ki so iz obnovljivih surovinskih virov rastlinskega izvora, niso biološko razgradljivi. Če govorimo o bioplastiki, to ni zagotovilo za biorazgradljivost. Bioplastika je iz biogoriv. To je res. Biorazgradljivost pa je odvisna od strukture

43 Prihodnost biorazgradljive plastike?

Biorazgradljivost že postaja tema, ali gre za pravo pot. Ali je to prava razvojna inovacija. Čeprav je uporaba biorazgradljive plastike v porastu, vse sloni na aditivih. To je polietilen z aditivi, ki pospešujejo razpadanje. Predelovalci nočemo biorazgradljivih plastičnih vrečk, ker vplivajo na slabšo kakovost granulata, čeprav njihova proizvodnja raste.

Koliko granulatov proizvedete?

Okrog 20.000 ton. To so standardni PE in PP granulati, ki jih trg najbolj išče. Proizvajamo granulate pri katerih lahko stalno zagotavljamo stabilne tehnične lastnosti. Pri nedefiniranih mešanicah granulatov brez tehnične specifikacije je najhujša konkurenca. Izvažamo v Nemčijo, Italijo, Grčijo, Turčijo, Španijo, predvsem trgi EU

Iz katere odpadne embalaže delate granulate?

Predvsem iz folij. Delež folij v naši reciklaži povečujemo. Za reciklažo PET plastike nimamo tehnologije, to je za nas manj zanimivo.

Poleg tega velike multinacionalke že na svojem dvorišču postavljajo obrate za reciklaže, da si znižujejo stroške. So veliki onesnaževalci, a so tudi inovativni v akcijah reciklaže. Nestlé ima program iz odpadne plastenke v novo plastenko.

In cene granulatov?

Vse je odvisno od ponudbe in povpraševanja.

Dejstvo pa je, da so izdelki iz reciklažnih materialov vse bolj iskani. Proizvajalci plastičnih izdelkov ne morejo več mimo zahtev, kolikšen delež reciklatov, to je granulata naj bo v novem izdelku. Trg se spreminja. Uporaba granulatov iz certificiranih podjetij je prava strategija. Tuji kupci redno prihajajo v našo proizvodnjo in nas kontrolirajo. Kakovost, ki je zahtevana, moramo dokazati.

Kakšen bo razvoj Omaplasta?

Predvsem bomo posodobili tehnologijo. Za novo naložbo se še nismo odločili, ker si v teh časih ne upam tvegati. Vendar vemo, kako se moramo opremiti za optimizacijo proizvodnje, kako je potrebna avtomatizacija. Kakovost je naš prvi cilj. Kupci so prisiljeni k recikliranim materialom in to je naša priložnost. Na trgu delajo zmedo novi reciklažni obrati, ki so jih s sredstvi EU zgradili Romuni, Bolgari, še prej Poljaki. Proizvajajo granulate po precej nižjih cenah, a tudi slabše kakovosti. Naš cilj so kakovosti granulati iz HDPE, LDPE in PP.

97

in države nekdanje Jugoslavije. Za kvalitetne granulate je čedalje več povpraševanja. Torej je na trgu več izdelkov iz reciklirane plastike.

In kupci so bolj osveščeni. Postajajo pozorni na certifikat, ali je izdelek iz reciklatov in pri nakupu ne omahujejo. Doma prodamo le 2 do 3 % proizvodnje.

okolje

materialov in razmerij, v katerih poteka razgradnja. Biorazgradljivost pospešujejo posebni aditivi, kemija. V Nemčiji je velika polemika, kaj naj delajo z biorazgradljivimi vrečkami. Italijani so prepovedali plastične PE vrečke in sprejeli zakon, da morajo biti vse vrečke biorazgradljive.

Tako danes pri proizvodnji vrečk k običajnemu PE materialu dodajajo aditive, ki pospešujejo razpadanje polietilena na mikro delce. To pa seveda ne pomeni, da se takšna plastika razgradi in izgine. Problem takšen vrečke pa je tudi cena, ki jo trg ne bi sprejel.

Vas je okolje sprejelo, saj kljub sodobni opremi včasih zagotovo pride do neprijetnih vonjav v okolju.

To je zelo redko in v okolju ni posebnih težav.

Zavedamo se odgovornosti do okolja. Mislim na zmanjšanje vplivov na zunanje okolje in za notranji proizvodni proces. Za preprečevanje neprijetnih vonjav in preprečevanje emisij v zrak smo pripravili projekt za novo filtrirno napravo.

Pri pranju embalaže nastaja problem vlage in moramo klimo nadzorovati. Lani smo obnovili okoljevarstveno dovoljenje za vodo. Porabo vode smo lani precej zmanjšali z posodobitvami sistema. Res je. Okoljski stroški naraščajo, a vlaganja se vrnejo. Za filtrirno napravo je projekt pripravljen in le čakamo na razpis, ki ga napovedujejo za program učinkovite rabe energije.

Promocija

DELOVNI ČAS

tel: 03 42 63 228 faks: 03 42 63 232 gsm: 041 563 110

pon - pet: 7:00 - 15:00

š č i t i m o k ov i n o i n n a r a v o

01 ISO 9 0 0 01 ISO 14 18 0 01 OHSeAauS bur itas ver

marec 2015

KOMERCIALA

NUDIMO LASTEN PREVOZ

Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078 tel: 03 42 63 285, gsm: 031 730 846 e-naslov: logistika@pocinkovalnica.si

pocinkovalnica, d.o.o.

Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: info@pocinkovalnica.si | www.pocinkovalnica.si

Urbanizacija vzame dva hektarja tal na minuto Ilustracija: Soil atlas 2015 / Alexandratos et al.

44 97

okolje

Atlas tal

IGRIŠČE, KI SE MANJŠA Kmetijske površine na osebo, v m2 Primerjava z enim nogometnim igriščem = 7.140 m2

Živimo na Zemlji in iz zemlje, vendar ji namenjamo premalo

7,000

pozornosti. Zemlja oziroma

Atlas tal

tla so osnova za proizvodnjo hrane in brez zdravih tal je

4,620

4,050*

2008

2050

1,860

1,390*

nemogoče proizvesti zdravo

hrano. Tla so tudi filter za

1960

deževnico, ki jo spreminja jo v čisto pitno vodo. Takoj za oceani so tla velik rezervoar

ogljika – shranjujejo več ogljika kot vsi gozdovi sveta

3,350

skupaj. Tla so polna življenja

* Ocena

– ena pest zemlje vsebuje več organizmov, kot je celotna

človeška populacija na svetu.

Dve tretjini vseh vrst živi

namreč pod zemljo. Kot kaže

poročilo o svetovnem stanju tal Atlas tal 2015, tla hitro

izgubljajo svojo funkcijo. Brez

velikih ukrepov se bo stanje

marec 2015

samo še slabšalo.

Razvite države

Države v razvoju

Nogometna igrišča prikazujejo razliko med bogatimi in revnimi.

V pravičnem in trajnostnem svetu bi vsakem od nas pripadalo 2.000 m2.

M

ednarodna skupnost si je zadala tri cilje: zaustaviti izgubo biodiverzitete, ustaviti segrevanje ozračja pri 2 °C in omogočiti, da ima vsakdo pravico do ustrezne hrane. Brez rodovitnosti tal noben od teh ciljev ne bo dosežen, saj lahko tla opravijo svoje delo le, če je življenje v njih nedotaknjeno, če je plast humusa zdrava in če so pravice do tal zaščitene. Vendar nam to ne uspeva najbolje. Z napačno rabo tal izgubimo približno 24 milijard ton rodovitih tal vsako leto. Za to je več razlogov, v ospredju pa je širjenje mest in cest. V Nemčiji 77 hektarov tal delno ali v celoti izgubi svojo funkcijo vsak dan, kar je enako velikosti 100 nogometnih igrišč. Del slabšanja rodovitnosti tal gre pripisati neprimernemu kmetovanju, ki uporablja veliko pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev ter težko mehanizacijo. Velik delež pri tem ima tudi deforestacija. Približno 20 do 25 % tal po svetu je že poškodovane, dodatnih 5 do 10 milijonov hektarov (približno v velikosti Avstrije) pa se jih degradira vsako leto.

Povprečen Evropejec potrebuje 1,3 hektara tal, kar je toliko kot dve nogometni igrišči, da bi proizvedel vso hrano in druge produkte, ki jih potroši vsako leto.

P

ovprečen Evropejec potrebuje 1,3 hektara tal, kar je toliko kot dve nogometni igrišči, da bi proizvedel vso hrano in druge produkte, ki jih potroši vsako leto. To je približno šestkrat več, kot je tal na voljo za vsakega prebivalca Bangladeša. Približno 60 % območja, ki ga potrebujejo Evropejci za zagotovitev svojih potreb, leži zunaj EU, s čimer je Evropa kontinent, ki je najbolj odvisen od tal zunaj njenih meja. Na leto EU za svoje potrebe potrebuje 640 milijonov hektarov zemlje, kar je 1,5-krat večje kot ozemlje vseh 28 držav članic EU. Ti

45 V

letu 2014 je 54 % populacije živelo v mestih oziroma urbanih središčih. Do leta 2050 naj bi jih v mestih živelo že dve tretjini.

Mesta trenutno zavzemajo 1 do 2 % svetovnih tal. Do leta 2050 naj bi zavzemala 4 do 5 % tal.

Beton in asfalt v mestih preprečuje deževnici, da bi napojila zemljo, kar povzroča pogostejše poplave. Globalno gledano urbanizacija povzroči izgubo dveh hektarov tal na minuto.

V

eliko škodo tlem povzroča intenzivno kmetijstvo, ki povzroča velik upad biodiverzitete nad in pod tlemi. Vsako leto je zaradi kmetijstva uničenih okoli 13 milijonov hektarov gozda. Če se bo izraba tal nadaljevala v trenutnem trendu, bo svet dosegel mejo ekološko trajnostne rabe tal do leta 2020. Če bodo potrebe po pridelavi hrane še naprej naraščale v enakem trendu, pa bomo do leta 2050 potrebovali dodatnih 320 (velikost Indije) do 850 (velikost Brazilije) milijonov hektarov zemlje za pridelavo hrane.

R

azna gnojila so pogosto razumljena kot vitalni del za dvig proizvodnje hrane in pridelkov. Vendar se pogosto pozablja na škodo, ki jo zemlji povzročajo na dolgi rok. Največji porabnik gnojil je Kitajska, ki v povprečju porabi 344 kilogramov mineralnih gnojil na hektar na leto. Sledita ji Brazilija in Japonska.

Uporaba gnojil pa je zelo majhna v Afriki: 2,7 kilograma na hektar v Ruandi in 7,5 kilograma v Gani. Vendar je cilj, da bi preko podpornega sklada v letu 2015 v povprečju porabili do 50 kilogramov na hektar. Čeprav sklad še ni začel z delovanjem, so posamezne afriške države

97

koli 33 % svetovnih polj je uporabljenih za proizvodnjo hrane za živino, v EU pa je za to namenjenih kar 60 % polj. Kar je neučinkovito, saj za vsakih 100 kalorij teh žit in rastlin, ki so sicer primerne za ljudi, v povprečju dobimo samo 17-30 kalorij v obliki mesa.

V nasprotju s tem živali poskrbijo za učinkovito rabo tal, če jih pasemo na pašnikih, ki sicer niso primerni za proizvodnjo hrane, ali pa na poljih, kjer rastejo rastline, ki niso primerne za ljudi.

P

odnebje je močno povezano s tlemi in njihovimi značilnostmi, ki med drugim odkrivajo podnebje skozi čas. Prav tako tla vplivajo na podnebje. Tla so namreč velik rezervoar ogljika. Vsebujejo več ogljika kot atmosfera in vsa kopenska vegetacija skupaj. Relativno majhne spremembe v količini organske snovi v tleh imajo lahko velik vpliv na atmosfero in na globalno segrevanje. S pravim menedžmentom tal pa imajo tla potencial, da absorbirajo velike količine ogljika.

Kostak GIP zagotavlja celovito ponudbo projektantskih storitev, odlikuje jih odzivnost, kakovost in strokovni pristop, pri tem pa ustvarja funkcionalno, konceptualno dovršeno in oblikovno skladno arhitekturo. Različni projekti – od urbanizma do urejanja notranje opreme – dokazujejo, da prave ideje ustvarjajo odlične rešitve za zahtevne naročnike.

Usmeritev na področju ravnanja z odpadki utrjuje s storitvami inženiringa skupaj z matično družbo Kostak pri projektih: - objekt sortirne linije Spodnji Stari Grad in kompostarna - nadgradnja MBO in kompostarna v Celju - Sortirnica Maribor

S

vetovna potreba po energiji zahteva dodatna območja za proizvodnjo energije. V Kanadi katranski pesek pokriva 15 milijonov hektarov, kar je več, kot je velikost Anglije (13 milijonov hektarov). V letu 2012 so v Kanadi proizvedli 1,9 milijona sodov olja za gorivo na dan. Svetovna dnevna poraba je 90 milijonov sodov. Za pridobivanje goriva je potrebne veliko zemlje, energije in vode.

Katranski pesek v povprečju leži približno 30 metrov pod površino in da bi prišli do njega, se morajo gozdovi uničiti. Proces, kjer se loči olje kot gorivo od peska, proizvaja štirikrat več toplogrednih plinov kot rafiniranje konvencionalnega petroleja. Proizvodnja enega soda (159 litrov) olja povzroči 636 litrov strupenih odpadnih voda. Na območju pridobivanja pa je ekosistem v večini uničen. Obnovljivi viri energije, kot so biogoriva, dobivajo veliko politične podpore. EU direktiva zahteva, da morajo do leta 2020 vsa goriva za vozila vsebovati 10 % goriva, ki izvira iz obnovljivih virov. Vendar pa v primerjavi z vetrnimi elektrarnami in solarnimi paneli dajejo rastline za biogoriva le eno desetino energije na kvadratni meter, prav tako ta polja ne morejo biti uporabljena za proizvodnjo pridelkov za hrano. To povzroča etično dilemo, saj več kot 800 milijonov ljudi po svetu ostaja lačnih.

Ti projekti so dokaz, da uspeh ni naključje, temveč je rezultat znanja, premišljenega razvoja in vztrajnosti.

Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad

Z

aradi pridobivanja različnih rud je v porastu tudi miniranje določenih območij.

Na Kitajskem je sektor za miniranje med leti 2005 in 2010 zrastel za tretjino. V ZDA oseba porabi 17 ton kovin, mineralov in fosilnega goriva na leto. Za vsako tono rude pa mora biti odstranjenih tri tone zemlje in kamenja.

Vir: Soil Atlas 2015.

okolje

Krški Kostak GIP projektira najbolj sodobno sortirnico mešanih komunalnih odpadkov v Mariboru

O

Cesta krških žrtev 47, 8270 Krško T: 07 48 81 555 info@kostak-gip.si www.kostak-gip.si

marec 2015

Veliko škodo tlem povzroča intenzivno kmetijstvo, ki povzroča velik upad biodiverzitete nad in pod tlemi. Vsako leto je zaradi kmetijstva uničenih okoli 13 milijonov hektarov gozda.

začele z izvajanjem svojih lastnih programov.

Do leta 2050 naj bi namreč svet zaradi povečanega števila prebivalstva in povečanih potreb potreboval 70 % več hrane.

Promocija

podatki ne vključujejo pridobivanja nekaterih ključnih materialov, kot so bombaž, minerali in kovine. Največje države uvoznice iz zemlje drugih držav v EU so Nemčija, Združeno kraljestvo, Italija, Francija, Nizozemska in Španija. Če bi vsi na svetu potrošili toliko mesa kot ga povprečen Evropejec, bi potrebovali 80 % trenutne svetovne orne zemlje samo za proizvodnjo mesa. Za to, da se doseže cilj za bioenergijo iz Okvira za podnebje in energijo (2030 Framework for Climate and Energy), bi EU potrebovala dodatnih 70 milijonov hektarov zemlje, kar je območje, večje od Francije.

Rastoči trg za materiale na bio osnovi, kot so bio plastika in kemikalije na bio osnovi, bo te zahteve samo še povečal.

46

Državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več Urška Košenina

foto: www.shutterstock.com

okolje

97

Les je lep

Državno podjetje Slovenski gozdovi, d.o.o. naj bi zaživelo

Les je lep

julija 2016. Vsi deležniki previdno čakajo, kaj bo

prineslo novo podjetje.

Načrt je stabilizacija trga gozdno lesnih sortimentov.

Koncesionarjem je nadaljnje

delo obljubljeno. Pomislek obstaja, da novo podjetje ne

bo doseglo lesno predelovalne industrije, ki se utaplja. Prava smer podjetja bo tako vidna

šele tedaj, ko bo delovala gozdarsko-lesna veriga in bo

les ostajal doma, ne pa romal v sosednjo Avstrijo in Italijo.

Ali pa nakazuje pravo smer predviden nov direktorat za

marec 2015

lesarstvo na gospodarskem ministrstvu?

K

onec februarja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vladi RS predložilo izhodišča za Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, prenova ostalih vidikov gozdne zakonodaje bo potekala naknadno. Republika Slovenija ima v lasti ca. 255.000 ha gozdov, od tega 235.000 ha upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kar predstavlja 20 % vseh gozdov v Republiki Sloveniji. Trenutno imajo na Ministrstvu dokončana osnovna izhodišča za pripravo predloga Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki so že bila predstavljena koaliciji. Koalicija je glede teh usmeritev usklajena. Državno podjetje bo v izključni lasti Republike Slovenije, ki svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. Cilj gospodarske družbe je upravljanje gozdov v lasti RS v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju državne lastnine.

C

ilji so znani. Prispevati k doseganju ciljev regionalnega razvoja in razvoja podeželja zlasti pri ohranjanju kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. Skladno z Akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige do leta 2020 v Sloveniji »Les je lep« sodelovati v procesu zagotavljanja zelenih

delovnih mest. V gozdovih v lasti RS celovito upoštevati javni interes in zaveze RS na vseh varovanih območjih narave, zlasti tam s poudarjeno rekreacijsko funkcijo, ter na področju blaženja podnebnih sprememb. Biti primer dobre prakse na področju upravljanja z naravnimi viri oziroma vsemi dobrinami in stori-

Cilj gospodarske družbe je upravljanje gozdov v lasti RS v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju državne lastnine.

tvami gozdnih ekosistemov. Podpirati uporabo in pospeševanje sodobnih tehnologij dela v gozdu ter zaposlovanje in najemanje ustrezno usposobljene delovne sile. Na področju gozdov in gozdarstva omogočati usposabljanje strokovnega kadra ter podpirati izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo. Temeljna naloga gospodarske družbe je upravljanje z gozdovi v lasti RS in vključuje: oddajo del in izvajanje

slabih 7 % gozdnih površin, v Sloveniji pa skoraj polovica vseh gozdov. Le 0,21 % gozdne površine v Avstriji predstavljajo gozdni rezervati.

Pri nas jih je 0,8 %, kar je znatno več, vendar pa njihova majhnost in razdrobljenost že sedaj ne omogočata ohranjanja vseh naravnih procesov. Le 1 % površine avstrijskih gozdov je primarno namenjen socialnim funkcijam, ki vključujejo rekreacijo, turizem, izobraževanje, estetsko vlogo gozdov in podobno, v Sloveniji pa je takih 6 % površin gozdov. Pri nas je 11 % gozdov enakovredno namenjenih več funkcijam hkrati, medtem ko v Avstriji takih gozdov ne beležijo. »Kljub trikrat večji površini gozda in večjemu deležu, namenjenemu proizvodnji funkciji, je leta 2011 gozdarski sektor v Avstriji h gospodarstvu doprinesel 1,9 % BDP, v Sloveniji pa primerljivih 1,8 % BDP. Tudi

a Ministrstvu so zagotovili, da bi izvajanje sečnje, spravila lesa in opravljanje drugih negovalnih, varstvenih in drugih del v državnih gozdovih v skladu s predlogom zakona bili še vedno omogočeni gospodarskim družbam, ki sedaj izvajajo koncesijo v državnih gozdovih, kakor tudi vsem drugim gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve s področja izkoriščanja gozdov. Na podlagi javnih razpisov bodo zagotovljene enakopravne možnosti vsem, ki bodo konkurirali na javnih razpisih za oddajanje izvedbe del v državnih gozdovih.

Koncesionarji so s tem seznanjeni in zavračajo očitke o njihovih težnjah po izvozu hlodovine. »Kritike, da koncesionarji vidijo rešitve le v prodaji hlodovine v tujino, ne držijo. Po uradnih evidencah je mogoče ugotoviti, da 70 % lesa iz državnih gozdov koncesionarji prodajo in predelajo doma. Izvažajo samo les, za katerega v Sloveniji nimamo več predelave.

Večinoma industrijski les, kot so celuloza, les za lesne plošče itd.). Koncesionarji so glavni in najbolj zanesljivi oskrbovalci slovenske lesne industrije z lesom,« dodaja Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS.

Sklad kmetijskih zemljišč ni ogrožen

S

klad kmetijskih zemljišč in gozdov ima že sedaj jasno razdeljene dohodke s področja kmetijskih zemljišč in gozdov. Na področju gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči glavni

okolje

Bojan Pogorevc

Jasna Mulej

foto: arhiv podjetja

97

47 Ključen problem v Sloveniji je razdrobljenost gozdne posesti, ki ima preko 460 tisoč lastnikov in jih je z leta v leto več.

N

vir sredstev predstavljajo zakupnine, pri gospodarjenju z gozdovi pa koncesijska dajatev.

V izhodiščih na Ministrstvu predvidevajo, da na novoustanovljeno družbo preidejo delavci Sklada, ki sedaj opravljajo naloge s področja koncesij. Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ostaja še naprej na Skladu. »Sklad ostaja kot javni zavod in skrbi za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti RS in še naprej opravlja naloge v zvezi s postopki denacionalizacije,« še dodajajo na Ministrstvu. S tem je seznanjena tudi direktorica Sklada kmetijskih zemljišč

marec 2015

o primerjavi nekaterih statistik Orga­ nizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo med obema državama za leto 2010 je stanje v avstrijskih gozdovih glede neekonomskih vidikov gozdov precej slabše kot pri nas. Kar 60 % avstrijskih gozdov je primarno namenjenih proizvodnji, delež površin, namenjen ostalim funkcijam, pa je znatno manjši.

V omrežje Natura 2000 v Avstriji spada samo

Irena Šinko

Sosednja Avstrija Koncesionarji za vzgled ostajajo del gozdne zgodbe P

Franc Pohleven

azlog je bil predvsem v eni izmed možnosti za hitrejšo sanacijo posledic žleda, osnovni cilj je bil sprememba sistema gospodarjenja z gozdovi v lasti RS. Med državami EU smo zagotovo edini, ki gospodarjenja z državnimi gozdovi nimamo urejena v obliki, da se s tem ukvarja podjetje – po principih, ki veljajo za gospodarske družbe in ne za javne zavode kot v primeru Slovenije. Kot dober zgled, ki v EU verjetno izkazuje najboljše rezultate, se zgledujemo po ureditvi v Avstriji in Bavarski,« dodajajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

foto: arhiv podjetja

ani ni prišlo do ustanovitve državnega podjetja, ker koalicija ni bila usklajena. So zdaj boljši časi za ustanovitev družbe?

foto: arhiv podjetja

L »R

vloga javne gozdarske službe je v avstrijskih gozdovih precej manjša kot pri nas, saj le pri polovici gozdov uporabljajo načrte upravljanja,« ugotavlja Jasna Mulej iz Koalicije za gozd. V čem so Avstrijci sploh boljši? »Ključen problem v Sloveniji je razdrobljenost gozdne posesti, ki ima preko 460 tisoč lastnikov in jih je z leta v leto več. Povprečno ima lastnik 2,6 ha gozda.

Med njimi je največji lastnik cerkev z dobrimi 20 %. Razdrobljenost posesti onemogoča kvalitetno gospodarjenje z gozdovi. Država ima v lasti dobrih 20 % gozdov. V katerih se relativno dobro gospodari, kar pomeni, da se izvajajo vse funkcije, od socialne, ekološke do gospodarske,« pojasnjuje Bojan Pogorevc, Projektni direktor SGLTP in Koordinator SLOBIOM za Koroško. Bo novo podjetje nadgradnja učinkovitemu gospodarjenju? Bo zagotovilo, da bo več kakovostnega lesa ostalo domači lesni industriji? Kaj bo prispevalo k urejenosti trga?

foto: Boštjan Čadej

sečnje, spravila in transporta lesa ter gojitvenih in varstvenih del v gozdu, oddajo del pri gradnji gozdne infrastrukture in prodajo lesa.

48 okolje

97

Irena Šinko, ki zagotavlja: »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije bo do sprejetja oziroma uveljavitve zakona, ki bo urejal področje gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije in družbo Slovenski gozdovi d. o. o., posloval kot doslej v obstoječi obliki kot javni zavod ter v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V skladu s tem oziroma na teh podlagah bo pripravil tudi Program dela in finančni načrt Sklada KZG RS za leto 2015 in ga bo po običajni proceduri posredoval v sprejem organu upravljanja Svetu Sklada ter v soglasje Vladi RS.«

lesa – vzpostavitev gozdno-lesne verige.« Podjetje bo torej lahko rešilo dva velika problema. Povezati ponudbo in povpraševanje znotraj gozdno- lesnega sektorja in zaustaviti padajoči trend porabe industrijskega lesa in naraščajoči trend izvoza hlodovine.

Papir prenese vse ali kaj gre lahko narobe

Prednosti novega »N državnega podjetja

»B

istvena prednost za lesno-predelovalno industrijo pomeni predvsem možnost lažjega dostopa do lesa, različnih drevesnih vrst in kakovostnih razredov. Podjetje bo samo prodajalo les in bo na slovenskem trgu, glede na sedanji obseg sečnje v državnih gozdovih, letno zagotavljalo vsaj 1.000.000 m2 lesa. Ker bo na trgu nastopalo s celotno količino lesa, posekanega v državnih gozdovih, bo lahko bistveno lažje zadostilo različne potrebe naše

Ne pozabimo – akcijski načrt Les je lep je bil na državni ravni sprejet leta 2012. In kaj se je zgodilo v tem času, kako je s slovensko lesno industrijo danes?

Storitve za obrt in industrijo

• Izdelava načrtov za ravnanje z odpadki • Čiščenje lovilcev olj, lovilcev maščob in peskolovov • Čiščenje industrijskih naprav in cistern • Čiščenje proizvodnih obratov ter industrijskih površin • Sortiranje odpadkov, snovna predelava in dokončna odstranitev ostankov

Gostinstvo

odpadki@saubermacher.si 02-620-23-00 www.saubermacher.si

Promocija

marec 2015

• Prevzem in obdelava bioloških in drugih organskih kuhinjskih odpadkov • Čiščenje lovilcev olj in lovilcev maščob • Prevzem živil s pretečenim rokom uporabe (ŽSP kat. 3)

lesne industrije, kjer sedaj večkrat izpostavljajo težave pri nakupu ustreznega lesa glede na vrsto predelave,« zatrjujejo na Ministrstvu.

Ustanovitev podjetja podpira tudi Franc Pohleven iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi: »Podpiram ustanovitev nacionalnega podjetja za upravljanje z našimi gozdovi. Seveda bi moralo podjetje z natečajem v izvedbo sečnje vključiti bivše koncesionarje, še zlasti tiste, ki so že doslej s hlodovino dobro oskrbovali slovenske žage. Prodajo hlodovine bi po ustanovitvi izvajali upravitelji javnega podjetja (ekonomi). V interesu države je, da se z lesom prvenstveno oskrbi slovenska predelovalna podjetja. Še drugi razlog za ustanovitev podjetje je uravnavanje cene lesa v primeru ujm, kot so žledolomi in vetrolomi. Zavzemam se, da bi morala hlodovina prvenstveno končati na lesnopredelovalnih obratih Slovenije.

Sredstva iz prodane hlodovine bi morali vložiti v predelavo lesa oz. za vzpostavitev ekonomske povezave v obliki lokalnih centrov predelave

e vem, kaj želi doseči minister z ustanovitvijo podjetja, kakšni so cilji?

Samo držati ceno gozdnim produktom na ta način ni najboljše v kontekstu trajnostnega razvoja celotne vrednostne verige lesa. Izziv je v združevanju lastnikov gozdov za doseganje boljših gospodarskih učinkov. Največji izziv je umestitev lesarstva v strateške usmeritve Slovenije. Ministrstvo, torej minister Dejan Židan, seže samo do gozdnih cest (direktorat za lovstvo, ribištvo in gozdarstvo). Za lesarstvo, za predelavo in proizvodnjo lesnih produktov, ni pristojen in odgovoren nihče. Govori se o direktoratu za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. To bi lahko bil začetek v pravo smer. Izzivom glede na to, da je lesno predelovalna panoga predvsem delovno intenzivna, je ogromno, kar močno presega ozko usmeritev državnega podjetja za gozdove,« pravi Bojan Pogorevc. »Menim da so potrebna izhodišča še lokalna zaposlitev in lokalna obdelava lesa, minimalni ogljični odtis oziroma minimalna prevozna razdalja in eksplicitno postavljena zahteva, da les konča v slovenskih gozdno lesnih verigah z ustrezno dodano vrednostjo. Državna podjetja v Evropi zelo različno funkcionirajo. Če primerjamo avstrijsko državno podjetje in hrvaško si nista kaj preveč podobna, ne po organizaciji ne po učinkovitosti in ne po korupciji. Ko smo šli leta 1993 v prvo reorganizacijo gozdarstva, so bile velike težave. Takrat smo videli, da je zelo težko postaviti neko novo inštitucijo na noge, če govorimo npr. o takratnem Zavodu za gozdove (ZGS) in Skladu kmetijskih zemljišč.

Na ZGS imajo še danes težave s financiranjem.

Problemi pri novih inštitucijah se pojavijo, ko gremo v podrobnosti in konkretne rešitve,« utemeljuje svoje pomisleke Jože Sterle.

Je lesno industrijo mogoče rešiti?

N

ačeloma na slovenskem trgu in tudi trgu EU na Ministrstvu ne pričakujejo težav s prodajo lesa. Tudi v času sanacije žledoloma večina cen gozdno lesnih sortimentov ni

okolje

97

49 drastično padla. Menijo, da se bo družba trgu lažje prilagajala z obsegom in strukturo sečnje, zato ni prav nobenega razloga za morebitno izgubo družbe. Po vzoru podobnih podjetij v drugih državah (npr. Avstrija, Bavarska) podjetja sklepajo z lesno industrijo dolgoročnejše pogodbe, ki kupcu in prodajalcu zagotavljajo določeno stabilnost pri poslovanju. Po drugi strani je dr. Franc Pohleven do stanja lesne industrije v Sloveniji veliko manj utopičen. »Novo podjetje bi rešilo več problemov, kot jih je oziroma jih bo nastalo, v kolikor se podjetja ne bo ustanovilo. Zavedati se moramo, da predelava lesa v Sloveniji brez potrošnje ne bo

zaživela. Zato bi se morala gozdno lesna veriga začeti pri potrošniku.

Pri doseganju konkurenčnosti lesa na trgu predstavljajo največji problem nerealne cene izdelkov. Za ureditev celovitega trga bi morala poseči država z rešitvami oblikovanja realnih cen izdelkov glede na materiale.

Ni logično, da so armirano betonski objekti in plastična okna cenejši od lesenih. To je posledica dejstva, da onesnaževalci (jeklarne, cementarne, plastičarji) ne plačujejo škode, ki jo povzročijo s proizvodnjo ter predelavo teh materialov. Emisije oziroma onesnaževanje je sedaj na bremenih vseh državljanov. Ko bo strošek za onesnaževanje vgrajen v končno ceno proizvoda (tudi kvote za odkup CO2 po Kjotskem sporazumu), bodo leseni izdelki znatno cenejši od izdelkov iz fosilnih materialov in bo tudi lesna proizvodnja znova zaživela. Urediti je potrebno tržišče in doseči, da onesnaževalec stroške onesnaževanja vključi v končno ceno. Dokler bo družba z bencinskim dodatkom podpirala umazano industrijo se stanje v Sloveniji ne bo izboljšalo,

četudi naredimo idealno podjetje za upravljanje s slovenskimi gozdovi.«

N

e pozabimo – akcijski načrt Les je lep je bil na državni ravni sprejet leta 2012. In kaj se je zgodilo v tem času, kako je s slovensko lesno industrijo danes? Bo to morda razkrilo gospodarsko ministrstvo, ko bo ustanavljalo Direktorat za lesarstvo? Kje nastajajo napovedani lesnopredelovalni centri v Sloveniji?

Zeleno naj bo.

Promocija

Novo podjetje bi rešilo več problemov, kot jih je oziroma jih bo nastalo, v kolikor se podjetja ne bo ustanovilo.

Zavedati se moramo, da predelava lesa v Sloveniji brez potrošnje ne bo zaživela. Zato bi se morala gozdno lesna veriga začeti pri potrošniku.

Gozdovi so naše bogastvo, saj čistijo zrak, zagotavljajo zdravo pitno vodo, preprečujejo erozijo, so dom številnim živalim in omogočajo zdravo rekreacijo.

Pozimi 2014 je več kot polovico slovenskih gozdov prizadel žled. Poškodovanih je bilo skoraj 25 milijonov dreves oziroma več kot 9 milijonov m3 lesa. Večina gozdov se bo obnovila sama, po naravni poti, za približno 900 hektarjev pa bo potrebna obnova s sajenjem.

Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so skupaj organizirali projekt Obnovimo slovenske gozdove, s pomočjo

katerega bodo pripomogli k hitrejši in strokovni obnovi poškodovanih gozdov. Jeseni 2014 so skupaj s prostovoljci zasadili približno 28.000 sadik, spomladi 2015 pa imajo v načrtu ponovno sadnjo dreves.

Podjetju Electrolux sta trajnostni razvoj in skrb za okolje zelo pomembna, zato smo odločili za sodelovanje pri projektu. Za vsak prodan sesalnik Electrolux iz kolekcije Ultra bomo prispevali 10 drevesnih sadik za obnovo slovenskih gozdov. S skupnimi močmi bomo tako pripomogli k še hitrejši obnovi gozdov in poskrbeli za zeleno prihodnost.

Electrolux Ljubljana d.o.o., Gerbičeva ulica 110, 1000 Ljubljana, www.electrolux.si

marec 2015

Z nakupom sesalnika Electrolux obnavljam slovenske gozdove.

Okvirne obljube države za financiranje boljšega zraka S ukrepov iz Odlokov o načrtih kakovosti zraka na območjih Zasavja ter mestnih občin

Zrak v Sloveniji

Murska Sobota, Maribor,

Celje in Novo mesto, ki so bili

sprejeti pred dobrim letom,

je vlada sprejela februarja. S

tem naj bi naredili na področju okoljskih problemov kakovosti zraka bistven napredek.

Podrobnejši programi ukrepov

sicer določajo finančne vire za uresničitev odlokov o načrtih

za kakovost zraka, ki pa imajo še precej neznank oziroma

veliko pogojev. Državna

finančna vira sta dva, in sicer

marec 2015

Podnebni sklad in kohezijska

sredstva 2014-2020.

I

z kohezijskih sredstev se bodo zagotavljale dodatne finančne spodbude za ukrepe mikrosistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB); postavitev dodatnega kotla na lesno biomaso v sistem daljinskega ogrevanja; energetska sanacija javnih stavb; izgradnja nizko energetskih objektov; izdelava celostnih prometni strategij za vseh sedem območij preseganj; različni ukrepi trajnostnega prevoza; parkirišča koles na postajah javnega potniškega prometa; trajnostna parkirna politika; infrastruktura za vozila na stisnjen zemeljski plin; izgradnja kolesarskih stez in ureditev površin za pešce; ureditev postajališča JPP, da bodo bolj funkcionalna in varna; priprava in izvajanje mobilnostnih načrtov.

I

z Podnebnega sklada se bodo sofinancirali naslednji ukrepi - zamenjava zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnejšimi in toplotnimi črpalkami (velja za območja, kjer ni določen kot prednostni način ogrevanja na daljinsko ogrevanje ali s plinom), toplotna izolacija stavb oziroma hiš, toplotna izolacija javnih stavb, zamenjava vozil javnega potniškega prometa, ki imajo zastarele motorje z motorji EURO VI, nabava električnih vozil, zamenjava komunalnih vozil z vozili s sodobnimi motorji.

O

koljsko ministrstvo opozarja, da je višina sredstev državnih spodbud iz kohezije 2014-2012 indikativna oziroma se spreminja skladno s pravili Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in s pravili za dodeljevanje državnih pomoči na področju energije in okolja, pri

čemer si bo vlada prizadevala za uveljavitev najvišjih možnih spodbud iz javnih virov.

Vlada sprejela spremembe Uredbe o kakovosti zunanjega zraka

V N

lada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. ova uredba odpravlja predvsem pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Evropska komisija v Pilotu 6218/14/ENVI v zvezi s prenosom evropskega predpisa (Direktive 2008/50/ ES) o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Pomanjkljivosti se odpravljajo predvsem v delu, ki se nanaša na aktivnosti države pri ohranjanju kakovosti zunanjega zraka na območjih, kjer še niso presežene mejne vrednosti. V ta namen bo vlada pripravila operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka.

U

redba spreminja tudi meje območij za upravljanje in merjenje kakovosti zunanjega zraka, tako da bo Slovenija glede na število merilnih naprav skladna z zahtevami evropskega predpisa (Direktiva 2008/50/ES).

Promocija

Podrobnejše programe

prejeti Podrobnejši programi ukrepov iz Odlokov o načrtih kakovosti zraka na območjih Zasavja ter mestnih občin Murska Sobota, Maribor, Celje in Novo mesto predvidevajo naslednja finančna sredstva: Murska Sobota 34.511.074 EUR (od tega se načrtuje 7.576.743 EUR državnih spodbud), Maribor: 49.911.236 EUR (od tega 8.384.836 EUR državnih spodbud); Celje 24.993.501 EUR (od tega 10.318.001 EUR državnih spodbud); Zasavske občine 22.676.538 EUR (od tega 6.531.538 EUR državnih spodbud); Novo Mesto 27.357.921 EUR, od tega 10.060.921 EUR državnih spodbud). Sredstva države načrtovana za teh pet programov so okvirna in so odvisna od prijav občanov na razpise Podnebnega sklada in uspešnosti prijav občin oziroma mest na razpise kohezijskega sklada.

foto: www.shutterstock.com

50 97

okolje

Zrak v Sloveniji

P

resežna ponudba dovoljenj se je na trgu pojavila zaradi gospodarske krize. Ker podjetja ne proizvajajo toliko kot prej, ne potrebujejo toliko dovoljenj za izpuste. Ponudba slednjih pa se kljub krizi ni znižala, zato je njihova cena padla. Do leta 2020 bi se lahko presežek dovoljenj iz današnjih dveh milijard dvignil na 2,6 milijarde. To bi ceno dovoljenj še dodatno znižalo in podjetjem omogočilo bolj poceni onesnaževanje. S tem bi podjetja imela manj razlogov za vlaganja v čistejše tehnologije.

N

ova zakonodaja predlaga vzpostavitev stabilnostne rezerve za dovoljenja. Če bi presežek dovoljenj presegel določeno raven, bi bila dovoljenja umaknjena s trga v rezervo. Če bi se pokazala potreba, bi ta dovoljenja lahko bila vrnjena nazaj na trg. Evropski parlament želi rezervo vzpostaviti z letom 2018, Evropska komisija pa z letom 2021. Končna odločitev o tem bo rezultat pogajanj med Parlamentom in Svetom EU, ki predstavlja države članice.

Odbor za okolje podpira prehod na napredna biogoriva

O

snutek zakona, s katerim bi omejili proizvodnjo tradicionalnih biogoriv in pospešili prehod na alternativne vire, kot so alge in odpadki, je februarja odobril odbor za okolje v Evropskem parlamentu. Cilj zakona je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz vse večje uporabe kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov za biogoriva.

Spomnimo, da je v proračunu EU za biogoriva letno namenjenih kar 10 milijard €.

S

edanja zakonodaja zahteva, da države članice EU zagotovijo, da bo vsaj 10 % porabe energije v prometu do leta 2020 iz obnovljivih virov. V predlogu novega zakona pa naj biogoriva prve generacije (iz poljščin) ne bi smela presegati 6 % končne porabe energije v prometu do leta 2020. Napredna biogoriva, pridobljena iz alg ali določenih vrst odpadkov, bi morala znašati najmanj 1,25 % porabe energije v prometu do leta 2020. S tem bi zmanjšali uporabo kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov za biogoriva, prav tako krčenje gozdov, ki samo po sebi povečuje emisije toplogrednih plinov.

Države članice bodo lahko prepovedale gojenje GSO

E

vropski poslanci so januarja sprejeli zakonodajo, ki državam članicam omogoča, da omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih

N

ovi predpisi državam članicam omogočajo prepoved GSO z namenom varovanja okolja in ne le zaradi tveganja za zdravje ljudi, kot bi ocenila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

D

ržave bodo lahko prepovedale gojenje GSO tudi zaradi prostorskega načrtovanja, socialno-ekonomskega vpliva, kmetijske politike, ali da bi se izognili nenamerni prisotnosti GSO v drugih pridelkih. Prepovedane bi lahko bile tudi točno določene skupine GSO glede na pridelek ali njihove lastnosti.

P

reden država članica sprejme takšne ukrepe, je v zakonodaji predviden postopek iskanja soglasja s proizvajalcem GSO zaradi morebitnega že izdanega dovoljenja za prodajo.

Tudi če se proizvajalec z ukrepom ne strinja, lahko država uvede prepoved enostransko.

T

renutno je edini GSO, ki se ga prideluje v EU, koruza MON810. Gensko spremenjeni krompir "Amflora", katerega pridelavo je Evropska komisija prvotno dovolila, je evropsko sodišče prepovedalo leta 2013. Zakonodaja še določa, da morajo države članice zagotoviti, da GSO rastline ne kontaminirajo drugih pridelkov, in preprečevati čezmejno onesnaženje.

Direktiva bo začela veljati spomladi 2015.

marec 2015

foto: www.shutterstock.com

vropski sistem trgovanja z izpusti CO 2 se sooča s presežkom dovoljenj za izpuste.

To podjetjem omogoča razmeroma poceni onesnaževanje ozračja s CO 2 in jih ne spodbuja k temu, da bi vlagala v razvoj čistejših tehnologij. Odbor za okolje v evropskem parlamentu je zato februarja potrdil reformo sistema za trgovanje z izpusti. Z njo želijo odpraviti neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po dovoljenjih in tako spodbuditi prehod v nizkoogljično gospodarstvo.

rastlin (GSO) na svojem ozemlju, tudi če je to sicer dovoljeno v EU. Predlog, o katerem sta se Parlament in Svet dogovorila decembra lani, je bil prvotno vložen leta 2010, vendar je postopek stal štiri leta zaradi nesoglasij med državami, ki podpirajo ali zavračajo GSO. "Glede naslednjih korakov pa verjamem, da bo predsednik Komisije Jean-Claude Juncker držal besedo glede krepitve demokratičnega procesa pri vprašanju GSO v Evropi in zagotovil, da bodo raziskave na tem področju zares neodvisne," je dejala poročevalka Frédérique Ries.

foto: www.shutterstock.com

foto: www.shutterstock.com

E

okolje

Trgovanje z izpusti CO2, biogoriva, GSO Prepoceni dovoljenja ne spodbujajo zelenih vlaganj, zato prenova sistema

51 97

Iz Bruslja

52

Minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture foto: Nataša

Jože Volfand

Ministru dr. Petru Gašperšiču

Intervju z ministrom

logistika

97

Intervju z ministrom

v zadnjih mesecih ni bilo

lahko. In tudi zdaj, ko je bila

sofinanciranje drugega tira in drugih infrastrukturnih

projektov, mu ne bo nič lažje.

Ne le zato, ker še ni znan

finančni model naložbe v

1,35 milijona evrov vreden

tir Divača-Koper, pač pa

predvsem zato, ker se Sloveniji

izmikajo vitalne evropske prometne poti. Tisto, kar

je ožilje gospodarstva in

razvoja države. Morda je

dr. Peter Gašperšič res

Slovenije. Dobesedno minuto

Določene analize so bile narejene, saj na podlagi njih vemo, kolikšna je bila realizacija Nacionalnega programa razvoja železnic.

Rezultati slabe realizacije so očitni. Mislim na upad javnega potniškega prometa in porast prometa z osebnimi vozili ter na stagnacijo na področju železniškega tovornega prometa. Tudi razlogi za to so bolj ali manj znani. Slovenija se je odločila, da najprej realizira avtocestni program in šele nato železniškega, ker za oboje ni bilo denarja. Vse to je upoštevano v novi strategiji usmeritev v železnice oziroma okolju prijaznejše načine prometa in javni potniški promet.

pred dvanajsto, čeprav logisti

Strategiji naj bi sledil operativni načrt. Kaj bo zajel operativni načrt in kdaj naj bi ga sprejeli?

infrastrukturni minister, a

boljše bo, če bi zaradi resorja

in nalog iz strategije razvoja

prometa dobil v vladi status

»razvojnega« ministra. Gre za strateške izzive prihodnosti

menijo, da je že marsikaj

marec 2015

V razpravi o novi strategiji razvoja prometa v Sloveniji je bilo upravičeno vprašanje, zakaj ji ni bila dodana analiza realizacije Nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture, ki jo je DZ sprejel pred dvajsetimi leti. Ali ne bi bila koristna ocena, zakaj je bil program realiziran le okrog 25 % ob tem, da je bilo v tem času sprejetih več priporočil, kako je prepotrebno revitalizirati razvoj železniškega in javnega potniškega prometa?

izgubljeno.

Sprejela ga bo Vlada RS. Določil bo prioritetni vrstni red aktivnosti in način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga strategija, potrebna finančna sredstva in nosilce za njihovo izvedbo. Predvidevamo, da bo dokument za interno obravnavo pripravljen do poletja, nato pa naj

dr. Peter Gašperšič

v Bruselj poslana prijava za

bi sledilo njegovo usklajevanje z ostalimi ministrstvi. Zaradi kompleksnosti in občutljivosti tega dokumenta je težko napovedati, kdaj bo dokončno sprejet.

Tudi v novi strategiji je v ospredju železniška infrastruktura, za katero bi do leta 2020 potrebovali več kot dve milijardi evrov. Tega denarja ni. Po mnenju poznavalcev tudi ni realno javno-zasebno partnerstvo, saj zasebni kapital želi dobiček. Kako daleč so razmišljanja, da bi med nove vire uvrstili bencinski cent oziroma druge možne vire, saj v nasprotnem primeru niso realno napovedane naložbe v železniški promet?

Projekt 2. tira bo financiran s sredstvi EU in prek javno-zasebnega partnerstva, ostali projekti železniške infrastrukture s sredstvi EU, del pa bo predstavljala lastna udeležba Republike Slovenije. Za drugi tir Divača-Koper, izvlečni tir, pa tudi za nadgradnjo železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica smo že oddali vlogo za razpis za EU sredstva. Za financiranje nove infrastrukture namenska sredstva iz proračuna niso primeren vir.

Kakšna je dejanska možnost, da se zgradi drugi tir in da se končno vzpostavijo pogoji za hitrejši razvoj Luke Koper kot strateške gospodarske družbe Slovenije?

Vlada RS prioritetno dela na tem, da zagotovi vse pogoje za realizacijo izgradnje 2. tira in

Stroka in logisti opozarjajo, da Slovenija ni izkoristila svoje geostrateške lege in da jo s prometnimi povezavami po levi in desni prehitevajo sosede. Vaše stališče?

Sosednje države pospešeno delajo na posodabljanju in izgradnji svoje strateške infrastrukture. Tudi v Sloveniji poteka intenzivna modernizacija železniškega omrežja, del tega je 2. tir Koper - Divača in povezava z Italijo (Trst Divača), Avstrijo (Maribor - Šentilj) in Hrvaško ter še nekateri projekti. Obstaja namreč nevarnost, da bi nas prometni tokovi, če Sloveniji ne bi uspelo dovolj učinkovito modernizirati omrežja, zaobšli. Promet na avtocestah pa bi zelo porasel, kar bi Sloveniji povzročilo velike prometne in okoljske probleme.

Načrtujemo izvedbo novega razpisa podelitve koncesij izvajanja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJS – JPP).

Tudi nove ocene o zaostajanju razvoja prometa v državi navajajo, da Slovenija potrebuje celovite logistične storitve in razvoj regijskih intermodalnih centrov. Kakšne konkretne ukrepe boste sprejeli za takšno oskrbo gospodarstva?

O zaostajanju razvoja prometa ne moremo govoriti. Avtocestni križ smo dokončali. Zadnja tri leta investiramo v železniško infrastrukturo skoraj milijardo evrov s tem, da se nam promet kot celota nenehno povečuje. Kljub krizi.

Potrebno je zagotoviti, da bo tovor v Slovenijo prišel, ker bo le tako naša država zanimiva za logiste. Pri tem v prvi vrsti mislim na povečanje pretovora v pristanišču Koper, tudi v povezavi z 2. tirom, na izboljšanje prometnih povezav z Italijo, Avstrijo in Hrvaško (proti Zagrebu in Reki). S tem bo Slovenija postala še bolj zanimiva za razvoj logistike. Sicer pa morajo biti projekti na področju logistike kot gospodarske dejavnosti v interesu zasebnih vlagateljev, torej gospodarstva in ne odvisni od vlaganj s strani države. Ta pa mora poskrbeti za zagotavljanje spodbudnega razvojnega okolja.

Vzdrževanje državnih cest in mostov je izpostavljeno kot velik problem gospodarstva in mobilnosti v prometu. Kaj boste storili?

Za vzdrževanje obstoječega državnega cestnega omrežja moramo zagotoviti stalen in zanesljiv vir financiranja. Direkcija RS za infrastrukturo bi glede na stanje cestnega in železniškega omrežja potrebovala za področje

Bo prišlo do premikov tudi v realizaciji integriranega javnega potniškega prometa?

Razmišljate o konkretnih načrtih?

Nekateri ukrepi se že izvajajo. Organizacija učinkovitega, a hkrati cenovno učinkovitega javnega potniškega prometa je v Sloveniji poseben izziv zaradi več razlogov. Prvi razlog je v razvoju razpršene poselitve, saj ima samo Ljubljanska urbana regija relativno veliko gostoto prebivalstva, da javni prevoz lahko zagotovi temeljna pričakovanja potnikov. Gre za veliko frekvenco odhodov, ustrezno hitrost vožnje in bližino postajališč. Več kot 3.000 naselij v Sloveniji ima manj kot 100 prebivalcev in za te je izredno težko organizirati dober prevoz.

Drug razlog je v veliki navezanosti Slovencev na lastni prevoz, imamo več kot 520 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. V nekaterih regijah je ta številka celo večja od 600 avtomobilov. Z izgradnjo avtocestnega križa se je atraktivnost osebnega prevoza še povečala. Več osebnih avtomobilov je avtomatsko pomenilo manj potnikov v JPP in na koncu slabši javni potniški promet. Tretji razlog pa je seveda v samem sistemu JPP, kjer ni dobrih povezav med železniškimi prevozi, medkrajevnimi avtobusnimi prevozi in mestnim prometom.

Namesto sodelovanja in iskanja boljših rešitev za potnike vsak sistem in celo vsak prevoznik skrbi predvsem za svoje pozitivno poslovanje.

A je morda tudi nekaj zgledne prakse?

Je. Uvedba subvencioniranih prevozov dijakov in študentov je pokazala, da lahko dober sistem, ki je z istimi viri javnih sredstev ustvaril boljšo ponudbo, pritegne mlade. To je pomembno kratkoročno, ker javni potniški promet uporablja več potnikov, a tudi dolgoročno, ker vzgaja za javne prevoze. Dijaki in študenti so spremembo sistema zelo dobro sprejeli, ker je bilo že prvo šolsko leto v sistem vključenih 40 % več dijakov in 51 % več študentov. Število upravičencev, ki so uveljavljali pravico do subvencionirane vozovnice, je bilo približno 73.000. Uporabljali so skoraj 91.000 vozovnic. V šolskem letu 2013/2014 se je število upravičencev povečalo na več kot 77.000, uporabljajo pa nad 97.000 vozovnic.

Dober trend povečanja števila uporabnikov se nadaljuje tudi v šolskem letu 2014/2015. Prav tako ima dobre rezultate uvedba integriranih

Panel o integralni Zeleni Sloveniji V okviru mednarodne konference IRDO 2015 v Mariboru so pripravili socialno-inovacijski panel Integralna Zelena Slovenija kot generalko za nastop pred odločevalci in načrtovalci politik EU v Bruslju. V Evropskem parlamentu želijo predstaviti projekt Integralne zelene Slovenije in dobiti zanj podporo. Slovensko integralno pot naj bi uresničile štiri ekonomske poti: samozadostno, v skupnost vpeto gospodarstvo, razvojno gospodarstvo, ki nadgrajuje lastno kulturo, socialno, na znanju temelječo gospodarstvo in trajnostno gospodarstvo življenja. Te smeri so na panelu ponazorili z več primeri iz prakse, med drugim iz kmetijstva, upravljanja z viri, trajnostnega razvoja turizma, inovativnega povezovanja ljudi in integralnega prepletanja podjetništva, turizma in samooskrbe in podobnimi.

Pobudnica za integralno zeleno Slovenijo je dr. Darja Piciga.

53 97

cest letni proračun v višini okrog 300 milijonov EUR. Podoben znesek bi bilo potrebno letno zagotoviti tudi za področje železnic. Kljub letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, prek katere se zbere 140 milijonov evrov, ki se po presoji ministrstva za infrastrukturo namenijo za cestno in železniško infrastrukturo, vidimo, da je denarja premalo. Razmišljamo o različnih možnih rešitvah za zagotovitev ustreznega obsega sredstev. Opredelili in oblikovali bomo predloge za sprejem na vladi ter tako z letom 2016 zagotovili stalen vir za vzdrževanje obstoječega cestnega in železniškega omrežja.

Ekokviz za največje Ekoface Začenja se Ekokviz, ekipno tekmovanje osnovnošolcev v poznavanju okoljskih tem.

Letos bodo že štirinajstič preizkušali svoje znanje o okolju, naravi in ekologiji z naslovom Energija iz narave. Udeležbo na Ekokvizu je napovedalo že 153 šol. Najboljše šole bodo prejele sredstva, namenjena konkretnim okoljskim naložbam. Zagotavlja jih družba Telekom Slovenije, ki je skupaj z Ekošolo soorganizatorka Ekokviza in bo letos že sedmič omogočila izvedbo tekmovanja prek spleta. Temo Čebele in medonosne rastline bodo spoznavali šestošolci. Sedmošolci bodo podrobneje spoznavali les. Osmošolci pa se bodo seznanili z najrazličnejšimi viri za pridobivanje energije na Zemlji in z varčevanjem s fosilnimi gorivi. Ekokviz bo potekal prek spleta na http://eko.telekom.si, kjer je na voljo učno gradivo, vprašanja za vajo in vse informacije o poteku tekmovanja.

Vršilec dolžnosti je Albin Kregar Na seji skupščine Centra za ravnanje z odpadki v Novem mestu so po nekrivdni razrešitvi prejšnjega direktorja Alojza Turka za vršilca dolžnosti direktorja imenovali dosedanjega prokurista Albina Kregarja. Izgradnjo 2. faze CeROD so ustavili in ni še jasno, ali bodo naložbo nadaljevali.

marec 2015

modernizacije vse železniške infrastrukture na trasi vseevropskih koridorjev. Ob tem pa bo potrebno zagotoviti tudi pospešeni razvoj infrastrukture v Luki Koper.

logistika

Kratko, zanimivo

linij na območju Ljubljanske urbane regije, kjer se je na teh linijah število potnikov povečalo za več kot 30 %.

logistika

97

54

NAPOVEDUJEMO!

Je povezan javni potniški promet oddaljena vizija?

100

Ne. Z uvedbo sistema integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji bo postavljen enoten sistem, ki bo povezal železniške, medkrajevne avtobusne in mestne prevoze, uskladil vozne rede, da bodo bolj prijazni do potnikov, uvedel enotno elektronsko vozovnico in postavil enotno upravljanje celotnega sistema.

Trenutno poteka izbor izvajalca, ki bo izpeljal celoten projekt, in pričakujemo, da bo končan v letu 2016.

Bodite zraven!

Vabimo vas, da sodelujete v 100. jubilejni številki edine strokovne revije za trajnostni razvoj v Sloveniji.

Predlog novega Zakona o cestninjenju skladno z EU zakonodajo uvaja tudi možnost zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obremenitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil.

Prva številka je izšla junija 2001 in od takrat redno izhaja kot strokovna revija za področje embalaže, okolja in logistike. Jubilejna številka bo še posebej bogata in raznovrstna.

Bodite zraven!

Kako bo Slovenija reševala problem preintenzivnega tovornega prometa v tranzitu po cestah? So realne napovedi o zaračunavanju eksternih stroškov?

Eden izmed možnih ukrepov za reguliranje tranzitnih prometnih tokov je tudi ustrezna cenovna politika na področju cestninjenja tovornih vozil, kjer je potrebno neprestano spremljati strukturo vozil in temu ustrezno spreminjati posamezne parametre. Predlog novega Zakona o cestninjenju skladno z EU zakonodajo uvaja tudi možnost zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obremenitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil.

V kolikor bi se država odločila za uvedbo, bi bila navedena pristojbina prihodek državnega proračuna, namenjena pa bi bila ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema. Ob tem je potrebno omeniti, da morajo posamezne sheme zaračunavanja eksternih stroškov temeljiti na strokovnih izračunih obremenjevanja okolja. Ukrep mora potrditi tudi Evropska komisija, zaračunavanje eksternih stroškov pa je deloma pogojeno tudi z vrsto elektronskega cestninskega sistema.

Urednik revije EOL: Jože Volfand

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

Promocija

marec 2015

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Avtobusni javni potniški promet se je od leta 2002 do leta 2011 zmanjšal za 38 %. S katerimi programi lahko Slovenija spremeni ta trend, kakšna je lahko vloga občin pri rasti javnega potniškega prometa?

Ta trend se lahko spremeni z vzpostavitvijo učinkovitega upravljavca javnega potniškega prometa (JPP) v Sloveniji. Ta bo združeval interese na državnem in lokalnem nivoju, izvedel integracijo vseh podskupin sistema JPP ter učinkovito upravljal, financiral in nadziral celotni sistem JPP v Sloveniji. Na tem področju je sicer izdelanih že precej študij in analiz, ni pa še prišlo do implementacije na operativnem nivoju.

Podrobnejše analize kažejo, da je za doseganje cilja, to je dejanske sistemske večje uporabe JPP glede na vložena javno finančna sredstva, potrebno izvesti celovito integracijo sistema JPP. Pri tem ločimo naslednje podskupine teh integracij: integracija javno finančnih sredstev, integracija voznih redov, integracija vozovničnih sistemov in integracija linij (integrirane linije).

Po vzoru razvitih evropskih državah želimo vsem prebivalcem RS po vnaprej določenem standardu zagotoviti »pravico do mobilnosti«.

S tem bi dosegli, da bi JPP pokril tudi redko naseljena področja, kjer je izvajanje linij izrazito nerentabilno. Na ta način bi dvignili kvaliteto življenja tistim prebivalcem, ki iz različnih razlogov ne morejo uporabljati osebnih motornih vozil za zagotavljanje njihove mobilnosti. S tem se bo tudi upravičili vložek v postavitev sistemskega upravljavca JPP v RS. Kot končni rezultat vseh teh aktivnosti načrtujemo izvedbo novega razpisa podelitve koncesij izvajanja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJS – JPP), kar bi imelo za posledico implementacijo opisanega sistema.

Delni rezultati v zvezi s tem bodo predvidoma znani že v tem letu.

Brez sodelovanja in aktivne vključitve občin takšnega sistema ni mogoče vzpostaviti.

Turizem že leta ugotavlja, da bi Slovenija morala izboljšati letalske povezave s svetom.

Kakšen je načrt za izboljšanje infrastrukture zračnega prometa v Sloveniji, še posebej portoroškega in mariborskega letališča?

Republika Slovenija podpira nadaljnji razvoj vseh treh javnih letališč za mednarodni zračni promet, in sicer Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Letališča Portorož.

Na letališču Edvarda Rusjana Maribor se izvaja evropski projekt "Projekt posodobitve letališke infrastrukture na letališču Maribor 2007-2013". Zgrajen je bil nov potniški terminal in obnovljen hangar, posodabljajo se tehnični objekti in nabavlja oprema za potrebe letaliških služb. Tudi na Letališču Portorož se načrtuje povečanje kapacitet in izboljšanje kvalitete letaliških storitev predvsem zaradi razvoja turizma, ki je primarni interes obalne regije. Republika Slovenija vodi tudi postopke za izdelavo državnih prostorskih načrtov za vsa tri javna letališča za mednarodni zračni promet, ki bodo služili kot podlaga za njihov nadaljnji razvoj.

55 97

Notranja logistika

Jungheinrich, nemška multinacionalka, ni edini

logistika

foto: Rok Majhenich

Od viličarjev do celovitega paketa za večjo konkurenčnost

logistični velikan, ki že nekaj desetletij s podružnico posluje

Notranja logistika

na slovenskem trgu. A njihovi

začetki pri nas segajo še

pa, kot pravi direktor Brane Švegelj, Jungheinrich ni samo

ponudnik viličarjev in vozičkov,

pač pa se vse bolj spreminja v

Brane Švegelj

v zlate čase Smelta, danes

družbo s celovitimi strokovnimi

logistike. Delež prihodka s prodajo storitev raste. Pri

prodaji viličarjev pa so se

odločili za nekatere ugodne ponudbe, na primer ponudbo

rabljenih viličarjev in rental,

kar so podjetja dobro sprejela.

In prihodnost intralogistike?

Izzivov je na pretek, pravi

Brane Švegelj.

Čeprav se Jungheinrich AG predstavlja kot eden največjih svetovnih ponudnikov viličarjev in vozičkov, je vendarle usmerjeno v celovite rešitve intralogistike. Katere novosti v zadnjem obdobju lahko v notranji logistiki najbolj pripomorejo k optimizaciji poslovanja in večjim finančnim učinkom?

Drži. Stranke vse bolj pričakujejo celovito ponudbo na področju intralogistike, zato je širok asortiman izdelkov in storitev konkurenčna prednost . Naše podjetje stremi k dolgoročnemu sodelovanju in partnerskemu odnosu z našimi kupci. Zato je pomembno, da strankam pomagamo reševati bolj kompleksne izzive, ki jih imajo v notranji logistiki. Poleg viličarjev, ki so z vsako generacijo energetsko učinkovitejši, ponudimo na primer skladiščno navigacijo, ki procese in uporabo viličarja, na primer EKX v ozkih hodnikih ter njegovih poti izboljša do 25 %. To so sploh za 3PL podjetja ogromni prihranki pri času, denarju, investicijah. Tak pristop našim strankam zagotavlja dolgoročno konkurenčnost, obenem pa omogoča integracijo novih sistemov takrat, ko jih stranke potrebujejo. Vseh novih sistemov namreč ni potrebno integrirati takoj. Smiselno jih je uvesti takrat, ko stranki omogočijo določene prednosti in optimirajo njihove procese.

Jungheinrich je v Sloveniji že nekaj desetletij.

Kako se spreminjajo zahteve slovenskih podjetij pri reševanju logističnih izzivov, kaj je v ospredju in katere panoge se najbolj zavedajo pomena notranje logistike?

Najboljša slovenska podjetja razumejo in se zavedajo, da je intralogistika pomembno področje celotnega poslovnega procesa. Zato je treba vlagati v konkurenčnost in optimizacijo izdelkov in storitev. Tu ne bi želel izpostaviti določene panoge, saj naši kupci prihajajo iz različnih industrij in servisnih dejavnosti.

Bistveno pri tem je spoznanje, da samo ustrezni procesi omogočajo optimalne rezultate. Ob tem seveda ni nujno, da se vedno vlaga samo v avtomatizacijo, saj ta zahteva določene razmere za dosego ustreznih rezultatov. Tudi s pravo kombinacijo klasičnih oziroma standardnih izdelkov in storitev lahko zelo uspešno uredimo procese, ki prinašajo ustrezne prihranke in optimalne rezultate. Če si hoče logist v podjetju zagotoviti celovit pogled na notranji pretok materiala, kaj mora najprej analizirati in kako zagotavljate sledljivost?

Razumeti mora pretoke materialov in poti glede na procese, ki so v podjetju med seboj

marec 2015

rešitvami na področju notranje

56 97

logistika

prepleteni. Podjetje Jungheinrich ponuja storitev MFA, analizo pretoka materialov, ki smo jo večkrat praktično izvedli v slovenskih podjetjih. Naj povem, da je potrebno v pripravo in izvedbo vključiti vse udeležence v analiziranem podjetju, tako da je zajem podatkov čim bolj realen. Na ta način so možni precejšnji prihranki.

Vložek v MFA projekt je tako zelo hitro poplačan. Obenem pa se ustrezno korigirajo procesi v podjetju, ki temeljijo na realnih podatkih ter s tem zagotavljajo sledljivost.

V podjetjih je pogosto problem miselnost, češ »mi vse vemo«.

V ponudbi posebej navajate, da iščete rešitve, prilagojene vsakemu kupcu. Kateri izziv pri pripravi celovitega projekta intralogistike je bil doslej najzahtevnejši?

Vsekakor so najbolj zahtevni začetni projekti, omenil sem MFA analizo. Pa ne zaradi samega dela, pač pa po navadi zaradi začetnega nezaupanja. V podjetjih je pogosto problem miselnost, češ »mi vse vemo«. Naš pristop pa je teamski. Torej sodelujemo z našimi strokovnjaki, a obvezno vključimo vse relevantne udeležence na strani kupca. Tako zajamemo celotno interno znanje, ki da skupaj z našimi preizkušenimi metodami na koncu dobre rezultate. Ko pa se enkrat vzpostavita ustrezen odnos in razumevanje, skupno znanje in iskanje pomaga vsem, da se vzpostavijo optimalni procesi in s tem učinkovite rešitve.

Ponujate kompletni proizvodni program viličarjev matičnega podjetja. Za katere vaše viličarje je na trgu največ povpraševanja?

Glede viličarjev je Jungheinrich vsekakor najmočnejši v razredu elektro viličarjev. To so viličarji v razredu skladiščne tehnike. Med njimi vsekakor tudi regalni viličarji ETV. Ta viličar je prvič v petdesetih letih prejšnjega stoletja patentiral dr. Friedrich Jungheinrich, ustanovitelj naše firme. Prav tako moram omeniti elektro čelne viličarje tipa EFG. Vsekakor so zelo dobro sprejeti na trgu, z visokim tržnim deležem, tudi visoko regalni viličarji v ozkih hodnikih, to so tipi ETX, EKX, EFX. V zadnjem času pa je Jungheinrich veliko investiral tudi v razvoj motornih viličarjev DFG/TFG, kjer ponujamo tako viličarje s hidrostatičnim kot viličarje s hidrodinamičnim pogonom.

marec 2015

Odločili ste se, da podjetjem na novo uredite rabljene viličarje in omogočate najem. Se je trg odzval?

Trg se je zelo dobro odzval. Ločimo med kratkoročnim in dolgoročnim najemom. Pri kratkoročnem najemu govorimo o najemu za dan ali nekaj dni, pa vse do enega leta. Pri

dolgoročnem najemu pa je govor o najemu, ki je daljši od enega leta. Posebno obliko dolgoročnega najema za 60 mesecev imenujemo "rental".

Taka oblika zajema poleg finančnega najema tudi ustrezno zavarovanje (AO, AO+, kasko).

To je zelo pomembno, saj v zadnjem času zaradi poškodb pri delu podjetja dobivajo zahtevke po odškodninah. Vključen je tudi servis, vključeni so vsi stroški servisa v času pogodbene dobe, torej material, delo in tudi preventivno vzdrževanje.

Stranka pri rentalu lahko za vsako leto precej natančno planira stroške za celotno floto viličarjev, saj so stroški vnaprej znani in tako je za stranko bistveno lažji proces planiranja.

Je rental uspešen?

Za rental se v zadnjem času odloča vedno več podjetij, saj podjetja za ureditev flote viličarjev ne potrebujejo investicijska sredstva, pač pa plačujejo stroške v obliki mesečnega najema.

Prednost rentala je tudi v tem, da po poteku najemnega obdobja stranka viličarje vrne ali pa se odloči za zamenjavo in tako dobi nove viličarje z najnovejšo tehnologijo, ki je takrat na voljo, in sicer za novo najemno obdobje. Stranka pri rentalu lahko za vsako leto precej natančno planira stroške za celotno floto viličarjev, saj so stroški vnaprej znani in tako je za stranko bistveno lažji proces planiranja.

Tudi prodaja rabljenih viličarjev je v zadnjih letih v porastu. Eden od razlogov tiči v dejstvu, da si nekatera podjetja zaradi krize niso mogla privoščiti nakupa novih viličarjev. Je pa res, da je glede na potrebe procesa pri posamezni stranki včasih smiselno uporabiti kvalitetne rabljene viličarje, saj na ta način stranki lahko optimiramo stroške. Jungheinrich tudi v procesu obnove rabljenih viličarjev sledi visokim zahtevam glede kvalitete in varnostnih standardov. V Dresdnu imamo novo tovarno za obnovo viličarjev.

Zakaj je bil lani nagrajen z nagrado IFOY čelni viličar EFGS40s?

Točno. EFG S40s je v kategoriji čelnih viličarjev z nosilnostjo nad 3,5 tone prejel nagrado IFOY. Je čelni elektronsko krmiljen viličar na akumulatorski pogon, ki so ga razvili v Jungheinrichovem razvojnem centru v Nemčiji. Glavna značilnost same zasnove tega viličarja je koncept čiste energije (Pure Energy). Njen bistveni del je najnovejša generacija okolju prijaznih Jungheinrichovih trofaznih motorjev. Vzajemno delovanje med Jungheinrichovimi motorji in elektronskim

nadzorom smo še izboljšali, visokofrekvenčni pogon trofaznih motorjev na izmenični tok pa zagotavlja izjemno visoko učinkovitost. Nova prostorska razporeditev elementov kontrolnega sistema viličarja je močno zmanjšala dolžino in število povezav med posameznimi komponentami. Tudi hidravlične komponente so, kjer je le mogoče, neposredno povezane s hidravličnim blokom, kar dodatno zmanjšuje skupno dolžino hidravličnih cevi v viličarju.

Jungheinrich je namreč prvo podjetje na področju proizvodnje in prodaje viličarjev, ki je pridobilo ustrezen certifikat TÜV Nord (The product lifecycle assesment).

Torej vidite, da je ta viličar vsaj trenutno na trgu nekaj posebnega.

Koliko realizacije vam daje trgovina in koliko storitve?

Trenutna delitev prometa je približno 60/40 v korist izdelkov. Toda potrebno je poudariti, da se trend v zadnjih letih spreminja v korist storitev.

Poudarjate, da v poslovanju upoštevate trajnostni koncept. V čem se to kaže v izdelkih in v programih celovitih rešitev, na katere elemente poleg energije ste najbolj pozorni in kako trajnostno poslujete kot podjetje v Sloveniji, mislim na odpadke, energijo, vodo, družbeno odgovornost do okolja?

Skrb za okolje in trajnostni razvoj je vtkana v vse Jungheinrichove izdelke in storitve.

Jungheinrich je namreč prvo podjetje na področju proizvodnje in prodaje viličarjev, ki je pridobilo ustrezen certifikat TÜV Nord (The product lifecycle assesment). To pomeni, da je izračunana kompletna eko bilanca, ki omogoča trajno znižanje CO2 izpustov med izdelavo in uporabo viličarjev Jungheinrich. To pa je dosežek, ki nas uvršča med vodilne v svetovnem merilu.

Kakšna je prihodnost notranje logistike?

V nenehnih izboljšavah tehnologij s hkratno ustrezno povezavo različnih komponent in elementov v smiselno celoto, tako da konkretni stranki omogočajo konkurenčne prednosti in dolgoročen razvoj. Mi v Jungheinrichu se bomo še naprej trudili, da bodo novi produkti in storitve, v kombinaciji s standardnimi, ki bodo v naslednjih letih zreli za trg, omogočali našim strankam v Sloveniji ustrezno dolgoročno konkurenčnost. Mi se veselimo novih izzivov.

agencija Ljubljanske urbane

Trajnostna mobilnost

regije) je izdelala študijo o

Razlogov je več. Ljubljansko železniško vozlišče, ob povečanem povpraševanju po železniških prevozih in slabem stanju železniškega omrežja, v današnjem času komaj uspeva opravljati vlogo nacionalnega in evropskega vozlišča. Oba predvidena velika projekta, za katera država pripravlja državne prostorske načrte (DPN Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na Brnik in DPN Ljubljansko železniško vozlišče), celovito obravnavata problematiko razvoja železniške infrastrukture. Vendar zaradi dolgotrajnosti postopkov in ogromnih investicij ne bosta realizirana do 2020. Najbrž tudi ne do 2030. Projektno idejo za študijo, ki je bila izdelana v okviru projekta RAILHUC, je podala neposredno Evropska Komisija. Študija se osredotoča na potrebne spremembe in investicije na obstoječem železniškem omrežju. Za to so potrebna investicijska sredstva.

posodobitvi železniškega prometa v ljubljanski urbani regiji, ki cilja na povečano

rabo javnega prometa in želi prestolnico razbremeniti

tovornega prometa. Odziv na študijo je presegel

pričakovanja. Javnost je odgovorila s peticijo in

facebook stran za podporo projektu. Investicija je

ocenjena na 300 mio €.

Država je nekatere predloge že umestila v aktualno finančno

perspektivo do leta 2020.

Več o študiji je pojasnila mag.

Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR.

In konkretne spremembe?

Spremembe se nanašajo predvsem na posodobitev obstoječih tirov, preureditev glavne železniške postaje v Ljubljani, preureditev drugih postaj v regiji, v smereh Litija, Kamnik, Kranj, Logatec, Grosuplje, posodobitev signalno varnostnih naprav in nakup novih garnitur za lokalne potniške vlake. Najzahtevnejša ukrepa sta ponovna izgradnja Tivolskega loka, ki tovornim vlakom omogoča zavijanje iz smeri Kopra proti Kranju brez vožnje skozi glavno postajo Ljubljana, in delna dvotirnost na progi proti Kamniku, in sicer na odsekih Šiška-Ježica in Črnuče-Trzin. To bi omogočilo srečevanje vlakov in s tem taktni vozni red.

Kakšen je odziv javnosti na študijo?

Po naših izkušnjah je javnost izredno zainteresirana za dogajanje na področju razvoja (javnega) prometa in dobro sprejema vsak napredek.

Res pa nismo pričakovali, da se bo za podporo študiji oziroma izvedbi njenih ukrepov javnost aktivno organizirala in pripravila peticijo ter facebook stran. To je za nas veliko presenečenje, obenem pa potrditev, da delujemo v pravi smeri. Angažiranost javnosti kaže, da si želi sodelovanja z državo, predvsem pa aktivne vloge pri pripravi razvojnih dokumentov.

Vedno se zatakne pri denarju. O kakšnih vsotah za posodobitev govorimo?

Skupna vrednost potrebnih investicij v

57

nadgradnjo dodatnih tirnih zvez, vključno s Tivolskim lokom in delno dvotirnostjo v smeri Kamnika, preureditev glavne postaje Ljubljana, nadgradnjo postaj v regiji in nadgradnjo signalno varnostnih naprav, je ocenjena na 204,8 mio €. Nakup dodatnih 19 vlakovnih garnitur je dodatnih 96,8 mio €. Skupaj torej približno 300 mio €. Vse investicije so torej približno v obsegu načrtovane gradnje 16 kilometrov dolgega avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje, ki ga namerava država zgraditi do leta 2020.

Kakšni so odzivi državnega aparata?

Država se je na študijo odzvala pozitivno.

Pokazala je, da razume nujnost razvoja železniškega omrežja za razvoj Slovenije. Obseg predvidenih državnih projektov pa zahteva visoke investicije. Zato bo trajalo še nekaj časa, da se bo razvoj železniškega omrežja v večjem obsegu vrnil v proračune in razvojne dokumente. Do nastopa finančne krize se je, v primerjavi z investicijami v ceste in avtoceste, za razvoj železniškega omrežja namenjalo nesorazmerno malo sredstev. V zadnjem času je drugače. Država je na podlagi naše študije posodobitve železniškega omrežja v regiji uvrstila Tivolski lok in nekatere druge ukrepe v aktualno finančno perspektivo ter v razvojne dokumente za obdobje do leta 2020.

Verjamemo, da bo do leta 2030 možno pripraviti dokumentacijo in izvesti tudi večino drugih predlaganih ukrepov. Glede na trende in stanje železniške infrastrukture je to zagotovo najbolj primerna rešitev.

marec 2015

RRA LUR (Regionalna razvojna

Študija je vroča tema. Kaj je tako spodbudilo javnost?

mag. Lilijana Madjar

Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

Pred popolno prenovo železniškega prometa v ljubljanski regiji

logistika

97

Trajnostna mobilnost

58 Hkrati s študijo smo pripravili sporazum, v katerem ključne deležnike v regiji spodbujamo, da se zavežejo k prizadevanjem za uresničitev predlaganih ukrepov. Sporazum sicer ne vsebuje nikakršnih finančnih zavez, vendar je že zaveza spodbudna. Do sedaj se je na sporazum pozitivno že odzvala Mestna občina Ljubljana.

Pozitivni so odzivi s strani Slovenskih železnic in Ministrstva za infrastrukturo. Upamo, da nam bo sporazum uspelo pripeljati do podpisa ter da se bo počasi zagnal investicijski cikel razvoja železnic.

Avtomobili so problem predvsem v Ljubljani, kjer je višja koncentracija, saj je tu večina delovnih mest, univerza in šole. To pomeni, da imamo dnevno po sto tisoč vozil, ki migrirajo

Denar je ovira, a najbrž ne edina?

Poleg omejenih razpoložljivih investicijskih sredstev kot glavno oviro vidimo še dolgotrajne in zapletene administrativne in upravne postopke. Tudi kadrovske omejitve. Predvsem prostorska in okoljska zakonodaja sta v Sloveniji zelo restriktivni in že pregovorno počasni. Tudi kadar so ukrepi prostorsko in okoljsko sprejemljivi, so postopki velikokrat finančno in časovno tako zahtevni, da marsikateri investitor prej odstopi od projekta, kot da bi se spopadal s temi izzivi.

marec 2015

Slab javni promet je velik problem v Sloveniji.

Kako bi vaš predlog vplival na trajnostno

Z različnimi ukrepi oziroma projekti si v LUR že nekaj časa prizadevamo za trajnostno mobilnost.

v Ljubljano. Ljubljanska urbana regija (LUR) se spopada s slabšo mobilnostjo nemotoriziranih udeležencev v prometu. Kar se tiče vožnje z avtomobilom, pa s prometnimi zastoji, visokimi vrednostmi izpušnih plinov, ogromno porabo uvoženih fosilnih goriv in hrupom, ki ga ta povzroča. Z različnimi ukrepi oziroma projekti si v LUR že nekaj časa prizadevamo za trajnostno mobilnost. Z njo želimo zagotoviti prostor, ki bo še naprej omogočal kvalitetno bivanje v zdravem okolju. Vsako vozilo manj na cesti namreč pomeni manjše izpuste toplogrednih plinov ter manj gneče na vpadnicah in parkiriščih.

Leta 2007 ste zato zasnovali projekt Strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji.

Kakšni so rezultati?

V okviru projekta je bilo predstavljenih šest prednostnih nalog za urejanje in vzpostavitev kakovostnega javnega potniškega prometa v LUR, in sicer do leta 2027. Na primer: integracija javnega prometa, mreža zbirnih središč P+R, sistem kolesarskih stez in pešpoti, različni spremljevalni ukrepi, kot so rumeni pasovi, promocija rabe JPP, omejevanje dostopa vozil v mestna središča, ter prenova železniške infrastrukture. To je tema študije Posodobitev železniškega prometa v LUR. Določeni projekti se že izvajajo. Kažejo se pozitivni učinki. Železnica predstavlja hrbtenico javnega prevoza potnikov in taktni vozni red bi marsikoga, ki se dnevno vozi na delo v mesto, spodbudil k uporabi javnega prevoza. Uspešne zgodbe, kot so izboljšanje avtobusnih povezav, izgradnje P+R, uvedba ločenih pasov za javni promet in drugi ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jih izvajamo skupaj z Mestno občino Ljubljana in ostalimi 25 občinami Ljubljanske urbane regije, žal ne morejo zaživeti polno, dokler država, ki ima v izključni pristojnosti širjenje železniškega omrežja in posodabljanje železniške infrastrukture, ne bo prispevala svojega.

Promocija

97

mobilnost v Sloveniji?

logistika

In kako naprej?

Benjamin Savšek, svetovni podprvak v kanuju na divjih vodah.

Promocija

PRENAŠAMO ENERGIJO, OHRANJAMO RAVNOVESJE. Kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega prenosnega omrežja smo strokovnjaki za prenos električne energije. Ljudje z znanjem in izkušnjami, ki skrbimo za njen varen, zanesljiv in neprekinjen prenos. Strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Republike Slovenije. Tu smo 24 ur na dan.

Za električno energijo na dosegu vaše roke.

www.eles.si

minister za zdravje opozarja: prekormerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Promocija

nova podoba osvežitve