EOL 91-92

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

91-92 september 2014

Hidroelektrarne na Savi Zakonov o umeščanju v prostor je preveč in še usklajeni niso

Etikete bodo odslej za potrošnike bolj zgovorne Za vhodno surovino večinoma uporabljajo odpadni aluminij Toplotne izolacije so najboljša naložba za varčevanje z energijo S čebelami smo v vrhu Evrope, a zdaj kličejo na pomoč Avtomatizacija je sok optimalne notranje logistike

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

E

vropa si postavlja vsako leto višje cilje. V začetku julija je Evropska komisija objavila paket Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov. Do leta 2030 naj bi produktivnost virov povečala za 30 %.

V letu 2010 sta v EU nastali 2,5 milijardi ton odpadkov, reciklirali so jih 36 %. Kako torej doseči 70 % reciklaže in ponovne uporabe komunalnih odpadkov in še prej zmanjšati za 30 % nastale količine odpadne hrane? Pri bio odpadkih je pravi balzam za občutljivo zeleno uho primer Matjaža Rusa. O njem pišemo v tej številki, saj na trgu prodaja kot produkt Vrhniški kompost. Toda čez okope takšnih ali drugačnih, zlasti birokratskih ovir, je znalo stopiti na trg zelenih produktov in tehnologij kar lepo število podjetij in barometrska igla zelene rasti se dviga. Kar se da odkriti tudi v prvi slovenski publikaciji o kazalnikih zelene rasti v Sloveniji.

T

a zelena rast, ki hoče vzajemno prijaznost med gospodarstvom in okoljsko politiko, se ne ozira na sicer upravičeno vznemirjenost, ker Slovenija z nekaterimi dokumenti, uredbami, strategijami, kar naprej zamuja.

Marsikomu bi se moral dvigniti pritisk, ker Slovenija nima na primer strategije o

foto: Rok Tržan

Z

akaj se Slovenija zaradi tega ne zdrzne?

A če je tako, kot je, koliko več naklonjene konkretne podpore si zaslužijo tisi, ki ne čakajo? Ki se ne prepuščajo razvojnemu spancu in normativni plešavosti države. In ne potrebujejo več hrupnih besed o trajnostnem razvoju.

Kje naj torej država in državna uprava, saj je že skoraj tu nova vlada, z največjo podjetnostjo, strokovnostjo in razvojnim posluhom začneta konkretizirati nov model ravnanja z viri? Mislim predvsem na tri: gozd, vode (v tej reviji pišemo, kako gradimo hidroelektrarne) in odpadke.

P

ot do večje konkurenčnosti države in gospodarstva bo lažja z zelenim ravnanjem z viri. Brez zelenega zasuka v glavah državne uprave in ministrstev bodo konkretni projekti le soparica podjetniške fantazije. Še več. Noben normativni akt ne bi smel nastati brez sodelovanja gospodarstva in stroke že pri prvih osnutkih. Saj ne ponavljam rad, da državna uprava potrebuje veter sprememb.

Dramaturgija zelene rasti potrebuje nove vzorce ravnanj zlasti v odnosih med okoljsko zakonodajo in gospodarstvom.

I

n še samokritični pogled v ogledalo.

Mediji. Ali smo mediji res ogledalo politike? Bodimo vendar ogledalo življenja, ki ni le politika. Če bo tako, politika ne bo več prva in še enkrat prva novica vsake oddaje in strani.

Pa tudi Alenka Bratušek bo uravnoteženo uvrščena v medijski prostor, ki zdaj trzne pri vsaki juhici, ki jo skuha politika, in v kozarcu vode se že ustvari plima. O zeleni rasti pa na primer malo ali nič. O tem, katere živali in rastline za vedno izginjajo, prav tako malo ali nič. O gradnji hidroelektrarn, ki zares lahko pomagajo k rasti gospodarstva, in o tem, zakaj se na srednji Savi nič ne zgodi, tudi ne prav dosti. Tudi okolje je podleglo politiki državne uprave, ki se drži predvsem pisarniške diete.

Prav zato, a ne le zato, se lahko kot pravo zdravilo sprejme povabilo na srečanje slovenske reciklažne industrije.

Jože Volfand, glavni urednik

september 2014

EU bruha ambicije. In Slovenija?

učinkoviti rabi virov. Ali o krožnem gospodarstvu. Ali o ravnanju z odpadki, saj se je sedanji model izčrpal. Ali pa, ne čisto na koncu, o zeleni rasti. Kdor strumno stoji na straži pri preštevanju, česa MKO ali gospodarsko ministrstvo in še kdo ni domislil normativno, kar bi moral, je pred nevarnostjo, da bo zadremal.

Pa poglejmo malo čez mejo. Sosedje Avstrijci so že določili zakonske osnove za učinkovito ravnanje z viri.

Uvodnik

e dolgo nisem prejel vabila, ki bi me v obilju besed in razprav, koliko poslovnih priložnosti daje zelena rast, tako razveselilo. Končno. Nekaj zelo konkretnega. Izzivi reciklažne industrije v Sloveniji. Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov vabi na pogovor tiste, ki razvoj reciklažne industrije v državi ponujajo okoljski in ekonomski politiki kot resno alternativo izkoriščanju naravnih virov pri različnih vrstah surovin. To je ideja, ki seveda ne more mimo tega, kako se v Sloveniji ravna zdaj z odpadki in koliko jih mora legalno in nelegalno v predelavo čez mejo. Iz različnih razlogov. Ne le zato, ker pri nas ni reciklažnih tehnologij za nekatere vrste odpadkov. V tem primeru gre namreč tudi za idejo za jutri. EU se širi in vrata za nove poslovne povezave so že odprta. Slovenija pri okoljskih projektih ni več v prvem razredu. Res pa je, kar kaže povabilo podjetnega reciklažnega gospodarstva in nedavno srečanje v Državnem svetu RS o Sloveniji kot državi brez odpadkov (koncept Zero Waste), da država in državna uprava še vedno ne vesta, kaj bi in kje bi sploh začela.

Ne vesta, kaj bi z odpadki, in prav tako ne z naravnimi viri in z zeleno rastjo.

EOL

Izzivi reciklažne industrije v Sloveniji Ž

3 91-92

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Etikete bodo odslej za potrošnike bolj zgovorne

Glavni urednik: Jože Volfand

12 Prekomorski in letalski zaboji zahtevajo specialna pakiranja

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, semptember 2014 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

14 Iz Dane sirupi, ki so na trgu posebnost 16 Tržni uspeh izdelka je povezan tudi s tem, ali kupec sprejme embalažo 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 23 Rumene kante odkrivajo globoke sistemske anomalije 24 SEAP je orodje za dobro energetsko načrtovanje v občinah 26 Pri sosedih višje subvencije, zato biološke odpadke Slovenija izvaža 28 Pravi kompost je tisti, ki diši po gozdu 30 Prve slovenske občine v mreži Zero Waste Europe 32 Interseroh za večjo transparentnost z enotno ceno embalažnine

sebina

4 91-92

EOL

Impresum

34 Odpadne sveče čakajo na dobro voljo sheme

36 Največji problem v Celju je heterogenost zemljin

39 Podjetja, ki se zavedajo svoje odgovornosti, poročajo. Pika.

40 Ponovna uporaba, popravilo in recikliranje so zlato pravilo

42 Za vhodno surovino večinoma uporabljajo odpadni aluminij Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

44 Prvi poskus prikaza kazalnikov zelene rasti za Slovenijo

46 Slovenija med ranljivimi državami za ekstremne vremenske dogodke 50 Toplotne izolacije so najboljša naložba za varčevanje z energijo 54 Zakonov o umeščanju v prostor je preveč in še usklajeni niso 56 Za fotovoltaični trg je lahko rešitev predvsem net - metering 58 Vrtičkarji že dolgo, kmetovalci zdaj

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

• Energetika Ljubljana d.o.o.

60 S čebelami smo v vrhu Evrope, a zdaj kličejo na pomoč 63 Prakse je premalo, tudi delovnih mest

66 Projekt eko otok z novo veliko naložbo za čiščenje vod

68 Po novem malce več svobode za vožnjo v naravnem okolju

70 Piko na zemljevidu lahko ponudi vsak, a mi smo pred konkurenco 72 Naši študentje z več kot primerljivim znanjem

september 2014

74 Avtomatizacija je sok optimalne notranje logistike 78 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Podjetje Mr Sherick’s Shakes je na trg lansiralo novo serijo mlečnih napitkov v petih inovativnih okusih – Ščepec peperminta, Piškoti in smetana, Skleda čokolade, Nežna kava in Pavlova jagodna.

Ključ uspešnosti mlečnih napitkov je v PET plastenki, ki jo je izdelalo podjetje RPC Llantrisant. Plastenka je elegantno oblikovana, preprosta in prozorna, da lahko izdelek govori sam zase. Poleg tega so plastenke lahke, funkcionalne in enostavne za uporabo tako doma kot na poti. »Naš cilj je dodati nekaj magije v klasične mlečne napitke za odrasle. In prava embalaža je bistvena za prenos tega sporočila,« dodaja Andrew Sherick, lastnik podjetja.

Izzivi reciklažne industrije v Sloveniji

Podjetje Quadpack je za avstralsko kozmetično podjetje Natio izdelalo novo embalažo za puder. Embalaža ima majhno črpalko na potisk in ohranja izdelek v embalaži nekontaminiran, saj uporablja brezzračno tehnologijo. Embalaža ostaja prozorna, da je v njej dobro vidna barva pudra. Na embalaži so le s sitotiskom napisani podatki, na vrhu embalaže pa je bleščeč pečat.

Novoustanovljena Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS vabi na prvo problemsko konferenco o Izzivih reciklažne industrije v Sloveniji.

Konferenca bo 2. in 3. oktobra 2014 v Termah Olimia. Uvod v konferenco, ki lahko spodbudi pripravo programa razvoja reciklažne industrije v Sloveniji, bo imel Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina in predsednik Sekcije. V programu bodo sodelovali Alenka Avberšek, dr. Janez Šušteršič, doc. dr. Vasilka Sancin, mag. Justina Šepetavc, Marjan Mačkošek, mag. Vilma Fece, mag. Aleš Hauc, Brigita Šarc (vodila bo okroglo mizo Okoljska odgovornost podjetja v prizmi podaljšane odgovornosti proizvajalca), Marjan Maček, Anton Černik in Janja Leban. MKO naj bi predstavil strategijo na področju okoljevarstva, udeleženci pa naj bi se seznanili tudi z aktualnimi konkurenčno-pravnimi vprašanji s področja ravnanja z odpadki.

Igle za diabetike v inovativni, uporabniku prijazni embalaži

Fotografije: arhiv proizvajalcev

5

Varčna soseska v Mariboru

Jabolčno vino z novo podobo Podjetje Oliver Winery želi izpostaviti svojo blagovno znamko jabolčnega vina v izrazito konkurenčni in zasičeni kategoriji izdelkov.

Vinarna je tako pred časom lansirala na trg svoje BeanBlossom jabolčno vino v 750ml steklenici. »Bili smo mnenja, da je prenos naših dolgoletnih izkušenj vinarjenja v izdelavo jabolčnega vina naravni proces. Oba načina predelave namreč izhajata iz varovanja vsebnosti okusa in arome sadja ter izražanja tega unikatnega okusa. Ravno zato smo se odločili za uporabo stekla, ko smo osveževali znamko BeanBlossom. Želeli smo, da bi embalaža odsevala to, kar delamo, in ob enem zagotovila, da je jabolčno vino dobro zavarovano ter ima dolgi rok hrambe kvalitete. Steklo dela ravno to,« pravi Oliver Pope, lastnik vinarne. Poleg tega steklena embalaža loči njihovo jabolčno vino od drugih ponudnikov, saj se prodaja kot vino in nato pije kot vino. Za oblikovanje nalepke je poskrbel umetnik Kevin Pope, ki je na etiketi jabolčnega vina prebudil v življenje pravljične junake. Ti poživljajo znamko in ji dajejo unikaten karakter.

91-92

Prenovljena embalaža za tekoči puder

BD Medical, vodilno podjetje v medicinski tehnologiji, je natrg lansiralo BD AutoShield™ Duo injekcijo za diabetike.

Injekcija v obliki nalivnega peresa, s patentirano dvojno iglo na enem koncu in zadnjim ščitom na drugem, omogoča varno in enostavno uporabo pred vbrizgom in po njem. Tehnologija, ki je del embalaže za zdravilo, skrije iglo, s tem zmanjšuje anksioznost pred vbrizgom in manjša možnost slučajnega vboda za bolnike, ki si vbrizgavajo inzulin ali druga zdravila za diabetike. Nova injekcija je enostavnejša za uporabo, ker nima notranjega pokrovčka le za iglo, kar zmanjšuje možnosti poškodb in omogoča uporabnikom, da iglo odvržejo brez dotikanja. Sprednji ščit avtomatično prekrije iglo pred vbrizgom in po njem, drugi zadnji ščit pa pokrije zadnji del igle po vbrizgu. Poleg tega nova inovacija vključuje tudi zvočna in vizuelna pomagala za bolj samozavestno vbrizgavanje. Sprednji ščit klikne, ko igla popolnoma prebode kožo, in rdeč trak se prikaže, ko je vbrizgavanje opravljeno.

Štekaš?! Izštekaj! Tako so začeli energetsko varčevati s projektom Varčna soseska v Mariboru. Energap, Energetska agencija za Podravje, je v okviru Petrolovega programa velikih zavezancev za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih pridobila delež sredstev za Varčno sosesko. Soseskarji so s pomočjo energetskega svetovalca spoznavali, kako so lahko družine energetsko učinkovite z »varčno dieto«. Varčna soseska se je predstavila z možnostmi, kako energetsko prihraniti v gospodinjstvih. Poleg Energapa in Petrola so na dogodku sodelovali še Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanja narave MOM in predstavnica vključenih gospodinjstev. O Varčni soseski je marsikaj na njihovi spletni strani.

Med koalicijskimi projekti tudi sanacija stavb Nova vladna ekipa je med več prednostnih koalicijskih projektov uvrstila nekaj okoljskih.

Pričakovano je visoko na seznamu energetska sanacija javnih in spodbuda sanacij zasebnih stavb. Niso pozabili na zelena javna naročila, na poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev agencije za javna naročila, načrtujejo pa tudi zeleno proračunsko in davčno reformo.

september 2014

Mlečni napitki v elegantni plastiki

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 91-92

EOL

Kratko, zanimivo Za OMV je prva izbira vodik

S standardno embalažo ceneje in bližje kupcu

OMV intenzivno vlaga v raziskave, kako v prihodnosti uporabiti vodik kot alternativno gorivo ne le za voznike, pač pa tudi za proizvajalce avtomobilov. Prvo javno polnilnico za vozila na vodik so leta 2012 odprli na Dunaju, letos jo bodo gradili na območju Innsbrucka.

V Nemčiji pa je OMV partner projekta H2 Mobility Initidive. Do leta 2023 nameravajo zgraditi 400 javnih polnilnic za vozila na vodik. V družbi OMV pravijo, da z vodikom odgovarjajo na izzive podnebnih sprememb.

Embalaža v prehrani z občutkom za svežino Inštitut za celulozo in papir je na sejmu AGRA pripravil posvet o papirni embalaži v kmetijstvu in prehrani. Poleg prodajne funkcije je pri embalaži v kmetijstvu in prehrani na prvem mestu varnost živil. Embalaža ne sme povzročati migracij snovi, ki bi lahko prešle v živilo. Pomembni so tudi pogoji, v katerih je embalažni material izdelan, proces izdelave in pakiranja živila. Zakonodaja opredeljuje tudi aktivno in inteligentno embalažo. Od 1. 10.

2008 velja v Sloveniji nacionalni predpis, ki opredeljuje nujnost registracije vseh proizvajalcev, ki proizvajajo embalažo za stik z živili.

V EU pa obstaja sistem hitrega obveščanja o neprimernih ali celo škodljivih snoveh, ki prihajajo v stik z živili.

Arie Hooimeijer, predstavnik nizozemskega kraljevega inštituta za papir in karton, je predstavil nizozemski trg embalaže ter njihov način združevanja in skupnega razvoja embalaže za potrebe današnjega sveta. Ključ je v povezovanju različnih deležnikov, ne le po verigi vrednosti, temveč med industrijo in razvojnimi inštitucijami, oblikovalci ter seveda kupci, ki vstopajo v proces razvoja novega izdelka že povsem na začetku. Predstavil je zanimiv primer uporabe zelenih delov rastline paradižnika za izdelavo papirja, ki se kasneje predela v kartonski zabojček za paradižnike.

Tudi sicer se trend uporabe odpadkov ter izrabe in proizvodnje stranskih proizvodov razvija s ponovno uporabo, s kombiniranjem različnih bio materialov in z uporabo nano vlaken.

O razvoju prometa brez širše razprave?

september 2014

Novosti

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je objavilo dokument Izhodišča za pripravo predloga Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji.

Gradivo so v vladno obravnavo posredovali brez predhodne javne razprave o izhodiščih, zato so nevladne organizacije, združene v

smo si kozarce, ki bodo vsebovali tradicijo našega podjetja in znanje, ki ga imamo, ter opozorili na drugačno identiteto naše serije gozdnih sadežev,« razloži Pierre Rasse, vodja marketinga v Borde-ju.

Prva popolnoma kompostabilna in reciklabilna papirnata skodelica Embalažno podjetje Spectra Packaging je na trg lansiralo novo standardno embalažo, ki kupcem omogoča vtis njihove blagovne znamke na stranski del dizajna, kar zniža strošek embalaže. Embalaža Bari je dosegljiva v 250 ml pakiranju (PET). »Nova Bari embalaža je odlična za kupce, ki tekmujejo na zasičenih trgih in si želijo boljše prepoznavnosti. Razumemo, da je včasih cena lastnega orodja za potisk previsoka, zato smo se odločili stopiti kupcu naproti. Nova embalaža torej presega to oviro in še vedno diferenciira izdelek med poplavo drugih,« pravi direktor podjetja Spectra Packaging, Joe Maynard. Embalaža je tako pol cenejša v primerjavi z dodatkom nakupa lastnega orodja.

Gozdni sadeži malo drugače Podjetje RPC Containers Corby je izdelalo novo večslojno embalažo za gozdne sadeže podjetja Borde iz Francije. Vseh osem različic sadežov – borovnice, maline itd. – je spakiranih v RPCjev litrski kozarec za vlaganje z etiketami, ki dajejo sadje na prvo mesto.

Embalaža se ponaša s praktičnostjo in PP/EVOH/PP konstrukcijo, ki preprečuje vdor kisika in zagotavlja izdelku 18 mesečni rok uporabe ter istočasno ohranja okus, aromo in kvaliteto sadja.

S prozorno embalažo ciljajo na večjo priljubljenost, ker je skrbno izbrano sadje vidno. Kozarci imajo dovolj veliko odprtino za enostavno uporabo z žlico in za nalivanje.

Embalaža je pokrita z 80mm pokrovčkom.

Kozarec ni težak, je enostaven za odpiranje in zapiranje ter odporen na poškodbe in tako zelo primeren za v kuhinjo. »Želeli

Zahvaljujoč novi premazni EvCote™ Vodne Pregrade Tehnologiji 3000, ki je izdelana iz rastlinskih olj in reciklabilnih PET plastenk, imajo sedaj restavracije možnost servirati pijačo v bolj trajnostnih papirnatih skodelicah. Skodelice ne potrebujejo nobenih modifikacij pred vstopom v reciklažni tok in so popolnoma kompostabilne in reciklabilne. Okoli 200 milijard papirnatih skodelic se letno porabi po vsem svetu. Nobene od teh se trenutno še ne da reciklirati, ne da bi to povzročilo dodatne stroške ali pa močno poškodovalo papirnata vlakna. Nova tehnologija je izjema prav v tem, saj se pri reciklaži papirnatih skodelic z EvCote™ papirna vlakna ohranijo. Iz česar sledi, da je papir možno ponovno uporabiti v proizvodnji z drugimi izdelki iz papirja. Druga pozitivna stran novih papirnatih skodelic je v tem, da omogočajo papirnicam 100 % predelavo odpadnega papirja v proizvodnem procesu, ki bi bil drugače poslan na odlagališča, kar prinaša znatne finančne prihranke. Količina odpadnega papirja v procesu proizvodnje je namreč zelo velika. »Cena papirja predstavlja najvišji strošek za proizvajalce papirnatih skodelic. Z reciklažo industrijskih ostankov nižamo stroške in pomagamo okolju. Z rastjo bio-PET in možnostjo, ki jo EvCote ponuja, se lahko popolnoma odcepimo iz dobavnih verig petroleja, saj našim kupcem ponujamo nadomestilo za premaze, ki bazirajo na petroleju,« dodaja Gil Sherman, razvojnik v oddelku marketinga pri AkzoNobel’s Paper Coatings.

Papirnata skodelica z novim premazom je odporna na vodo, mast in vlago. Možno jo je uporabiti v številnih aplikacijah.

Podjetje RPC Beaute sodeluje pri izdelavi embalaže za novo Korloff In Love dišavo.

Embalaža je izdelana iz stekla v okrogli obliki, obrobljena z zlato barvo in zapiralom, ki spominja na drag kamen. Vse skupaj daje vtis luksuznega prstana. Da so dosegli zlat izgled, je podjetje galvaniziralo ABS plošče v svetlo zlati barvi. Steklenička naj bi poosebljala luksuz in dediščino znamke Korloff in izvabljala občutke občudovanja in želje pri kupcih. Dišava se prodaja v dveh velikostih, 50ml in 100ml.

KraussMaffei z energetsko učinkovitejšimi proizvodnimi linijami

Podjetje KraussMaffei je na sejmu obrti Fakuma 2014 v Munchnu predstavilo električne, hidravlične in hibridne rešitve za brizganje, ki so osnovane na njihovih standardnih strojih serij AX in CX. Rešitve proizvodnega procesa kažejo na visoko prodkuktivnost in inovativne rešitve detajlov z vključitvijo energetske učinkovitosti, avtomatizacije, manjše porabe prostora in proizvodnje z nič hibami. Vsi električni – brizgalni stroji serije AX dosegajo 9+ na testih energetske učinkovitosti. »V primerjavi s podobnimi hidravličnimi brizgalnimi stroji je pri teh poraba energije zmanjšana za 50 % ali več«, pojasni Jochen Mitzler, Vodja strategije izdelkov in tehnologije v podjetju.

Najmanjši stroj AX 50-180 je demonstriral ekstremno precizno in energetsko učinkovito brizganje, ko je izdelal embalažo za milo iz polistirena. Optimizirani 5 – točkovni dizajn, učinkoviti servo motorji in enostavna akcija mehaničnih sistemov zagotavljajo optimalno učinkovitost stroja.

Nadzorni sistem pretoka je vgrajen v MC6 Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pravi kavopivci prisegajo na tradicijo Kupci »French Market« kave so svojo blagovno znamko vedno povezovali s tradicionalno rdečo pločevinko, katere izvor sega v pozno 19. stoletje, ko je bila znamka predstavljena trgu. Podjetje Reily Foods je za izdelavo nove podobe kave izbralo podjetje Crown, ki je moralo ohraniti izgled in občutek originalne »French Market« kave v rdeči konzervi, temu pa dodati izboljšan dizajn in izboljšan sistem za odpiranje, plastični pokrovček itd. »Naši kupci so reagirali pozitivno na novo embalažo – res čutijo da jih pelje nazaj domov v New Orleans, od koder kava izvira,« je povedal Meynard Pacris, Vodja oddelka Kave, majoneze in omak pri podjetju Reily Foods. Po izkušnjah podjetja Crown so konzerve idealna oblika nagovora kupcev kave. »Kovinska embalaža je zelo učinkovit način, da pridobi znamka na kvalitetnejšem izgledu. Glede na to, da je trg s kavo zelo zrel, se proizvajalci obračajo nazaj k tradicionalni kovinski embalaži, ki pooseblja posebne mešanice kav in kvaliteto dobre kave. Slednje je za osveščenega potrošnika, ki mu je mar kvaliteta kave, ključnega pomena,« dodaja Hella Gourven, Vodja marketinga pri podjetju Crown Food Packaging za Severno Ameriko. Poleg tega je uporaba konzerv tako stroškovno učinkovita kot okoljsko odgovorna.

Kovina je 100 % reciklabilna in jo je moč uporabiti znova in znova brez izgube na kvaliteti.

Embalaža narejena iz reciklirane kovine zmanjša emisijo toplogrednih plinov za 75 % v primerjavi z embalažo, narejeno iz nove kovine.

mreži Plan B za Slovenijo in Mreži za prostor, od Ministrstva zahtevali javno obravnavo. V Mreži plan B za Slovenijo so združene nevladne organizacije za trajnostni razvoj. Po njihovem mnenju je takšno ravnanje v nasprotju s 7. členom Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Strateški programski dokument o razvoju prometa v Sloveniji javnost že dolgo pričakuje, zato bo gradivo vzbudilo zanimanje strokovne javnosti in še posebej tistih, ki stalno opozarjajo na negativne vplive prometa na okolje.

7 91-92

kontrolni sistem za ohlajevanje/kontrolo temperature, ki pripomore k nič hibami med proizvodnjo in dokumentira proces vrednosti balansiranja vročine na samem orodju. Dodatni korak k zmanjšanju stroškov na enoto je uporaba CellForm tehnologije, ki zmanjšuje težo komponent s fizičnim penjenjem in simultano poveča dimenzijsko stabilnost. Na sejmu je bil razstavljen tudi stroj KraussMaffei AX 130-750 CellForm z integriranim LRX 50 linearnim robotom, ki izdeluje komponente iz pene z visoko svetlečimi površinami. »To je omogočeno z uporabo dinamičnega uravnoteženja orodja.

Ta dizajn, ki je primeren za uporabo z MuCell stroji, zagotavlja 35 % prihranek pri meterialu,« še zagotavlja Mitzler.

EOL

Dišeč prstan

IX. konferenca o spremljanju rabe energije Na IX. konferenci Sistemov ciljnega spremljanja rabe energije, in sicer konec oktobra na Bledu, bodo predstavili najnovejše pristope, kako najboljše upravljati z energijo. S primeri dobre prakse, uvodni govornik bo mag.

Andrej Paternost, direktor oskrbe z energenti v družbi Krka, želijo prikazati, kako je lahko podjetje energetsko učinkovito. Konferenca bo namenjena prav energetski učinkovitosti zahtevnejših porabnikov energije.

Uvodničarji bodo iz podjetij, kjer že izvajajo projekte za doseganje evropskih ciljev energetske učinkovitosti: Acroni, Cimos TAM Ai, URSA Slovenija, Geberit-Sanitarna tehnika in Pivovarna Union. Organizator konference je ENEKOM, Inštitut za energetsko svetovanje.

Prvi demonstracijski projekt trajnostne mobilnosti Center odličnosti nizkoogljične tehnologije in Renault sta s prevzemom električnega vozila Renault ZOE začela izvajati prvi slovenski demonstracijski projekt trajnostne mobilnosti. Preveriti želijo upravičenost in vzdržnost vzpostavitve električne mobilnosti v Sloveniji.

Matični Renault in CONOT že sodelujeta v okviru evropskega industrijsko znanstvenega razvojnega projekta EuroLis (www.eurolis. eu). Koordinator je slovenski strokovnjak, znanstvenik Kemijskega inštituta in CONOT, dr. Robert Dominko. CONOT bo s prenosom znanja, pridobljenega ob razvoju nizkoogljičnih in brezogljičnih tehnologij, seznanjal slovensko javnost o prednostih električne mobilnosti, a prav tako preverjal tržni potencial električne mobilnosti v Sloveniji. Renault ZOE, ki ga je Renault Nissan Slovenija pridobil v nekajmesečno uporabo iz Francije, bo s strokovnjaki CONOT-a naredil prve kilometre k udejanjenju zamisli o Renaultovem slovenskem razvojnem jedru električne mobilnosti. Demonstracijski projekt bo z doseženimi rezultati pomagal pri odločitvi Renaulta, da s svojimi električnimi avtomobili vstopi na slovenski avtomobilski trg.

september 2014

Novosti

Kratko, zanimivo

Etikete bodo odslej za potrošnike bolj zgovorne foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Označevanje živil po novem

8 91-92

Embalaža

Označevanje živil po novem

Do konca leta 2014 bodo

morali vsi, ki dajejo na trg živilske proizvode, po ocenah Inštituta za nutricionistiko

spremeniti okoli 80 %

vseh deklaracij na živilih in

prehranskih dopolnilih. V veljavo bo namreč stopila

nova uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom zato, da jim zagotovi bolj

ustrezno obveščenost o sestavi živila. Predvsem na področju

čitljivosti označb, označevanju

hranilne vrednosti, alergenov in aditivov prinaša uredba

pomembne novosti. Pri tem se snovalcem embalaže živil

pojavljajo številna vprašanja,

kako na embalaži predstaviti

september 2014

te podatke. Etiketarji so na

spremembe že pripravljeni.

K

onec letošnjega januarja je vlada RS sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Veljati bo začela s 13. decembrom 2014. S to uredbo so razveljavljene direktive 87/250/EGS, 90/496/ EGS, 1999/10/ES, 2000/13/ES, 2002/67/ES in 2008/5/ES ter Uredba (ES) št. 608/2004.

Uredba za nosilce živilske dejavnosti prinaša več novosti glede označevanja. Na Inštitutu za nutricionistiko predvidevajo, da bo potrebno do konca leta spremeniti označbe na preko 80 % živil in prehranskih dopolnil, kar za živilska podjetja predstavlja velik zalogaj. Kljub temu pa se živila, ki so bila dana v promet ali označena do 13. decembra 2014 in niso v skladu z zahtevami nove uredbe, lahko tržijo do odprodaje zalog.

Zakaj nova uredba?

N

ova Uredba je bila sprejeta z namenom zagotavljanja primernega informiranja potrošnikov ter poenotenja predstavljanja živil na trgu Evropske unije. Ker Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom prinaša številne novosti, je za uspešno prilagajanje podjetij novi zakonodaji izobraževanje nosilcev

Uredba posebej predpisuje minimalno velikost za zelo majhne embalaže, in sicer v velikosti 0,9 mm, sicer je predpisana minimalna velikost črk 1,2 mm. dejavnosti na tem področju nujno. Pogosto je dobrodošla tudi strokovna pomoč za reševanje vprašanj v praksi, kot pravi dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Dodaja: »Namen zakonodaje na področju označevanja živil je v prvi vrsti zagotovitev pravice potrošnika do obveščenosti o sestavi živil, ki jih uživajo.

Nova uredba vnaša na področje označevanja živil kar nekaj pomembnih novosti, predvsem na področju čitljivosti označb, označevanja hranilne vrednosti, označevanja alergenov in aditivov. Od decembra naprej bo tako na označbah predpakiranih živil predpisana minimalna velikost črk, spreminja se način navajanja hranilne vrednosti živil, označevanje porekla ter alergenov. Po novem bo potrebno alergene označevati tudi v živilih, ki niso predpakirana, kar do sedaj ni bila ustaljena praksa. Naslednja večja sprememba na področju označevanja živil nas čaka konec leta 2016, ko bo uvedeno

ri snovanju embalaže se v podjetjih pogosto srečujejo z vprašanjem, kako zahtevane podatke o živilu vključiti v celostno predstavitev izdelka, kako ob hitro spreminjajoči se nacionalni in evropski zakonodaji zagotoviti zakonsko skladno označevanje in oglaševanje živil ali prehranskih dopolnil, hkrati pa potrošniku učinkovito predstaviti prednosti in namen proizvoda. Kot pravi dr. Anita Kušar, se snovalcem embalaže živil pojavljajo številna vprašanja. Gre za predstavitev podatkov o hranilni vrednosti, označevanje alergenov in označevanje porekla živila. Na pomoč pri razumevanju zakonodaje je zato priskočila Evropska komisija, ki je pripravila sklop odgovorov na vprašanja, posredovanih s strani nosilcev živilske dejavnosti. Gre za pojasnila zakonodaje in njenih določil s praktičnega vidika. Označevanje živil je namreč zelo kompleksno področje. Splošno označevanje živil, ki ga ureja nova uredba, pa je le eno od zakonskih predpisov, ki jih je potrebno pri tem upoštevati. Da bi podjetjem lahko čim bolj strokovno svetovali, so na Inštitutu za nutricionistiko leta 2009 ustanovili Strokovno skupino, v okviru katere rešujejo tovrstne probleme gospodarstva na konkretnih primerih, ki so jim posredovani v obravnavo. Na tem področju so tudi nosilci državnega raziskovalnega projekta, pregledali pa so že več tisoč označb živil.

Kako so na spremembe pripravljeni ponudniki etiket?

91-92

Embalaža

Saša Stropnik Primož Kokelj

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

9 pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutljivosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotno v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki; količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin; neto količina živila; datum minimalne trajnosti ali datum uporabe; posebni pogoji shranjevanja in/ali pogoji uporabe; ime ali naziv podjetja in naslov nosilca živilske dejavnosti; država izvora ali kraj porekla; navodila za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogoče enostavno uporabiti brez teh navodil; pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, dejanska alkoholna stopnja v volumenskih odstotkih in označbo hranilne vrednosti. Za manjšo embalažo z raznovrstno sestavo veliko podatkov uredba označevanje manjših embalaž obravnava posebej tako z vidika obveznih informacij kot tudi z vidika predpisane velikosti črk. Kot pravi dr. Anita Kušar, je za manjše embalaže obseg obveznih informacij, ki morajo biti predstavljene neposredno na embalaži bistveno manjši v primerjavi s celotnim naborom s seznama obveznih podatkov. Prav tako uredba posebej predpisuje minimalno velikost za zelo majhne embalaže, in sicer v velikosti 0,9

P

P

eter Šmon, Ema d.o.o.: »V podjetju Ema d.o.o. v sodelovanju z vodilnimi ponudniki podporne programske opreme za kreiranje, dizajniranje ter apliciranje etiket sledimo spremembam in zahtevam Uredbe (EU) št.

1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Glavne spremembe se nanašajo na posodobitev in uskladitev obstoječih tako imenovanih deklaracij v skladu z omenjeno uredbo. Eden največjih izzivov, s katerim se pri tem soočajo podjetja, je označevanje snovi in izdelkov, ki povzročajo alergije oziroma intoleranco. Glavne spremembe na naši strani bodo povezane z zagotavljanjem ustrezne programske podpore za kreiranje novih in posodobitev obstoječih etiket. Zahteve na področju označevanja izdelkov predstavljajo izziv predvsem za podjetja, ki proizvajajo več različnih prehrambenih izdelkov

september 2014

Eden največjih izzivov je označevanje snovi in izdelkov, ki povzročajo alergije oziroma intoleranco.

Snovanje embalaže velik zalogaj

Mario Horvat

odjetja se pri označevanju vseh zahtevanih in dodatno še kakšnih prostovoljnih podatkov predvsem pri manjših embalažah, ki ponujajo manjšo polje za označevanje, srečujejo s problemom prostora, kako na tako majhni površini jasno navesti vse zahtevane informacije.

Kot je opredeljeno v uredbi, je obvezno navesti ime živila, seznam sestavin, vsako sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II navedene uredbe ali

dr. Anita Kušar

P

foto: arhiv podjetja

Manjše embalaže obravnavane posebej

mm, sicer je predpisana minimalna velikost črk 1,2 mm. »Čeprav sprejeta rešitev odstopa od začetnih predlogov po še večji pisavi, ta sprememba pomeni pomemben napredek, saj so na nekaterih obstoječih označbah živil trenutno črke bistveno manjše,« je povedala. Predvsem je nabor obveznih podatkov pri označevanju pogojen s sestavo živila, posebnimi lastnostmi, namenom uporabe in predstavitvijo izdelka.

Informacije s seznama obveznih podatkov v novi uredbi bodo morale biti v označevanje živil vključene že letošnjega decembra, označevanje hranilne vrednosti živil pa je obvezno šele z decembrom 2016. Kot je pojasnila dr. Anita Kušar, pa je označevanje hranilne vrednosti obvezno tudi v primerih, ko so v označbo živila vključene prehranske oziroma zdravstvene trditve.

foto: arhiv podjetja

obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil. Navajanje energetske vrednosti in količine hranil v živilih je trenutno prostovoljno in lahko bolj pogosto na živilih z ugodnejšo prehransko sestavo.

Z uvedbo obveznega označevanja pa bodo te informacije dostopne na vseh predpakiran živilih, tudi tistih z visoko količino sladkorja, maščobe ali soli.«

10 Embalaža

91-92

v manjših količinah in etikete tiskajo sproti.

Dobavitelji hrane bodo morali na seznamu sestavin jasno poudariti alergene in jih izpostaviti s pomočjo velikosti pisave, stila ali barve ozadja.

Naša rešitev je programska podpora, ki generira tako imenovane pametne etikete. To omogoča samodejno poudarjanje alergenov, ne da bi se spreminjala obstoječa baza podatkov oziroma brez potrebe nakupov novih tiskalnikov.

Rešitev je idealna v okoljih, kjer etikete tiskajo »na zahtevo«, npr. v pekarnah, delikatesah in različnih prodajalnah na drobno.

S

icer pa je pri označevanju na prvem mestu berljivost vsebine etiket in raznih vrst črtnih kod. S kakovostjo tiska od 203 dpi, 305 dpi do 600 dpi lahko uporabnik poljubno prilagodi velikost tiska ob še zadovoljivi berljivosti. Alternativa je seveda povečanje dimenzije etiket, v kolikor proizvod to dovoljuje, saj v lastni proizvodnji etiket izdelava poljubnega formata ni problem. Na strankine zahteve po zagotavljanju kakovosti berljivosti pa lahko dogradimo potrebne čitalce in/ali verifikatorje črtnih kod. Pri rešitvah za etikete je v zadnjem času glavni poudarek avtomatiziranje oziroma tako imenovano on-line tiskanje vsebin etiket.

V ta namen so na voljo tiskalniki z raznimi opcijskimi vmesniki potrebnimi za tiskanje vsebin etiket na zahtevo.«

Pri manjših površinah naročnikom kot rešitev ponudimo večslojne in t. i. booklet etikete.

S

aša Stropnik, Tift d.o.o.: »Spremembe, ki jih nova uredba prinaša, so predvsem priložnost za podjetja, ki izdelujejo, tiskajo in dobavljajo etikete, embalažo, pakirno folijo prehrambeni industriji, saj bo potrebno spremeniti čisto vse deklaracije v živilski industriji.

Hkrati je to priložnost za spremembo v smeri bolj sodobnega načina tiskanja etiket direktno na proizvodni liniji, uvedbo ustreznega programa za podporo tiskanju etiket in morebitni redesign embalaže. Sicer pa se pri rešitvah za etikete daje vedno poudarek temu, da proizvajalci sprotno dnevno tiskajo toliko etiket, kot jih potrebujejo v proizvodnji in si ne ustvarjajo zaloge. Dodatna rešitev je uvedba avtomatskih sistemov za tiskanje in apliciranje etiket direktno na izdelke. Na ta način je možno tudi popolno zagotavljanje sledljivosti. V Sloveniji je masovna proizvodnja, kjer se en izdelek na eni liniji proizvaja večino časa, redkost. Torej je velikokrat potrebno poiskati univerzalno rešitev za označevanje več različnih izdelkov na različnih linijah.

Poudarite vrednost vašega izdelka BLAGAJNIŠKI TRAKOVI izdelujemo jih iz termo papirja v roli raznih širin in dolžin.

SAMOLEPILNE ETIKETE nudimo celovito oskrbo z etiketami iz role v rolo.

KARTONČKI / KARTICE / VSTOPNICE označevalni kartončki so v proizvodnji ali trgovini spremljevalci vsakega artikla.

V Kontakt: T: 01 70 95 537, E: info@tcr-inpro.si, www.tcr-inpro.si

P Promocija

september 2014

primeru tiska več informacij na manjši površini pridejo v poštev predvsem tiskalniki etiket, ki imajo vgrajene pisalne glave z večjo resolucijo izpisa, kot so na primer 300 dpi oziroma 600 dpi. Tako bo tudi zelo majhen tisk še vedno čitljiv.« rimož Kokelj, Etiketa, tiskarna, d.d.: »Naši komercialisti in tehnologi sodelujejo z naročniki pri pripravi novih designov, repro studio pa že ima pripravljeno programsko rešitev za pregled fontov. Naša ponudba etiket se

ne bo spremenila, saj imamo tehnološke rešitve že dlje časa zagotovljene. Etikete so od nekdaj pomemben vir informacij na izdelku. Sedaj se pomen še povečuje zaradi želje potrošnikov, da so bolje obveščeni, zakonskih regulativ ter zaradi vse bolj kompleksnih izdelkov. Po drugi strani pa je vse večji pritisk, da so blagovne znamke čim bolj vidno in enostavno predstavljene. Zato pri razvoju etiket dajemo največji poudarek na optimalni rešitvi za posameznega naročnika, takrat pa je ključnega pomena tako komunikacija z naročnikom kot tudi znotraj naše tiskarne. Zmagujemo, ko nam uspe pravočasno zadovoljiti naročnikove zahteve in želje znotraj cenovnih okvirjev in tehnoloških zmožnosti. Morebitne težave pa se pojavljajo predvsem pri pomanjkljivih informacijah. Zato je zelo pomembno, da od naročnika dobimo čim več informacij o lastnostih in uporabi končnega izdelka. Z ustrezno komunikacijo v fazi naročila in razvoja etiket lahko nato najdemo rešitev, ki bo zagotovila najboljšo predstavitev naročnikovega izdelka na prodajni polici.

P

ri manjših površinah, ki so na voljo za potrebne informacije, naročnikom kot rešitev ponudimo večslojne in t. i. booklet etikete. Pri večslojnih etiketah je, kot že ime pove, etiketa sestavljena iz več slojev, kjer so informacije natisnjene tudi na hrbtni strani posameznih slojev, sloji pa so od spodnjih slojev lahko odlepljivi. Pri booklet etiketah pa se površino za vse potrebne informacije pridobi z zložljivim lističem, ki je umeščen pod lahko odlepljivo plastificirano etiketo. Podobne rešitve imamo tudi na folijah in komercialnih embalažah (npr. ovitki, etuiji, ipd.).«

M

ario Horvat, Info-kod d.o.o.: »Nova uredba na področju prehrane določa zahtevane informacije na embalaži in etiketah živilskih izdelkov, npr. ime izdelka, seznam sestavin, neto količina itd. Eden največjih izzivov, s katerim se soočajo dobavitelji hrane je, da morajo jasno poudariti alergene na seznamu sestavin in jih izpostaviti s pomočjo velikosti pisave, stila ali barve ozadja. Da bi podjetjem v živilski prehrambeni verigi pomagali dosegati skladnost z novo uredbo ob minimalnem naporu in brez potrebe po nakupu novih tiskalnikov, sodelujemo s podjetjem NiceLabel, kjer so razvili programsko rešitev, ki generira pametne etikete. Te etikete podjetjem omogočajo samodejno poudarjanje alergenov, brez spreminjanja obstoječe baze podatkov o izdelkih. Uporabljena baza podatkov o alergenih in z njimi povezanih opisov je enostavna za vzdrževanje tudi v primeru večjezičnih etiket.

Rešitev NiceLabel namreč pred tiskanjem dinamično oblikuje tekst o alergenih, samodejno in jasno poudarja 14 snovi, navedenih v novi uredbi, in je združljiva s katerim koli obstoječim tiskalnikom.«

11 Fotografije: arhiv članov

Embalaža z elektroluminescentnim zaslonom

Med člani Embalažnega omrežja:

V EGP-ju so investirali v novi tiskarski stroj

Inovacija izdelka olajša reciklažo

V vsakem proizvodnem podjetju je kvaliteten strojni park ključen za uspešno poslovanje.

Dobra strojna oprema je konkurenčna zahtevam trga, prilagojena specifičnim potrebam strank, stroškovno učinkovita in podpira prihodnji razvoj podjetja. Da bi strankam tudi v bodoče lahko zagotavljali visoko kvaliteto ob pravočasnih dobavah, so se v EGP odločili za investicijo v novi tiskarski stroj. Izbrali so sodobni ofset tiskarski stroj Heidelberg XL 75-6+L-F z Inpress Control sistemom, kar omogoča merjenje tiskarskih pol neposredno v tiskarskem stroju skozi celotno reprodukcijo. Stroj so montirali v začetku leta in je v polnem teku. Tehnologija novega stroja je na najvišjem nivoju in jim omogoča izdelovanje visokokakovostnih izdelkov ob pričakovani visoki produktivnosti.

Tetra Pak®, vodilno svetovno podjetje, ki zagotavlja rešitve za predelavo in pakiranje živil, je javnost seznanil z embalažo Tetra Top® s snemljivim zgornjim delom, inovacijo, ki uporabniku omogoča, da plastičen zgornji del loči od kartonskega dela embalaže in ju odloži ločeno. Zgornji del se z lahkoto odstrani, saj ga uporabnik lahko loči le s pritiskom palca, vse to zahvaljujoč perforaciji zunanjega sloja kartona, ki pa ne vpliva na funkcionalnost embalaže Tetra Top®. »Inovacija Tetra Top® s snemljivim zgornjim delom je nastala kot odgovor na rastoče potrebe uporabnikov po boljših rešitvah za lažje recikliranje, še posebej tam, kjer infrastruktura za ravnanje z odpadno embalažo to zahteva,« pravi Charles Brand, podpredsednik za marketing in upravljanje z izdelki podjetja Tetra Pak. Tetra Top® je primeren za ohlajene izdelke in negazirane pijače pri sobni temperaturi doma in na poti.

Snemljiv zgornji del je uporabnikom na voljo brez dodatnih stroškov. Danski in švedski Arla Foods je Tetra Top® s snemljivim zgornjim delom že uvedel v svojo ponudbo.

91-92

Embalaža

Novice Embalažnega omrežja

EU projekti

Slika Embalaža z elektroluminescentnim zaslonom v nedelujočem (OFF) stanju in v delujočem (ON) stanju (spodaj).

Globalni razvoj tiskarskega trga je na področje embalaže vnesel nove pojme: pametna, aktivna in inteligentna embalaža. Gre za embalažo, ki poleg osnovnih lastnosti vključuje še različne funkcionalne tiskarske barve, ki omogočajo tudi tisk elektronike na običajnih embalažnih materialih s konvencionalnimi tehnikami tiska. Tako lahko natisnemo različne RFID značke, senzorje in tudi zaslone.

Raziskavam na tem področju sledimo tudi v podjetju Valkarton Rakek v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto. Nedavno smo z njihovimi sodelavci iz Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo pripravili vzorčni primer embalaže z elektroluminescentnim zaslonom. Gre za zaslon, natisnjen s sitotiskom neposredno na kartonsko embalažo, kjer se ob pritisku na gumb zasveti zaslon.

Tehnologija tiska zaslonov te vrste je poznana in tisk naj načeloma ne bi predstavljal ovir.

Kljub temu pa zelo hitro naletimo na probleme, na primer pri adheziji, ki je različna glede na različne naravne materiale. Tako so ti zasloni pogosteje natisnjeni na različne prevodne ali neprevodne folije, redkeje pa neposredno na karton. Ne glede na težave nam je uspelo pripraviti embalažo, ki je bila predstavljena tudi v okviru strokovnega programa na sejmu Inpak.

Slika: Postopek postavitve stroja.

EGP d.d. http://egp.si

Tetra Pak d.o.o. www.tetrapak.com

Valkarton Rakek d.o.o. www.valkarton-rakek.si

september 2014

Evropski socialni sklad

foto: www.shutterstock.com

Prekomorski in letalski zaboji zahtevajo specialna pakiranja

Lesena transportna embalaža

12 91-92

Embalaža

Lesena transportna embalaža

Mariborsko podjetje Trgofort

si že več kot dvajset let utrjuje položaj na trgu lesene

transportne embalaže, čeprav to ni njihova edina dejavnost. K

transportni embalaži sodi tudi

kovinska in pakiranje oziroma zaščita izdelka. Ladijski,

prekomorski promet postavlja pred proizvajalce zabojev

posebne zahteve in specialna

pakiranja. Še posebej, kot marketinško zatrjujejo v

Trgofortu, ker velikost in težava tovora nista nobena omejitev.

Nasprotno – to je za nas izziv, pravi vodja projektov Gabrijela

Fekonja in omeni, da delajo za najbolj znane svetovne

september 2014

korporacije.

Kakšno je povpraševanje po izdelkih lesene transportne embalaže v Sloveniji, na bližnjih tujih trgih in katere standarde morate izpolnjevati?

Transportna embalaža je zadnja v verigi odpreme izdelka. Od nas kot proizvajalca transportne embalaže se pričakuje hitra odzivnost. Ta se nemalokrat meri v urah, ko kupec opravlja še zadnja testiranja strojev, kamion za odpremo pa ima že na dvorišču.

Roka za dobavo v luko ne sme zamuditi. Prav tako se od nas pričakuje optimalen izkoristek tovornega prostora in uporaba kakovostnih pakirnih materialov, ki se nenehno izpopolnjujejo. Ti morajo biti čim lažji in čimbolj trpežni, večslojni, z ustreznimi premazi in dodatki, da zagotavljajo optimalno zaščito tovora pri obremenitvah med skladiščenjem, transportom in prekladanjem.

Tudi carina zahteva svoje.

Da. Zaradi carinskih postopkov in sledljivosti lesa kupci želijo izjavo o poreklu lesa in pakirnih materialov. Prav tako je potrebno

Od nas kot proizvajalca transportne embalaže se pričakuje hitra odzivnost, optimalen izkoristek tovornega prostora in uporaba kakovostnih pakirnih materialov, ki se nenehno izpopolnjujejo leseno embalažo obdelati v skladu s standardom ISPM 15, saj brez tega izvoz tovora na njej ni možen. V našem podjetju proizvajamo različne izdelke iz lesa in kovine za transport: palete, pode, oboje in zaboje. Teh prodamo največ, predvsem tistih, namenjenih za ladijski oziroma prekomorski transport.

Z leti izkušenj smo razvili lasten program za konstruiranje zabojev in druge embalaže. Potrebno pa je upoštevati tudi smernice za pakiranje posameznih skupin izdelkov,

13 Največ za prekomorske in letalske zaboje ter za specialna pakiranja. Kupci zahtevajo optimalno pakiranje, zato nam največkrat podajo samo dimenzije in teže tovorov. Mi nato predlagamo način pakiranja, skonstruiramo embalažo, predlagamo tipe kontejnerjev ter naredimo načrte nalaganja.

Omenili ste standard ISPM 15. Kaj morate izpolniti?

ISPM 15 je mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe, po katerem mora lesni pakirni material, na primer palete, zaboji, koluti ..., izpolnjevati njegove tehnične zahteve. Mora biti brez lubja, ustrezno toplotno obdelan (HT, DH) ali zaplinjen z metil bromidom (MB) in nositi mora ustrezno oznako registriranega obdelovalca, ki s spremnimi dokumenti dokazuje, da sta postopka izvedena. Standard preprečuje prenos morebitnih lesnih škodljivcev med državami. V našem podjetju uporabljamo samo metodo toplotne obdelave (HT) po ISPM 15. Les je obdelan na ekološki, neoporečen način, s pomočjo toplote.

Za kakšno vrsto embalaže se raje naročniki odločajo, ko gre za pomorski in letalski promet – leseno ali kovinsko? Navajate, da velikost in teža tovora ne predstavlja omejitev. Ste lahko konkretni?

Pri prekomorskih in letalskih transportih se po večini uporabljajo leseni zaboji iz polnega lesa, vezanih ali OSB plošč. V večini primerov naročniku predlagamo ustrezen izbor embalaže in materialov mi, v velikih koncernih pa imajo še svoje dodatne zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi. Pri prekomorskih transportih se način embaliranja določi na osnovi velikosti, teže, narave izdelka ter destinacije oziroma podnebnega pasu, kamor potuje. V kolikor je možno, se tovor pritrdi na ustrezno podkonstrukcijo zaradi manipulacije z viličarjem ali dvigalom in naloži v ladijski kontejner. V kolikor pa to zaradi občutljivosti ali velikosti izdelka ni mogoče, npr. pri elektroniki, strojih ..., pa se tovor pakira v posamezne lesene zaboje, ki se nato naložijo na platforme ali pa so zaradi velikih dimenzij samostoječi pod palubo.

Tako kot v vseh panogah se tudi naša nenehno izpopolnjuje. Uporabljajo se novi, izpopolnjeni pakirni materiali in sredstva, tako da je potrebno nenehno slediti novostim in opozarjati nase.

Pri letalskem transportu je drugače.

Je. Pri letalskih transportih je pomembna predvsem skupna teža tovora, ki ima večje omejitve kakor prekomorski transport. Zato se uporablja embalaža, prilagojena zahtevam v letalstvu. Mislim na upoštevanje večjega težnega pospeška, na velike in hitre temperaturne spremembe. Pri nas se z izdelavo transportne embalaže ukvarjamo že več kot 20 let. V tem času smo si nabrali bogate izkušnje doma in v tujini, saj delamo za najbolj znane svetovne korporacije. Izdelki v naši embalaži so dosegli že vse kontinente. Tako kot v vseh panogah se tudi naša nenehno izpopolnjuje.

Uporabljajo se novi, izpopolnjeni pakirni materiali in sredstva, tako da je potrebno nenehno slediti novostim in opozarjati nase.

Velikost in teža naročnikovega tovora za nas res ne predstavlja omejitve. Bogate izkušnje imamo s pakiranjem manjših, a tudi zelo velikih, več 10 ton težkih izdelkov. Vsak izdelek smo sposobni ustrezno zaščititi in zapakirati za vsakršen način transporta.

Embalaža

91-92

V našem podjetju imamo lesni in kovinarski oddelek, ki obstajata že od samega začetka.

Medsebojno se dopolnjujeta, na primer ojačitev lesenih zabojev s kovinskimi deli ali zapolnitev kovinskih stranic z lesom. V kovinskem delu dajemo poudarek proizvodnji pripomočkov za lažjo manipulacijo, kot so vozički, regali ter razna vzdrževalna dela. Naši največji naročniki so podjetja, ki se ukvarjajo s strojegradnjo in inženiringom.

Prekomorski in letalski promet zahtevata specialna pakiranja. Za kakšne vrste specialna pakiranja ste usposobljeni?

Specialno pakiranje pomeni ustrezno pripravo in zaščito izdelka za varen transport pred vremenskimi vplivi, silami med transportom in manipulacijo, predvsem pri multimodalnih prevozih. Na končni destinaciji lahko tovor stoji zapakiran več mesecev v bistveno drugačnih klimatskih razmerah, kot so naše. Iz tega razloga moramo opraviti pravilen in primeren izbor pakirnih materialov in postopkov, da tovor v embalaži ostane nepoškodovan in takoj po razpakiranju uporaben. To pomeni, da mora biti izdelek zapakiran z ustreznimi folijami, absorbenti in stabilizatorji vlage ter regulatorji temperature. Pri nas ni serijske proizvodnje, ampak je vsako naročilo projekt zase. Zato je potrebno način pakiranja in konstrukcijo embalaže prilagoditi vsakemu posamezno.

Kaj kaže poslovanje v tem letu?

Obseg poslovanja v prvi polovici leta je po obsegu primerljiv z lanskim.

Načrti?

Utrjevanje tržnega položaja in povezovanje s strateškim partnerjem.

Pri nas ni serijske proizvodnje, ampak je vsako naročilo projekt zase.

Vaša surovina so slovenski iglavci. So letos nižje cene zaradi velike ponudbe lesa?

Leseno transportno embalažo izdelujemo iz kakovostnega domačega lesa iglavcev. Teh vrst pa žledolom ni polomil v tolikšni meri, da bi to imelo vpliv na padec cen. Res pa je, da je na trgu velika ponudba zaradi žleda. Vendar to ni les, ki bi bil primeren za naše izdelke, ampak je za predelavo drugačne vrste.

V Sloveniji ni veliko proizvajalcev kovinske embalaže. Ste se zato odločili za širitev proizvodnega programa? V katerih panogah je za vaše izdelke največje zanimanje?

september 2014

Za katere vaše lesne izdelke je največ zanimanja?

Gabrijela Fekonja

Kupci zahtevajo optimalno pakiranje, zato nam največkrat podajo samo dimenzije in teže tovorov.

foto: arhiv podjetja

antikorozijske zaščite, pakirnih materialov, označb ter drugih pravil, ki veljajo za našo dejavnost. Sicer pa letos pri povpraševanju ni nobenih večjih sprememb.

foto: arhiv podjetja

Iz Dane sirupi, ki so na trgu posebnost Trg pijač je zelo dinamičen,

Novosti na trgu pijač

14 91-92

Embalaža

Novosti na trgu pijač

saj je izredno segmentiran,

pojasnjuje direktor podjetja Dana, Marko Hren. Vsak

pričakovanja tako z vidika

vsebine kot embalaže. Letos je Dana presenetila z inovativnimi izdelki, novimi embalažami in

svežimi marketinškimi prijemi.

Vodo Dana polnite v 0,33 L, 0,5 L, 1 L in 1,5 L. Katere doze prodate največ?

V letošnjem letu beležimo porast prodaje Dana naravna mineralna voda vseh volumnov, največ v 1,5 L plastenkah.

Kako uspešno se je izkazala litrska plastenka?

V 1 L plastenki vodo tržimo tri mesece in s prvimi rezultati smo zelo zadovoljni.

Kako pogosto želijo potrošniki »novo dozo« vode, tudi tiste z okusom?

september 2014

Največ direktnih informacij s strani potrošnika dobimo na degustacijah, o lansiranju novih okusov pa se odločimo na osnovi več dejavnikov. Opažamo, da se potrošnikove želje, navade, potrebe zelo razlikujejo in spreminjajo glede na kategorije pijač. Drugačna so njihova pričakovanja, ko gre za vodo s sokom v primerjavi s 100 % sokom, nektarjem, sadno pijačo ali sirupom. Sledimo tudi trendom na področju industrije pijač (dobavitelji surovin), seveda pa se držimo visokih standardov kakovosti, všečnosti okusa, primernosti embalaže in cene.

V zadnjem času nismo opazili, da bi gramaturo PET plastenke zniževali. Na otip so plastenke slovenskih vod še vedno občutno debelejše od nekaterih tujih ponudnikov vod. Kakšno strategijo ima Dana na tem področju?

Gramaturo plastenke za vodo smo za 25 %

Marko Hren

segment ima svoja

znižali pred dvema letoma. Znižali smo jo do mere, ki še dopušča stabilnost in trdnost plastenke glede na našo obliko plastenke in obdrži praktičnost uporabe. Letos smo trgu ponudili novo plastenko volumna 1 L za sirupe, kateri pa nismo zniževali gramature, saj jo vsebina (pijača) ne dopušča. Pri zniževanju gramature je potrebno upoštevati obliko plastenke, praktičnost uporabe in na koncu tudi percepcijo potrošnika, ki jo ima do blagovne znamke.

Kakšne strategije imate na področju dodatnega komuniciranja s potrošniki v povezavi z mobilno telefonijo – QR koda …?

To je področje, kjer nas čaka še kar nekaj izzivov. V letošnjem letu smo prenovili našo spletno stran www.dana.si, tako da je dostopna tudi preko mobilnih in tabličnih naprav.

O sami uporabi QR kode smo v preteklosti že veliko razmišljali, vendar se za njeno uporabo nismo odločili. Mogoče v prihodnje.

Kupcem ponujate vodo v plastenki PET 0,5 L pod njihovo blagovno znamko. Kakšno je zanimanje za to storitev? Kdo so predvsem naročniki?

Ocenjujemo, da je polnjenje vode pod blagovno znamko naročnika v porastu. Običajno se za to odločijo večja podjetja ali društva, organizacije, mediji, ki izvajajo dogodke in se želijo na ta način dodatno promovirati.

15 Pri zniževanju gramature je potrebno upoštevati obliko plastenke, praktičnost uporabe in na koncu tudi percepcijo potrošnika, ki jo ima do blagovne znamke.

Naloga vsake embalaže je, da varuje proizvod in ga ohrani v celem roku trajanja. Zato imamo zagotovljene visoke standarde kakovosti in vsi naši dobavitelji embalaže morajo dokazovati kakovost embalaže z ustreznimi certifikati, da je embalaža iz zdravstveno ustreznih materialov, ki prihajajo v stik z živili. Izvajamo redni interni nadzor. Pri embalaži smo pozorni tudi na to, da je embalaža enostavna za transport,

Kakšno strategijo imate na področju uporabe reciklatov pri embalaži vaših izdelkov?

Svetovni trend je, kot je znano, krožno gospodarstvo, kar pomeni tudi kroženje materialov.

Imate na tem področju kakšne konkretne cilje?

in višnja. So osvežilne in prijetno odžejajo. Na voljo so v 0,5 L in 1,5 L PET plastenki.

Dana je v kategoriji sirupov med vodilnimi blagovnimi znamkami, zato smo letos sprejeli odločitev za investicijo v novo orodje za 1 L PET plastenko. Na novo smo opredelili portfelj in arhitekturo blagovne znamke za sirupe.

Skupini osmih okusov Dana sadni sirupi z 9 % sadnim deležem smo dodali štiri nove okuse, in sicer: ledeni čaj z okusom breskve, jagoda z aloe vero, sliva z aromo cimeta in figa z aromo medu.

Katere novosti ste uvedli v zadnjem letu? Kaj načrtujete v prihodnji sezoni?

Z novo kategorijo Dana sirupov – 100 % iz sadja, želimo trgu ponuditi sadne sirupe, ki jih na trgu še ni. To so sadni sirupi, ki vsebujejo le naravne sladkorje iz sadja, so brez dodanega sladkorja, sladil in konzervansov. Pri izboru okusov smo želeli obdržati okuse »tradicionalnih« sadežev, da bi kupci v njih prepoznali domačnost okusa maline, gozdnih sadežev in bezga. V trgovinah bodo sirupi na voljo v 0,7 L stekleni embalaži.

Letos smo trgu ponudili kar nekaj novih izdelkov. Naravno mineralno vodo polnimo v 1 L plastenko. V kategoriji sadnih pijač smo lansirali na trg sadne pijače pod blagovno znamko Dana Fruty. Dana Fruty sadne pijače so na voljo v treh okusih: multivitamin, limonada

Letos imamo v načrtu trgu ponuditi tudi gazirano vodo pod našo blagovno znamko.

Do konca leta načrtujemo investicijo v linijo za polnjenje sokov, nektarjev in sadnih pijač v večslojno kartonsko embalažo in linijo za polizdelke.

Glede kroženja materialov smo v dogovorih z dobavitelji, da uporabljamo čim več povratne embalaže – npr. uporaba povratnih kovinskih zabojev namesto kartonskih in podobno. Na področju uporabe reciklatov smo trenutno v fazi testiranja uporabe 30 % reciklata v epruvetah.

91-92

zlaganje na police in podobno. Potrošniku mora omogočati enostavno uporabo – hranjenje, odpiranje, točenje. Pozornost posvečamo tudi racionalizaciji stroškov embalaže, saj si s tem ustvarjamo konkurenčno prednost. Seveda pa mora biti embalaža prijazna okolju.

Embalaža

Če pogledamo celoten izdelčni portfelj Dane, vidimo pestro paleto embalaž. Kaj je kriterij za izbiro določene vrste embalaže, tako z vidika materiala kot količine, za posamezen izdelek?

Ali lahko govorite o neposredni korelaciji med tržno uspešnostjo določenega izdelka in njegovo embalažo?

OKUSI SIRUPOV DANA!

september 2014

Promocija

www.dana.si

NOVI

16

nagovarja kupce že skoraj pet

desetletij, potrošniki pa ji kar naprej izkazujejo naklonjenost

in zaupanje? Jelka Slatinšek, vodja področja trženja v družbi

JUB, lahko v primeru njihove blagovne znamke JUB Classic

in razvoja embalaže zanjo, upravičeno poudari, da gre

za izdelek z največ nagradami v kategoriji notranjih zidnih

barv. Ker gre za plastično

embalažo in za barve, je dizajn, še posebej eko dizajn, eden izmed prvih izzivov. Gre za

izbiro materiala, še posebej

pa za maksimalno zaščito

izdelka, kar pri voluminozni embalaži, kot so njihova vedra,

naročnika še posebej usmerja k najboljši kreativni povezavi s

proizvajalcem embalaže.

JUPOL je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in na tradicionalnih trgih, med njimi na hrvaškem, srbskem, bosanskem ter makedonskem. Izdelana je na vodni osnovi ter je zdravju in okolju prijazna barva. Hkrati je enostavna za uporabo in vzdrževanje. JUPOL že od začetka prilagajamo potrebam svojih kupcev s stalnimi izboljšavami recepture in z razvojem embalaže. Lani smo s pomočjo inovativne tehnologije in najmodernejših surovin pripravili novo izboljšano formulo JUPOL Classica. Omogoča boljšo pokrivnost, večjo izdatnost, za kar 20 %, ter lažje nanašanje barve. Zadovoljstvo in zaupanje naših kupcev, ki traja že 45 let, dokazujejo številne nagrade, saj je JUPOL izdelek z največ nagradami v kategoriji notranje zidne barve. Že sedem let zapored je prejemnik prestižnega priznanja Trusted Brand, kar ga uvršča med izdelke, ki v Sloveniji uživajo največje zaupanje kupcev.

Poleg tega je kvaliteten reciklat le malo cenejši od originalnega materiala.

Omenili ste razvoj. Še posebej, ko gre za plastiko, se poraja več vprašanj. Ali razmišljate predvsem o razvoju plastične embalaže ali tudi kovinske, saj je vaša paleta proizvodov zelo različna, volumen embalaže pa prav tako?

Kakšne zahteve postavljate pred proizvajalce embalaže in kaj kažejo razvojni trendi v svetu v vaši panogi?

Zdaj smo usmerjeni le v razvoj plastične embalaže. Pri zidnih barvah, ometih in drugih disperznih (pastoznih) izdelkih uporabljamo plastična vedra, okrogle ter ovalne oblike različnih prostornin. Vedra so proizvedena iz polipropilena, materiala, ki ga je moč reciklirati, istočasno pa zagotavlja visoko kakovost končnega izdelka.

Vaša vedra so različne velikosti, trend pri embalaži pa je manjša gramatura. Kakšna je racionalizacija in koliko je aktualna pri vas tudi embalaža iz reciklatov?

Reciklata trenutno ne uporabljamo, saj je naša embalaža izpostavljena visokim obremenitvam, kot so niansiranje na niansirnih postajah JUMIX, kamionski transport – države s slabo cestno infrastrukturo in s tem povezanimi obremenitvami, visoka temperaturna obremenitev, ki je običajna za poletne mesece, ter relativno visoka teža materiala v vedru.

Jelka Slatinšek

Kaj pomeni embalaža za blagovno znamko, ki na trgu

september 2014

Blagovna znamka JUB Classic tudi ob 45-letnici ostaja med izdelki, ki so jim kupci zelo naklonjeni. Spet so ji prisodili prestižno priznanje Trusted Brand. Katere značilnosti proizvoda bi izpostavili in kaj ste v teh desetletjih spremenili v njegovi kakovosti glede na to, da so se v tem času zelo zaostrile okoljske zahteve?

foto: arhiv podjetja

Tržni uspeh izdelka je povezan tudi s tem, ali kupec sprejme embalažo

Blagovna znamka in embalaža

Embalaža

91-92

Blagovna znamka in embalaža

Pri izdelkih, kot so barve, je pri embalaži ključno tesnjenje. Kako rešujete ta problem?

Tesnjenje je zelo pomembno, saj se v primeru slabega tesnjenja izdelek na površini suši, kar lahko povzroča težave pri aplikaciji. Prav tako se lahko pojavijo težave na niansirnih postajah JUMIX. Problem rešujemo predvsem z uporabo kvalitetnih orodij, ustreznih ciklov izdelave ter seveda z uporabo primernih materialov.

V našem podjetju je odgovorno ravnanje do okolja in zagotavljanje varnega in zdravega dela skupen motiv vseh zaposlenih. Zato je tudi to ena od zahtev do naših dobaviteljev. Poleg tega evropske okoljske direktive zelo zavezujejo vsakega proizvajalca.

Ali morda spremljate ogljični odtis embalaže ali se morda na to pripravljate?

Trenutno ga ne spremljamo, se pa bomo verjetno v prihodnosti lotili tudi tega.

Pri vsaki embalaži je prvi izziv vedno dizajn.

Kdo sodeluje v kreativnem razmišljanju o dizajn in v kateri fazi vključite proizvajalca?

Običajno pri tem sodelujejo ljudje iz različnih področij. Mislim na produktno vodenje, trženje, prodajo, nabavo, proizvodnjo, saj mora dizajn embalaže zadostiti različnim zahtevam.

Upoštevati je potrebno proizvodnjo izdelka, distribucijo, to je pakiranje in prevoz, potrošnjo izdelka in recikiranje. Težiti moramo k

17 91-92 Kako ste embalažo spreminjali pri blagovni znamki JUPOL Classic in kdaj se odločite za prenovo embalaže? Gre za krajša ali daljša obdobja?

Embalaža izdelka JUPOL se je od svojih začetkov pa do danes precej spremenila. Fotografija to nazorno kaže. Embalaža je skupaj z izdelkom osrednji objekt komuniciranja, zato jo ves čas prilagajamo željam in potrebam kupcev.

Običajno se dizajn embalaže spreminja vsakih nekaj let, ki pa je lahko povezan s spremembo izdelka ali pa le z novim načinom komunikacije.

Pri vaših proizvodih, kot so barve, morate pri kreaciji embalaže upoštevati tudi vremenske okoliščine in pravilno skladiščenje. Kaj je bistveno?

To je pri nas izjemnega pomena. Če ne zagotovimo pravilnih pogojev skladiščenja prazne in polne embalaže, lahko pride do poškodbe embalaže, kot je bledenje, izguba mehanskih lastnosti, lahko pa celo pride do uničenja embalaže.

Vaša embalaža je praviloma kar voluminozna.

Kako rešujete problem pakiranja in logistike, saj mora biti produkt kakovostno pripravljen za prevoz?

Poskrbimo za primerno pakiranje (škatle, ovijanje s folijo, primerna količina na paleti,…), seveda pa mora tudi prevoznik narediti vse potrebno, da transport opravi brez negativnih posledic.

V koliki meri vpliva na kreacijo embalaže marketinška funkcija – ali jo namenjate za široko potrošnjo ali pa za izvajalce pleskarskih del, na primer?

Uspeh izdelka je direktno povezan ne samo s tem, ali potrošnik izdelek sprejme, temveč tudi s tem, ali sprejme embalažo. Le ta mora na polici zbuditi pozornost, ustvariti željo po nakupu in izdelek prodati. V našem prodajnem asortimanu imamo izdelke, ki so bolj namenjeni široki potrošnji, in izdelke, ki so v večji meri namenjeni profesionalnim uporabnikom.

Ti izdelki se praviloma tudi prodajajo preko različnih kanalov. Zato je dizajn embalaže zelo pomemben, saj v prvi vrsti odraža namembnost izdelka.

Embalaža lahko da veliko prepoznavnost

2005

2015

blagovni znamki, JUPOL pa je že dolgo na trgu. Kakšna je vaša ocena – koliko je JUPOL blagovna znamka na tujih trgih?

Embalaža celotne družine JUPOL je med potrošniki zelo prepoznavna. Prizadevamo si, da smo pri dizajnu embalaže ves čas konsistentni.

Zavedamo se, da je danes tržišče preplavljeno z različnimi izdelki, ki so si po izgledu med seboj zelo podobni. Kupci zato vse teže ločijo izdelke po njihovih pojavnih lastnostih.

Embalaža

maksimalni zaščiti izdelka na njeni poti in minimalnemu odpadku na embalaži na koncu njene življenjske poti. Ravno zato proizvajalca vključimo v začetnih fazah razvoja.

1995

Vaši proizvodi so namenjeni gradbeništvu, v trajnostno gradbeništvo pa spada trajnostna embalaža. Kakšno je vaše izhodišče pri eko dizajn?

Eko dizajn nas zelo zanima. Se pa soočamo z omejitvami, ki sem jih omenila. Embalaža mora biti primerna za našo proizvodnjo in mora prenesti obremenitve, ki jim je lahko izpostavljena v življenjskem ciklu. Sta pa kakovost in prijaznost izdelkov, tako do uporabnika kot okolja, temeljni usmeritvi poslovne politike podjetja JUB. Pri načrtovanju ter uvajanju novih tehnologij in proizvodov stremimo k doseganju najvišjih zahtev za kakovost izdelkov. Pri tem upoštevamo načela varovanja okolja ter izbiramo surovine in materiale, ki v najmanjši meri obremenjujejo okolje in so do uporabnika prijazni. Skrb za čisto okolje je pomembno vodilo podjetja pri načrtovanju poslovanja.

Embalažna panoga v Sloveniji, zlasti proizvodnja plastične embalaže, a tudi kovinske, premore vrhunsko tehnologijo. So vaši partnerji pretežno na domačem trgu in spodbujate njihov razvoj?

Pretežno so to domači dobavitelji. Imamo pa tudi tuje dobavitelje. Večina dobaviteljev ima vrhunsko tehnologijo, nekatere pa z našimi zahtevami tudi mi usmerjamo, da gredo z razvojem naprej.

Zakaj je JUPOL Classic produkt leta 2014?

Kot najbolj inovativen izdelek v kategoriji notranje zidne barve je JUPOL Classic pečat Produkt leta 2014 prejel v februarju 2014.

Podelili so mu ga slovenski potrošniki, ki so ga v javnomnenjski raziskavi prepoznali kot najboljši izdelek na domačem tržišču. Hkrati pa je podjetje JUB proizvajalec notranjih zidnih barv, ki ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo na več različnih trgih. To so na podlagi izkušenj in zadovoljstva projektantov, investitorjev in zaposlenih v gradbeni ter arhitekturni stroki pokazali rezultati švicarske raziskave Best Buy Award 2013/2014.

JUPOL Classic_oglas_253x60mm_2014.indd 1

september 2014

1985

JUB kemična industrija, d.o.o., Dol pri Ljubljani 28, 1262 Dol pri Ljubljani | Član Skupine JUB

1975

Promocija

1965

JUPOL Classic z vami že 45 let

16.9.2014 9:07:07

BTC d.d.

18 91-92

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Združenje papirne in papirnopredelovalne industrije

Močno zmanjšali emisije CO2 Ekološko ozaveščanje, zelene vsebine in družbeno odgovorne aktivnosti so že vrsto let rdeča nit našega trajnostnega razvoja. Z Misijo:Zeleno, ki že nekaj let beleži odlične in merljive rezultate na področju zmanjševanja negativnih vplivov na okolje in družbeno odgovornega ravnanja, smo tudi v letu 2013 izvedli več trajnostnih projektov ter jih julija ponosno predstavili v trajnostnem poročilu.

Med najvidnejše dosežke spada 1.535.263 kWh zelene energije, ki smo jo proizvedli s svojimi tremi sončnimi elektrarnami, kar zadošča za povprečno letno porabo 400 gospodinjstev, za 1.913.501 kg smo znižali emisije CO2, izgubo vode pa z 20 na 5 odstotkov. Skupaj s svojimi poslovnimi partnerji smo dosegli, da se na območju BTC Cityja reciklira kar 64 odstotkov vseh odpadkov. S parkirnimi mesti za 400 koles, mestnim avtobusom in brezplačnim Citybusom pa pozivamo k manjšemu onesnaževanju tudi obiskovalce. Vse trajnostne projekte redno objavljamo na spletni strani www. misijazeleno.si.

BTC d.d. www.misijazeleno.si

Mreža centrov ponovne uporabe za nove generacije

september 2014

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

namreč mogoče spoznati ponovno uporabo in “up-recycling”, torej proces, ki omogoči, da se izdelek uporablja za enako ali drugo funkcijo. V nasprotju z recikliranjem ne prihaja do procesov predelave izdelkov v surovine, ki se potem uporabljajo za izdelavo novih izdelkov.“Upcycling” omogoča neposredno ponovno uporabo materiala in izdelkov, ne da bi se pri tem poslabšala kakovost materiala, kot se to dogaja pri recikliranju.

Ponovna uporaba, popravilo in recikliranje bodo v EU postali zlato pravilo, odpadki pa stvar preteklosti. To za Slovenijo pomeni velik izziv, kar dokazuje tudi Mreža centrov ponovne uporabe, ki vključuje 9 centrov, kmalu se bosta pridružila še dva nova. Prvi center v Rogaški Slatini deluje od leta 2010 in je v tem času v fazi gradnje novega objekta, saj OKP d.o.o. in Občina Rogaška Slatina uresničujeta zavezo k zmanjševanju odpadkov z izboljšanimi pogoji delovanja centra. V Vojniku je center dobil novo podobo in kupci, ki prihajajo iz celotne Savinjske doline, so navdušeni. V praksi je

CPU Vojnik v novi podobi nudi upcycling v praksi.

Center ponovne uporabe d.o.o., so.p. www.centerponovneuporabe.si

Poenostavljeno stiskanje odpadnega kartona Stiskanje odpadnega kartona je opravilo, ki dodatno obremenjuje zaposlene, zato se ga marsikje izogibajo. S stiskalnico CardboxIN, ki jo je pred kratkim predstavilo podjetje Dukin, večina razlogov proti stiskanju kartona odpade. Zaradi izjemno enostavnega upravljanje jo lahko uporabljajo vsi zaposleni. Polnilna odprtina velikosti 0,6 m3, kontinuirano

polnjenje brez mrtvih hodov ter enostavno in hitro povezovanje bal zagotavljajo minimalno porabo časa, ki ga zaposleni lahko porabijo za osnovna opravila. Dodatna prednost je mehanski pogon, kar pomeni, da ni občutljiva na nizke temperature in da ni nevarnosti onesnaženja s hidravličnim oljem. Čeprav teža bal znaša le cca 20 kg, kar omogoča ročno manipulacijo, je napravi priložen še transportni voziček. Zaradi vsega naštetega je stiskalnica CardboxIN idealna za trgovine, hotele, zdravstvene in druge ustanove, skratka povsod, kjer morajo zaposleni poleg ostalih opravil poskrbeti še za odpadke.

Kam s salonitkami?

Ekora d.o.o. www.ekora.si

Bioplastika, priložnost za prihodnost Kemis je podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov. Prevzemamo tudi vse vrste gradbenih odpadkov, ki ali vsebujejo nevarne snovi ali so neprimerni za predelavo in/ali odlaganje na deponijah nenevarnih odpadkov. Poskrbimo lahko tudi za prevoz azbestne kritine in ostalih azbestnih odpadkov. Največkrat se povpraševanje nanaša na azbestne odpadke, predvsem na azbestno kritino, pogovorno imenovane tudi salonitke. Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Odporen je na kislino, lužila in visoko temperaturo. Zaradi omenjenih lastnosti so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji in gradbeništvu.

19 91-92

Občina Bled je s sprejetjem Občinskega prostorskega načrta »odprla« pot načrtovalskemu pristopu, ki bo v prihodnosti učinkoviteje uravnotežil razvojne pobude z zahtevami varstva narave in kulturne dediščine. Potencial izjemne krajine Bleda, ki privlači in spodbuja številne razvojno naravnane pobude, bo v prihodnosti ohranjen, vendar ustrezno dopolnjen, ne da bi bila ob tem zmanjšana njegova vrednost.

Občina Bled je v skladu s tem načrtovalskim izhodiščem že pričela s preoblikovanjem nekaterih prostorskih ureditev, ki so sicer del širše zastavljenega prostorskega načrta. Ena od njih je preureditev najbolj obremenjene poti ob jezeru. Pot je bila do nedavnega utrjena z asfaltom, mestoma je bila uničena tudi zaradi koreninskih sistemov dreves, ki jim je poslabševala rastiščne pogoje. Skladno z novim načrtovalskim pristopom so se na Občini Bled odločili za utrditev poti z novim, naravnim materialom – peskom. Ta omogoča odvodnjavanje padavinske vode na licu mesta, na ta način pa se zmanjša število elementov (muld, jaškov), potrebnih za odvodnjavanje. Pesek omogoča boljše rastiščne pogoje drevnini. V prihodnosti je predvidena ukinitev prometa na Cesti svobode, ki teče nekoliko višje od poti ob jezeru.

Cestišče bo preoblikovano v tlakovano sprehajalno promenado.

Pripravila: dr. Andreja Zapušek Černe

Zeleno omreŽje

Trend povpraševanja po trajnostnih in okolju prijaznejših plastičnih proizvodih je v porastu.

Temu poskušajo slediti tudi ponudniki plastike in plastičnih proizvodov. Bioplastika je vse večkrat omenjena in v zadnjih letih je število uspešnih aplikacij bioplastike močno naraslo.

Prav tako sta znanstveni in tehnični razvoj pripomogla k nekaterim novim aplikacijam. Je torej bioplastika priložnost za prihodnost? Na to vprašanje bodo tuji in domači strokovnjaki poskusili odgovoriti na zaključni konferenci

Znanih je približno 3.000 izdelkov, ki vsebujejo azbest. V industriji so se uporabljali čisti azbest in materiali, v katerih je bil azbest primešan drugim snovem, ki so delovale kot vezivo za azbestna vlakna.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

Občina Bled http://obcina.bled.si

Znanje na področju odpadkov lahko vodi k številnim izboljšavam za podjetja

V podjetju Saubermacher Slovenija smo ponosni, da smo v preteklih letih uspešno udejanjali vizijo in razvoj delovanja našega podjetja, ki je usmerjeno h kupcem in proaktivnemu nastopu na slovenskem trgu. Temu je gotovo botrovalo tudi uspešno strateško partnerstvo

september 2014

Kemijski inštitut www.ki.si

Občinski prostorski načrt odpira vrata za spremembe Andreja Završnik

projekta PLASTiCE, ki bo potekala 23. in 24. septembra 2014 v Slovenj Gradcu. Konferenco organizira Kemijski inštitut, vodilni partner PLASTiCE projekta, v sodelovanju z Visoko šolo za tehnologijo polimerov. S strani njihovih snovalcev bodo predstavljene uspešne zgodbe uporabe trajnostnih vrst plastike, spregovorili pa bodo tudi o načinu in pomenu sodelovanja med raziskovalnimi inštitucijami in industrijo.

Konferenca tako predstavlja idealno priložnost za razširitev znanja o razvoju biomaterialov, pridobitev informacij o prihodnosti bioekonomije v Evropi in seznanitev s trenutnim položajem bioplastike v ostalih državah v regiji in širše. Več informacij o konferenci najdete na spletni strani www.plastice.org.

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

20 91-92

okolje

in sodelovanje s ključnimi slovenskimi podjetji ter z eno največjih naftnih družb v Sloveniji.

Aktivnosti v sodelovanju so se pričele že leta 2011 na segmentu Odpadnih mineralnih motornih olj. Z uspešnim zbiranjem smo uvedli tovrstno sodelovanje po vsej Sloveniji. Strateško in z dobrim odnosom smo pričeli skupen nastop na slovenskem trgu kot partnerji. Vse z namenom, da dosežemo skupni cilj na podlagi WIN-WINWIN strategije (ponudnik-partner-povzročitelj).

Saubermacher Slovenija za partnerja izvaja poleg zbiranja in odvažanja odpadkov iz mikrolokacij tudi pomoč pri opravljanju svetovanja in odstranjevanja nevarnih odpadkov. Hkrati s konstantnim nadzorom na mikrolokacijah v celoti stremimo k obojestranskim prihrankom.

Celotno sodelovanje temelji na principu »izvajalčevega poznavanja samega posla in svetovanja za izboljšave pri povzročitelju«.

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje Accreditation, ki prepoznava napore letališč za zmanjševanje ustvarjenih emisij ogljikovega dioksida. Aerodrom Ljubljana je tako upravljavec enega izmed 102 letališč v Evropi, Afriki in Aziji, ki se ponašajo s certifikatom programske sheme Airport Carbon Accreditation. Z različnimi ukrepi, med katerimi velja kot večjega izpostaviti plinifikacijo sistema ogrevanja, je družbi v letu 2013 uspelo svoj ogljični odtis zmanjšati za 6 ton oziroma za dober odstotek. S tem so uspešno obnoviti certifikat ACA na prvi ravni. Naslednje leto je cilj družbe napredovati na drugo raven, ki pomeni že občutno zmanjšanje ustvarjenih emisij ogljikovega dioksida. Okoljska politika Aerodroma Ljubljana sicer predvideva ogljično nevtralnost do leta 2020 in opredeljuje prehod v nizkoogljično družbo kot enega strateških okoljskih ciljev.

naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na voljo na spletni strani www.ekosklad.si.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Skrb za prihranke tudi pri vsakodnevnem tiskanju

Aerodrom Ljubljana, d.d. www.lju-airport.si

Za občane ugodni krediti Eko sklada

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Aerodrom Ljubljana v upravljanje z ogljičnim odtisom Aerodrom Ljubljana s celovitim pristopom v smeri trajnostnega razvoja zmanjšuje vpliv svojih dejavnosti na okolje. Pomemben del okoljskih prizadevanj je tudi upravljanje z ogljičnim odtisom v okviru programske sheme Airport Carbon

Pri izvajanju različnih okoljskih naložb so za investitorje – občane od 30. maja letos na voljo ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, na podlagi javnega poziva z oznako 51OB14. Predmet financiranja so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kompostnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje, vgradnjo malih čistilnih

foto: arhiv Si.mobila

Inovativnost in optimizacija pri vsakdanjem delu sta del Si.mobilove kulture in načina dela.

S tem v mislih skušajo v podjetju iskati čim bolj optimalne, Re.misli rešitve za delo vseh sodelavcev. Aprila 2014 so se v podjetju odločili za menjavo tiskalnikov, s katerimi so lahko vklopili varno tiskanje. Menjava je bila posledica odločitve, da želi podjetje izboljšati upravljanje s stroški, zmanjšati porabo električne energije in obseg odpadkov. Na letni ravni je pričakovati, da se bodo stroški tiska zmanjšali za okoli polovico, proizvedenih pa bo tudi 74 % manj odpadkov zaradi uporabe voščenk in ne kartuš ali tonerjev. Namesto 486 kg odpadkov bo podjetje v enem letu po novem na ta račun ustvarilo le še 120 kg odpadkov. Sodelavcem so omogočili in predstavili obojestranski izpis, zaradi česar se je poraba papirja opazno zmanjšala. Za zaključek so poskrbeli tudi za varnost dokumentov, saj le prijava z ID kartico sodelavcev omogoča dejansko tiskanje dokumentov.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

EU projekti

september 2014

ZAG sodeluje v projektu HEAT4U Cilj projektu HEAT4U je razvoj plinske absorpcijske toplotne črpalke (PATČ) za ogrevanje obstoječih stavb in ZAG Ljubljana je kot edini slovenski predstavnik v tem projektu odgovoren za analizo požarne varnosti in merjenja puščanja amonijaka kot hladiva v primeru nenadnih lomov cevi, preiskujemo pa še področje toplotnih izgub in emisije hrupa

v okolico. Projekt bo končan konec letošnjega leta. Mednarodno raziskovalno razvojni projekt HEAT4U je financiran iz sedmega okvirnega programa EU (7OP/2007-2013), v njem pa sodelujejo družbe iz šestih držav (italijanski proizvajalev PATČ Robur kot nosilec projekta, Bosch Thermotechnik GmbH, E.ON RUHRGAS AG (D), GDF SUEZ, GRDF SA (F), British GAS in drugi), in raziskovalne organizacije (Politecnico di Milano, Fraunhofer Institut in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG)).

Vsak udeleženec ima zelo natančno določeno

vlogo, končni rezultate celotnega projekta, ki je vreden nekaj čez 6 mil. EUR, pa je razvoj nove PATČ, ki bi zamenjala obstoječe klasične kurilne naprave, saj je poraba primarne energije nižja do 60 %.

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

Četrtek, 25. september 2014 Hotel Faraon, Celje

Program: • označevanje nevarnih kemikalij na embalaži • skladiščenje nevarnih kemikalij in njihovih proizvodov ter nadzor • dobra praksa: praktične izkušnje in rešitve označevanja nevarnih kemikalij na izdelkih – problem malih embalažnih površin • rešitve označevanja na manjših embalažah • zagotavljanje ustrezne sledljivosti izdelkov

Sodelujoči:

Urad RS za kemikalije, Špica International, Nice Label

Predhodna prijava preko spletne prijavnice na www.zelenaslovenija.si ali na e-naslov info@zelenaslovenija.si.

Slika: Energetsko pogodbeništvo Vir: http://www.transparense. eu/si/energetsko-pogodbenistvo-vprasanja-in-odgovori/ kaj-je-energetsko-pogodbenistvo

*Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

NE SPREGLEJTE

Člani omrežij Zelene Slovenije pri prijavi 10 % popust.

Kontakt: Tanja Pangerl, 03/ 42 66 716, info@zelenaslovenija.si

n

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

91-92

21

Označevanje in skladiščenje nevarnih 25. 09. kemikalij – 09.00- kako po 13.00h novem?

okolje

Urbana naselja se danes soočajo z izzivom, kako urediti javno razsvetljavo, ki bo zadostila načelom prometne in osebne varnosti, energetske učinkovitosti, kulturne dediščine, varovanja okolja in hkrati temeljila na novih tehnologijah nadzora ter doprinesla k lepši celostni podobi naselij in mest. Kakovostna in varčna javna razsvetljava je med pomembnimi cilji, ki jim poskušajo slediti v svojih energetskih načrtih tudi občine v Podravju. Pri tem jim pomagamo v Energetski agenciji za Podravje.

Občinam nudimo strokovno svetovanje in pomoč na področju obnove javne razsvetljave in pri pridobivanju finančnih sredstev za investicije v energetsko učinkovito javno razsvetljavo. Skupaj z njimi skušamo znižati porabo in stroške za energijo. Veliko izkušenj imamo tudi na področju izvajanja energetskega pogodbeništva. V letu 2014 smo zaradi tega pristopili k evropskemu projektu »StreetlightEPC«. Namen projekta je prav spodbujanje uporabe energetskega pogodbeništva (EPC) pri obnovi javne razsvetljave. Energap v okviru tega projekta zagotavlja celovito podporo občinam in malim ter srednje velikim podjetjem kot potencialnim ponudnikom energetskih storitev (ESCOs). Energetsko pogodbeništvo lahko zagotovi velike prihranke energije na osnovi poplačila investicij v energetsko učinkovitost neposredno iz prihranjenih stroškov za energijo.

STROKOVNI SEMINAR

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje el. naslov: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700

Organizator:

september 2014

Energetsko učinkovita javna razsvetljava v Podravju

22 91-92

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Uredba je med prednostnimi nalogami V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje objavljamo odgovore na

Na Direktoratu za okolje pospešeno delamo na omenjeni uredbi, ki predstavlja eno izmed prioritetnih nalog direktorata, tako da bo uredba sprejeta v čim krajšem možnem času.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

aktualna vprašanja podjetij,

V reviji EOL št. 90 je v intervjuju mag. Katja Buda opozorila, da bodo podjetja in ARSO v časovnih težavah, ker še vedno ni sprejeta nova Uredba o IPPC. Direktiva o industrijskih emisijah bi morala biti prenesena v slovenski pravni red januarja lani. Kdaj se načrtujeta objava nove uredbe in javna razprava?

ustanov, bralcev in revije

Uredba še ničesar EOL. V tej številki lahko ne določa

preberete odgovore, kaj se

dogaja z Uredbo o IPPC, o

določbah Uredbe o odpadkih, o sredstvih za kanalizacijske

sisteme in čistilne naprave in o tem, da bo morala Slovenija uvažati biogoriva.

V odmevih na osnutek Uredbe o odpadkih je predstavnica Gorenja opozorila, da ni dorečena vloga javnih gospodarskih služb, ki kažejo izrazit interes »po ravnanju z odpadki v gospodarstvu.« Kakšno je stališče MKO? Če predstavnica Gorenja opaža, da posamezni izvajalci javne službe kršijo zakonodajo s tem, da izvajajo javno službo tudi na področjih, ki ne sodijo v okvir določene javne službe, lahko takšno kršitev prijavi na pristojno inšpekcijo, ki bo ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi.

Glede na to, da je bilo omenjeno opozorilo predstavnice Gorenja izrečeno v sklopu odmevov na osnutek Uredbe o odpadkih, lahko povemo samo to, da omenjeni predlog ne določa niti načina niti oblike gospodarskih javnih služb, niti najmanjšega obsega in vsebine ravnanja s komunalnimi odpadki v okviru teh javnih služb.

Na razpolago je več milijonov za kanalizacijo

september 2014

Slovenija se uvršča med tiste države v EU, kjer je na čistilne naprave priključenih razmeroma malo državljanov, v letu 2012 okrog 55 %. V EU znaša povprečje okrog 70 %. S katerimi ukrepi bo Slovenija povečala ta delež?

Vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

Na prednostni usmeritvi Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 2013 se izvajajo investicije na 24 projektih, ki se sofinancirajo s sredstvi Kohezijskega sklada. Projekti obsegajo investicije v izgradnjo ustreznih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav na območjih poselitve (aglomeracijah)

z obremenitvijo večjo od 2000 PE, kar je tudi obveza Slovenije na podlagi Direktive o odpadni vodi in pristopne pogodbe k EU. Vrednost investicij znaša 522 mio EUR, od tega se 298 mio EUR zagotavlja iz Kohezijskega sklada.

Tudi v Operativnem programu za finančno obdobje 2014–2020 je načrtovano, da se bodo evropska sredstva iz Kohezijskega sklada namenila tudi področju Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v območjih poselitve z obremenitvijo večjo od 2000 PE.

Pomemben delež biogoriv bo morala Slovenija uvažati Po energetskem deležu porabe biogoriv v prometu Slovenija ne dosega predvidenih deležev. Cilj EU pa je, da do leta 2020 doseže 20 % delež energije iz OVE v vseh vrstah prometa. Kakšne so realne možnosti za večji delež uporabe biogoriv v Sloveniji?

Skladno z Direktivo 2009/28/ES je cilj EU, da je delež energije iz obnovljivih virov energije v prometu v letu 2020 najmanj 10 % (in ne 20 %).

Izpolnjevanje določb Direktive 2009/28/ES je v domeni Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP). V ta namen je MzIP skladno z 28.čl. Energetskega zakona1 (glej tudi 380.čl. EZ) pripravil Akcijski načrt za obnovljive vire2.

Za informacije o doseganju energetskih deležev biogoriv v sektorju prometa se zato obrnite na MzIP. V preteklih letih je bila na ca. 4.000 do 6.000 ha površin posejana oljna ogrščica, ki lahko služi kot surovina za biogoriva (t.j. biodizel).

Ocenjuje se, da je v Republiki Sloveniji na voljo do 7.000 ha površin, primernih za pridelavo oljne ogrščice. Zaradi razmeroma nizke stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi za prehrambne namene skladno z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ni pričakovati, da bi se povečala površina kmetijskih površin za pridelavo surovin za biogoriva.

Pomemben delež biogoriv se bo zato moral uvažati - to pa je naloga uvoznikov oziroma distributerjev goriv, ki morajo dosegati deleže biogoriv v fosilnih gorivih, uporabljenih v prometu, kot to določa Energetski zakon.

1 http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO6665 2 http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateskirazvojni-dokumenti/akcijski-nacrt-za-obnovljivo-energijo/

Rumene kante odkrivajo globoke sistemske anomalije nemškem trgu odpadne embalaže so v poletnih

Trg odpadne embalaže v Nemčiji

mesecih pritegnile pozornost

več nemških medijev.

Časopis Die Welt je celo

trdil, da je sistem zbiranja

in odstranjevanja odpadkov v Nemčiji zaradi težav s

financiranjem tik pred zlomom.

Pred tem je svarilo tudi

Zvezno združenje nemškega

gospodarstva za zbiranje in

odstranjevanje odpadkov (BDE). Za kaj gre?

N

a nemškem trgu sicer deluje klirinška služba, a očitno ne dovolj uspešno, saj ne opravlja funkcije neodvisnega nadzora. Zato se Združenje za sekundarne surovine ter zbiranje in odstranjevanje odpadkov zavzema za uspešen in učinkovit nadzor materialnih in finančnih tokov, kar pomeni, da bi morali ustanoviti močno centralno obračunsko službo, ki bi imela vsa pooblastila za revizijo in učinkovit nadzor.

T

ržno sliko v Nemčiji dodatno zamegljujejo t.i. »branžne rešitve«. Ena najbolj spornih je branžna rešitev trgovcev, ki ne plačujejo embalažnine, ampak sami prevzemajo »lastno odpadno embalažo«. To pomeni, da njihovi kupci odpadne embalaže izdelkov, ki so jih kupili v določeni trgovini, ne odvržejo v rumeno kanto, ampak jo vrnejo nazaj v trgovino. Na ta način se v Nemčiji trenutno odstrani 10 odstotkov celotne količine odpadkov. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo proti temu odločno protestirajo. Očitno so trgovci stopili korak nazaj, saj bo njihovo prevzemanje lastne embalaže prepovedano že z oktobrom.

D

o zloma sistema avgusta ni prišlo, saj so h krpanju finančne luknje pristopili trgovci, industrija, nekaj so prispevale tudi družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Družbe so se dogovorile tudi za tržne deleže do konca leta.

A od 1. januarja 2015 bodo za rumeno kanto oziroma rumeno vrečo veljala nova pravila, ki bodo opredeljena v novelirani Uredbi o embalaži.

23

Z

aradi ponavljajočih se pretresov na trgu »rumene kante« se pojavljajo določeni interesi, da bi tudi to področje – kakor to velja za črne kante – iz okvira zasebnega gospodarstva prešlo v pristojnost občin oziroma izvajalcev javnih storitev, saj naj bi po njihovih ocenah šlo za privlačen vir dohodka. Občine so zato že prevzele pobudo, da bi rumene kante prešle pod njihovo pristojnost. Združenje občinskih podjetij (VKU) zahteva temeljito spremembo sistema z »okrepitvijo občinske odgovornosti« v okviru načrtovanega Zakona o odpadkih, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.

T

emu nasprotuje gospodarstvo, zlasti odločno pa se je proti temu postavila komisija za preprečevanje monopola (Monopolkommission). Komisija je v svojem mnenju, ki ga je objavila julija, zelo kritična do »čezmerne aktivnosti javnega sektorja« in ne vidi nikakršnih razlogov za večjo rekomunalizacijo. To mnenje temelji na raziskavi naraščanja trenda rekomunalizacije. V obdobju od leta 2000 do 2011 se je delež prodajnih prihodkov občinskih podjetij pri nominalnem bruto domačem proizvodu povečal za skoraj 60 odstotkov. Občinska gospodarska dejavnost je upravičena le, če brez nje ni mogoče zagotoviti pomembnega javnega interesa. Komisija je v svojem poročilu ugotovila, da gospodarska dejavnost nemških občin vse bolj presega ta okvir. Posledica čezmernih gospodarskih dejavnosti občin je lahko popačenje konkurence, kar lahko za državljane pomeni velika finančna tveganja, za panogo pa zastoj investicij in s tem razvoja. Komisija je prepričana, da zasebno gospodarstvo zagotavlja konkurenco in s tem večjo učinkovitost pri zbiranju in odstranjevanju gospodinjskih odpadkov.

Z

vezna nemška vlada po navedbah nemških medijev ne načrtuje spremembe zakona v smeri komunalizacije rumene kante.

Nasprotno, evropska in s tem tudi zvezna politika je sistem recikliranja v zadnjem času podprla in okrepila.

september 2014

Zaostrene razmere na

prvih sedmih mesecih letošnjega leta je v nemškem sistemu, ki ga tvori deset družb za ravnanje z odpadno embalažo, nastala velika finančna luknja. O tem, kako velika, so nemški mediji objavljali različne številke – od dobrih 20 milijonov evrov, pa do takih, ki presegajo 50 milijonov evrov. Vzrokov za rdeče številke je več. Med najpomembnejšimi je ta, da v Nemčiji nastaja več odpadkov, kot je prikazano v uradnih poročilih zavezancev (industrije in trgovcev) in družb za ravnanje z odpadno embalažo. Tak razkorak ni značilen le za letos, ampak je sistemska anomalija. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo se med seboj težko dogovorijo o tržnih deležih, kar neposredno vpliva na razdelitev stroškov. Predsednik Zveznega združenja nemškega gospodarstva za zbiranje in odstranjevanje odpadkov Peter Kurth je opozoril na »masovno zlorabo Uredbe o embalaži«.

foto: www.shutterstock.com

V

okolje

91-92

Trg odpadne embalaže v Nemčiji

Promocija

24 okolje

91-92

Energetska učinkovitost občin

SEAP je orodje za dobro energetsko načrtovanje v občinah Pomembna je vsebina in ne oblika – je vodilo Lokalne

fot

o: w

. ww

tt s hu

ers

to c

k .c

om

energetske agencije (LEA) Pomurje pri pripravi strateških dokumentov. Pogosto pa je to tudi „»izgovor« odločevalskih struktur za pripravo novih, aktualiziranih akcijskih načrtov za večjo energetsko učinkovitost. Kaj lahko pričakujejo občine pri izvedbi načrtov za učinkovito rabo energije v prihodnjih letih?

Manj sredstev. Zato se bo potrebno ozirati k sekundarnim virom. LEA Pomurje je prav s projektom »SEAP plus« pridobila nova znanja, ki ji bodo zelo pomagala pri načrtovanju praktičnih

september 2014

pristopov za najboljše energetske rešitve.

Pri vsebini priprave SEAP-ov, akcijskih načrtov za trajnostno energijo, so v LEA Pomurje pri projektu »SEAP plus«, ta se izvaja v okviru programa Inteligentna energija Evrope, naredili velik premik. Dejstvo je, da pomeni Konvencija županov in priprava SEAP-ov dodatno možnost za razvoj energetsko učinkovitih občin, a tudi, da ima ključno vlogo pri doseganju ciljev 20-20-20 do leta 2020 v evropskem akcijskem podnebnem in energetskem načrtu. V začetku projekta so imeli v Pomurju 3 podpisnice, sedaj pa je že 11 pomurskih občin pristopilo h Konvenciji županov.

SEAP je orodje za energetsko načrtovanje.

Spodbuja k ukrepom, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje energetske učinkovitosti, za uporabo obnovljivih virov energije, zelenih javnih naročil ter izboljšanje energetskega obnašanja državljanov za zmanjšanje emisij.

LEA Pomurje je v sklopu projekta uspela pridobiti dodatna strokovna znanja za pripravo SEAP-ov – rdeča nit projekta je namreč prenos znanja in izkušenj. V projektu je bilo

oblikovanih šest parov regionalnih partnerjev za lažji in neposreden prenos in izmenjavo znanja. Tak sistem prenosa znanja in izkušenj je predstavljal prednost, ker je bilo dejansko povezano teoretično planiranje s praktičnimi pristopi. LEA Pomurje je imela priložnost, da je pridobivala znanje in izkušnje s strani Regionalne energetske agencije Liguria iz Genove. Podpisali so tudi dogovor o dolgoročnem sodelovanju, kar jim omogoča, da se pri specifičnih težavah in vprašanjih v prihodnosti lahko obrnejo nanje in skupaj pripravijo najboljše rešitve za občine.

Zavedali so se, da bo animacija občin za Konvencijo županov in priprava SEAP-ov v Sloveniji potekala hitreje in učinkoviteje, če bo na razpolago slovenska verzija metodologije za pripravo SEAP-a. Zato so prevedli Priročnik »Kako pripraviti Akcijski načrt za trajnostno energijo (ANTE)« v slovenščino (http://www.konvencijazupanov.eu/IMG/pdf/ Guidelines_SEAP_SI.pdf).

Dogodek v Bruslju, junij 2014.

Pripravljen Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 in nastajajoči Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, kažeta, da bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju dobila iz kohezije okrog 28 % manj sredstev, nekaj več kot 3 mrd EU. To pomeni posledično tudi manj sredstev za projekte URE in OVE na ravni občin. Ali pa tudi nič za investicije v obnovo oziroma energetsko sanacijo stavb.

Pripravljavci Operativnega programa se namreč zavedajo evropske direktive o energetski učinkovitosti, ki govori o zavezi države za obnovo 3 % tlorisne površine stavb, vendar včasih ostajajo samo pri prvem odstavku petega člena in se ne ozirajo na možnost, ki je podana v tretjem odstavku člena.

Tretji odstavek namreč ponuja državi, da v zavezo obnove 3 % tlorisne površine stavb, poleg stavb v lasti države vključi tudi stavbe v lasti občin - s tem pa postavi med upravičene investicije, ki bodo financirane iz kohezije, tudi stavbe v lasti in upravljanju občin.

okolje

91-92

25 Možnost pristopa energetskih agencij so zelo pozitivno sprejele tudi ostale agencije, saj se zavedajo, da je ključnega pomena, če so del strateške mreže, kjer poteka izmenjava izkušenj in znanja. Proces priprave SEAP-a se zdi na prvi pogled zelo enostaven in enoznačno

opredeljen, toda praksa je popolnoma nekaj drugega kot teorija. Poleg priprave osnovne evidence emisij je ključnega pomena kreiranje akcijskega načrta.

Definiranje ukrepov je šele začetek konkretnega dela, usklajevanja ter strateškega planiranja. Največji zalogaj je definiranje in iskanje finančnih sredstev za implementacijo ukrepov. To je izziv za pripravljavca, občino, še najbolj pa za skrbnika (t.i. energetskega manegerja) pri implementaciji.

Dodatni izziv je spremljanje realizacije ukrepov in poročanje o doseganju začrtanih ciljev. Identifikacija potreb, priprava idejnih predlogov in zainteresiranost občine ni (več) problematična. Izziv predstavlja definiranje finančnih virov.

Bojan Vogrinčič (levo) iz LEA Pomurje ob prejemu podpisanega dogovora Zaveze za sodelovanje.

Največji zalogaj je definiranje in iskanje finančnih sredstev za implementacijo ukrepov.

Na drugi strani se lahko upravičeno trdi, da se občine še vedno preveč nagibajo k EU virom in zanemarjajo ali pa pozabljajo potencial zasebnih investitorjev – v smislu javno zasebnega partnerstva. Glede na to, da bo manj sredstev iz EU virov, se bo potrebno ozirati tudi k »sekundarnim« virom financiranja ukrepov.

september 2014

V času izvedbe projekta in s tem povezanega intenzivnega dela na strukturah Konvencije županov so ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti. Podporna struktura za podpisnike Konvencije županov je namreč predvidevala koordinatorje Konvencije in podpornike Konvencije, kamor pa energetske agencije glede na obstoječo definicijo organizacij niso bile upravičene pristopiti. Tako so že v preteklem letu kontaktirali Urad Konvencije in nanj naslovili potrebo, da morajo biti energetske agencije del podpornega sistema.

Argumentacija je bila podprta in tako je Urad Konvencije na pobudo LEA Pomurje letos umestil energetske agencije med upravičence podporne strukture. Lokalne in regionalne energetske agencije (LAREA) namreč podpirajo uvedbo energetskih načinov upravljanja, zagovarjajo načelo trajnosti, zagotavljajo informacije in napotke ter številne druge podporne storitve, ki temeljijo na specifičnih lokalnih potrebah po energiji in so sedaj uradni del podporne strukture. S podpisom Pisma o zavezi sodelovanja je bil letos junija v Bruslju organiziran dogodek, kjer je predstavnik LEA Pomurje prvi podpisal zavezo za sodelovanje.

26

mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv podjetja

Pri sosedih višje subvencije, zato biološke odpadke Slovenija izvaža

Pogovor z mag. Anjo Kocjančič, Petrol d.d., o bioplinarnah v Sloveniji

okolje

91-92

o bioplinarnah v Sloveniji

Bioplin kot obnovljiv vir

energije je vrsto let aktualna,

celo vroča tema v različnih

bioplinarne v določenih krogih razumljene kot donosne

investicije, danes nekatere

zgodbe dobivajo žalostne epiloge. Vedno so žive

diskusije, ali so bioplinarne na

kmetijske proizvode etične,

saj je slovenska prehranska

samooskrba z leti vse slabša.

Širši javnosti so znane pritožbe okoliških prebivalcev nekaterih

bioplinarn predvsem zaradi smradu. Kljub številnim

izzivom bioplinarne ostajajo

pomemben vir zelene energije v Sloveniji. O izkušnjah z

bioplinarnami in o perspektivi tega vira zelene energije v

Sloveniji je razlagala mag. Anja september 2014

Kocjančič, direktorica okoljskih

rešitev v družbi Petrol.

Leto in pol je, kar ste se bioplinarji, ki predelujete organske odpadke, povezali v sekcijo, ki deluje pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Je takšno povezovanje upravičilo vaša pričakovanja?

Sekcija bioplinarjev želi predvsem urediti zakonodajni okvir, da bodo lahko bioplinarne delovale. Lansko leto smo uspeli v sodelovanju z okoljskim ministrstvom pripraviti novo uredbo o bioloških odpadkih, kar je bil velik uspeh.

Zelo pohvalno lahko rečem, da je ministrstvo v pripravo vključilo vse deležnike. Bioplinarji smo prediskutirali veliko predlogov, zato ocenjujem, da je sprejeta uredba dober kompromis med vsemi deležniki in nam omogoča primerno obratovanje. Drugi korak, ki ga moramo izpeljati, je dogovor z ministrstvom za infrastrukturo o modelu določanja cene za podporo cene električne energije. Tu prihaja do odstopanja med načinom izračuna bioplinarn, ki delajo na kmetijske proizvode, torej uporabljajo silažo, in bioplinarn, ki delujejo izključno na odpadke. Bioplinarnam, ki delujejo na odpadke, je priznana prenizka cena, stroški pa so višji od delovanja bioplinarn na kmetijske proizvode.

Povezali smo se s strokovnimi službami, ki pripravljajo strokovno gradivo za ministrstvo – to je ekipa na Inštitutu Jožef Stefan pod vodstvom mag. Staneta Meršeta – vendar ta projekt še ni zaključen. Smo v fazi pogajanj. Žal

mag. Anja Kocjančič

razpravah. Pred leti so bile

nam trenutna menjava vlade ne gre na roko.

Razumeti je, da so vse bioplinarne, ne glede na vrsto goriva, brez sistemske podpore države nerentabilne.

To drži. Bioplinarna ne more obratovati, če nima subvencioniranega določenega dela obratovalnih stroškov. Primeren vir sofinanciranja je zelena električna energija. Na žalost je tako in tudi v prihodnosti ne kaže, da bi se to lahko spremenilo. To je razlika od fotovoltaične ali vetrne elektrarne, kjer se ta sistemska podpora uporablja predvsem za pokrivanje investicijskih stroškov.

Kakšen odstotek obratovalnih stroškov je potrebno pokriti s subvencijami?

Do komercialne rentabilnosti nam zmanjka 10 do 15 % pri ceni električne energije.

Je kje po svetu znan kakšen primer komercialno rentabilne bioplinarne?

Bioplinarne so povsod po svetu subvencionirane. Na Zbornici komunalnega gospodarstva smo naredili primerjavo subvencij električne energije po državah. V Italiji, Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem so cene bolj subvencionirane kot v Sloveniji. To pomeni, da se bioloških odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji, ne splača predelati doma, zato jih enostavno izvozijo v sosednje države, ker imajo tam boljše pogoje

27 Od kod pridobiva Petrol surovine za svoji bioplinarni v Ihanu in Črnomlju?

Odpadke dobivamo iz treh virov – en vir je slovenska prehrambena industrija, drugi vir je družba Biotera, s katero imamo dolgoročno pogodbo. Ta družba zbira predvsem hrano s pretečenimi roki trajanja in pomije iz hotelov, menz, šolskih kuhinj ipd. Do določene mere te odpadke obdelajo, kar pomeni, da mehansko odstranijo tujke, odpadke zmeljejo in homogenizirajo, nakar surovino za bioplinarne pripeljejo k nam. Tretji vir je trenutno še gnojevka iz Farme Ihan za bioplinarno Ihan. Nekaj malega gnojevke dobivamo tudi za črnomeljsko bioplinarno, vendar se te količine zelo zmanjšujejo.

Imate podatke, koliko se letno v Sloveniji nabere odpadne hrane in koliko se je na ustrezen način zbere?

V Sloveniji so se v zadnjih letih razmere zelo spremenile. Glavna razloga sta dva.

Prehrambena industrija je postala bolj racionalna, kar pomeni, da je odpadkov iz industrije dosti manj. Optimirali so svoje tehnološke postopke, določene odpadke so prekategorizirali v produkte, ki jih prodajajo naprej za proizvodnjo hrane za živali. Še nedolgo tega odpadki z visoko proteinsko ali maščobno vrednostjo danes niso več odpadki, ampak so surovina za drugo industrijo pri proizvodnji njihovih produktov.

Tipičen primer so klavniški odpadki, ki se izvažajo v Italijo za proizvodnjo pasje hrane.

Italijani to prevzamejo brezplačno, zato teh odpadkov v Sloveniji več ni mogoče prodati.

Tudi restavracije so začele s postopki racionalizacije. Najnovejše pa je to, da narašča zavest, da hrana ne sme v odpad, zato so tudi trgovine začele s postopki zmanjševanja tega odpada.

V kolikšni meri so kompostarne konkurent bioplinarnam za surovine? Gre za podvajanje kapacitet?

Mislim, da ne. Bioplinarne so zelo občutljive na kvaliteto surovine oziroma odpadka, vanje ne moremo metati vsega povprek. Koto ima svojo linijo, ki določene biološke odpadke obdela do take faze, da so sprejemljivi za bioplinarno.

Vendar je taka linija zelo draga in zahtevna za upravljanje. To podjetje jo seveda uporablja tudi za druge namene v skladu z njihovo

Kako ustrezna surovina za bioplinarne je blato iz čistilnih naprav?

Blato iz čistilnih naprav je primerno za nadaljnjo obdelavo in proizvodnjo v bioplin, vendar je izplen dober samo, če imaš primarno blato.

Veliko čistilnih naprav v Sloveniji pa primarnega blata nima več, ker so tehnološki postopki toliko napredovali, da je blato v veliki meri že stabilizirano. Izplen bioplina iz takega blata ni dovolj velik, da bi lahko financiral to investicijo, poleg tega je tudi podpora za proizvodnjo zelene električne energije bistveno nižja.

V perspektivi bo blata iz čistilnih naprav v Sloveniji več, saj bodo zakonsko obvezne investicije v male čistilne naprave.

Blato iz malih čistilnih naprav se bo črpalo v nekem predpisanem časovnem okvirju, potem se bo vozilo na večje čistilne naprave. Tam se bo tretiralo kot ostalo blato, ki nastaja na teh čistilnih napravah. To blato ima 2 do 3 % suhe snovi, lahko tudi manj. Blato, ki ga iz čistilne naprave oddajaš naprej, ima pa 20 % ali več suhe snovi. Voda, ki se po nekih tehnoloških postopkih odcedi, se na čistilni napravi še dodatno prečisti, preden odteče v vodotoke.

Mislim, da se ta krog ne more zaključiti drugje kot na čistilni napravi. Določene bioplinarne bodo to lahko jemale, vendar je treba biti tukaj zelo previden. Če v bioplinarni obdeluješ blato iz čistilnih naprav, kar je možno, to pomeni, da ga mešaš z drugimi odpadki, zato digestat, ki nastane, ne more biti prve kategorije. To pomeni, da ne more biti uporaben za njivske površine. Uporablja se lahko za gnojenje parkovnih površin ali za številne druge uporabe, ki niso povezane z njivskimi površinami.

Slovenija še nima zaprtega snovnega toka za blato iz čistilnih naprav, na kar strokovna javnost že vrsto let opozarja.

To je v Sloveniji velik problem. V tem blatu se odnaša tudi velika količina fosforja, s tem pa siromašimo krajino. Fosfor se koncentrira v pepelih, saj gre veliko odpadkov, bogatih s fosforjem v sežig. Zato menim, da bodo v prihodnje v Evropi prevladali postopki, ki bodo predvideli obdelavo blata v čistilnih napravah na nek drug način, kot to velja danes. V Petrolu trenutno testiramo nov postopek, v katerem blato posušimo do 95 % suhe snovi. V fazi sušenja se blato seveda tudi dezinficira. To je pomembno, saj so ključen problem, zakaj blata iz čistilnih naprav ne moremo uporabljati za digestat za njive, patogene bakterije, ki so potencialno prisotne in se lahko vzpostavi krog kontaminacije v prehranski verigi. Doslej

91-92

postopki higienizacije niso bili predvideni, ker so preprosto predragi. Mi si ta postopek lahko privoščimo, saj zanj uporabljamo odpadno toploto iz kogeneracijskih motorjev pri proizvodnji zelene električne energije iz bioplina. Ta odpadna toplota ima toliko ugodnejšo ceno, da se nam ta postopek ekonomsko izide. Zaenkrat to še ni komercialno sprejemljiva tehnologija.

okolje

dejavnostjo. Sicer je veliko ceneje in mnogo racionalneje take odpadke obdelati v kompostarni. Še posebej, ker glavnina slovenskih komunal ne ločuje med biološkimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim odrezom. Vstopni material v bioplinarno mora biti ustrezno zmlet, zeleni odrez pa ni odpadek tega tipa.

Ko pa govorimo o snovnih tokovih, ki niso zaprti, moram poudariti, da to ni značilno le za Slovenijo. Enako velja tudi za Evropo. Doslej je stavila na sežigalnice. Karkoli je bilo spornega, je šlo v sežig, pepel pa se je skladiščil v opustošenih rudnikih.

Petrol upravlja z dvema bioplinarnama.

Delujeta dobro?

Obe sta komercialno uspešni. Zasledovali smo dve stvari. Najprej smo morali sprejeti odločitev, katere bioplinarne bomo razvijali.

Prevladalo je stališče, da se ne bomo ukvarjali s projekti, kjer je ogrožena proizvodnja hrane, torej se ne bomo ukvarjali z bioplinarnami na silažo. Podobno izkušnjo imamo na področju biodizla, kjer so podobni trendi. Izjema so lahko objekti, ki so v izredno ruralnih območjih, kot sta na primer Vojvodina ali Slavonija, kjer je veliko gnojevke, ki je odpadek. Gnojevke pa ne moreš drugače tretirati, kot da ji dodaš malo silaže. Torej, prva odločitev je bila, da se bomo ukvarjali samo z bioplinarnami za odpadke. Druga odločitev je bila, da bomo zgradili samo toliko objektov, kolikor bomo imeli na razpolago surovin, torej odpadkov. Izkazalo se je, da sta dve bioplinarni, kot ju imamo sedaj v Sloveniji, povsem dovolj. V Sloveniji ni surovinskega potenciala za dodatno bioplinarno na odpadke. To dejavnost bomo širili na drugih trgih. Razgledujemo se po Srbiji in Hrvaški, kjer imamo tudi svoja podjetja, prehrambena industrija na teh trgih pa je izredno močna.

Konkurenca v Sloveniji je, kot kaže, v precejšnjih težavah. Kje vidite bistvo problema?

Odgovorim lahko povsem odkrito. Konkurenca, ki je v posel vstopila poslovno korektno, še vedno poslovno korektno deluje. Mislim na Panvito, na bioplinarno Perutnine Ptuj, Koto …

Torej je kar nekaj bioplinarn poleg naših dveh, ki delujejo komercialno uspešno in se lahko dolgoročno investicije povrnejo. Problem konkurence v Sloveniji je v tem, da so investicijski trg prevzeli ljudje, ki jim ni bil cilj dolgoročno poslovno uspešno upravljanje naprave, ampak le izgradnja čim večjega objekta.

Njihov cilj je bila draga prodaja bioplinarne, objekti pa komercialno niso bili uspešni, zato so propadli. Problem bioplinarn v Sloveniji je bil v tem, da so bile investicije v objekte zelo visoke, dvakratne vrednosti glede na ponudbo na svetovnem trgu. Nobena subvencionirana cena elektrike ne more nadomestiti tega stroška.

september 2014

odkupa. Ko se je pred petimi leti pri nas postavljal model določanja cen za bioplinarne, je bilo predvideno, da bodo bioplinarne kot prevzemnice surovin, torej odpadkov, oddajalcem odpadkov precej računale za svojo predelavo. Odpadek je bil takrat mišljen kot strošek tistega, ki je odpadek oddajal. Sedaj ni več tako, posebej zato, ker je v tujini subvencija mnogo višja. Odpadke, ki so energetsko bogati, lahko dobiš samo brezplačno ali pa jih moraš celo plačevati. Vse odpadke, ki imajo veliko vsebnost maščob in sladkorjev, je potrebno plačati, v najboljšem primeru jih prevzamemo brezplačno.

Pravi kompost je tisti, ki diši po gozdu foto: arhiv podjetja

28 91-92

okolje

Obraz

Matjaž Rus, direktor podjetja ROKS recikliranje iz Ljubljane, na vprašanje, kdaj je začel z recikliranjem, odgovori s spominom na starega očeta. Njegov ded je namreč dve desetletji delal v tovarni Willibald GmbH ob Bodenskem jezeru in spoznaval tehnologijo za recikliranje.

Ko je bil Matjaž Rus star pet

Obraz

let, je prvič stopil v tovarno.

Tako se je spoznal z lastnikom

Josefom Willibaldom. A eno je družinsko prijateljstvo,

ki še traja, drugo pa je posel. Prvo tehnologijo za

kompostiranje so pri nas postavili leta 1998 in takrat so se nekateri nasmihali. Tudi

nekaj težav jih je spremljalo, vendar se podjetje ROKS

recikliranje lahko pohvali, da

edino v Sloveniji izdeluje pravi

kompost. Produkt, ki mora september 2014

zoreti eno leto! In zdaj se širi v

države nekdanje Jugoslavije.

Kako ste začeli s kompostarno?

Najprej v Grosupljem. Potem pa smo na Vrhniki kupili od podjetja Industrije usnja Vrhnika njihovo kompostarno. Predelovali so mulj iz čistilne naprave. Objekt smo prenovili in ga vzeli v najem. Lastnik objekta je podjetje Rating iz Ljubljane. Namestili smo nov biofilter, zgradili novo nadstrešnico, sanirali notranjost za izcedne vode in vse uredili tako, da lahko vsako leto pripravimo Dan odprtih vrat. Za vse, ki jih zanima, kako dela kompostarna brez negativnih vplivov na okolje.

Letošnji Dan odprtih vrat je bil pred dnevi.

Naš prvi partner je bilo vrhniško komunalno podjetje. Naša kompostarna ROSA ima dovoljenje za predelavo 20.000 ton bioloških odpadkov. Nekaj možnosti za predelavo je še.

Kakšne so možnosti za razvoj vašega družinskega podjetja glede na limit, koliko odpadkov lahko letno predelate?

Možnosti za razvoj so, a v Sloveniji bomo razširili predvsem pakiranje in prodajo komposta. Zmogljivosti ne bomo povečevali. Že zdaj smo se usmerili na trg nekdanje Jugoslavije.

Znanje imamo, tehnologijo prav tako.

Kompostarne želimo graditi zunaj Slovenije.

Namestili smo nov biofilter, zgradili novo nadstrešnico, sanirali notranjost za izcedne vode in vse uredili tako, da lahko vsako leto pripravimo Dan odprtih vrat.

Bo pa pri nas v prihodnje z izgradnjo centrov za ravnanje z odpadki vse več kompostarn.

Omenjate dumping cene, ki uničujejo domače proizvajalce. Za kakšen problem gre?

Kakšna je konkurenca na slovenskem trgu?

Naša kompostarna je edina v Sloveniji, ki na trgu prodaja produkt, kompost. Vrhniški kompost, to je naša blagovna znamka. Druge kompostarne, zgrajene tudi z deležem evropskih sredstev, delajo kompost, ki ni stabiliziran. Gre za produkt, ki je narejen bolj na pol in takšna je tudi cena. Nižja, a kakovost slabša. Prava kompostarna mora proizvesti pravi kompost, ki ni škodljiv v okolju.

Koliko časa traja, da proizvedete kompost, vaš produkt za trg in kdo so kupci?

29 Komposta se ne da narediti čez noč. Precejšnji del dozorevanja poteka v notranjih prostorih prav zato, da ni nobenih vplivov na okolje. Če želimo, da se kompost biološko popolnoma stabilizira, da nastane kakovostna šota ali zemlja, da nima plesni, mora zoreti eno leto.

Takrat popolnoma dozori. Veste, če kompost diši po gozdu, je pravi kompost.

Naša kompostarna je edina v Sloveniji, ki na trgu prodaja produkt, kompost. Vrhniški kompost, to je naša blagovna znamka.

Kje ga prodajate?

Kompost prodajamo predvsem na našem lokalnem območju. Pakiramo ga v 20-litrske vreče. Kupci pridejo k nam, tudi iz Ljubljane jih je precej. Nekateri kar s prikolico. Letno prodamo od 7 do 10.000 ton komposta.

Prodaja raste, povpraševanje je.

Vaše podjetje se ukvarja s predelavo lesnih in biološko razgradljivih odpadkov. Vendar ne prodajate le produktov, marveč tudi tehnologijo. Gre za lastno znanje?

Najprej smo začeli s predelavo lesa. Produkt je lesni drobljenec. Prodamo ga proizvajalcem za nove produkte iz lesa. Vendar je danes v proizvodnem programu delež komposta 60 %, 40 % pa drobljenca. Naša prednost je dolgoletna poslovna povezava s tujim partnerjem, ki ima podjetje ob Bodenskem jezeru. Josef Willibald prodaja odlično tehnologijo za predelavo lesa in bioloških odpadkov. Za bio odpadke smo samo dokupili mešalne stroje.

KompoMER je proizvod vašega znanja. Za kaj gre?

Da, KompoMER je lastni proizvod za

91-92

Za vrtnarjenje v sožitju z naravo.

Če želimo, da se kompost biološko popolnoma stabilizira, da nastane kakovostna šota ali zemlja, da nima plesni, mora zoreti eno leto.

okolje

kompostarna

n e j šo oder loško m j a n na z o b io ost ar predelav k valiteten p m Ko za vv l og i jo adko t e h n o l j i v i h o d p os t . ad komp r a zgr

Učinkovitost ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki v Sloveniji spremljajo različne ocene. Tudi praksa je različna. Kaj je dobro in kaj bi morali spremeniti?

Zbiranje bioloških odpadkov je dobro. Mreža je postavljena – od gospodinjstva do komunalnega podjetja. Vendar je kompostarn zdaj v Sloveniji premalo. Ni zmogljivosti. A tudi zakonodaja je prestroga do umestitev predelave bio odpadkov v okolje. To odvrača tiste, ki jih ta posel zanima. Uredbo so napisali tisti, ki prakse ne poznajo. Mi se prijavljamo na javne razpise komunalnih podjetij za prevzem bioloških odpadkov, ki jih je vse več. Je pa vprašanje, kaj bi morali spodbujati – ali kompostiranje pri gospodinjstvih ali urejen odvoz pri komunalnih podjetjih in nato strokovni prevzem ter predelavo. Ne bi smeli spregledati, da je domače nestrokovno kompostiranje lahko zelo vabljivo za glodalce in je marsikdaj higiensko neoporečno. Osebno menim, da bo delež biloških odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki vse večji.

Ali je to dobro? Izvajanje Uredbe bi bilo dobro kritično oceniti.

Naša kompostarna je edina v Sloveniji, ki na trgu prodaja produkt, kompost. Vrhniški kompost, to je naša blagovna znamka.

Zakonodaja je prestroga do umestitev predelave bio odpadkov v okolje. To odvrača tiste, ki jih ta posel zanima.

Kompostarna Rosa (ROKS recikliranje d.o.o.)

Stara Vrhnika 95 a, 1360 Vrhnika Tel. : +386 (0)1 786-31-10 Mobitel: +386 (0)41 608-834 http://rosa.roks-rec.si

september 2014

Če kompost diši po gozdu, je pravi kompost.

R SA

Promocija

Matjaž Rus

foto: arhiv podjetja

računalniški monitoring procesa kompostiranja. Olajša delo zaposlenih pri vnosu podatkov o evidenci šarž, o temperaturi v kompostarni, evidentira mešanje kupov odpadkov, skratka, to je monitoring, ki nam olajša delo. Tehnologijo pa uvažamo. Partnerja sta Willibald GmbH in Bachkus GmbH.

Tanja Pangerl

Mestna občina Ljubljana,

foto: www.shutterstock.com

Prve slovenske občine v mreži Zero Waste Europe

Zero Waste

30 91-92

okolje

Zero Waste

občine Vrhnika, Borovnica

in Log-Dragomer so prve slovenske občine, ki so se

odločile za pot do Zero Waste.

Ljubljana je celo prva s to

odločitvijo in strategijo med evropskimi prestolnicami. V

začetku septembra so tako

postale del mreže Zero Waste Europe. Pridružile so se več kot 300 lokalnim skupnostim v Evropi. To, kar delajo, so na kratko predstavile na posvetu

v Državnem svetu v Ljubljani.

O svojih izkušnjah in začetkih

so govorili predstavniki Zero

Waste iz Italije, kjer je bilo

september 2014

mesto Capannori prvo mesto

Zero Waste v Evropi.

Z

ero Waste Europe združuje nacionalne organizacije, ki skrbijo za promocijo koncepta brez odpadkov ter za organizacijo mreže lokalnih skupnosti na nacionalnem nivoju. Občine, ki se želijo pridružiti mreži, morajo sprejeti načrt Zero Waste, v katerem definirajo konkretne dolgoročne cilje ter ukrepe za preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in snovne predelave odpadkov. Ti ukrepi ne vključujejo sežiganja v nobeni obliki. Gre za koncept, ki sovpada s koncepti EU o krožnem gospodarstvu, z industrijsko ekologijo, s konceptom od zibke do zibke in s politiko družbe z nič odpadki oziroma z usmeritvijo okvirne direktive EU o ravnanju z odpadki. Z njo želi Evropa postati družba recikliranja. Cilj koncepta je vračanje snovi in materialov v tehnološke ali naravne cikle in ne zgolj zniževanje odloženih odpadkov na odlagališča.

Zero Waste orodje za krožno gospodarstvo

K

ot je povedal Enzo Favoino, koordinator strokovnega odbora Zero Waste Europe, Zero Waste koncept postaja poglavitno orodje za doseganje učinkovitega upravljanja z

odpadki in vodi do krožnega gospodarstva.

Politika Zero Waste vodi k zmanjšanju količine mešanih komunalnih odpadkov in k temu, da se vsak odpadek da reciklirati, kar posledično vodi do zahteve eco-designa produktov. Ti morajo biti narejeni tako, da omogočajo ločeno zbiranje in reciklažo. S tem se proizvajalcem sporoča, kaj oziroma kako svojih produktov ne smejo več proizvajati in se jih usmerja v eco-design oziroma v iskanje rešitev v skladu z Direktivo o eco-designu. Dober primer je navedel Rossano Ercolini, predsednik Zero Waste Europe, sicer učitelj na osnovni šoli in kakor zase pravi, po srcu aktivist. V njihovi analizi komunalnih odpadkov oziroma preostanka odpadkov so ugotovili, da velik problem predstavljajo kapsule za kavne aparate, ki jih ni mogoče reciklirati kljub temu, da so narejene iz plastike, saj je njihova struktura nemogoča za ločevanje. Da bi omogočili nadaljnje zmanjšanje komunalnih odpadkov v njegovem mestu Capannori, ki je tudi prvo Zero Waste mesto v Evropi, so na proizvajalce kavnih kapsul Lavazzo naslovili pismo o problemu in jih spodbudili, da razvijejo nove kavne kapsule, ki se bodo lahko reciklirale. V podjetju so to res storili. V Znanstveno raziskovalnem centru Capannori, katerega ustanovitelj je Rosano Ercolini, pa so ugotovili, da je kavna usedlina, ki pri tem ostane, zelo dobro sredstvo za gojenje posebnih jedilnih gob.

31 Č

eprav družbe brez odpadkov, torej Zero Waste, verjetno nikoli zares ne bomo dosegli, je potrebno stremeti k temu. Ali kot je povedal Enzo Favoino: »V Zero Waste Europe poudarjamo, da je pot enako pomembna kot doseženi cilji. Družbo brez odpadkov namreč gradimo korak za korakom, saj nas takšna zaveza prisili v nenehno iskanje rešitev, kako zmanjšati količine nastalih odpadkov in kako vedno večje deleže mešanih ostankov preusmeriti v recikliranje. Zgolj visoki deleži ločeno zbranih odpadkov namreč še ne pomenijo družbe brez odpadkov.«

Cene odvoza odpadkov so znižali

E

den od evropskih primerov dobre prakse v Zero Waste mreži je javno podjetje Contarina, ki združuje dva konzorcija občin iz provinc Priula in Treviso v Italiji in skupaj združuje 50 občin ter pokriva 500.000 prebivalcev. Sistem ravnanja z odpadki jim omogoča 83 % ločenega zbiranja, obenem pa so cene odvoza odpadkov za 30 % nižje od povprečja v Italiji. V Italiji letno povprečno nastane 303 kg mešanih ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca, medtem ko v Priuli 58 kg in v Trevisu zgolj 55 kg. Do leta 2022 so si zadali cilj 10 kg mešanih ostankov na prebivalca letno in reciklažo 96,7 % vseh nastalih odpadkov.

Kot je povedal tehnični direktor Paolo Conto, njihova filozofija temelji na principu H2H (human to human) oziroma človek do človeka. Za dosežne rezultate je namreč potrebno v vsakem posamezniku spodbuditi odgovornost

okolje

Na fotografiji z leve: Enzo Favoino, Urša Zgojznik, Rossano Ercolini, Erika Oblak, Stojan Jakin in Paolo Conto. za pravilno zbiranje odpadkov in ravnanje z njimi. Pomembni elementi njihovega modela so kontrola, komuniciranje, izobraževanje in podporne naprave za zbiranje odpadkov. Pri večjih organizacijah, kot so šole, bolnišnice, večja podjetja, je izjemnega pomena, da je njihov notranji sistem urejen na način Zero Waste. Prav tako iščejo rešitve, kaj narediti z ostanki odpadkov oziroma kako jih koristno uporabiti. Tako so skupaj s podjetjem Pampers pričeli razvijati sistem za predelavo plenic, ki sicer predstavljajo kar 10 kg ostankov odpadka na prebivalca letno.

»Enkratno je stvari uporabljati večkratno«

T

udi v Sloveniji imamo občine, ki so na področju ravnanja z odpadki v evropskem vrhu, zato je bila odločitev za Zero Waste le še vprašanje časa. Kot je povedal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, je odločilna pobuda za Zero Waste strategijo v prestolnici prišla s strani Snage Ljubljana, pod vodstvom direktorja Janka Kramžarja, ki je občini strategijo do leta 2035 tudi predstavil, mestni svet pa jo je brez glasu proti potrdil. A je dodal: »Malo me je strah, ker smo prva prestolnica v Evropi, a po drugi strani nam je to izziv.« Namesto s sežigalnico bo tako Ljubljana na poti do Zero Waste. Kot je povedal Janko Kramžar, direktor Snage Ljubljana, so si zadali cilj, da do leta 2025 zberejo 78 % ločeno zbranih frakcij in da količino mešanih ostankov znižajo na 60 kg na prebivalca letno. Trenutno ločeno zberejo okoli 60 % komunalnih odpadkov. Usmerili se bodo predvsem v zagotavljanje večjega deleža ločenega zbiranja v blokovskih naseljih, v spodbujanje ponovne uporabe, z več pozornosti tudi ukrepom preprečevanje nastajanja odpadkov in zmanjšanju količin zavržene hrane.

I

n kako Zero Waste strategija sovpada v projekt nadgradnje RCERO, ki bo končan

konec naslednjega leta? Kot je povedal Janko Kramžar, je glavni del centra namenjen predelavi biorazgradljivih odpadkov, kar je kompatibilno s konceptom Zero Waste. Cilj je, da bi v Zero Waste Europe pripeljali vseh deset občin na območju Snage Ljubljana, da bi postali primer dobre prakse v EU. Skupaj z drugimi komunalnimi podjetji bi razvili Zavezništvo za trajnostni razvoj, pripravili državni program preprečevanja nastajanja odpadkov, spodbujali uporabo učinkovite rabe vodnih virov in kampanjo »Enkratno je stvari uporabljati večkratno« pripeljati na nacionalno raven.

B

rez strahu pa je na pot do Zero Waste stopila občina Vrhnika skupaj z občinama Borovnica in Log-Dragomer, kot je povedal župan Vrhnike Stojan Jakin. Že sedaj dosegajo lepe rezultate pri ločenem zbiranju odpadkov. Ločeno zberejo preko 76 % odpadkov, na prebivalca pa letno nastane le 80 kg mešanih ostankov. Cilj je do leta 2020 delež povečali na več kot 80 % in količino mešanih ostankov zmanjšali na 70 kg na prebivalca letno. O dosežkih Vrhnike je Zero Waste Europe izdal tudi primer prakse, preveden v tri jezike. Že leta 1994 so na Vrhniki kot prvi v Sloveniji sprejeli operativni program za ravnanje z odpadki, ki je še danes, z modifikacijami, podlaga njihovega ravnanja z odpadki. Velik pomen za uspeh je po besedah župana občine Vrhnika osveščanje prebivalstva. Da bi dosegli zmanjšanje količine ostankov odpadkov, so tako v letu 2009 zaposlili komunalnega nadzornika, ki je pregledoval kante za smeti na terenu. Kjer je opazil nepravilnosti, je ljudem svetoval, kako naj ravnajo z odpadkom. Rezultat tega je velik padec odloženih ostankov odpadkov v letu 2010, kar se nadaljuje tudi danes. Izobraževanje poteka tudi med delavci na šolah, v podjetjih, kjer lahko velikokrat prihaja do nepravilnega ločevanja.

Eni od nadaljnjih ukrepov (nekateri med njimi se že izvajajo) na njihovi poti do Zero Waste so spodbujanje ponovne uporabe (center DEPO), preoblikovanje starih predmetov, spodbujanje kompostiranja na domu, uvajanje uporabe pralnih plenic in spodbujanje lokalne samooskrbe, kjer je cilj manj embalaže.

september 2014

a napredek pri zmanjšanju količin ostankov odpadkov je tako po besedah Ercolinija zelo pomembna analiza odpadkov v črnih vrečah.

Sicer pa so se v Capannoriju koncepta Zero Waste lotili tudi z drugimi projekti, kot so trgovine brez embalaže, ki temeljijo na lokalnih produktih (aparati za točenje olja, piva, vina, medu, avtomat za testenine, različni lokalni produkti idr.), spodbujanje uporabe plenic za večkratno uporabo, voda v šolah se toči v vrčih in kozarcih idr. »Če mešamo, dobimo odpadke, če ločujemo, imamo odpadna gradiva, ki so dragocena tudi na trgu, kar je dobro za spodbujanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest,« je povedal Rossano Ercolini.

Kot je dodal, gre pri Zero Waste konceptu več kot samo za odpadke, gre za skupnost: »Sistem ravnanja z odpadki ni tehnologija, pač pa dobra organizacija, izobraževanje in informiranje celotne skupnosti. Prav skupnost lahko reši 70 – 80 % težav z odpadki. Ostalih 20 % pa je potrebno vrniti v roke proizvajalcem zato, da izboljšajo oblikovanje svojih izdelkov.«

91-92

Z

32 91-92

okolje

Promocija

Interseroh letos z novimi storitvami za podjetja

Interseroh za večjo transparentnost z enotno ceno embalažnine Družba Interseroh je finančno in vsebinsko spremenila ponudbo in pogoje sodelovanja z obstoječimi in novimi zavezanci v letu 2015 – zavezancem bo ponudil enotno ceno embalažnine za vso embalažo, o kateri poročajo.

Družba Interseroh deluje na slovenskem trgu ravnanja z embalažo, odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti že več kot deset let in dosega največji tržni delež. Je del skupine ALBA Group, ki je z 8.000 zaposlenimi in več kot 2,6 milijarde EUR prometa v letu 2013 v Evropi eden vodilnih ponudnikov rešitev pri upravljanju tokov odpadnih produktov. Družbo Interseroh je zaradi stabilnega in učinkovitega poslovanja nagradila Nemška gospodarska zbornica, leta 2013 pa je postala Gazela osrednjeslovenske regije. Svojo prodornost in učinkovitost gradi na visoki strokovni usposobljenosti 24 zaposlenih, ki med svoje prednostne naloge postavljajo želje, potrebe in zadovoljstvo zavezancev in drugih strank. Interseroh je v desetih letih delovanja razvil storitve ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, z o dpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadnimi zdravili. Poleg sistemskih storitev je razvil tudi širok nabor dodatnih svetovalnih storitev in produktov, povezanih z odpadki in surovinami, ter znanje in strokovnost, ki zavezancem zagotavljajo izpolnjevanje in razumevanje vseh zakonodajnih obveznosti pri ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter drugimi odpadnimi produkti.

Enotna cena embalažnine

september 2014

V družbi Interseroh so se odločili, da v skladu z zahtevami trga in predvsem z vidika čim višjih koristi za zavezance in stranke prenovi ponudbe za sodelovanje v letu 2015. Kot izpostavlja Matej Resnik, pomočnik direktorice in prokurist, so v Interserohu natančno analizirali zahteve trga in pripravili konkurenčno oblikovane cene embalažnine. Te so lahko oblikovali z natančnim spremljanjem stroškov in kvalitete svojih storitev in na podlagi pogajanj z dobavitelji, v katerih so uspeli doseči prihranke

na področju stroškov logistike. Interseroh se je odločil, da za leto 2015 ponudi eno ceno embalažnine, ki bo veljala za vse embalažne frakcije. Kar pomeni, da bodo Interserohovi zavezanci na primer plačevali isto ceno tako za steklo kot za prodajno plastično embalažo.

Višino embalažnine bo Interseroh oblikoval individualno za vsakega zavezanca posebej.

Ker želijo do zavezancev delovati transparentno in pošteno, bo na določanje cene vplivala tudi dejavnost, ki jo opravlja zavezanec, panoga, v kateri deluje oziroma posluje, ter predvideni masni tokovi embalaže, ki jo zavezanec posreduje na trg. Enotna cena emabalažnine bo torej veljala za vse embalažne frakcije, ki jih zavezanci posredujejo na slovenski trg in jih četrtletno poročajo družbi Interseroh prek spletne aplikacije. Zavezanci lahko na ceno embalažnine pridobijo še določen popust, za katerega pa se bodo dogovarjali individualno glede na stabilnost in dolgoročnost sodelovanja z Interserohom.

Razvoj svetovalnih paketov – čisto, varno, konkurenčno V družbi Interseroh so se odločili, da iz embalažnine izločijo svetovalne storitve.

Oblikovali so tri pakete svetovalnih storitev glede na pričakovanja in potrebe zavezancev. Zavezanci se lahko odločajo med tremi paketi svetovalnih storitev v skladu s tem, kakšen sistem urejenosti in varnosti želijo vzpostaviti na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Prvi paket »Čisto« je namenjen podjetjem in organizacijam, ki natančno poznajo svoje zakonske obveznosti na področju ravnanja z embalažo, redno sledijo spremembam zakonodaje in so jih usposobljeni samostojno implementirati v svoje ravnanje. Vključuje naročanje prevzemov odpadne embalaže prek spletne aplikacije, redno obveščanje o rokih za oddajo

Mateja Mikec, direktorica »Tudi z oblikovanjem nove ponudbe za obstoječe in nove zavezance, ki smo jo pripravili za sodelovanje v letu 2015, Interseroh dokazuje, da ni zgolj sledilec sprememb, ki jih narekuje trg, ampak da smo sposobni ponuditi nove rešitve, ki so za naše partnerje, zavezance in stranke okoljsko in finančno vzdržne, in da utrjujemo svoj položaj razvojno naravnanega podjetja.«

33 »Za embalažnino, ki bo enaka za vse frakcije in ki bo individualno določena za vsakega zavezanca posebej, smo se odločili, ker je zakonodaja na tem področju popolnoma neurejena in povzroča zavezancem neupravičene in nesorazmerne stroške. To se odraža tudi v dejstvu, da nekateri zavezanci plačujejo prenizko embalažnino, nekateri pa bistveno previsoko. V zadnjem letu se je struktura zbrane embalaže zelo spremenila, saj izrazito naraščajo količine zbrane komunalne odpadne embalaže. Emabalažnina se zato v veliki meri namenja pokrivanju stroškov ravnanja s komunalno odpadno embalažo, ki nastane pri izvajalcih javnih služb, kjer so dejansko stroški ravnanja najvišji. Obveznost obsega zbiranja komunalne odpadne embalaže se družbam določi, ne da bi se upoštevala struktura embalažnih frakcij, ki jih zavezanci posredujejo na trg, in ne da bi se upoštevala delitev na komunalno in nekomunalno embalažo. Ker prihodki od embalažnin niso usklajeni s stroški po posameznih frakcijah, je sedaj dejansko postalo nesmiselno, da zavezancem dajemo za različne frakcije različno ceno in jih obremenjujemo na računih z desetimi različnimi postavkami in desetimi različnimi

Odpadna električna in elektronska oprema in odpadne baterije in akumulatorji v letu 2015 V Interserohu opozarjajo, da se na področju ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo obetajo spremembe Uredbe o

cenami, če je dejanska situacija popolnoma drugačna. Ker želimo biti do naših zavezancev popolnoma transparentni, se bomo z njimi dogovarjali le o eni tarifi, ki velja za vse frakcije. Po tej naši transparentnosti se želimo razlikovati od konkurence. Kljub temu bomo ceno embalažnine izračunali tako, da bomo izpolnili vse obveznosti do pobiranja komunalne odpadne embalaže, ki nam jo nalagajo zavezanci. Nikakor pa se Interseroh ne želi podrediti diktatu konkurence glede znižanja cen licenčnin na račun kvalitete storitev, ker dolgoročno to ne prinaša nikakršnih koristi niti zavezancem in še manj celotnemu sistemu ravnanja z odpadnimi produkti«.

okolje

91-92

ravnanju z OEEO, ki bi morale biti implementirane že letos februarja. Zakonodajne spremembe se bodo zaradi višjih zbirnih kvot gotovo odražale tudi na višini licenčnine in bi bilo zato na tem področju neodgovorno zniževati licenčnine. Interseroh bo tudi za prihodnje leto optimiziral stroške logistike in predelave OEEO. Na podlagi teh ukrepov se bo odločil za preoblikovanje cen, ki bi bile sprejemljivejše za zavezance na področju OEEO. Na področju ravnanja z OBA bodo na Interserohu skladno s cilji zbiranja povečali število odjemnih mest in s tem povečali količino zbranih OBA. Po besedah Mateja Resnika na Interserohu pogrešajo, podobno kot to velja za embalažo in odpadno embalažo, garancije s strani shem, da bodo OEEO in OBA zbirale in predelovale skladno z zakonodajo. Ne bi bilo dopustno, da bi na novo nastale sheme izginjale s trga tako hitro, kot tudi nastajajo, in za seboj puščale nepredelane odpadne produkte.

Odločnejša razvojna naravnanost Interseroha v letu 2015 Strokovnjaki Inetrseroha so razvili novo storitev »ReThink« za ravnanje z odpadki. Z njo lahko podjetja in neproizvodne organizacije optimizirajo porabo naravnih virov, zmanjšajo količine odpadkov ter posledično povečajo svojo finančno in okoljsko učinkovitost.

Interseroh skupaj z organizacijo v prvi fazi opravi natančen pregled učinkovite rabe virov v proizvodnji in pregled ravnanja z odpadki ter na podlagi izsledkov te prve faze pripravi poročilo o analizi stanja in program za učinkovito rabo virov in zmanjšanja relativne količine odpadkov, ki jasno usmerja vse nadaljnje ukrepe.

Tretjo fazo, to je izvajanje ukrepov na podlagi programa, lahko organizacije in podjetja izvajajo same ali pa v sodelovanju s strokovnjaki Interseroha. Glavne koristi in prednosti, ki jih podjetja in organizacije pridobijo z uvajanjem metodologije »ReThink«, je zapiranje snovnih tokov in postopno prehajanje iz linearnega v krožno gospodarstvo, zmanjšanje količine porabljenih virov in zmanjšanje količin odloženih odpadkov ter povečanje okoljske in družbene odgovornosti.

Interseroh, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50, E: info@interseroh-slovenija.si, I: www.interseroh-slo.si

september 2014

Tretji paket »Konkurenčno« je namenjen strankam, ki se zavedajo, da je natančno izpolnjevanje zakonskih obveznosti priložnost, da podjetje postane interno vitkejše in bolj konkurenčno ter prepoznano na trgu. Podjetja,

ki se bodo odločila za paket »Konkurenčno«, bodo med drugim vključena v mednarodni sistem certificiranja »Resources Saved«.

Vsako leto bodo pridobila certifikat, v katerem bodo navedene količine embalaže in odpadne embalaže ter odpadne električne in elektronske opreme, ki jih je posamezno podjetje zbralo ter predalo Interserohu in s tem povezani prihranki uporabe naravnih virov ter količine zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Poleg vseh storitev iz paketa »Čisto« in »Varno« vključuje še telefonsko ali osebno svetovanje pri oddaji obdobnega poročila o embalaži, letno izobraževanje za zaposlene v podjetju zavezanca o pravilnem ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za zaposlene, letni takoimenovani »predinšpekcijski pregled« z izdajanjem priporočil o odpravljanju napak in pomanjkljivosti pri ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, vzpostavitev optimalnega in pravilnega procesa ločenega zbiranja in predaje odpadne embalaže in osnovno svetovanje o pravilnem ravnanju z ostalimi odpadki (ločeno zbiranje, pravilna priprava in hramba, pravilna oddaja).

Matej Resnik, foto: Klemen Kunaver

obdobnih poročil družbi Interseroh, kontrolo prejetega poročila in izdajo morebitnih opozoril o nepravilnostih ter oddajo obdobnih poročil o količinah embalaže danih na trg prek spletne aplikacije. Drugi paket »Varno« je namenjen organizacijam vseh velikosti, ki želijo imeti zanesljivega zunanjega partnerja, s katerim bodo lahko optimizirali sistem ravnanja z odpadno embalažo, urejali vse podrobnosti, pri ravnanju z embalažo in tako prihranile čas in denar. Poleg vseh storitev iz paketa »Čisto« vključuje še letno svetovanje o vseh dodatnih t.i. drobnih obveznostih navedenih v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, letni izpis sporočenih količin embalaže in količin odpadne embalaže, ki jo je Interseroh prevzel, pomoč pri interpretaciji Uredbe o embalaži in odpadni embalaži in Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki se nanaša točno na zavezanca, redno pisno elektronsko obveščanje o vseh zakonodajnih spremembah, svetovanje o razvrščanju embalažnih materialov v embalažne skupine, svetovanje o pravilnem označevanju embalaže vključno z urejanjem in interpretacijo uporabe znaka Zelena pika ter redno četrtletno prejemanje informacij o aktualnem dogajanju na področju ravnanja z odpadnimi produkti prek časopisa Interseroh.

Kako izgradnja Koroškega

foto: www.shutterstock.com

Odpadne sveče čakajo na dobro voljo sheme

Med komunalnimi podjetji

34 91-92

okolje

Med komunalnimi podjetji

centra za ravnanje z odpadki vpliva na delo koroških

komunalnih podjetij? Zelo, meni dipl. inž. str. Jože Dvorjak,

ki v Komunali Slovenj Gradec vodi komunalno oskrbo, in

sicer za dve občini. Tudi za Mislinjo. Spremembe so pri

ločenem zbiranju odpadkov.

Med drugim obnavljajo

zdaj ekološke otoke in med redkimi ločeno zbirajo tudi stekleno embalažo in tekstilne

odpadke. Kritični so do

sheme za zbiranje odpadnih sveč, saj dolgo čakajo na skladišču, da shema oddela, kar mora oddelati. In ena

izmed posebnosti? Nadzor

pri zbiranju odpadkov se jim obrestuje. Jože Dovjak podpira september 2014

samostojno ministrstvo za okolje in prostor.

V letu 2013 ste v obeh občinah zbrali nekaj več kot 7 ton mešanih komunalnih odpadkov in bio odpadkov. V poprečju okrog 20 kg mesečno na občana. Kaj kažejo podatki za zadnja tri leta pri ločenem zbiranju in katerih odpadkov zberete največ?

Ločevanje odpadkov se izboljšuje. Na področju ravnanja z odpadki je bilo v Mestni občini Slovenj Gradec in Mislinja v zadnjih letih kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je vsekakor pričetek obratovanja koroškega regijskega centra za odpadke Kocerod v Mislinjski Dobravi.

Spremenil se je način ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru. Prej so se odpadki zbirali v enem zabojniku pred hišo in na ekoloških otokih. Po novem se odpadki ločujejo po sistemu mokri - suhi in biorazgradljivi odpadki.

To pomeni, da se v zabojnik za suhe odpadke odlagajo vse vrste embalaže, razen steklene, ter papir in karton. V zabojnik za mokre odpadke se odlaga ostanek komunalnih odpadkov ter v zabojnik za biološke odpadke kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odrez.

Ugotavljate izboljšanje. Kako ste to dosegli?

Izboljšanje je, vendar skromno. V letu 2013 smo zaradi osveščanja prebivalcev izvajali kontrolo ločevanja suhih odpadkov, kar se je izkazalo za učinkovito. Po podatkih s strani Koceroda se je delež pravilno ločenih odpadkov v zabojniku za suhe odpadke povečal. Za izboljšanje

ločevanja na izvoru je pomembno osveščanje prebivalstva, zadostno število urejenih ekoloških otokov ter možnost oddaje odpadkov na zbirnih centrih tudi ob popoldanskem času in ob sobotah. Na območju obeh občin je 39 ekoloških otokov za ločeno zbiranje papirne, plastične, steklene in kovinske embalaže. Otoke zdaj obnavljamo, saj morajo biti ekološki otoki tudi primernega videza. Na nekaterih ekoloških otokih so postavljeni zabojniki za zbiranje uporabnega tekstila. Glede na to, da stekleno embalažo ni dovoljeno oddajati v zabojnik za suhe odpadke, na terenu povečujemo število zabojnikov za stekleno embalažo. Med odpadki se vsekakor povečuje delež odpadne embalaže.

Za komunalna podjetja bi bilo lažje, če bi lahko odpadno embalažo oddali samo enemu prevzemniku. Kar se tiče odpadne embalaže od sveč, ugotavljamo, da shema ne deluje dobro. Nikoli ne moremo oddati vseh zbranih sveč oziroma jih imamo zelo dolgo na skladišču.

Težave so z odpadnimi svečami. In z bio odpadki? Kaj kaže izvajanje uredbe?

Občani lahko v obeh občinah izbirajo med hišnim kompostiranjem biološko razgradljivih odpadkov ali odlaganjem v zabojnikih za biološke odpadke. Pred pričetkom so se občani z izjavo opredelili, ali bodo imeli hišni kompostnik ali zabojnik za bio odpadke. Bio odpadke odvažamo enkrat na teden. Oddamo

35 Kaj lahko vaše podjetje stori za preprečevanje nastajanja odpadkov?

V podjetju spodbujamo ločevanje odpadkov na različne načine. Z informiranjem v obliki Informatorjev, ki jih občani dobijo zraven položnic, v lokalnem časopisu ter na spletni strani podjetja. Poleg tega sodelujemo s šolami in vrtci na naravoslovnih dnevih in drugih izobraževalnih dogodkih. Naše podjetje si v okviru akcij osveščanja prizadeva, da občani pravilno razvrščajo in odlagajo odpadke oziroma jih vozijo na zbiralnice ločenih frakcij in zbirne centre. Za zmanjšanje količin odpadkov občane opozarjamo na uporabo vračljive embalaže, z zagotavljanjem kvalitetne pitne vode na pipi pa poskušamo, da se zmanjša količina plastenk.

Za zmanjšanje nastajanja odpadkov pa se lahko največ stori v proizvodnji in prodaji izdelkov.

Dober predlog. Komunalna podjetja opozarjajo na vrzeli v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Se tudi pri vas kopiči odpadna embalaža?

Glede odpadne embalaže bi predlagal, da za odpadno embalažo namesto družb poskrbijo regijski centri za ravnanje z odpadki. V naši regiji je to Kocerod. Vso odpadno embalažo bi koroška komunalna podjetja oddala v nadaljnje ravnanje Kocerod-u. Oddajanje odpadne embalaže več družbam in zagotavljanje priznanih deležev pomeni poleg zbiranja embalaže samo dodatna administrativna dela. Pogosto se embalaža kopiči, predvsem steklo. Velik problem je tudi kopičenje odpadnih sveč. Odpadnih sveč nam pooblaščeni prevzemniki ne odvažajo v

Promocija

4.

PROBLEMSKA KONFERENCA KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA

Poraba pitne vode se iz leta v leto zmanjšuje.

Kakovost pitne vode je na naših vodnih sistemih zelo dobra. Morda imamo manjše probleme na manjših vaških vodovodnih sistemih, ki smo jih v zadnjih letih prevzeli v upravljanje.

S povezavami manjših vodovodov na večje sisteme bodo tudi tu težave z zagotavljanjem

Velik problem je kopičenje odpadnih sveč. Odpadnih sveč nam pooblaščeni prevzemniki ne odvažajo v količinah, ki jih zberemo.

Izgovarjajo se na povečane količine zaradi t.i. črnega trga.

ustreznosti pitne vode odpravljene. Poraba vode po letih upada, verjetno tudi zaradi upada dejavnosti v občinah. Pitna voda je primerne kakovosti. V upravljanju imamo trinajst javnih vodovodnih sistemov, od tega je šest sistemov z redno pripravo vode s kloriranjem. Večji projekt za izboljšanje kvalitete pitne vode je Projekt priprave in obdelave surove vode na glavnih zajetjih, iz katerih se oskrbuje večina prebivalcev v občini Slovenj Gradec in je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije. Prav tako smo v zaključnem postopku sprejemanja državne Uredbe o zaščiti vodnih virov v Mestni občini Slovenj Gradec, kar je za nas izrednega pomena, da ohranimo kvalitetne vodne vire.

Kako ste uredili čiščenje odpadnih voda in kako boste uresničili zahtevo, da se občani na omočjih, kjer ni kanalizacije, oskrbijo z malimi čistilnimi napravami?

Za čiščenje odpadne vode v MO Slovenj Gradec je zgrajena CČN Pameče, v občini Mislinja pa CČN Dovže. Na centralni čistilni napravi je priključenih približno dve tretjini gospodinjstev. Na področjih, kjer ni kanalizacije, bo potrebno do leta 2017 zgraditi MČN, kar pa bo za marsikaterega občana predstavljalo velik

91-92

okolje

Kakšna je kakovost pitne vode na vašem območju in kaj kaže poraba vode?

finančni problem. MO Slovenj Gradec, podobno namerava občina Mislinja, je zato sprejela Odlok in Pravilnik, s katerima je predvideno sofinanciranje MČN do višine 1.000 eur.

Koroški regionalni center za ravnanje z odpadki je kljub določenim težavam začel z delom. Kaj pričakujete od kakovostnega dela Koceroda in kaj lahko komunalci storite za njegovo uspešno poslovanje?

Dejansko so se na Kocerod-u ob začetku delovanja pojavljale težave, zaradi katerih smo imeli probleme tudi mi kot zbiratelj in prevoznik odpadkov. Vsako nepravilno ločevanje na izvoru, tako pri zabojnikih suho - mokro pri gospodinjstvih, do zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov pomeni težavo pri obdelavi odpadkov na Kocerod-u. V bodoče pričakujemo, da bo podjetje Kocerod poskrbelo za nadaljnjo predelavo in odstranitev za vse vrste odpadkov, tudi za odpadno embalažo, OEEO, nevarne odpadke, gradbene odpadke in ostale odpadke, ki se zberejo pri gospodinjstvih.

Kaj menite, ali se je odnos občanov in mladih do okolja spremenil? Se kaže večja občutljivost za kakovost življenja v zelenem, prijetnem urbanem okolju in na podeželju?

Odnos do okolja se je v zadnjih letih zelo spremenil in to na bolje. Zavedamo se, da je potrebno največ narediti pri vzgoji mladih, zato je naše podjetje odprto za sodelovanje s šolami. Osnovnošolcem in dijakom omogočamo oglede naših proizvodnih procesov, izvajamo predstavitve dejavnosti na šolah, omogočamo opravljanje prakse dijakom in študentom iz okoljevarstvenega izobraževanja. Vse več opozarjajo na nepravilno ravnanje v naravi občani, kar pomeni, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z naravo. Bo pa potrebno posameznike, ki jim ni mar za okolje, na ustrezen način sankcionirati.

Nova koalicija se je odločila za novo ministrstvo za okolje in prostor. Kaj menite o tej odločitvi?

Skrb za okolje in urejanje prostora sta v današnjem času velikega pomena. Potrebno je, da to področje ureja samostojno ministrstvo. Želimo pa si, da pri pripravi zakonskih predpisov na komunalnem področju ministrstvo sodeluje in upošteva predloge izvajalcev obvezne javne službe oziroma zbornice komunalnega gospodarstva. Le taki predpisi bodo učinkoviti, uporabni v praksi in prijazni do občanov, kot tudi do izvajalcev obveznih javnih služb.

25. IN 26. SEPTEMBER 2014 Kongresni center Rogaška, Rogaška Slatina Več na: http://konferenca-komunala.gzs.si/

september 2014

Jože Dvorjak

foto: arhiv podjetja

jih na Kocerod v kompostiranje. Za redni odvoz bio odpadkov se je odločilo malo gospodinjstev. Zato nameravamo v prihodnje nadzirati kompostiranje oziroma nadzirati odlaganje bio odpadkov. V večstanovanjskih objektih smo vsem gospodinjstvom zagotovili zbiranje in odvoz bio odpadkov.

količinah, ki jih zberemo. Izgovarjajo se na povečane količine zaradi t.i. črnega trga. Toda ta problem se ne more reševati v breme javnih podjetij, saj smo dolžni le zbirati odpadne sveče skladno z Uredbo.

Največji problem v Celju je heterogenost zemljin foto: Mestna občina Celje

36 91-92

okolje

Odstranjevanje nevarnih odpadkov

Odstranjevanje nevarnih odpadkov

Na območju stare Cinkarne izvajalec gradbenih del Stonex

geotehnologija opravlja

sanacijo z nevarnimi snovmi onesnažene zemljine. Gre za

postopek predelave nevarnega gradbenega odpadka na

sami lokaciji, saj v Sloveniji

odlagališča za te vrste nevarnih odpadkov ni. Prav tako bi bilo pri prenosu na drugo lokacijo

izjemno povečano tveganje za dodatno onesnaženje okolja, ki

ima velike vplive na človekovo

zdravje. Če bodo dela potekala nemoteno, velike omejitve predstavljajo neugodne

vremenske razmere, bo

sanacija zaključena do konca

september 2014

novembra.

Z

a razumevanje problema na kratko odkrivamo ozadje. Med leti 1874 in 1990 je v Mestni občini Celje, na območju Gaberja, pod okriljem takratne metalurško-kemične industrije Cinkarne Celje potekala proizvodnja praženja cinkove rude in talilnica cinka. Hkrati so skupaj s pražarno na tem območju nastajali novi industrijski objekti, ki so bili namenjeni podpori osnovne proizvodnje. Kasneje je prišlo do postopka modernizacije, z novimi obrati na novi lokaciji, stara industrijska zemljišča pa so bila prepuščena Mestni občini Celje za potrebe razširitve mesta, saj ta zemljišča ležijo v neposredni bližini centra mesta. Žal pa je to območje, obsega približno 17 hektarov, danes obremenjeno s starimi okoljskimi bremeni. Kot so povedali na Mestni občini Celje (MOC), načrtujejo degradirano območje postopoma reurbanizirati, za kar je leta 2004 MOC pristopila k pripravam strokovnih podlag za pripravo novega občinskega načrta za mestno središče Gaberje II. del (št. projekta 788-A/03, maj 2004). Zaradi ugotovitev, da so zemljišča (tla) na tem območju zelo obremenjena z antropogenim odpadnim materialom, je skladno z veljavno zakonodajo in na podlagi odločbe takratnega Ministrstva za okolje in

Na Mestni občini Celje načrtujejo degradirano območje postopoma reurbanizirati. prostor (št. 35409-153/2009) bilo potrebno za ta prostorski načrt izvesti celovito presojo vplivov na okolje in izdelati okoljsko poročilo.

Postopek sprejemanja tega prostorskega načrta je Mestna občina Celje začasno ustavila, saj je bilo potrebno predhodno določiti možne načine sanacije teh onesnaženih zemljišč.

Iskanje ustrezne rešitve

L

eta 2009 so ob gradnji komunalne infrastrukture Gaberje – jug na tem območju zaradi izkopavanja onesnaženega zemljišča nastali nevarni odpadki, ki se po klasifikacijski številki uvršajo med gradbene odpadke. Vendar je zaradi vsebnosti nevarnih snovi (predvsem težkih kovin) v suhi snovi in izlužku to nevaren

37 obdobju 2009 – 2012 bi lahko te odpadke predali enemu izmed pooblaščenih odstranjevalcev, vendar zaradi drage investicije, strošek je bil ocenjen na 4 milijone evrov, tega niso storili, saj občina teh sredstev ni mogla zagotoviti v proračunu. Prav tako je potrebno opozoriti, »da v Sloveniji nimamo odlagališča za te vrste nevarnih odpadkov, kjer bi jih bilo možno skladno s predpisi odložiti. Prav tako v Sloveniji prej ni bilo podjetij, ki bi že imela okoljevarstveno dovoljenje za predelavo te vrste odpadkov,« so povedali na MOC. Občina je namreč sledila strokovnim usmeritvam, da naj se teh nastalih zemeljskih izkopov ne premešča na druge lokacije zaradi nevarnosti prašenja ob nalaganju in prevozu, ampak naj se išče načine, da bi se ustrezno predelani odpadki vgradili na lokaciji nastanka.

Odpadek nov gradbeni proizvod

V

letu 2013 so na MOC zagotovili sredstva v proračunu in objavili javni razpis za izbor najcenejše in hkrati najbolj učinkovite metode odstranjevanja odpadka oziroma za možnost predelave te vrste odpadka na samem mestu nastanka. Izbran je bil izvajalec Stonex geotehnologija d.o.o., ki je moral v skladu z določbami v pogodbi najprej pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo te vrste odpadkov/ zemeljskih izkopov s klasifikacijsko številko

Predelan odpadek (nov gradbeni proizvod) se bo uporabil za mehansko utrjen inženirski zasip izkopa kanalizacije na lokaciji.

17 05 05* in Slovensko tehnično soglasje, s katerim se dokazuje, da je predelan odpadek gradbeni proizvod. To je izvajalec pridobil 31.

7. 2014. Na podlagi uvedbe v delo dne 4. 8.

2014 pa je začel s predelavo zemeljskih izkopov.

Rok za dokončanje del je zaradi dolgotrajnega postopka pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi predpisanih meteoroloških omejitev v tem dovoljenju iz 15. 7. 2014 podaljšan do 30. 11. 2014. Gre za investicijo v višini 1.096.011,13 evrov. Predelan odpadek (nov gradbeni proizvod) se bo uporabil za mehansko utrjen inženirski zasip izkopa kanalizacije na

P

otencialna tveganja za okolje pri sanaciji so povezana s prašenjem pri gradbenih delih, če se ne izvaja ustreznih omilitvenih ukrepov (npr. vlaženje) ali prašenje z golih (nezaraščenih) površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. V stiku z meteorno vodo pa lahko prihaja do spiranja onesnažil v podtalje in posledično v vodotok Voglajno. Zato se je pri sanaciji potrebno strogo držati vseh zahtev iz okoljevarstvenega dovoljenja.

Odpadni materiali različnega porekla

K

ot pravijo na MOC, največji problem na območju stare Cinkarne predstavljajo viški zemeljskih izkopov, ki nastanejo pri predvidenih gradnjah. Gre namreč za zemljišča, ki so zelo obremenjena z antropogenim odpadnim materialom različnega porekla in sestave iz raznih obdobij in dejavnosti. »Različne raziskave onesnaženosti zemljin na tem območju kažejo na veliko heterogenost tako po strukturi, granulaciji in konsistenci. Pravzaprav na teh zemljiščih ne gre za avtohtona tla, ampak za materiale procesnega izvora (npr. žlindre, pepelov, ogorkov, katrana iz koksarn, ipd.), ki so se v preteklosti odlagali na območju proizvodnih obratov. Ti materiali procesnega izvora tvorijo različno debele vršne plasti (1-5 metrov) po celotnih zemljiščih. Po prenehanju obratovanja proizvodnih obratov v letu 1990 na tem območju pa so bili nedovoljeno odloženi še različni izkopi iz drugih območij gradenj, pa tudi zmleti gradbeni odpadki kot posledica rušenj objektov ter različne vrste komunalnih odpadkov,« so povedali na MOC.

Že uveljavljena tehnika remediacije degradiranih območij

K

ot so povedali pri podjetju Stonex geotehnologija d.o.o. iz Šentjurja in na Inštitutu za okolje in prostor (IOP) iz Celja, predelava zemeljskih izkopov na območju stare Cinkarne poteka na podlagi stabilizacije mobilnih ionov težkih kovin. Tehnika stabilizacije ob hkratni solidifikaciji težkih kovin (S/S) v onesnaženih zemljinah je že uveljavljena tehnika remediacije degradiranih območij. Uporabna je povsod, kjer se pojavlja problem onesnaženosti tal s težkimi kovinami, ki z emisijami v tla, zrak in vodo ogrožajo okolje. Tehnika vključujejo

V

91-92

remediacijo z vmešavanjem pepela z visoko vsebnostjo kovinskih oksidov. V zaprtem mešalnem sistemu se bo zemeljski izkop zrnavosti predelal v frakcijo zrnavosti ali f<11 mm (STONETECH) ali f= 0-16 mm (STONETECH 2) in homogeniziral s pepelom v skladu s Slovenskim tehničnim soglasjem.

okolje

V

lokaciji, torej na območju stare Cinkarne, in bo vgrajen trajno.

zemeljskem izkopu se prazni prostori med zrni zapolnijo s pepelom in dodano vodo.

Dobljeni kompozit ima zaradi navedenega večjo specifično težo. Volumen se bistveno ne spremeni (10–15 %). Homogenizacija obeh komponent pri optimalni vlagi povzroči, da se pepel zaradi svoje sestave aktivira, pri čemer pride do poculanskih in hidravličnih reakcij, ki imobilizirajo težke kovine. Obsežne študije so pokazale, da vmešavanje pepelov z visoko vsebnostjo kovinskih oksidov znatno zmanjšuje mobilnost težkih kovin v zemljinah. Pepel učinkovito imobilizira Pb, Cd, in Zn, in sicer v vrstnem redu Pb > Cd > Zn. Obsežno zmanjšanje izluževanja je bilo opaženo pri izluževanju Pb (za 100 %), Cd (za 89 %) in Zn (za 85 %).

K

ot so povedali pri Stonexu in IOP, se pridobljeni kompozit lahko uporabi tudi za izgradnjo cest, športnih terenov, enostavne pristaniške infrastrukture, za izgradnjo in tesnjenje odlagališč nenevarnih odpadkov, itd.

Tehnologija v celoti izpolnjuje zahteve IPPC direktive

P

ri pripravi kompozita se uporabljata dve vrsti pepela, za katera so pri Stonex geotehnologije in na IOP pridobili Slovensko tehniško soglasje (STS): • Pepel s klasifikacijsko številko 10 01 02 nastaja pri sežigu papirniške pulpe v podjetju Norske Skog, Bruck an der Mur, v Avstriji. Iz njega in iz zemljine bodo pripravljali kompozit STONETECH v razmerju onesnažena zemljina:papirniški pepel = 0,86:1.

• Pepel s klasifikacijsko številko 10 01 01 (Pepel, žlindra in kotlovni prah) nastaja v podjetju Vipap Videm Krško, d.d. Nastaja v obratu za predelavo odpadnega papirja po deinking postopku (obrat DIP) in na skupni čistilni napravi odpadnih voda iz proizvodnje papirja. Pepel je ostanek gorenja v kotlu 5, kjer se kurijo odpadni mulji ter lubje in lesni ostanki iz proizvodnje. Iz njega in iz zemljine bodo pripravljali kompozit STONETECH2 v razmerju onesnažena zemljina:papirniški pepel = 2,66:1.

F

izikalne lastnosti se med produktoma STONETECH1 in STONETECH2 razlikujejo zaradi različnega razmerja zemljina : pepel.

september 2014

odpadek. Kot so povedali na MOC, je iskanje rešitev glede predelave/odstranitve 13.600 m3 zemeljskih izkopov, ki vsebujejo nevarne snovi, z njihove strani potekalo ves čas od nastanka odpadkov.

38 91-92

okolje

Vendar te razlike nimajo vpliva na končno inertnost kompozita. Poleg kemijske reakcije je pogoj za uspešno imobilizacijo težkih kovin primerna zgoščenost proizvodov. Ta daje proizvodoma nizko permeabilnost in predstavlja dodatno zagotovilo, da bosta vgrajena proizvoda kemijsko inertna. Izbrana tehnologija stabilizacije in solidifikacije zemeljskega izkopa s pepelom v celoti izpolnjuje zahteve IPPC direktive (Directiva 96/61/EC concerning integrated pollution prevention and control) in njenih referenčnih dokumentov BREF in BAT (Best Available Technology).

Faze predelave in vgradnje Faze predelave zemljine in vgradnje kompozita pri odprtih kanalih so naslednje: 1. Sejanje zemeljskega izkopa na dve frakciji: STONETECH1 in STONETECH2 2. Transport zemeljskega izkopa do mešalnice 3. Predelava zemeljskega izkopa v zaprtem mobilnem mešalnem sistemu 4. Transport kompozita v izkopani kanal 5. Vgradnja kompozita v izkopani kanal

P

ri zaprtih kanalih se pred prvim korakom izvede še izkop zemeljskega izkopa do gabaritov prvotnega posega.

Tehnologija s pepelom kot najučinkovitejša

»S

icer je eden od najpogosteje uporabljenih načinov stabilizacije onesnaženih zemljin in muljev njihova stabilizacija z uporabo apna, raziskani pa so tudi učinki stabilizacije pri uporabi pepelov,« so povedali pri Stonexu in IOP. Pri procesu stabilizacije se z uporabo apna doseže sproščanje toplote zaradi hidratacije apna in dvig pH vrednosti od 10 do 12,5, kar imobilizira težke kovine in uniči patogene organizme. Pri pH vrednostih od 10 do 12,4 postanejo topne soli težkih kovin netopne in se ne izlužujejo. Dokazano je, da je učinek delovanja dodanega pepela enak kot pri uporabi apna.

september 2014

U

poraba pepela za predelavo zemeljskega izkopa, ki vsebuje nevarne snovi, je v več dokumentih razložena kot najučinkovitejša in najnaprednejša stopnja preprečevanja in zmanjševanja emisij in s tem manjšanja negativnih posledic na okolje, pravijo pri Stonexu in IOP. Dodajajo: »Razpoložljiva tehnologija je bila razvita za predelavo zemeljskega izkopa, ki vsebuje nevarne snovi ter ima ekonomske in tehnične prednosti pred ostalimi.« Pri iskanju in odločanju ustrezne tehnologije so upoštevali:

• da proizvaja čim manjšo količino odpadkov (pomembna so narava, učinki in količina emisij); • da uporablja substance;

manj

nevarne

• je primerljiva s procesi in metodami proizvodnje, katere so že uspešno zastopane v svetu; • potrebna je kakovostna poraba surovin ter vode v procesu in velika energetska učinkovitost.

U P

poštevali pa so tudi geografski položaj posega, klimatske razmere ter tehnične karakteristike. ri predelavi tovrstnih odpadkov je ključno, da:

• pri predelavi nastane inerten kompozit, ki preprečuje izluževanje onesnažil (v našem primeru težkih kovin v okolje); • da se pri sami predelavi dodatno ne onesnažuje okolja; • da je po koncu posega stanje okolja boljše, zmanjšajo se emisije onesnažil v tla, vode in zrak; • da sam postopek predelave na povzroča dodatnih varnostnih, okoljskih ali ostali groženj.

Onesnažena zemljina tudi v celjskem parku

Z

a podobne vrste zemljine, v kateri so prisotne številne težke kovine kot so kadmij, arzen, krom, nikelj, svinec, titan, so Civilne iniciative Celje v aprilu 2014 na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili dopis z analizami uradno odvzetih vzorcev zemljine v celjskem parku, neposredno ob sprehajalnih poteh in blizu vodnjaka Meškov studenec, kjer si mnogo prebivalcev tudi toči vodo za pitje. Odvzeti vzorci, ki so jih analizirali v Nacionalnem la-

Razpoložljiva tehnologija je bila razvita za predelavo zemeljskega izkopa, ki vsebuje nevarne snovi ter ima ekonomske in tehnične prednosti pred ostalimi.

boratoriju za zdravje, okolje in hrano, v Centru za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Celje, so pokazali, da gre za veliko prisotnost težkih kovin, ki imajo tudi škodljiv vpliv

na zdravje človeka, saj povzročajo predvsem različne vrste raka.

Težke kovine v človekovo telo vstopajo predvsem preko dihal in prebavil.

Tudi na MOC pravijo, da glede na objavljene analize Civilnih iniciativ Celje nedvomno gre za nedovoljeno odlagališče odpadkov na tej lokaciji. Da pa bi se lahko določilo, za kakšno vrsto odpadka gre, bi po njihovem bilo namesto analize vsebnosti kovin bolj racionalno izdelati oceno odpadka. Kdaj so bili ti odpadki odloženi na tej lokaciji in od kod so bili pripeljani, na MOC nimajo zanesljivih podatkov. Glede na zaraščenost terena in po pridobljenih ustnih informacijah bi lahko sklepali, da so bili odpadki odloženi najmanj pred dvajsetimi leti, so povedali.

G

re sicer za območje, ki je v državni lasti, zato so v Civilnih iniciativah Celje ministrstvo pozvali k takojšnjim ukrepom, od katerih je pomemben ukrep tudi ozaveščanje ljudi o degradiranem območju in kako naj se v takšnem okolju vedejo, kar se prav tako nanaša na širše onesnaženje zraka in zemlje v celjski kotlini. Po raziskavah Kemijskega inštituta Ljubljana že iz leta 2006 pa je, kot navajajo v Civilnih iniciativah Celje: »Področje stare Cinkarne najbolj onesnaženo področje v Sloveniji in celo med rekorderji v evropskem in svetovnem merilu, saj nikjer na svetu, po nam znanih podatkih, ni imel vzorec »zemlje« sredi urbanega področja 593 mg/kg kadmija poleg vseh ostalih strupov.«

Trajnostno poročanje že

nekaj časa ni več hvalevredno dejanje okoljsko ozaveščene

avantgarde. Danes je

pričakovano, v vse večjem segmentu celo zahtevano

za vsak poslovni subjekt, ki v družbenem okolju nima

zanemarljivega vpliva. V

trajnostnem poročilu podjetje oziroma organizacija razkriva,

kako obvladuje kompleksna

poslovna tveganja. Čeprav

je poročevalskih okvirjev

več, je v svetu daleč najbolj

priznan GRI (Global Reporting Initiative). Podjetje Fit

media, ki je specializirano s

področja trajnostnega razvoja in je tudi založnik revije

EOL, ima bogate izkušnje

pri svetovanju podjetjem s

področja trajnostnega razvoja in poročanja. Odgovarja

direktorica mag. Vanesa Čanji.

Zakaj podjetjem svetujete trajnostno poročanje po GRI? Razlogov je več. Najpomembnejši je ta, da je globalno daleč najbolj razširjen in priznan. Je nekakšen trajnostni globalni potni list podjetja oziroma organizacije. Strukturiran je tako, da se ga da smiselno prenesti na vsako podjetje oziroma organizacijo ne glede na velikost in branžo.

Za marsikatero branžo ima tudi t.i. specifične kazalnike poročanje. Struktura tega poročevalskega okvira organizacijo oziroma podjetja spodbuja k sistematičnemu premisleku o bistvenih aspektih delovanja z vidika trajnosti, o ključnih deležnikih in relacijah ter o kavzalnih vplivih. Ti vplivi so logično segmentirani, podjetje oziroma organizacija pa poroča o najpomembnejših in si postavi cilje, ki jih želi doseči.

Je tako poročanje kompleksno?

Začne se pri vprašanju, zakaj poročati? Kakšni so interni in eksterni razlogi za poročanje?

Največji »izplen« tega procesa ima podjetje, ki ve, kaj s tem želi. Na primer želi identificirati lastne prioritetne kazalnike trajnostnega razvoja, jih meriti in vrednotiti, kar je osnova za nadaljnjo optimizacijo. Dober razlog je gradnja interdisciplinarne sodelovalnosti v podjetju, kar seveda vodi k usmerjenim komunikacijskim procesom s področja trajnostnega razvoja. Morda podjetje želi predstaviti svoje obvladovanje trajnostnih tveganj določenim ciljnim javnostim. Skratka, ko vemo, kaj hočemo, potem ni težko. Je pa seveda delo, ki ga je potrebno opraviti. A se podjetju zmeraj izplača.

Ali lahko podjetje trajnostno poročilo po GRI pripravi samo ali je nujno specializirano svetovanje?

Ta odločitev je odvisna od tega, kaj podjetje želi s poročanjem doseči. Kot rečeno, je optimalno, da ta proces kar najbolje izkoristi za notranjo optimizacijo procesov in posledično stroškov,

39 91-92

Potrebno je strateško odločanje pri izbiri področij, deležnikov, kazalnikov, ciljev, ukrepov … In to je pri poročanju največji izziv, a hkrati največja dodana vrednost. višjo dodano vrednost, družbeno odgovorno komuniciranje navzven in navznoter idr. Za tak »push« je navadno potrebna strokovna pomoč od zunaj, saj imamo organizacije, ki se s tem ukvarjamo, izkušnje z več podjetji in spremljamo mednarodno dobro prakso. Trajnostno poročilo ima namreč status strokovnega dokumenta, podobno kot letno poročilo, zato nekdo, ki pod tem naslovom ne podaja ustrezne vsebine, razkriva, da trajnostnega razvoja še ne razume prav dobro.

So kakšne novosti pri poročanju po GRI? Lansko pomlad je izšla četrta generacija poročevalskega okvirja, ki je prinesla določene novosti. Posebej poudarja element bistvenosti pri vseh segmentih razkrivanja. To od poročevalcev zahteva še tehtnejši premislek, saj je marsikdaj, to vemo tudi iz vsakdanjega življenja, težje izbrati malo, a najpomembnejše, kot v košaro natrositi, kar se pač spomniš. Potrebno je strateško odločanje pri izbiri področij, deležnikov, kazalnikov, ciljev, ukrepov … In to je pri poročanju največji izziv, a hkrati največja dodana vrednost.

september 2014

Trajnostno poročanje

Pri nas je strokovna zavest s tega področja v zadnjih letih precej zrastla. Marsikoga so k temu spodbudili kupci na tujih trgih, konkurenca, pa tudi bančni sistemi v tujini. Na specializiranih izobraževanjih v tujini predavatelji uvodoma poudarijo, da je trajnostno poročanje postala norma organizacij, ki znajo upravljati s tveganji. V Sloveniji zagotovo norma še ni, zavest pa se vidno prebuja.

mag. Vanesa Čanji

Trajnostno poročanje je na mednarodnih trgih postala že marsikje zahteva. Kako je v Sloveniji?

foto: Rok Tržan

Podjetja, ki se zavedajo svoje odgovornosti, poročajo. Pika.

okolje

Trajnostno poročanje

foto: arhiv podjetja

Ponovna uporaba, popravilo in recikliranje so zlato pravilo

Bruselj za hitrejši prehod na krožno gospodarstvo

40 91-92

okolje

Bruselj za hitrejši prehod na krožno gospodarstvo

Kako Evropo preoblikovati v bolj krožno gospodarstvo in

v državah članicah pospešiti recikliranje odpadkov?

Evropska komisija v odhodu je julija sprejela sveženj pobud.

Te pobude so bile sprejete hkrati z dopolnilnimi sporočili o pobudi za zelena delovna

mesta, o zelenem akcijskem načrtu za mala in srednje

velika podjetja in možnostih učinkovite rabe virov v

gradbeništvu. Ta sporočila naj bi bila v naslednjih letih osnova za prenovljen načrt za

september 2014

učinkovito rabo virov.

E

vropejci naj bi do leta 2030 reciklirali 70 % komunalnih odpadkov in 80 % odpadne embalaže (do leta 2020 90 % papirja in kartona, 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin, aluminija in stekla). Od leta 2025 naprej pa bi bilo odpadke, ki se lahko reciklirajo, prepovedano odlagati na odlagališčih. Vključena sta tudi cilja za zmanjšanje morskih odpadkov in odpadne hrane (do leta 2025 naj bi se količina teh odpadkov zmanjšala za 30 %). Komisija tudi spodbuja države članice, da izboljšajo sledljivost nevarnih odpadkov.

V

okviru ambicioznih prizadevanj za temeljni prehod z linearnega na bolj krožno gospodarstvo so revidirani in okrepljeni cilji v obstoječih direktivah o odpadkih. Namesto pridobivanja surovin, ki se uporabijo enkrat, nato pa se jih zavrže, nova vizija ponuja drugačen gospodarski model. V krožnem gospodarstvu postanejo ponovna uporaba, popravilo in recikliranje zlato pravilo, odpadki pa naj bi postopoma postali stvar preteklosti. Če bi surovine ohranili v produktivni rabi dlje časa, jih večkrat uporabili in izboljšali njihovo učinkovitost, bi povečali tudi konkurenčnost EU na svetovnih trgih. Ta pristop je opredeljen v sporočilu, ki pojasnjuje, kako lahko inovacije na trgih za reciklirane materiale, novi poslovni modeli, okoljsko primerna zasnova in industrijska

simbioza pripomorejo h gospodarstvu in družbi brez odpadkov.

Z

uresničitvijo novih ciljev glede odpadkov bi po mnenju Evropske komisije lahko nastalo 580 tisoč novih delovnih mest, Evropa bi postala konkurenčnejša, njene potrebe po dragih redkih virih pa bi se zmanjšale. Z izvajanjem predlogov bi zmanjšali tudi učinke na okolje in emisije toplogrednih plinov.

V

sporočilu je prikazano, kako naj bi učinkovitejša raba virov omogočila nove priložnosti za rast in delovna mesta. Učinkovitejša raba virov naj bi bila posledica inovativne zasnove, učinkovitejših in bolj trajnih proizvodov in proizvodnih postopkov, v prihodnost usmerjenih poslovnih modelov ter tehničnega napredka, ki bo omogočil pretvorbo odpadkov v vire. Cilj svežnja ukrepov, ki je priložen sporočilu, je vzpostaviti okvir, ki bi pripomogel k temu, da bi krožno gospodarstvo postalo resničnost, in sicer s politikami, ki so med seboj bolje povezane, pametno pravno ureditvijo ter dejavno podporo z raziskavami in inovacijami. Tako naj bi sprostili naložbe in pritegnili finančna sredstva, obenem pa spodbujali sodelovanje podjetij in potrošnikov. Poleg tega je v svežnju ukrepov predlagano, da se produktivnost virov meri na podlagi razmerja med bruto domačim proizvodom in porabo surovin ter da bi njegovo

E

vropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je dejala: „Raziskave in inovacije so ključne za uspešno krožno gospodarstvo, zato danes predlagamo skupen pristop. Poleg podpornega regulativnega okvira bo naš novi program Obzorje 2020 prispeval k strokovnemu znanju in izkušnjam, ki so potrebne za oblikovanje z viri gospodarnega, zelenega in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva v EU.“

V

7. okoljskem akcijskem programu so se države članice in Evropski parlament odločili, da bodo določili kazalnike in cilje za učinkovito rabo virov ter ocenili ustreznost vključitve vodilnega kazalnika in cilja v evropski semester. Po obsežnih posvetovanjih je bila produktivnost virov, merjena z BDP glede na potrošnjo surovin, opredeljena za najbolj primeren kazalnik za možni cilj v zvezi z učinkovitostjo virov. Od EU se že zdaj pričakuje, da bo svojo produktivnost virov ob običajnem scenariju med letoma 2014 in 2030 povečala za 15 %. S politikami za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo, k čemur poziva evropska platforma za učinkovito rabo virov, bi lahko to stopnjo podvojili, obenem pa pospešili ustvarjanje novih delovnih mest in nadaljnjo gospodarsko rast.

akonodajni predlogi, ki se nanašajo predvsem na okvirno direktivo o odpadkih, direktivo o odlagališčih ter direktivo o embalaži in odpadni embalaži, bodo predloženi Svetu in Evropskemu parlamentu. Poleg revizije ciljev bosta novost poenostavitev zakonodaje o odpadkih in okrepljeno sodelovanje med Komisijo in državami članicami, s katerima naj bi zagotovili boljše izvajanje. Določeni bodo minimalni pogoji delovanja načrtov za razširjeno odgovornost proizvajalca. Izvajali se bodo pristopi po meri, prilagojeni posebnim tokovom odpadkov, kot so morski odpadki, fosfor, odpadki z gradbišč in ostanki rušenja, odpadna hrana, nevarni odpadki in odpadki iz plastike.

Spomnimo

P

rehod h krožnemu gospodarstvu je jedro načrta za učinkovito rabo virov v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Z načrtom za Evropo, gospodarno z viri, je Komisija leta 2011 predlagala okvir ukrepov in poudarila, da je potreben celovit pristop na vseh področjih in ravneh politike. Glavne ideje iz načrta so bile nadalje razvite v splošnem okoljskem akcijskem programu Unije (7. okoljski akcijski program),

Poglavitne spremembe direktiv o odpadkih gredo v smeri: • uskladitev opredelitev pojmov in odstranitev zastarelih pravnih obveznosti, • poenostavitev in racionalizacija obveznosti poročanja, • uvedba sistema zgodnjega opozarjanja za spremljanje izpolnjevanja ciljev za recikliranje,

Nadaljnji koraki

Z

Evropska komisija je julija objavila predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi direktiv o odpadkih (2008/98/ES), o embalaži in odpadni embalaži (94/62/ES), o odlaganju na odlagališčih (1999/31/ES), o izrabljenih vozilih (2000/53/ES), o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (2006/66/ES) ter o odpadni električni in elektronski opremi (2012/19/ EU). Spremenjene določbe bodo vplivale na zasebne in javne deležnike ter bodo imele pomemben vpliv na načrtovane naložbe in prihodnje infrastrukture sistemov ravnanja z odpadki. Okoljsko ministrstvo zato vabi zainteresirano javnost k pobudam in predlogom na navedene spremembe evropske zakonodaje.

91-92

41 vropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: „Živimo v linearnih gospodarskih sistemih, ki smo jih podedovali od 19. stoletja, medtem ko je 21. stoletje svet gospodarstev v vzponu, medsebojno povezanih trgov in milijonov novih potrošnikov srednjega razreda. Če želimo biti konkurenčni, moramo kar najbolje izkoristiti naše vire, kar pomeni, da jih moramo reciklirati nazaj v produktivno rabo, namesto da bi jih odlagali na odlagališčih.

Prehod na krožno gospodarstvo ni le možen, je tudi dobičkonosen, vendar se ne bo zgodil brez ustreznih politik. Cilji, ki jih predlagamo za leto 2030, pomenijo, da moramo ukrepati še danes, če želimo pospešiti prehod na krožno gospodarstvo ter izkoristiti poslovne priložnosti in delovna mesta, ki jih ponuja.“

Predlog sprememb direktiv o odpadkih – poziv k sodelovanju

okolje

E

katerega prednostni cilj je preoblikovanje EU v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo. Evropska platforma za učinkovito rabo virov na visoki ravni, ki povezuje vlade, podjetja in organizacije civilne družbe, je pozvala k ukrepom za prehod na bolj krožno gospodarstvo, za katerega sta potrebna pogostejša ponovna uporaba in visokokakovostno recikliranje odpadkov z namenom zmanjšanja odvisnosti od primarnih surovin.

Gospodarstvo v EU vsako leto izgubi velike količine odpadkov, ki bi lahko postali sekundarne surovine.

Leta 2010 je bilo takih odpadkov kar 2,5 milijarde ton. Le 36 % odpadkov je bilo recikliranih, ostalo je šlo v sežigalnico ali pa je bilo odloženo na odlagališčih.

Po strokovnih ocenah naj bi imelo okoli 500 milijonov ton odpadkov potencial za ponovno uporabo ali reciklažo.

• uvedba minimalnih pogojev za delovanje za razširjeno odgovornost proizvajalcev, • postavljanje višjih ciljev za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na 70 % do leta 2030, • obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov, • ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov ter postavljanje cilja zmanjšanja nastajanja živilskih odpadkov za najmanj 30 % do leta 2025, • postavljanje višjih ciljev za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže, • omejitev odlaganja na odlagališčih za komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov, do leta 2030, • uskladitev s členoma 290 in 291 PDEU o delegiranih in izvedbenih aktih.

Predlog Direktive o spremembi direktiv o odpadkih sodi v okvir paketa krožnega gospodarstva, ki ga je komisija objavila na spletni povezavi: http://ec.europa.eu/ environment/waste/target_review.htm. V slovenskem jeziku je predlog Direktive o spremembi direktiv o odpadkih dostopen na spletni povezavi: http://eur-lex.europa. eu/legal- content/SL/TXT/?qid=14099231 39101&uri=CELEX:52014PC0397

september 2014

izboljšanje za 30 % do leta 2030 lahko veljalo za možnega kandidata za vodilni cilj, ki bi bil vključen v prihodnjem pregledu strategije Evropa 2020.

Za vhodno surovino večinoma uporabljajo odpadni aluminij foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Impol v krožnem gospodarstvu

42 91-92

okolje

Impol v krožnem gospodarstvu

Med strateškimi usmeritvami

skupine Impol je povečevanje uporabe sekundarnega aluminija kot vhodne surovine

za doseganje izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Pot, ki ne poslovnih ciljev. Impol že

danes porabi za proizvodnjo okrog 80 % odpadnega aluminija. Predsednik uprave Skupine Impol Jernej Čokl

odgovarja, ker so veliki dobavitelji avtomobilski

industriji, kako z inovativnostjo

in odgovornim odnosom do okolja prispevajo k manjšim izpustom ogljikovega dioksida

in kako racionalizirajo

porabo energije. Vlagajo tudi v zmanjšanje hrupa. Kot globalno podjetje očitno vedo,

kaj pomeni skrb za naravne vire in izpolnjevanje okoljskih standardov, saj jim to v njihovi

predstavitveni legitimaciji september 2014

pri partnerjih in kupcih daje

dodano vrednost.

Evropa je podhranjena z naravnimi viri, tudi z aluminijem. Predelava aluminija narašča.

Kolikšen del porabljenega aluminija se lahko realno reciklira in kakšne rezultate dosega IMPOL pri rasti predelave odpadnega aluminija, kar bi pomenilo čedalje več vhodne sekundarne surovine?

Aluminij se lahko reciklira v celoti, če se ustrezno ločuje. Največ aluminija se »izgubi« v gospodinjstvih. Mislim na folijo in embalažo – pokrovčki jogurtov, ovoji prehrambnih izdelkov, čokolad ter pri uporabi pakiranja zdravil.

To se namreč ne reciklira. Preostali odpad iz strojne, gradbene, avtomobilske industrije se lahko reciklira. Zato je tudi vsak dan več zbirateljev, ki imajo ustrezne linije in opremo za sortiranje odpadkov. V Sloveniji sta dva večja, Dinos in Meltal.

Kje je odpadni aluminij?

Odpadni aluminij najdemo marsikje. Na primer v profilih od oken, vrat, fasad, v uporabljenih lito ploščah, ki nastanejo kot odpadek po tiskanju revij, časopisov, ter preostali zbirateljski odpad, kot so pločevine, folije in podobno.

Povečujemo delež odpadnega aluminija, pri čemer je najbolj primeren industrijski odpad.

Ta nastane pri naših kupcih, saj poznamo kemijsko sestavo, obenem material dosega ustrezno čistočo. Pretaljujemo čisti in tudi kontaminiran, onesnažen s PVC-folijo, masten,

Jernej Čokl

vodi le do visoko zastavljenih

lakiran, barvan ..., odpadni aluminij, ki ga dobavljamo od zbirateljev. To nam omogoča nova multikomorna peč, ki smo jo dobavili in zagnali v letu 2013.

Kot vhodno surovino uporabljamo med 75 in 80 odstotkov odpada, kar zajema interni odpad, ki nastane v Impolu. Prav tako pa industrijski odpad, ki ga dobavljajo naši kupci oziroma dobavitelji, ter zbirateljski sekundarni odpad.

V strateških usmeritvah družbe načrtujete do leta 2020 povečanje proizvodnje na 216.000 ton. Po katerih izdelkih je na trgu največje povpraševanje in kakšne so pri tem zahteve avtomobilske in gradbene industrije?

Konstruktorji avtomobilov izrazito poudarjajo trajnostne elemente v izdelavi, večja uporaba aluminija pa prihrani velike izpuste ogljikovega dioksida v okolje. Gradbena industrija je pred izzivom ničenergijskih hiš. Ali to pomeni, da bomo intenzivno živeli v aluminijevi dobi?

V skupini Impol skrbimo za ohranjanje razpršenosti trga po panogah, kupcih, državah in tipih izdelkov, saj tako obvladujemo tveganja, ki nastajajo zaradi nihanja povpraševanja na trgu. Vsekakor smo v zadnjih letih priča porasta povpraševanja po izdelkih, ki so namenjeni avtomobilski industriji. Gre za rast trga, tudi Impol je vse bolj uveljavljena blagovna znamka v evropskem prostoru. Gradbena industrija se počasi pobira, a na tem področju še ne moremo

43 In življenje v aluminijevi dobi? Smo že v njej?

Res je. Globalna uporaba aluminija vsako leto narašča, vendar predvsem na račun držav v razvoju. Poraba aluminija v državah z zrelim gospodarstvom, mislim na večji del držav Evropske unije, se je stabilizirala in ostaja nekje na nivoju 20 kg na prebivalca. To pomeni, da se večje rasti ne pričakuje. Porast uporabe aluminija je delno tudi odvisna od cene aluminija na borzi v primerjavi z drugimi konkurenčnimi materiali. Ti so na primer plastika, karbon, jeklo ipd. Trenutno so cene aluminija na borzi LME dokaj nizke, kar vsekakor spodbuja povpraševanje po izdelkih iz aluminija. So tudi določeni segmenti trga, kot je avtomobilska industrija, kjer lahko na evropskem trgu pričakujemo porast uporabe aluminija. Takšen primer so vgradne komponente, področje, ki ga Impol dobro obvladuje. Trenutno znaša povprečna teža vgrajenih komponent iz aluminijevih zlitin 150 kg na osebni avtomobil, trend do leta 2020 pa napoveduje povečanje na 180 kg.

Torej dobra perspektiva. Kaj pa poraba energije v proizvodnji? Impol je nemajhen porabnik energije. Izvajate projekt sistematičnega zmanjševanja porabe energentov in analizirate energetsko učinkovitost naprav. Kako uspevate pri zmanjševanju porabe energije, pri čemer skrbite tudi za samooskrbo?

V vaši proizvodnji imate program solarnih montažnih sistemov. Trg se je najbrž umiril?

Da. Zaradi sprememb pri subvencioniranju fotovoltaike je upadlo povpraševanje po programu sončnih montažnih sistemov.

V zadnjih letih vlagate v posodobitev tehnoloških procesov, povečali ste livarske zmogljivosti. Katere okoljske cilje ste želeli uresničiti pri teh vlaganjih?

Nova tehnološka oprema je energetsko učinkovitejša kot obstoječa v livarni. Omogoča pretaljevanje povratnega aluminija, torej uporabo in predelavo lastnih in zunanjih virov sekundarnega aluminija. Impol tako prispeva h globalni energetski učinkovitosti.

Vlagate tudi v zmanjševanje hrupa, s katerim se Slovenija ne ukvarja veliko. Za kakšne naložbe gre?

Skrb za zmanjševanje hrupa izvira iz neposredne bližine do stanovanjskega naselja, kjer je Impolova industrijska cona. Zaradi odgovornosti do lokalnega okolja in njegovih prebivalcev smo v zadnjih letih izvedli nekaj sanacij hrupa pri virih hrupa, ki so bile učinkovite.

Zadnji projekt zmanjšanja hrupa je zaprtje skladiščnega prostora ob livarni, saj hrupa pri manipulaciji z materialom v livarni drugače ni bilo mogoče zmanjšati.

Nedavno je Slovenija dobila prvo publikacijo o kazalnikih zelene rasti. Ali v Impolu spremljate vodno in snovno produktivnost?

V Impolu spremljamo kazalnike okoljske učinkovitosti: porabo materialov, energentov, tehnološke vode … Kazalnike spremljamo glede na enoto proizvodnje. V primeru, da ciljnih vrednosti ne dosežemo, ukrepamo in uvajamo izboljšave.

Trenutno pripravljamo prvo fazo uvajanja energetsko nadzornega informacijskega sistema v delu skupine, kar bo omogočalo še natančnejše, preglednejše in seveda ciljno spremljanje rabe energije.

Ravno zato, ker smo velik porabnik energentov, nam že sama ekonomika poslovanja narekuje racionalno rabo energentov. Racionalizacija rabe energije je opredeljena med poslovnimi cilji že od nekdaj. Tak način dela nam je pred leti tudi omogočil pridobitev certifikata za okoljski standard ISO 14001. Ta narekuje skrbno rabo naravnih virov. Racionalna raba energije je stalni proces. Razvoj ves čas preverjamo s spremljanjem skrbno izbranih kazalnikov rabe energije, o čemer obveščamo vse naše deležnike.

Impol je internacionalizirana družba. V koliki meri so vaši kupci v zadnjih letih bolj občutljivi na izpolnjevanje okoljskih standardov?

Trenutno pripravljamo prvo fazo uvajanja energetsko nadzornega informacijskega sistema v delu skupine, kar bo omogočalo še natančnejše, preglednejše in seveda ciljno spremljanje rabe

Za uspešno prodajo izdelkov kupcev v Evropi in drugod po svetu je izpolnjevanje okoljskih standardov nujno. Veliko kupcev nas s pomočjo vprašalnikov ali presoj preverja glede

91-92

izpolnjevanja zahtev okoljske zakonodaje in skladnosti z okoljskimi standardi.

V industriji embalaže je aluminij hvaležen material. Kakšno je povpraševanje na trgu in kateri izdelki so najbolj konjukturni? Kje so še možnosti za uporabo aluminija pri embalaži?

okolje

Trenutno znaša povprečna teža vgrajenih komponent iz aluminijevih zlitin 150 kg na osebni avtomobil, trend do leta 2020 pa napoveduje povečanje na 180 kg.

energije. V prihodnih letih nameravamo osvojiti tudi standard ISO 50001, ki podrobneje opredeljuje racionalno rabo energije.

Industrijo embalaže pokrivamo s folijami, ki jo je za nadaljnjo uporabo v večini primerov treba še dodatno obdelati, na primer laminirati, barvati, tiskati in podobno. Naše folije so v večji meri v uporabi v farmacevtski in prehrambeni industriji. Za tehnične namene so tudi odlične.

Trg folij je v Evropi stabilen in zanj se pričakuje minimalna rast, nasprotno pa v svetu povpraševanje po folijah narašča.

Delate z materialom, ki je široko uporaben.

Vaši razvojniki so povezani z znanostjo in raziskovalnimi inštitucijami. Kakšna je prihodnost aluminija in v katerih raziskovalnih projektih sodelujete?

Impolova raziskovalna skupina, ki je registrirana pri ARRS, ima trenutno 19 raziskovalcev in tri tehnične sodelavce. Skupina je v preteklih letih sodelovala na več projektih ARRS. Letos pa smo zaključili tri projekte: Barvne, absorpcijske in zaščitne nanoplastne prevleke za aluminijeve zlitine, Hidrotermalna sinteza močno vezanih prevlek fotokatalitičnega TiO2 na kovinskih podlagah ter Varjenje in oplemenitenje aluminijevih zlitin z gnetenjem. Prav tako smo pred kratkim končali projekt v okviru raziskovalnega vavčerja z naslovom Razvoj elektromagnetnega polkontinuirnega ulivanja.

Povsem nov je projekt ARRS, kjer sodelujemo kot industrijski partner, in sicer: Simulacija industrijskih procesov strjevanja pod vplivom elekromagnetnih polj.

Z vašim aluminijem boste segli v vesolje?

Aktivno smo delovali v Centru odličnosti Vesolje, kjer smo bili zadolženi za razvoj aluminijevih zlitin in izdelavo komponent iz njih.

V prvem slovenskem mikro satelitu visoke ločljivosti za opazovanje Zemlje, ki ga izdelujemo skupaj s Kanadskim Space Flight Laboratory (SFL) Inštituta za vesoljske študije Univerze v Torontu, so pomembnejše komponente za HD kamero izdelane iz Impolovega materiala.

Sodelovanje s CO Vesolje nam je odprlo vrata za sodelovanje tudi z drugimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo. Tako smo za Berlin Space Technologies (BST) izdelali aluminijeve komponente za visoko ločljivo kamero, ki bo nameščena na mednarodni vesoljski postaji (International Space Station).

Raziskovalci Impola so aktivno vključeni tudi v projekte, ki jih izvajamo za lasten razvoj brez sodelovanja s slovenskimi razvojnimi inštitucijami. Med pomembnejšimi razvojnimi projekti je razvoj aluminijevih zlitin za doseganje čim višjih mehanskih lastnosti, za kar pa je potreben tudi razvoj tehnologije.

september 2014

govoriti o občutni rasti povpraševanja. Zaradi krize v gradbeništvu je v preteklih letih kar nekaj evropskih podjetij, ki so dobavljala primarno gradbeni industriji, izredno težko poslovalo. Kar nekaj jih je tudi propadlo.

foto: arhiv podjetja

Prvi poskus prikaza kazalnikov zelene rasti za Slovenijo

Zelena rast

44 91-92

okolje

Zelena rast

Doslej so publikacijo o kazalnikih zelene rasti,

strategijo zanjo je pripravil

mag. Mojca Žitnik

OECD, izdelali le v šestih

državah. Med njimi je tudi

Slovenija. Kakor ugotavlja mag.

Mojca Žitnik, vodja oddelka za statistiko okolja in energetike

na Statističnem uradu RS, gre

za prvi poskus, ki naj pokaže

povezavo med gospodarstvom in okoljem. Veliko kazalnikov,

ki med drugim razkrivajo, kako

se v okolju izraža gospodarska kriza, nakazuje smer zelene rasti. Podatki o okoljskih davkih

pa pritrjujejo podjetjem, ki so do okoljskih davkov kritični. V

EU so namreč višje okoljske

september 2014

davke predpisali le v Bolgariji,

na Nizozemskem in Malti.

Od podpisa Deklaracije o zeleni rasti in od pooblastila, da naj OECD pripravi Strategijo zelene rasti, je minilo pet let. Tudi v zahtevah po trajnostnem razvoju je močno poudarjeno gospodarno ravnanje z naravnimi bogastvi, torej zelena rast ni nov razvojni trend.

Zelena rast dejansko ni nov trend, saj je del trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj vključuje vse tri komponente – ekonomsko, socialno in okoljsko, zelena rast pa se osredotoča le na povezavo ekonomije in okolja. S svojimi rezultati želi spodbujati »bolj zeleno« vedenje podjetij in potrošnikov, omogočati gladko in pravično prerazporeditev delovnih mest, kapitala in tehnologij na poti k bolj zelenim dejavnostim. A tudi zagotavljati ustrezne spodbude in podporo za zelene inovacije.

Deklaracija o zeleni rasti je bila podpisana leta 2009, Strategija zelene rasti pa je bila na OECD pripravljena leta 2011. Države se za izdelavo omenjenih kazalnikov odločajo samoiniciativno in tako so do sedaj publikacijo o Kazalnikih zelene rasti izdelale le Nemčija, Nizozemska, Češka republika, Južna Koreja in Danska. Vedeti pa moramo, da enotnega recepta za izvajanje strategij za zeleno rast ni. Oblikovanje okolju prijazne rasti gospodarstva je namreč odvisno od političnega okolja, ravni razvoja, subvencij za naravne vire in določenih okoljskih pritiskov.

Tako se bodo vse države soočale z različnimi

OECD je pripravil strategijo zelene rasti, katere bistvo je vzajemna krepitev vidikov okoljske in ekonomske politike. izzivi in priložnostmi, kar pa bo v veliki meri odvisno od gospodarskih in političnih razmer.

V publikaciji omenjate nacionalne strategije zelene rasti. Kako daleč ali kako blizu nacionalne strategije je Slovenija glede na to, da so vaši ključni kazalniki dovolj zgovorni? Koliko se torej strategija zelene rasti dejansko uveljavlja v Sloveniji?

OECD je pripravil strategijo zelene rasti, katere bistvo je vzajemna krepitev vidikov okoljske in ekonomske politike. Tej strategiji bi naj sledile tudi nacionalne strategije po posameznih državah. Slovenija zaenkrat še nima strategije zelene rasti. Statistični urad pa je na pobudo in v sodelovanju z OECD pripravil publikacijo Kazalnikov zelene rasti. To je prvi poskus prikaza zelene rasti za Slovenijo.

V kolikor bo v prihodnje pripravljena Strategija zelene rasti za Slovenijo, bodo izračunani kazalniki lahko služili kot podlaga za odločanje in načrtovanje.

Iz kazalnika je razvidno, da snovna produktivnost strmo narašča od leta 2007 naprej.

Snovna produktivnost Slovenije se od leta 2000 povečuje. Takrat je znašala vrednostno 0,53 € na kilogram snovi, v letu 2012 je dosegla vrednost 0,93 evra na kilogram. Lahko to podrobneje pojasnite? Katere domače snovi gospodarstvo najbolj uporablja?

Snovna produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in domačo porabo snovi. Pove nam torej, kolikšno gospodarsko proizvodnjo, ekonomsko produktivnost, omogoča določena količina snovi. Iz kazalnika je razvidno, da snovna produktivnost strmo narašča od leta 2007 naprej. Razlog za to je seveda zmanjševanje domače porabe snovi, kakor tudi bruto domačega proizvoda. Ker pa se domača poraba snovi bistveno bolj znižuje kakor BDP, snovna produktivnost strmo narašča.

Kazalniki za emisijsko produktivnost so razmeroma ugodni. Navajate, da bo Slovenija obvezno zmanjšanje po Kjotskem protokolu celo presegla. Tudi če bo gospodarska rast večja, kot je bila v zadnjih letih?

Kjotski protokol zahteva, da morajo biti emisije v Sloveniji v obdobju 2008-2012 v povprečju za

Ali bomo dosegli oz. presegli cilj, določen s Kjotskim protokolom, bo odvisno od tega, koliko ponorov bo Slovenija uspela uveljaviti.

Vsebina: I.

URE v energetski politiki in okolje II. URE in OVE – temeljna energetska stebra v trajnostnem razvoju Slovenije III. Učinkovita raba energije – dosežki in potenciali v Sloveniji IV. Primeri praks

Kako razlagate nihanja vodne produktivnosti v Sloveniji in zakaj je začela upadati po letu 2008?

Vodna produktivnost predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda. Do leta 2008 se je BDP zviševal. Poraba vode iz javnega vodovoda je do leta 2004 upadala, nato pa se ponovno pričela zviševati in se giblje med 165 in 170 milijoni m3 vode. Po letu 2008 pa je prišlo do znižanja BDP, kar je za seboj potegnilo tudi vodno produktivnost.

Gospodarstvo je kritično do okoljskih davkov – da so previsoki in jih je preveč. Kaj povedo vaši kazalci?

Delež okoljskih davkov, od vseh davkov in socialnih prispevkov, se giblje med 8 in 10 %. V letu 2011 je delež okoljskih davkov v Sloveniji znašal 9,3 %. Od tega je največ davkov na energijo, kar 82 % vseh okoljskih davkov. Slovenija je tako v primerjavi z EU-27, kjer je v letu 2011 znašal delež okoljskih davkov 6,2 %, res nad povprečjem. Višje okoljske davke od Slovenije imajo le še v Bolgariji, 10,6 % vseh davkov, na Nizozemskem, 10,1 % vseh davkov in na Malti 9,6 % vseh davkov. Najnižje okoljske davke pa je v letu 2011 imela Francija. Predstavljali so le 4,1 % vseh davkov.

Ali boste nadaljevali z izdajanjem publikacije Kazalniki zelene rasti?

SURS bo kazalnike zelene rasti razvijal naprej, jih dopolnjeval in posodabljal. Kazalniki bodo tudi na letnem nivoju objavljeni v podatkovni bazi SI-Stat, na spletni strani SURS. Publikacijo kazalnikov zelene rasti pa bomo po pravilih SURS osvežili šele čez nekaj let oziroma, ko se bo pojavila potreba po njej.

Delež okoljskih davkov, od vseh davkov in socialnih prispevkov, se giblje med 8 in 10 %. V letu 2011 je delež okoljskih davkov v Sloveniji znašal 9,3 %.

45 91-92

Avtorji prispevkov: prof. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta, dr. Matjaž Eberlinc, HSE, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Adnan Glotić, HSE, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Gorazd Hren, Fakulteta za energetiko UM, dr. Romana Jordan, evropska poslanka, Tadeja Kovačič, Eko sklad, dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, Polona Lah, Institut Jožef Stefan CEU, Mitja Lenassi, Lenassi inženiring, Gorazd Marinček, Slovenski E-forum, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan CEU, Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike, dr. Igor Papič, Platforma za pametna omrežja, Bojan Pogorevc, Slovensko gozdno-lesna tehnološka platforma, Erik Potočar, MZIP, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko UM, Damir Staničič, Institut Jožef Stefan CEU, dr. Marijana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, mag. Hinko Šolinc, MZIP, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan CEU, mag. Mojca Vendramin, MZIP, Ivanka Zakotnik, UMAR.

Informacija: Tanja Pangerl: 03/42 66 716 tanja.pangerl@fitmedia.si Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje, www.zelenaslovenija.si

september 2014

OECD je v Strategiji zelene rasti predlagal 30 kazalnikov, razdeljenih v štiri sklope. Izmed predlaganih 30 kazalnikov jih kar nekaj trenutno, zaradi pomanjkanja ustreznih informacij, še ni mogoče izdelati. SURS je v svoji publikaciji prikazal 14 kazalnikov iz nabora OECD. Predvsem tiste, za katere smo imeli ustrezne in kakovostne podatke v hiši ali pa smo jih pridobili od Eurostata. Dodali pa smo še pet kazalnikov, izmed katerih je tudi izkoriščanje domačih virov na prebivalca, ki kaže izreden upad po letu 2007.

Od leta 2007 do leta 2012, za katerega smo imeli zadnje razpoložljive podatke, je tako upadlo za 43 %. Največji upad je bil pri izkoriščanju nekovinskih mineralov, predvsem gramoza in peska, gline, marmorja in granita, kar je najverjetneje posledica krize v gradbeništvu. Zelo velik upad pa se je pojavil tudi pri izkoriščanju mineralov za kemijsko proizvodnjo in gnojila, kar pa je posledica gospodarske krize. Kaže se v ukinjanju ali zmanjševanju proizvodnje na tem področju.

URE, energetika, in okolje

8 % nižje, kot so bile v izhodiščnem letu 1986. Iz tega razloga gospodarska rast po letu 2012 na to ne bo imela nobenega vpliva. Ali bomo dosegli oz. presegli cilj, določen s Kjotskim protokolom, bo odvisno od tega, koliko ponorov bo Slovenija uspela uveljaviti.

Promocija

OECD za zeleno rast predlaga 30 mednarodno primerljivih kazalnikov. Za prikaz v publikaciji ste jih izbrali 14, dodali pa še 5, pomembnih za Slovenijo – izkoriščanje domačih virov, ločeno zbrani odpadki, onesnaženost pitne vode, kmetijska zemljišča in kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo. Poglejva izkoriščanje domačih virov. V zadnjih letih kaže upad in še kar upada. Ali gre v tem primeru bolj za gospodarsko krizo in krizo gradbeništva ali pa smo zares bolj tenkočutni do domačih virov?

okolje

AKTUALNO

46

Slovenija med ranljivimi državami za ekstremne vremenske dogodke Kakšni so kazalci okolja v Sloveniji? Agencija RS za okolje daje vrsto odgovorov v informativni in ilustrativni publikaciji Kazalci okolja v Sloveniji. Knjižico so uredile Urška Kušar, Nataša Kovač in Barbara Bernard Vukadin, ki v pogovoru pojasnjuje nekatere kazalce, ki morda najbolj štrlijo – kot dober trend ali kot izziv.

V predgovoru publikacije je generalni direktor Joško Knez zapisal, da publikacija zajema ključne okoljske vsebine, ki so danes v ospredju evropske in mednarodne okoljske politike: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna raba naravnih virov in zagotavljanje zdravja ljudi. Nekateri okoljski kazalci za Slovenijo zahtevajo nove pristope pri reševanju, drugi pa kažejo na spodbudne dosežke. Med izzivi publikacija izpostavlja celostno politiko za učinkovito rabo virov.

foto: www.shutterstock.com

Jože Volfand

Kazalci okolja

september 2014

okolje

91-92

Kazalci okolja

Kako bi lahko v Sloveniji znižali koncentracije delcev PM10, ki so najbolj nevarni za zdravje otrok?

Povprečna letna koncentracija delcev PM10 se v Sloveniji od leta 2005 dalje znižuje. Kljub temu je bilo v letu 2012 še vedno preseženo število dni z dopustno dnevno mejno koncentracijo PM10 (50 µg/m3) na postajah mestno prometnega tipa, kjer so glavni viri izpustov PM10 individualna kurišča, ki kot gorivo uporabljajo lesno biomaso, in promet. Podatki kažejo, da so slovenski otroci od 0-15 let najbolj izpostavljeni koncentracijam delcev 30-40 µg PM10/ m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg PM10/m3). V primeru, da bi se povprečna letna koncentracija delcev PM10 zmanjšala na 20 µg PM10/m3 ali manj, bi se število sprejemov otrok v bolnišnico zaradi bolezni dihal zmanjšalo za okoli 200. S tem bi v povprečju za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci v starosti 5-14 let bolezni spodnjih dihalnih poti, kot so sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj.

Vlada RS je v letu 2013 za zmanjšanje koncentracije PM10 v zunanjem zraku na lokalni ravni sprejela odloke o načrtih za kakovost zraka v občinah Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Ljubljana in za Zasavje. V sprejetih odlokih je predvidenih več kakor 40 ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Odloki

Podatki kažejo, da so slovenski otroci od 0-15 let najbolj izpostavljeni koncentracijam delcev 30-40 µg PM10/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg PM10/m3). zajemajo ukrepe s področja spodbujanja učinkovite rabe energije, zamenjavo starih kurilnih naprav, toplotno izolacijo stavb ter izboljšanje javnega prometa. Če se kakovost zunanjega zraka na teh območjih ne bo izboljšala, bodo načrti po treh letih izvajanja dopolnjeni. V letu 2014 je za potrebe izvajanja ukrepov na voljo 10 milijonov evrov.

Poleg ukrepov, ki jih predlaga država in izvaja občina, pa lahko k izboljšanju zraka v veliki meri pripomoremo tudi sami. Na primer z večjo uporabo javnih prevoznih sredstev, zmanjšano uporabo osebnih vozil in omejitvijo dejavnosti na prostem, pri katerih se sproščajo večje količine delcev. Mislim na kurjenje na vrtu na primer.

A zelo velik krivec za takšne razmere je promet. Za Slovenijo je značilna avtomobilizacija

Reševanje teh problemov bo zahtevalo dolgotrajna in usklajena prizadevanja na številnih področjih. Današnji vzorci prometnega povpraševanja in ponudbe so posledica prometnega in prostorskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, zato je njihovo spreminjanje v trajnostno smer dolgotrajna in celovita naloga. Obvladovanje prometnega povpraševanja in uvajanje novih tehnologij morata postati temeljni področji delovanja prometne in prostorske politike.

Prav podnebne spremembe zelo čutimo tudi v Sloveniji. Ekstremni vremenski dogodki nas niti več ne presenečajo. V obdobju 1961—2011 so se padavine v zahodni Sloveniji zmanjšale za 20 %. Vtis v javnosti je drugačen. Koliko je Slovenija ranljiva pri ekstremnih vremenskih dogodkih? Potrebujemo državno strategijo za prilagajanje na podnebne spremembe?

Glede na pretekle izkušnje ni pričakovati velikih prispevkov k izboljšanju energetske učinkovitosti iz naslova zelene davčne reforme.

Zelena davčna reforma pomeni povišanje obdavčitev zaradi obremenjevanja okolja in s tem posledično zmanjšanje obdavčitev iz naslova dela. Iz Poročila delovne skupine za zeleno davčno reformo pod pojmom zelena davčna reforma razumemo »sklop politik, s katerimi država poskuša z večjo finančno obremenitvijo ravnanj in proizvodov, ki so okolju škodljive, vplivati na spremembo obnašanja gospodarskih in drugih subjektov ter posameznikov, ki povzročajo obremenjevanje okolja. Ker to posledično pomeni upoštevanje stroškov obremenjevanja okolja in vključitev le-teh v ceno proizvodov oziroma storitev, ki lahko, v primeru, da ne pride do hkratnega ustreznega prestrukturiranja gospodarstva, zmanjšujejo konkurenčnost gospodarskih subjektov oziroma kupno moč posameznikov ter vplivajo na višje stroške zagotavljanja javnih dobrin, se praviloma ukrepi na področju dodatnih stroškov povezujejo z ukrepi za znižanje drugih stroškov z javnimi dajatvami, na dolgi rok predvsem stroškov dela.

okolje

91-92

47 Podnebne spremembe so najaktualnejša okoljska posledica prometa. Slovenija se je tako kot druge članice EU v skladu s Kjotskim protokolom zavezala za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). Kljub temu so se izpusti TGP iz prometa v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojili. V ospredju okoljskih problemov prometa je še vedno tudi onesnaženje zraka, predvsem z delci PM10 , in to kljub temu, da so se izpusti delcev iz prometa v zadnjih letih precej znižali. Poleg obeh najbolj perečih okoljskih problemov ima promet še številne druge negativne učinke, kot so nepovratna uporaba zemljišč za infrastrukturo, hrup, nesreče, odpadki iz naslova izrabljenih vozil, onesnaženje kopenskih voda in morja, razkosanost prostora in naravnih habitatov ter izguba biotske raznovrstnosti.

Poglejmo konkretne rešitve. Kako bi lahko zelena davčna reforma, ki jo sicer napoveduje nova koalicija, prispevala k večji energetski učinkovitosti?

Ker raba energije močno obremenjuje okolje, to pomeni, da se preko višjih davkov spodbuja tudi učinkovitejša raba energije, poleg rabe ostalih naravnih virov. Seveda je učinek reforme močno odvisen od povečanja obremenitve onesnaževanja okolja. Glede na pretekle izkušnje ni pričakovati velikih prispevkov k izboljšanju energetske učinkovitosti iz naslova zelene davčne reforme. Še sploh, če upoštevamo, da okoljski davki že imajo pomembno mesto v Sloveniji. Bolj pomembna je njihova namenska poraba.

Slaba polovica prebivalcev Slovenije še vedno uporablja greznice, kar pomeni, da spadamo med tiste države v EU, kjer je premajhen delež prebivalstva priključen na komunalne in skupne čistilne naprave. Kateri ukrepi so nujni?

Delež prebivalcev, katerih komunalne odpadne vode se čistijo na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, se stalno povečuje. Poleg tega se v zadnjih letih s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti vedno več odpadne vode. Od leta 2002 se je skupna količina tako očiščenih odpadnih voda povečala za več kot dvakrat. Postopkov terciarnega čiščenja pred letom 2002 skoraj ni bilo, sedaj pa se tako očisti že štiri desetine odpadne vode.

Ukrepi za povečanje deleža priključenosti prebivalcev oziroma njihovih odpadnih vod na komunalne čistilne naprave se že izvajajo in so določeni s predpisi s področja odvajanja odpadnih voda. Še posebej v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Javna infrastruktura za odvajanje in čiščenje odpadne vode, komunalne čistilne naprave vključno s kanalizacijo, se gradi. Dejstvo pa je, da so v operativniem programu s tega področja postavljeni določeni roki izgradnje, ki se še niso iztekli. Roki so odvisni od velikosti poselitvenega območja in so vezani tudi na zahtevan način, stopnjo čiščenja. Zadnji roki se iztekajo v letu 2015 oz. 2017.

Slovenija je bogata s številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vendar so nekatera na rdečem seznamu. Kaj se dogaja?

Na rdečem seznamu so tiste ogrožene rastlinske in živalske vrste za katero ugotovimo, da se njena številčnost zmanjšuje v taki meri,

september 2014

Obvladovanje prometnega povpraševanja in uvajanje novih tehnologij morata postati temeljni področji delovanja prometne in prostorske politike.

Slovenija vsekakor spada med ranljive države za ekstremne vremenske dogodke. V zadnjih dveh do treh desetletjih opažamo, da postajajo suše in poplave pogostejše. Vsekakor nujno potrebujemo državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe, da bomo lahko učinkovito zmanjšali škodo, ki jo ekstremni in nevarni vremenski dogodki povzročajo. Poleg tega bo dobro zasnovana strategija prilagajanja preprečila, da bi posegali v okolje na način, da bi našo ranljivost na take dogodke povečevali.

V zadnjih letih se je kar nekajkrat izkazalo, da smo ljudje z nepremišljenimi posegi v okolje povečali ranljivost, namesto da bi jo zmanjšali.

Barbara Bernard Vukadin

Za Slovenijo sta že od osamosvojitve naprej značilna nadpovprečna rast cestnega motornega prometa ter upad ponudbe in uporabe javnega potniškega prometa. Stopnja motorizacije prebivalcev Slovenije presega opremljenost z avtomobili marsikatere razvitejše članice EU, s tem se povečuje tudi njihova uporaba.

Poleg tega se celovita obravnava prometnega sistema v Sloveniji na državni ravni nikakor ne vzpostavi. Prometna politika države ne vpliva bistveno na dogajanje v posameznih prometnih podsistemih. Vse to vodi v poglabljanje okoljskih problemov zaradi prometa.

V publikaciji so podani linearni trendi. Vemo pa, da se podnebje ne spreminja linearno.

Javnost je vedno pod vtisom zadnjih nekaj let ali celo še krajšega obdobja. Velikost linearnega trenda je močno odvisna od obdobja, v katerem je ta izračunan. Bistvena značilnost podnebja in vremena je velika spremenljivost.

Pri podnebnih spremembah ne govorimo le o spremembah povprečnih vrednosti, ampak tudi o vse večji medletni in medsezonski spremenljivosti.

foto: osebni arhiv

potniškega prometa, prevoz z osebnimi avtomobili pa kar narašča. Kje bi morali najprej ukrepati?

48 91-92

okolje

da lahko na nekem območju delno ali v celoti izgine. Uvrstitev živalskih in rastlinskih vrst na rdeči seznam ureja Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam iz leta 2002 , ki je bil v letu 2010 dopolnjen s seznamom ogroženih vrst gliv.

Ogroženih je več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41 vrst sesalcev. Najmanjši je delež ogroženih vrst rib, in sicer ena petina. Vzroke lahko iščemo predvsem v zmanjševanju primernega življenjskega prostora, nenadzorovani urbanizaciji, spremembah v kmetijstvu z uvajanjem novih tehnologij in intenzifikacije proizvodnje, razvoju infrastrukture, ceste, železnice, daljnovodi, in prometu.

Območje Natura 2000 predstavlja 37,9 % ozemlja RS. Je to omejitveni faktor razvoja, kot opozarjajo v marsikateri občini?

Natura 2000 je omrežje posebnih območij varstva, razglašenih v državah članicah EU, z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Okoli 70 % slovenskega dela omrežja Natura 2000 pokrivajo gozdovi. To kaže na njihovo splošno dobro ohranjenost. Med kmetijskimi zemljišči v Naturi 2000 so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti, ogrožajo pa jih tako zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja kot intenzifikacija njihove rabe.

Območja Natura 2000 predvsem vzpodbujajo k razmisleku o drugačni vrsti razvoja. Takemu, ki pomeni povezavo med varovanjem naravnih bogastev ter gospodarskim in družbenim razvojem. Tako se omogoča dolgoročno ohranjanje kakovostnega okolja za bivanje in zadrževanje, ki ga ta območja predstavljajo.

Tudi na krajši rok lahko občine, ob primerni strategiji razvoja, območja Natura 2000 izkoristijo kot vzpodbudni dejavnik za vzpostavljanje in vključevanje v različne razvojne projekte, tudi take, ki so soficnancirane s strani EU prav z namenom ohranjanja tega skupnega evropskega bogastva.

september 2014

V Sloveniji je ugotovljenih kar 9.083 podzemnih jam, od tega 22 kot turističnih. Katerih 10 je turistično najbolj izpostavljenih?

V Sloveniji je okoli 15.000 naravnih vrednot, med katerimi je po zadnjih razpoložljivih podatkih raziskanih že 11.138 podzemnih jam. Turistično najbolj obiskane jame imajo več kot 2.000 obiskov dnevno. Postojnsko jamo obišče okoli 550.000, Škocjanske jame preko 100.000 obiskovalcev. Po zadnjih javno dostopnih zbirnih uradnih podatkih o obisku jam, ki jih je v letu 2009 objavil Statistični urad Republike Slovenije in nekaterih dodatnih neuradnih ocenah, imata preko 10.000 obiskovalcev letno še Pekel in Vilenica, nekaj manj pa Predjama, Križna jama, Županova (Taborska)

jama, Snežna jama na planini Arto, Dimnice in Železna jama.

Leta 2008 smo odložili 74 % nastalih komunalnih odpadkov, leta 2012 pa 47 %. Kaj ta trend pomeni za centre za ravnanje z odpadki?

Odlaganje odpadkov spada med najbolj nezaželjeno ravnanje z odpadki, saj s tem izgubljamo potencialne snovne in energetske vire. S približevanjem zastavljenemu cilju povečanja količin ločeno zbranih frakcij bo posledično v naslednjih letih potrebnega vedno manj odlagalnega prostora. V ta namen je bilo vzpostavljeno ločeno zbiranje frakcij, ki se iz leta v leto izboljšuje. V letu 2008 je bilo ločeno zbranih frakcij 17 %, leta 2012 pa že 39 %.

Poleg tega je predvideno, da se bodo v prihodnje vsi prevzeti mešani komunalni odpadki pred odlaganjem obdelali v napravah za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Te bodo v centrih za ravnanje z odpadki.. Ocena potrebne skupne zmogljivosti MBO za Slovenijo za leto 2020 je okoli 240.000 ton. Izgradnja teh centrov bo omogočila dosego cilja iz Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki. Do leta 2020 zmanjšanje deleža odloženih komunalnih odpadkov na 15 % po scenariju najmanjšega obsega, oziroma 11 % po scenariju izvedljivega obsega.

Pri odpadkih smo predvsem pri ločenem zbiranju uspešni. Kako pa v Sloveniji izkoriščamo naravne vire? Bolje ali slabše kot v EU? Na kaj ste mislili, ko ste se zavzeli za vzpostavitev celostne politike za boljšo snovno produktivnost?

Snovna produktivnost v Sloveniji je bila v letu 2009 1,2 evra/tono, v EU pa v povprečju 1,6 evra/tono, to pomeni, da smo bili v letu 2009 na ravni 75 odstotnega povprečja EU. Na to vplivajo struktura našega gospodarstva ter delež stroškov surovin, predvsem pa nihanje porabe nekovinskih mineralnih surovin, ki imajo visoko težo. Kazalec, ki spremlja domačo porabo snovi glede na bruto družbeni proizvod, spada med pomembnejše kazalce s tega področja. Vendar se je potrebno zavedati, da je spremljanje učinkovite rabe virov še v razvoju. Slovenija je bogata predvsem z gozdovi, vodo, biološko raznovrstnostjo in nekovinskimi mineralnimi surovinami, ki jih snovno in energetsko izkoriščamo. Od uvoza smo odvisni predvsem pri kovinah ter fosilnih gorivih.

Izkoriščanje in varovanje naravnih virov je v Sloveniji opredeljeno v različnih zakonskih podlagah. Zaenkrat še nimamo skupne strateške ali zakonske osnove glede učinkovitega ravnanja z viri kot nekatere druge države (Avstrija, Nemčija, Danska, ...). Zato tudi vseh podatkov, da bi učinkovitost rabe virov bolj celostno spremljali, še ne zbiramo.

Učinkovita raba virov je tesno povezana z recikliranjem in ponovno uporabo materialov iz

odpadnih surovin, potrošniškimi navadami, vplivov tehnoloških procesov na okolje ter samimi produkti. Pri slednjih je težnja, da se v bodoče proizvaja in daje na tržišče predvsem take, ki jih je enostavno reciklirati. V tem kontekstu je mišljena vzpostavitev celostne politike. Pri stopnji potrošnje, kot jo ima Evropa in znotraj nje tudi Slovenija, so vplivi na okolje tako zaradi rabe naravnih virov kot na drugi strani zaradi raznih izpustov v okolje že presegli meje našega planeta. Evropska unija zato rešitev vidi v prehodu v ciklično gospodarstvo, ki se osredotoča na reciklažo, omejeno rabo ter ponovno uporabo snovi, ki vstopajo v ekonomske procese ter tako vodi v zmanjšanje rabe naravnih virov. Pri postavljanju tega koncepta s Komisijo aktivno sodeluje tudi Evropska agencija za okolje, ki bo področje učinkovite rabe virov v Evropi predstavila tudi v svojem petletnem poročilu SOER 2015 v prihodnjem letu.

Kateri izzivi so v ospredju pri spremljanju stanja okolja v Sloveniji? Kako vam je pri tem v pomoč sodelovanje z Evropsko agencijo za okolje?

S kazalci okolja spremljamo predvsem izvajanje ciljev veljavne okoljske zakonodaje. Pri tem nastopi izziv tako pri pripravi posameznega kazalca, mislim na metodologijo priprave in prikaza podatkov kot tudi nabora kazalcev za posamezno okoljsko problematiko. Na primer podnebne spremembe, odpadki in viri.

Pri posameznem kazalcu moramo upoštevati način zbiranja podatkov, kot so urni, letni, meritve, poročanje zavezancev, prostorsko razporeditev in spremenljivost pojavov. Spremembe pokrovnosti tal prikazujemo na 6 let, nitrate v podzemni prikazujemo letno. Izbrati moramo najbolj primeren način prikaza podatkov, pred pripravo novega kazalca pa preverimo, če že obstaja v naboru mednarodnih organizacij, da ga prilagodimo, da je mednarodno primerljiv.

Pri naboru kazalcev za posamezno okoljsko problematiko je naša pozornost usmerjena v pripravo kazalcev stanja in vplivov, a tudi odzivov, gonilnih sil in obremenitev. Saj le tako lahko dobimo bolj celosten vpogled v okoljsko problematiko.

Za sodoben način spremljanja okolja bi bil potreben tudi sklop kazalcev z izgledi za prihodnost. S temi kazalci se sporočajo ugotovitve o možnem bodočem razvoju okoljske tematike. Običajno temeljijo na preteklih trendih in razpoložljivih modelih ter podajajo analize možnosti doseganja dolgoročnih ciljev do leta 2020, 2050.

Kazalci okolja v Sloveniji so nastali in se razvijajo kot rezultat tvornega sodelovanja z Evropsko agencijo za okolje ter aktivne udeležbe Slovenije pri izmenjavi podatkov in informacij v okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju EIONET.

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Promocija

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Toplotne izolacije so najboljša naložba za varčevanje z energijo foto: www.shutterstoc.com

50 91-92

okolje

Položaj panoge

Doc. dr. Roman Kunič ni po naključju sogovornik v rubriki, v kateri menedžerji odgovarjajo na vprašanja, kaj se dogaja v panogi. V dosedanji poklicni

Položaj panoge

karieri, čeprav tudi predava na ljubljanski gradbeni

fakulteti, je bil vedno zaposlen

v industriji gradbenih

izolacij. Njegov položaj mu

daje konkurenčno prednost

v razmišljanjih o stroki in

poslu oziroma proizvodnji,

saj v družbi FRAGMAT, ki je

vodilni proizvajalec izolacijskih materialov v Sloveniji, skrbi za razvoj materialov. V kratkem

pa bo država sprejela nov

akcijski načrt za učinkovito

rabo energije. Začela naj bi se načrtna energetska sanacija

stavb. Fragmat domačo krizo

september 2014

čuti, a jo nadomešča s tujimi

trgi.

Kot predavatelj na Katedri za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter kot razvojni in raziskovalni delavec v Fragmatu lahko ocenite, koliko se Fragmat po kakovosti primerja z najboljšimi na evropskem trgu. Vaša ocena?

V FRAGMATU želimo z največjo možno mero slediti svetovnim trendom. To smo dokazali tudi v preteklosti, saj je naša tovarna v Ljubljani prva proizvedla ekspandirani polistiren (EPS) v bivši državi že leta 1954 in to samo dve leti po izumu v Nemčiji. Leta 1972 smo prvi pričeli s proizvodnjo bitumenskih varilnih trakov IZOTEKT. Industriji smo ponudili EPP in gradbeništvu vakuumsko izolacijske panele, VIP izolacijo.

Kriza v gradbeništvu vpliva na ekonomski položaj Fragmata?

V zadnjih letih je bil seveda trend prodaje na domačem trgu negativen. S širjenjem na druge trge ter z novimi produkti pa smo del prodaje s to strategijo uspeli nadoknaditi. Z ustrezno optimizacijo v podjetju smo uspeli znižati tudi stroške poslovanja. Poleg tega je na trgu še vedno plačilna nedisciplina in s tem riziki pri obvladovanju kupcev in denarnega toka.

Dobiček pa ni v skladu s pričakovanji, saj se poleg slabše prodaje srečujemo še z nizkocenovnimi in manj kakovostnimi izdelki na trgu.

Kot vodilni proizvajalec izolacij zagotovo spremljate načrte Direktorata za energijo, ki napoveduje več vlaganj v učinkovito rabo energije Kako se to kaže na trgu in v vašem poslovanju?

Seveda se moramo zavedati obveznosti, tudi mednarodnih, saj smo se kot država zavezali k zmanjševanju rabe energije. Naj samo opozorim, da gradbeništvo v vseh državah, tudi na globalni ravni, predstavlja okrog deset odstotkov v bruto nacionalnem dohodku. Še z večjim deležem, okrog štirideset odstotkov, so gradbena dejavnost, uporaba stavb, vzdrževanje in rušenje objektov udeleženi pri porabi energije, porabi razpoložljivih surovin in pridelanih odpadkih. Gradbeništvo tudi za razliko od drugih dveh velikih porabnikov energije, transportom in industrijo, pozna tehnologije, ki omogočajo drastično zmanjševanje porabe energije. S sedaj poznano tehnologijo lahko zgradimo energetsko učinkovite stavbe, ki porabijo okrog petkrat manj energije od trenutnih povprečnih stanovanjskih enot v Sloveniji. Z izkoristkom toplotne energije odpadnega zraka, torej z rekuperacijskimi postopki v sistemih mehanskega prezračevanja, pa lahko dosežemo od osemkrat do dvanajstkrat manjšo trenutno potrošnjo energije za ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov. Tako veliki kakovostni preskoki v zmanjševanju porabe energije za

Izolacijski materiali, ki se uporabljajo v stavbarstvu, se razlikujejo po kemijski sestavi, so organski in anorganski po izvoru, pridobljeni so iz novih surovin ali s pomočjo delnega ali popolnega recikliranja, so različni po specifični teži, po različni toplotni prehodnosti, po odpornosti na fizikalne in kemijske vplive.

Res je, da imajo umetni ali plastični materiali v primerjavi z naravnimi materiali, kot je na primer toplotna izolacija iz lesne volne, slame, trstike, konoplje in podobno, kar zadeva okoljsko sprejemljivost, uporabo virov in vpliv na okolje, slabo oceno.

Mislite na ogljični odtis?

Ogljični odtis umetnih materialov znaša nad 3,38 kg CO2 -e na kilogram mase materiala, kar je mnogo višje od ogljičnih odtisov naravnih toplotno izolacijskih materialov, ki v povprečju znašajo od 0,061 do 1,150 kg CO2 -e na kilogram mase materiala. So pa umetni ali plastični materiali izredno čvrsti, kompaktni, stabilni, se lažje vgradijo, imajo največkrat manjšo toplotno prevodnost kljub izredno nizki gostoti. Te lastnosti umetne materiale postavljajo v prednost celo z naravnimi izolacijskimi materiali, čeprav imajo ti bistveno manjši vpliv na okolje. Toda v nasprotju z uveljavljeno splošno oceno, slabim glasom nepoznavalcev in žal tudi številnih strokovnjakov se kaže, da

Okoljski vplivi toplotnoizolacijskih materialov so, ne glede na njihov izvor, sestavo in način proizvodnje, v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali, ki so vgrajeni v povprečne stavbe, majhni. Poleg tega je potrebno poudariti, da zaradi prihrankov energije, ki jih omogočijo toplotnoizolacijski materiali v vsakem letu po vgradnji, ključno prispevajo k zmanjševanju vplivov stavb na okolje. Zato toplotne izolacije, ne glede na izvor, uvrščamo v vrh najučinkovitejših naložb za varčevanje z energijo in posredno v zmanjševanje vpliva na okolje.

In kaj priporočate?

Težko je enoznačno priporočati nek izdelek, ne samo zaradi naštetega, temveč tudi zato, ker je izbira povezana tudi z oblikovanjem konstrukcijskega sklopa v stavbi, načinom uporabe in podobnim.

Kolikšen del vaših materialov, ki jih uporabite v proizvodnji, se lahko reciklira?

FRAGMAT je najbolj poznan po izdelkih iz ekspandiranega polistirena, ki ga lahko recikliramo v celoti – torej 100 %, saj ne vsebuje nobenih veziv ali lepil. Isto velja tudi za proizvodnjo ekstrudiranega polistirena (XPS). Iz naših tovarn ne zavržemo ničesar, tudi odrezkov, ostankov izrezov, poškodovanih ali uničenih izdelkov iz polistirena. Vse v celoti predelamo in vrnemo v proizvodnjo. Prav tako lahko prevzamemo EPS in XPS proizvode s trga, seveda pod pogojem, da niso onesnaženi z drugimi primesmi. V teh primerih ne bi mogli več zagotavljati kakovosti proizvodov. Recikliranje bitumenskih proizvodov je precej težje, posebej takrat, ko gre za kompozitne sestavljene proizvode, kot so bitumenski trakovi in podobno. Z recikliranjem ostalih bitumenskih proizvodov, kot so bitumenske mase, paste, raztopine in emulzije, pa ni težav.

Za katere panoge so najprimernejši vaši izdelki iz ekspandiranega polipropilena in v čem je prednost tega plastičnega materiala?

Ekspandirani polipropilen je za razliko od ekspandiranega polistirena običajno večje gostote in bolj odporen proti obrabi. Prav

okolje

91-92

51 Kakovostni preskoki, o katerih govorite, so odvisni od materialov. Kakšne so možnosti za večjo uporabo naravnih materialov v proizvodnji izolacij in kakšne so razlike ali prednosti med naravnimi in sintetičnimi materiali?

Kakšni so globalni trendi?

Materiali, ki jih razumemo kot ekološki, naravni ali celo bio, najpogosteje nimajo boljših izolacijskih lastnosti. So praviloma dražji in nimajo nujno manjšega ekološkega vpliva od široko uveljavljenih klasičnih toplotnih izolacij. Pri izbiri izolacijskega materiala ne smemo pozabiti na trajnost, na stroške vzdrževanja in življenjsko dobo ter trajnostnost. Mislim na vpliv na okolje v vseživljenjskem ciklu posameznega izolacijskega materiala.

Gradbeništvo tudi za razliko od drugih dveh velikih porabnikov energije, transportom in industrijo, pozna tehnologije, ki omogočajo drastično zmanjševanje porabe energije. zato je njegova uporaba pretežno za vračljivo embalažo, za vračljive platoje ali palete za občutljive izdelke, a tudi za izdelke s posebnimi zahtevami. Velik uporabnik EPP izdelkov je industrija avtomobilov in drugih vozil. Lahko se pohvalimo, da ima prestižni Porsche Panamera kar pet naših EPP izdelkov, prav tako tudi drugi poznani tipi avtomobili.

Gre predvsem za zapolnitvene dele, pod armaturno ploščo, v vratih, pod kljukami, sedeži.

To so elementi, s katerimi zagotavljamo večjo varnost avtomobilov, saj je znano, da EPP kot tudi EPS izredno dobro absorbirata energijo ob udarcih, nesrečah in trkih. To lastnost s pridom uporabljamo za varnost v prometu, za izdelavo kolesarskih čelad in kot embalažo za varovanje posebno občutljivih proizvodov, kot so elektronski izdelki, bela tehnika in drugo.

Bo stiroporna embalaža še dolgo na trgu?

To v prvi vrsti zavisi od kakovosti zbiranja odpadne embalaže in njenega vračanja v proizvodno – potrošniški krog. Kakor sem že omenil, čvrste pene iz EPS, EPP in XPS lahko v celoti predelamo v nov proizvod in tako privarčujemo z energijo in varujemo okolje.

Postopki proizvodnje niso energetsko potratni.

Tudi transportne poti so zaradi proizvodenj, ki so v Sloveniji, relativno majhne. Zmanjšamo potrebo po novih surovinah in na ta način varujemo okolje. Opozarjam, da ne smemo ocenjevati okoljskega vpliva embalaže ali drugih proizvodov, tudi gradbenih, le na podlagi zunanjega izgleda, občutkov ali naših pričakovanj.

Pogosto se lahko motimo. Kot primer lahko navedem analizo primerjave papirnate vrečke z vrečko iz umetne snovi. Papirnata vrečka je kazala okrog petkrat večji okoljski vpliv.

september 2014

V zadnjih letih je bil seveda trend prodaje na domačem trgu negativen. S širjenjem na druge trge ter z novimi produkti pa smo del prodaje s to strategijo uspeli nadoknaditi.

Pri ekoloških materialih je drugače.

dr. Roman Kunič

Izmed posegov v zmanjšanje porabe energije v stavbah moram izpostaviti trud, ki ga opravi EKO SKLAD s svojimi načini podpore v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov za obnove ovoja stavb, stavbnega pohištva, ogrevalnih naprav in podobno. Vpliv EKO SKLADA je še posebej nenadomestljiv ob pričujoči gospodarski in finančni krizi, ki je zlasti intenzivna v gradbeništvu. Poleg pomoči gradbeni dejavnosti in splošni oživitvi gospodarstva so te naložbe smotrne in bodo še dolgo prispevale k zmanjšani porabi energije stavb.

imajo umetni materiali zaradi majhne gostote in izredno majhne toplotne prevodnosti lahko celo primerljiv ogljični odtis glede na isti učinek toplotne izolativnosti v primerjavi z ostalimi izolacijskimi materiali.

foto: arhiv podjetja

ogrevanje, ki jih merimo v mnogokratnikih in ne v odstotkih ali desetinah odstotkov, so v katerikoli tehnični stroki izredno redki, večinoma nedosegljivi.

52 91-92

okolje

Kratko, zanimivo Za fotovoltaiko ne bo razpisa Združenje slovenske fotovoltaike je z javnim pismom kritično opozorilo vlado v odhodu, da uničuje prihodnost obnovljivih virov energije. Agencija za energijo je namreč objavila, da letos ne bo razpisa za sofinanciranje obnovljivih virov energije. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je agencijo obvestilo, da ne bo zagotovilo sredstev za proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Ne le to, poudarjajo v sporočilu, z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih je prepovedala kmetom proizvodnjo električne energija iz vseh obnovljivih virov, razen gnoja, gnojnice in rastlinskega substrata. Ob teh ukrepih, pravijo v Združenju, pa Slovenija prav sedaj na omrežje priklaplja 1,4 milijarde evrov težak projekt TEŠ 6, ki bo pokuril milijone ton premoga in bo »glede na srednjeročne napovedi cen energije garantirano ustvarjal izgube, da o katastrofalnih posledicah za okolje sploh ne govorimo.«

Ministrstvo odslej drugače Z novo vlado RS naj bi se zgodila sprememba, ki so jo sicer nekateri napovedovali že ob neuradni združitvi kmetijstva in okolja v enotno ministrstvo, prostor je dobilo kot nov resor ministrstvo za infrastrukturo. Novo ministrstvo za okolje in prostor je zagotovo smiselno in vsebinsko utemeljeno. Toda tudi tej Vladi bodo organizacijske spremembe prav malo pomagale, če ne bo okoljski del ministrstva deležen kakovostnega upravljanja in če ne bo ministrstvo sposobno povezati vseh, ki želijo trajnostni razvoj Slovenije in zeleno rast.

september 2014

Iz EU veliko milijard za prometno infrastrukturo Iz Instrumenta za povezovanje Evrope bo EU projektom za izboljšanje evropskih povezav namenila 11,9 milijarde evrov. To je doslej največji znesek evropskih sredstev za prometno infrastrukturo. Države, članice EU, morajo seznam projektov oddati v Bruselj do konca februarja 2015. Predstavniki generalnega direktorata za mobilnost in promet pri Evropski komisiji so tudi v Ljubljani predstavili koliko denarja lahko pridobi Slovenija, kateri projekti na področju prometnih povezav bodo imeli prednost in kaj mora država storiti za uspešno črpanje.

Sredstva Instrumenta za povezovanje Evrope bodo namenjena devetim glavnim prometnim koridorjem, ki bodo sestavljali osrednje prometno omrežje in naj bi pomenili gospodarsko gonilno silo enotnega trga. Novo osrednje omrežje naj bi do leta 2030 z železnicami in cestami povezalo 94 glavnih evropskih pristanišč, z železnicami pa 38 ključnih letališč. Posodobili naj bi tudi 15.000 kilometrov železniških prog za hitre vlake.

Vrniva se k učinkoviti rabi energije. Kako lahko največ storimo za učinkovito rabo energije in kakšno vlogo imajo lahko pri tem projektanti?

Strokovnjaki vseh strok so si enotni - v stavbi moramo najprej obnoviti zunanji toplotni ovoj.

Strokovnjaki vseh strok so si enotni - v stavbi moramo najprej obnoviti zunanji toplotni ovoj, da bi z relativno majhnim vložkom dosegli največje prihranke. Pri tem ima v skoraj vseh primerih prednost obnova fasade.

Projektanti imajo velik vpliv na učinkovito rabo energije, saj oblikujejo stavbo, izbirajo materiale, določijo geometrijsko razporeditev, konstruirajo konstrukcijske sklope, izračunavajo po pravilih gradbene fizike in podobno.

Velikokrat se njihov trud izjalovi z malomarno izvedbo, spreminjanjem izbora proizvodov in podobno.

Kakšna so poslovna pričakovanja Fragmata v tem letu?

Ohraniti tržni delež po posameznih programih, na področju xps-a ga je potrebno pridobiti in povečati izvoz v strukturi celotne prodaje.

Letos pričakujemo nekaj večjo prodajo kot lansko leto.

Po katerih produktih trg več povprašuje – po toplotnih izolacijah ali po hidroizolacijah?

Povpraševanje je enakomerno po vseh programih. Je pa zelo malo večjih investicij oziroma objektov, kar prodajo zelo drobi.

V razvoju imamo tudi izdelke, ki bi vsebovali precejšen delež lesa, odpadkov in reciklatov lesa.

Katere konkurenčne prednosti vaših produktov bi izpostavili?

Izdelke, s katerimi kakovostno rešujemo probleme in zahteve po toplotni in zvočni izolaciji, prav tako izolacije proti vlagi in vodi.

Upoštevati moramo, da imajo izdelki ob pravilni uporabi in vgradnji izredno dolge življenjske dobe, celo daljše od mnogih zahtev za objekte, da imajo sprejemljive cene in odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

Ali bi lahko v prihodnosti proizvajali izolacije iz rastlin ali iz drugih naravnih materialov in ne iz sintetičnih snovi?

V razvoju imamo tudi izdelke, ki bi vsebovali precejšen delež lesa, odpadkov in reciklatov lesa. Večinoma bi bili uporabni za stavbarstvo in bi pogosto vsebovali tudi lastnosti povezane s toplotno in zvočno izolacijo, kar nudijo mnogi naši izdelki in po čemer smo poznani.

Bližajo se hladnejši meseci, marsikdo gradi, začenjale se bodo sanacije stavb. Kakšna debelina toplotne izolacije pri strokah je najprimernejša?

Ne smemo ocenjevati okoljskega vpliva embalaže ali drugih proizvodov, tudi gradbenih, le na podlagi zunanjega izgleda, občutkov ali naših pričakovanj.

V kolikor govorimo o sodobnih široko razširjenih toplotno izolacijskih materialih z vrednostjo toplotne prevodnosti med 0,035 od 0,045 W/(m K), potem so najprimernejše in v življenjski dobi stavbe najbolj ekonomične debeline toplotnih izolacij že kar tehnološki maksimumi, ki veljajo za večino sistemov: od 25 cm pa vse do 35 in več cm. Mnogokrat pa smo priča pogosti obnovi in spreminjanju objektov, kar posebej velja za poslovne objekte namenjene trgovini, kjer obnavljajo toplotnoizolacijske ovoje stavb po nekaj letih. V teh primerih ne moremo govoriti o upravičenosti tako debelih toplotnoizolacijskih slojev, saj se okoljski vpliv, ki ga povzročimo z vgradnjo celotnega sistema, ne more povrniti z okoljskim vplivom v tako kratki življenjski dobi prihranjene energije.

Spodnji nivo debeline toplotne izolacije, trenutno okrog 15 cm, pa omejuje zakonodaja.

Zavedati se pa moramo, da minimalna zahtevana debelina toplotno izolacijskih slojev ni nikoli predstavljala najbolj ekonomične debeline, temveč je bila ta precej višja. Po naših dosedanjih analizah znaša ekonomična debelina okrog 26 cm, da bi ob investiciji v zunanji ovoj stavbe prihranili v bodočnosti čim več in se s tem vedli najbolj gospodarno.

Ker v večini primerov toplotnih izolacij ovoja stavb povečana toplotna zaščita pomeni le dodatni vložek v večjo debelino toplotne izolacije, so to zdaleč najpomembnejše in najučinkovitejše naložbe v varčevanje z energijo.

Izračun toplotnih izgub v primerjavi s stroški investicije pokaže, da se za vsak dodatni centimeter toplotne izolacije sistem fasade podraži za približno 2 %. Z drugimi besedami, v kontaktno izolacijski fasadi predstavlja dodaten centimeter toplotne izolacije komaj dva odstotka dražji fasadni sistem.

PRENAŠAMO ENERGIJO, OHRANJAMO RAVNOVESJE. Kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega prenosnega omrežja smo strokovnjaki za prenos električne energije. Ljudje z znanjem in izkušnjami, ki skrbimo za njen varen, zanesljiv in neprekinjen prenos. Strateško, odgovorno in trajnostno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Republike Slovenije. Tu smo 24 ur na dan.

Za električno energijo na dosegu vaše roke.

Promocija

www.eles.si

Zakonov o umeščanju v prostor je preveč in še usklajeni niso foto: arhiv podjetja

Jože Volfand

Hidroelektrarne na Savi

54 91-92

okolje

Hidroelektrarne na Savi

Pri hidroelektrarni Brežice na Spodnji Savi se je resno

Bogdan Barbič

zapletlo. Ne pri izvajalcu. Na

MKO. Na vprašanje revije

EOL, zakaj je nastal problem, je Ministrstvo za kmetijstvo

in okolje pojasnilo zaplet in napovedalo novelacijo

načrta financiranja gradnje HE. Hidroelektrarne so opozorile, da je sredstev iz njihovih okoljskih dajatev in vodnega povračila dovolj.

Torej ni razlogov, da pri gradnji prihaja do zamud.

Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi, ni kritičen samo

do zakonodaje umeščanja v prostor, pač pa tudi do tega,

september 2014

ker Slovenija ne ve, kaj bi z energijo.

Ob zapletu pri gradnji infrastrukturnega dela HE Brežice in zaradi izpada sredstev v skladu za podnebne spremembe je MKO napovedalo novelacijo načrta financiranja gradnje HE, pri tem pa hkrati zagotovilo sredstva iz vodnega sklada. Ali so zdaj zagotovljena sredstva za nemoteno gradnjo HE Brežice?

Menim, da je potrebno na začetku najprej pojasniti namen izgradnje in način financiranja projekta. Posavje je bilo dolga leta ena od poplavno najbolj ogroženih regij v Sloveniji. Poplave so bile skoraj vsako leto. Po drugi strani pa je tudi slovenska energetika planirala izgradnjo verige hidroelektrarn na Savi. Zaradi nizkih cen električne energije na trgu projekt izgradnje verige HE na Savi ni bil ekonomsko upravičen.

Pav tako ni bilo smiselno, da bi RS gradila samo protipoplavno zaščito. Edino smiselno, tehnično in ekonomsko upravičeno je bilo, da RS financira izgradnjo nasipov oziroma protipoplavne zaščite do višine stoletnih voda, kar bi morali zgraditi v vsakem primeru. Vse, kar je več od tega in je potrebno za izgradnjo verige HE, vključno z jezovno zgradbo, pa financira energetika. Poleg tega zgrajene HE na Savi po začetku obratovanja plačujejo koncesijsko dajatev in vodno povračilo. Skupaj znese to skoraj 15 % prihodkov od prodaje električne energije zgrajenih HE. HE tako dejansko vračajo denar vložen v protipoplavno zaščito. Tudi ostale slovenske HE, ki so solastnice družbe HESS, redno plačujejo dajatve v za to ustanovljen vodni sklad. Pod temi pogoji se je izgradnja verige kot večnamenskega projekta izplačala, sklenjena je bila koncesijska pogodba, kjer sta se obe strani zavezali, kaj bosta istočasno zgradili.

MKO naj upošteva pogodbo A ena stran se ni držala dogovora.

Da. Po nekaj letih stabilnega financiranja energetskega in infrastrukturnega dela je MKO začel preusmerjati sredstva iz vodnega sklada v druge namene. S tem je začelo financiranje infrastrukturnega dela »šepati«, kar je povzročilo zamudo že pri HE Krško. Zdaj se zapleta tudi pri HE Brežice. Če bi se MKO kot predstavnik koncedenta držal koncesijske pogodbe, potem do teh težav ne bi smelo prihajati. Slovenske HE redno vplačujejo vse dajatve v vodni sklad, termoelektrarne pa v podnebni sklad. Teh sredstev bi bilo glede na potrebe projekta več kot dovolj. Zato pričakujemo samo to, da se bo MKO kot predstavnik vlade RS držal sprejetih zakonov in podpisane koncesijske pogodbe.

Problem financiranja infrastrukturnega dela je nastal izključno zato, ker se MKO ni držal določil koncesijske pogodbe in jo je kršil.

Upamo, da do kršitev ne bo več prihajalo, saj bo v nasprotnem primeru nastala neposredna materialna škoda družbi HESS, s tem pa tudi vsem porabnikom električne energije.

To je še posebej pomembno zdaj, ko prehaja izgradnja petih HE na Spodnji Savi v zaključni del. Ali bo projekt končan skladno s terminskim in finančnim planom in ali je, kot je bilo napovedano, večina investicijskih sredstev ostala v Sloveniji? To naložbo so nekateri

55 Ste lahko domače gospodarstvo angažirali pri vseh delih projekta?

Edini segmenti, kjer v Sloveniji ni znanja ali kapacitet za izdelavo opreme, so generatorji in stikalna oprema. To predstavlja manj kot 10 % investicije. Doslej je bilo slovensko gospodarstvo na tem projektu kljub mednarodnim razpisom vedno konkurenčno. Pri izgradnji HE Krško pa smo se soočili s stečajem enega večjih gradbenih izvajalcev. Na srečo je znanje še vedno ostalo doma. Ključni ljudje z izkušnjami so se prezaposlili k drugim izvajalcem in sedaj že intenzivno gradijo HE Brežice. Če seštejemo potreben kader, na tem projektu v času izgradnje sodeluje več kot 2000 delavcev in inženirjev z vseh področij. Kar je najpomembneje, gre za dolgoročen projekt. Lahko rečem, da je projekt do sedaj vsekakor omogočil nekaterim družbam lep razvoj, nekaterim pa pomembne reference za nastop na tujih trgih.

V vašem primeru je potemtakem drugače kot pri TEŠ6. Z naložbo v HE na Spodnji Savi Slovenija izkorišča vodni potencial kot najpomembnejši obnovljivi vir energije. Kakšen bo končni prispevek HE na Spodnji Savi k skupni proizvodnji slovenskih hidroelektrarn?

Pet novozgrajenih HE bo proizvedlo ob običajni hidrologiji približno 700.000 MWh, kar predstavlja okoli 7 % vse proizvedene energije v Sloveniji in več kot 20 % povečanje deleža obnovljivih virov Slovenije. Gre za ekonomsko izredno konkurenčen vir, ki poleg tržno zanimive cene še vsako leto dodobra obogati državni proračun. Študija, ki so nam jo izdelali strokovnjaki z različnih področij, je pokazala, da bo veriga HE v času podeljene koncesije, to je v 50 letih, v državni proračun prispevala v obliki raznih dajatev,prispevkov, koncesnine, dobička in davkov preko 1,5 milijarde EUR.

To je še en razlog več, da pri takšnih naložbah ne bi smelo biti motenj na državni ravni.

Umeščanje objektov v prostor je za investitorja v Sloveniji velik okoljski izziv. Kakšna je vaša izkušnja, kje so se pokazale največje težave in kaj bi morali storiti na vladni ravni, da bi dobile takšne naložbe status, kot si ga zaslužijo?

Ali je stroka morda ugotavljala, kako ureditev vodotoka Save vpliva na biodiverziteto tega območja?

Pri umeščanju objektov v prostor gre za veliko slovensko pomanjkljivost. Preveč je zakonov, ki povsem še niso usklajeni. Čeprav imamo krovni zakon umeščanja v prostor, imamo hkrati toliko drugih zakonov, ki urejajo specifična področja narave, okolja, kmetijstva, cest, da onemogočajo normalno in pravočasno izvajanje postopkov. Nosilci urejanja prostora se potem naslanjajo na »svoje« zakone, ki večkrat niso usklajeni s krovnim zakonom. Ne ve se tudi za prioritete ali hierarhijo zakonov. V postopkih prihaja do situacij, da kakšen nosilec prostora dejansko blokira napredovanje umeščanja v prostor, ker se drži določil »svojega« zakona.

Nato dobimo pripombe, ki so neizvedljive. Če nosilec prostora vztraja pri tem, se proces ustavi ali pa povzroči enormne stroške. Potem ni čudno, da se nekateri deli projekta enormno podražijo. Vsekakor je potrebno zakonodajo uskladiti tako, da bo jasna hierarhija zakonov ali pa jih med seboj uskladiti tako, da med njimi ne bo kolizije.

Kmetijstvo najbrž niste omenili po naključju.

V koliki meri je projekt upošteval potrebe kmetijstva po ureditvi namakalnega sistema in protipoplavno varnost?

Projekt izgradnje verige HE je večnamenski.

Poleg energetskega dela pokriva tudi interese poplavne varnosti, kmetijstva, oskrbe z vodo, čistilnih naprav, celo turizma in rekreacije. Že po koncesijski pogodbi je koncesionar dolžan brezplačno dovoliti odvzem vode v višini 8000 l/s, kar omogoča zalivanje praktično vseh površin ob reki Savi v Posavju. V času izgradnje smo pripravili nekaj odvzemnih mest za potrebe namakanja pri vsaki HE. Tako je namakanje omogočeno, izgradnja namakalnih sistemov pa je stvar kmetijstva. Po naših informacijah je prvi večji namakalni sistem ob bazenu HE Blanca že v pripravi, tudi pri HE Brežice se planira večji namakalni sistem za potrebe sadjarstva. Protipoplavna zaščita je do sedaj zgrajena do Krškega in leta 2010 se je ob katastrofalnih poplavah pokazala kot učinkovita, saj so zaščitena področja brez težav prestala poplave. Na ostalih delih Posavja , kjer projekt še ni bil izveden, so bile posledice poplav zelo hude.

91-92

V Savi bo morda spet oživel jeseter

okolje

Po osnovni koncesijski pogodbi je bilo predvideno, da se bo vsake tri leta pričela izgradnja ene HE. Tako bi bila celotna veriga zgrajena do konca leta 2018. Na tak način bi zagotovili tudi kontinuiteto slovenski industriji za več kot 15 let. Do leta 2011 je vse teklo po planu. Potem se je začelo zapletati s financiranjem infrastrukturnega dela ter umeščanjem v prostor, kjer so postajale zahteve nekaterih nosilcev urejanja prostora čedalje ostrejše, celo nerazumljive in so dejansko blokirale predviden potek izgradnje. Izgradnja HE Brežice se tako ni pričela konec leta 2011, temveč šele pomladi 2014. S tem se je tudi izgradnja verige zamaknila po sedanjih planih v leto 2019. Ves čas izgradnje slovenska industrija, gradbeništvo, projektiva in strokovne organizacije intenzivno sodeluje pri izgradnji tako energetskega kot tudi infrastrukturnega dela.

Zakonodaja potrebuje prepih

V procesu umeščanja v prostor smo se večkrat soočili z interesi ohranjanja narave, ki sta jih zagovarjala zlasti Zavod za varstvo narave in Zavod za ribištvo. Pogovori in usklajevanje mnenj so bili včasih zelo trdi. Vendar smo ugotovili, da je potrebno pri tako velikem posegu v naravo iskati kompromise in poslušati stroko, ki jo omenjena zavoda vsekakor predstavljata na visokem nivoju.

Po tem spoznanju je sodelovanje lažje, tako da je bilo ohranjanje narave v čim večji možni meri skupaj z biodiverziteto eno ključnih vodil pri projektiranju. Ne delamo si utvar in tudi ne govorimo, da po izgradnji ne bo sprememb, ker se življenje v in ob reki spremeni tako za človeka kot tudi ostale vrste. Tehnične rešitve omogočajo, da se življenje in vrste ob reki ohranijo skoraj v celoti, saj se za vse poplavljene habitate izvedejo nadomestni habitati. Celo v večjem številu ali površini, kot so bili obstoječi. To pomeni, da zgradimo tudi na primer nova mokrišča, zasadimo vegetacijo, vendar vse zahteva svoj čas, da se življenje vrne v nove habitate. V reki seveda ni vedno možno zgraditi nadomestne habitate. Zato se predvsem izlivni odseki pritokov uredijo kot drstišča. Predvidevata se tudi umetna vzgoja in vlaganja rib, ki bi se v spremenjenih okoliščinah težje razmnoževale.

Pripravljamo projekt, ki bo omogočil ponoven razvoj izumrlih vrst rib, na primer jesetra, ki je pred več kot 100 leti živel v Savi in nato verjetno zaradi onesnaženosti izginil. Na tak način lahko biodiverziteto reke Save tudi izboljšamo.

Kaj pomeni za HESS novi lastnik?

Družba GEN Energija, ki bo z oktobrom letos postala večinski lastnih družbe HESS, je že sedaj eden od družbenikov. Nekih sprememb, ki bi vplivale na delovanje družbe, ne pričakujemo.

Zaradi izjemno ugodnih vodnih razmer družba HESS dosega letos rekordno proizvodnjo električne energije. Kakšen rezultat pričakujete konec leta?

Napovedovanje hidrologije je zelo nehvaležno, saj imamo lahko sušno jesen. Vsekakor bo plan proizvodnje 403.000 MWh presežen.

Nadzorni svet je obravnaval načrt razvoja družbe HESS do leta 2027. Kaj so glavni poudarki v razvojnem načrtu?

Rdeča nit družbe HESS je izgradnja obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Sava je reka, ki še ni v celoti energetsko izkoriščena.

Zato je želja družbe HESS, da glede na finančne zmožnosti sodeluje tudi pri izgradnji objektov na srednji Savi, morda celo preko meje, če bo za to interes.

Več na www.zelenaslovenija.si

september 2014

ocenjevali kot vzvod za zagon gospodarstva Slovenije in za odpiranje novih delovnih mest.

Za fotovoltaični trg je lahko rešitev predvsem net - metering Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

56 91-92

okolje

Greenpeace v Sloveniji

Za razvoj obnovljivih virov energije in učinkovito rabo

Greenpeace v Sloveniji

energije je potrebna podpora energetske politike, nato pa

sprejem pravih konkretnih

korakov, ki bodo omogočali stabilen prehod na obnovljive vire energije. A zdi se, da

slovenska energetska politika za to še nima dovolj posluha.

Vendar so energetska sanacija

stavb, sončne elektrarne na

šolah in kmetijah ter prva

vetrnica v Sloveniji primeri premikov v pravo smer,

pravi Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko pri

Greenpeaceu v Sloveniji.

Meni, da bi morali po tej poti

september 2014

nadaljevati.

V Greenpeaceu Slovenija si zelo prizadevate za sodelovanje Slovenije v energetski tranziciji, pri uvajanju čistih in obnovljivih virov energije. Kje vidite slovenske potenciale in kje prepreke?

Slovenija ima potenciale v vseh obnovljivih virih. Še posebej je bogata s soncem, vodnimi viri in biomaso. Ovire so v kratkovidnosti političnih strank, ki se menjavajo v vladah, in v interesih uveljavljenih energetskih velikanov, ki želijo ohraniti status quo, kolikor dolgo se le da. Če sem bolj konkreten, vsaka dodatna termoelektrarna ali jedrska elektrarna zavira možnosti za uveljavljanje obnovljivih virov energije. Dejstvo je, da ima Slovenija elektrike dovolj. Ne potrebujemo dodatnih velikih elektrarn. Interesne skupine so nam kljub temu uspele vsiliti TEŠ 6, zdaj pa vedno bolj pritiskajo za gradnjo dodatne 8 milijardne jedrske elektrarne v Krškem.

Kateri konkretni predlogi bi lahko prispevali k večji uvedbi čistih in obnovljivih virov energije v Sloveniji?

Najprej bi morali sprejeti energetski koncept Slovenije do leta 2030, s pogledom na 2050. V njem bi morali opredeliti postopno opuščanje fosilne in jedrske energije. S tem bi sprostili prostor za nove tehnologije. Koncept bi moral pokazati, kaj se Sloveniji najbolj splača, kje ima naša industrija največ znanja in kje so

Najprej bi morali sprejeti energetski koncept Slovenije do leta 2030, s pogledom na 2050. potenciali za nove, doma razvite tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Ta premislek bi moral podati smernice, katere tehnologije in rešitve je potrebno finančno in administrativno podpreti in promovirati.

Slovenija naj določi cilj vztrajnega povečevanja deleža obnovljivih virov in hkratnega zmanjševanja porabe energije z učinkovitejšo rabo.

S konkretnimi cilji za leto 2020, 2030 in 2050 bo nakazana jasna usmeritev države, kar bo pomagalo podjetjem, da prilagodijo dolgoročne načrte in usmerijo investicije v družbeno zaželeno smer.

Kako pri tem sodelujete s slovenskim gospodarstvom, stroko in državo?

Greenpeace vzdržuje redno komunikacijo z gospodarstvom, s strokovnjaki in predstavniki države. Želimo, da bi vsem pomagali razumeti, kako velik pritisk na okolje predstavlja tradicionalna, predvsem fosilna energetika in kako pomembno je, da začnemo fosilne vire opuščati oziroma jih nadomeščati s prijaznimi viri energije.

57 Skupaj z industrijo, stroko in drugimi okoljevarstveniki bomo iskali način, kako oživiti investicije v obnovljive vire energije.

Kako ocenjujete sedanje težave fotovoltaike v Sloveniji?

V letu 2011/2012 so cene fotovoltaike močno padle, čemur pa ni pravočasno sledilo zniževanje zagotovljenih odkupnih cen. V letu 2012 so bile podpore tako previsoke, da se je investicija namesto v 15-ih povrnila že v 8-ih letih. Kljub temu, da smo Ministrstvo za infrastrukturo na sestanku aprila 2012, ko je še bil čas, opozorili na nevarnost investicijskega balona in jim pripravili konkretno rešitev po vzoru Nemčije, je ministrstvo prepočasi odreagiralo na padanje cen, zato smo v letu 2012 doživeli investicijski balon. Postavili smo 120 MW fotovoltaičnih kapacitet, kar je več kot vsa leta pred tem skupaj. To je ustvarilo velik pritisk na podporno shemo, ki bo ostal še 15 let, kolikor veljajo pogodbe o zagotovljenem odkupu energije.

Ob koncu leta je ministrstvo le odreagiralo, a tokrat z radikalnim rezom. Dva dni pred uveljavitvijo nove uredbe so sprejeli ukrep o 25 % znižanju podpore za sončne elektrarne, z

Da. Letos je vlada sprejela nov energetski zakon, ki vpeljuje nov sistem podpor. Odslej naj bi proizvajalci iz OVE enkrat letno tekmovali na razpisu za sredstva. Razpis bi moral biti razpisan do 1. oktobra vsako leto, MZIP pa se je odločil, da letošnjega razpisa, zaradi domnevnega pomanjkanja sredstev, ne bo. Povsod po Evropi sicer beležimo upad pretekle dinamike investicij v sončne elektrarne. Redkokje pa so investicije ustavili. Na svetovni ravni investicije naraščajo. V letu 2013 je bilo investicij okoli 90 milijard dolarjev oziroma dobrih 68 milijard evrov, beležili pa smo 33 % povečanje svetovnih kapacitet (REN 21). Kako naprej? Ena od rešitev za oživitev slovenskega fotovoltaičnega trga je net-metering. Gre za promocijo fotovoltaike primarno za lastno rabo. Uporabniku se zaračunava le elektrika, ki je sam ne proizvede.

Net-metering je rešitev, ki lahko prispeva k oživitvi slovenske fotovoltaike. Ni pa pričakovati, da bomo na ta način zagotovili deleže sončne proizvodnje, ki jih z okolijskega vidika nujno potrebujemo. Gre za cca 100 MW novih kapacitet na leto. V Greenpeaceu menimo, da bi morali ohraniti sistem zagotavljanja odkupnih cen vsaj za manjše elektrarne, a podpore bi morale biti previdno zastavljene, da se prepreči ponovitev balona iz leta 2012. Fotovoltaika je preprosto preveč dragocena tehnologija, da bi si jo lahko privoščili dati na stranki tir.

Kateri projekt dobre energetske prakse v Sloveniji bi izpostavili kot dober korak k energetski tranziciji? Po mnenju stroke Slovenija nima domišljene energetske politike.

Energetska sanacija stavb, sončne elektrarne na šolah in kmetijah ter prva vetrnica v

100 [%] 3 cilji: "EU 20:20:20"

80 Zmanjševanje TGP po trenutnih politikah*

60

40

80–90 % zmanjšanje TGP

20

0 1990

2000

2010

2020

2030

2040

2050

Protrebno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) v EU do leta 2030 in 2050. * trend zmanjšanja TGP ob trenutnih politikah povzet po Energetskem kažipotu 2050, Evropska komisija, 2011

91-92

okolje

Letos so razmere drugačne, fotovoltaika je kritična do vladne politike.

Sloveniji. To so premiki v pravo smer in po tej poti bi morali nadaljevati. V energetiki se marsikdo spreneveda, ko pravi, da naj o energetiki odloča »stroka«. S tem namerno zakrivajo dejstvo, da energetiko bistveno določa politika, energetska politika. Stroka lahko začrta in izpelje zelo različne energetske scenarije. Stroka zmore realizirati nemško, na obnovljivih virih temelječo pot, ali pa poljsko energetsko pot, ki temelji na premogu in jedrski energiji. Jasno je, da brez politične podpore ni mogoče postaviti nobene elektrarne. Zato je tako pomembno, da energetska politika odgovarja na izzive časa in podpre rešitve, ki rešujejo probleme, kot so pomanjkanje virov, onesnaženost zraka, podnebne spremembe. To je še posebej pomembno v času, ko imamo izbiro. Velika večina energetikov podcenjuje podnebne spremembe, pri tem pa pozabljajo na opustošenje, ki nas čaka, če ne bomo nehali izpuščati ogljika v ozračje.

V atmosferi preprosto ni prostora za dodatne količine toplogrednih plinov, zato moramo zapirati termoelektrarne, ne pa, da gradimo nove. Obnovljivi viri so glavna rešitev na izziv podnebnih sprememb. Zato je tako pomembno, da so tudi v Sloveniji stalnica v razvojni politiki in s tem od samega začetka razvijamo domačo industrijo. Energetska politika mora prinesti odgovor na podnebne spremembe. Ta ogovor je zmanjšanje porabe energije in energetska tranzicija k obnovljivim virom energije.

Kako bi lahko energetska tranzicija pripomogla k zagonu slovenskega gospodarstva in k ustvarjanju novih, zelenih delovnih mest?

V dobrih časih fotovoltaike je v tem sektorju delovalo desetine podjetij, ki so zaposlovala okoli 2.000 ljudi. Intenzivne investicije v sončne elektrarne, vetrne elektrarne, male in velike hidro elektrarne ter elektrarne na odpadno lesno biomaso bi lahko ustvarile novo gospodarsko dinamiko in več deset tisoč delovnih mest. Samo odločiti se je treba, da ne bomo 8 milijard zapravili za nuklearko, temveč jih bomo razpršeno usmerili v obnovljive vire energije. Kaj vse bi lahko naredili za ta denar!

Katere projekte v Greenpeace Slovenija še načrtujete v prihodnje?

Odločno bomo branili zdrav razum in prihodnost Slovenije v razpravi o energetskem konceptu Slovenije. Če pride do referenduma o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Krškem, bomo naredili vse, kar največja okoljevarstvena organizacija na svetu zmore, da bo projekt zavrnjen. Skupaj z industrijo, stroko in drugimi okoljevarstveniki bomo iskali način, kako oživiti investicije v obnovljive vire energije. Od vseh političnih opcij bomo zahtevali ukrepanje na področju podnebnih sprememb in sprejem podnebne strategije, ki bo pomagala zaščititi prebivalstvo pred negativnimi učinki podnebnih sprememb, ki se jim zaradi preteklih izpustov žal ne moremo več izogniti.

september 2014

Dejan Savić

foto: arhiv podjetja

dodatnim 2 % znižanjem vsak naslednji mesec.

S tem ukrepom je ministrstvo investicije ustavilo, trg pa je popolnoma zamrl.

Vrtičkarji že dolgo, kmetovalci zdaj Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

58 91-92

okolje

Urbani vrtovi

Kaže, da urbani vrtovi ostajajo, še več, postajajo način življenja ljudi, ki se zavedajo pomena lokalne, zdrave in sveže pridelane zelenjave. V svetovnih urbanih središčih se ljudje inovativno in primerno okoliščinam lotevajo kmetovanja. Slovenski vrtičkarji pa – kot da jim je to ostalo

S

Urbani vrtovi v krvi – prevzemajo navade

dedkov in babic, saj se nove

vrtičkarske skupnosti oblikujejo dnevno, po motiki in grabljah

posegajo mladi in stari. Zakaj urbani vrtovi?

edem milijard prebivalcev na Zemlji močno obremenjuje planet s kmetijskimi površinami – od prevelike porabe vode, onesnaževanja, do prevelike porabe energije in izgube naravnih habitatov. Kot odgovor na situacijo, v kateri smo se znašli, nastajajo po svetu različne oblike ekološkega kmetovanja, kjer inovativnost in kreativnost ne poznata meja.

M

ed rešitvami, ki se ponujajo, je tudi urbano kmetovanje. Cilj je pridelava lokalne hrane. Filozofija je preprosta. Če pridelamo to, kar jemo, kjer dejansko živimo, zmanjšujemo »prevožene kilometre« in hkrati skrbimo za svoje zdravje, saj jemo sveže in sezonsko. Drugi blagor urbanega vrtnarjenja je ta, da prispeva k ozelenitvi mest, zmanjšuje škodljive odplake, povečuje zasenčenost. Sploh so urbani vrtovi revolucija v zavedanju, da lahko vrtovi postanejo mirna mesta za počitek v velikih mestnih središčih, privabljajo turiste, poleg tega pa omogočajo zaposlitev težko zaposljivim posameznikom.

september 2014

O

bstaja želja, da bi lahko nekoč večino tega, kar potrebujemo, pridelali le korak od svojega doma. V mestu so vrtnarji omejeni z višjo ceno zemlje in s pomanjkanjem prostora. Marsikje v mestih je zemlja zasičena s strupenimi snovmi, kot sta svinec in arzen, kar predvsem kliče po sanaciji ali zamenjavi zemlje pred sajenjem. S pravo kombinacijo

novih tehnologij, podpore lokalne skupnosti in usklajenostjo z gospodarstvom je vse mogoče.

Po svetovnih metropolah so primeri dobrih praks, ki ne kažejo le svetovnih naporov, da bi postali pozorni na vedno hitreje rastočo svetovno populacijo in prehranjevalno verigo, temveč predstavljajo tudi različne poti, ki jih urbano vrtnarjenje lahko ubere.

Primeri dobrih praks po svetu

V

Ameriki, v mestu Detroit, so na primer spremenili staro območje osnovne šole v kmetijo. Lokalni prebivalci lahko kupujejo lokalno pridelano zelenjavo in jo tudi jedo v lokalnih restavracijah ali pa so sami prostovoljci na kmetiji. Organizacija FoodField prideluje tisto, po čemer je povpraševanje v lokalni skupnosti.

Poleg tega razvijajo nov aquaponični sistem za gojenje rib in rastlin s samozadostnim sistemom, ki skoraj ne potrebuje zunanjih vnosov za svoje delovanje, poleg tega pa že nabirajo jajca svojih kokoši in rac. V Veliki Britaniji, v Londonu, je zrastla Daltonova kmetija v nekdaj zapuščeni trgovini. Danes lahko tam najdemo aquaponični sistem za gojenje rib in tunele, prekrite s polivinilom, za gojenje zelenjave.

Trgovina ima tudi kokošnjak in kavarno na

59 Slovenski vrtičkarji v korak s svetovnimi

V

Sloveniji imajo vrtičkarji že dolgo zgodovino, tako da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo tudi slovenska urbana središča pridružila tej zeleni revoluciji, ki se dogaja po svetu. Med prvimi, o katerem se je veliko pisalo, je bil dr. Gojko Stanič, ki je v Ljubljani na strehi svoje hiše (20 m2) naredil vrt za družino, ki rodi vse leto. Njegova želja je bila, da bi imele vse novogradnje zeleno streho, kjer bi si ljudje lahko pridelovali zelenjavo. Tudi lokalne skupnosti so spoznale potrebo po samooskrbi, predvsem zaradi finančnih razlogov in zato, da bi ljudje jedli lokalno pridelano hrano, katere izvor poznajo. Uradni podatki kažejo, da smo v Sloveniji z živalskimi proizvodi bistveno bolje preskrbljeni kot z rastlinskimi.

Statistični urad (SURS) za leto 2011 poroča o nizki stopnji samooskrbe z zelenjavo (37 %) in krompirjem (63 %), medtem ko je ta pri mesu in jajcih povprečno več kot 80-odstotna (z govedino in mlekom se oskrbujemo sami).

Samooskrba z vinom je celo 94-odstotna. Za velik dvig odstotka samooskrbe z zelenjavo so urbani vrtovi premalo, potrebna je sprememba politike države za trajnostni razvoj. Kljub temu pa urbanih vrtičkarjev ne gre zanemariti, saj s svojim delovanjem ozaveščajo prebivalstvo o pomenu ekološke, lokalno pridelane hrane, ki zmanjšuje vpliv na okolje in veča povezanost človeka z naravo ter izboljšuje prehrambne navade ljudi.

Občine podpirajo Odziv ljudi je velik vrtičkarje

K

lub Gaia je na desetih lokacijah v Sloveniji v sodelovanju z občinami in najemniki vrtov na občinskih površinah zasadil zelenjavne

V

Mariboru je tako s prebivalci sosednjih blokov vse od jeseni 2011 nastajal vzorčni primer ekološkega urbanega vrtnarstva, ki je zrastel v primer dobre prakse in zaživel v

91-92

času, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK). V Mestni četrti Radvanje pri Borovi vasi so organizatorji skupaj s prebivalci zastavili idejo skupnostnega vrta, ki je zaživela leta 2012. Poleg samooskrbe meščanov s svežimi pridelki je tam zrastel tudi prostor za spoznavanje, druženje, učenje in spodbujanje skupnosti. Na skupnostnem vrtu je okrog 80 vrtičkarjev, ki obdelujejo vrtove velikosti 50 ali 100 kvadratnih metrov na površini približno 1 hektar, ki so jo od občine dobili v najem. Večina vrtičkarjev poleti zelenjave ne kupuje. Nekaj si jo pridelajo tudi za ozimnico. Na vrtu imajo tudi čebelnjak in lani so pridelali okrog 100 kilogramov medu. Že v začetku leta 2012 je bilo zasedenih vseh 80 vrtičkov. Na čakalni listi je na desetine ljudi, številka pa narašča iz dneva v dan. Potem ko je nastal urbani vrt v Borovi vasi, je s pomočjo mariborske občine nastal še en urbani vrt v Novi vasi. Cilj občine je, da bi ta primer dobre prakse širili tudi na druge lokacije mesta. Marijana Bračič pravi: »Odziv ljudi je izjemen v Mariboru in širše. Številni strokovnjaki so podprli idejo in ustvarjanje vrta. Vse več je skupin, ki želijo organizirano predstavitev nastajajoče prakse, med drugim tudi organizacije diplomiranih agronomov mariborske univerze, profesorjev in študentov z Univerze v Ljubljani, skupine vrtičkarjev in študentov iz Gradca, hkrati se vrstijo tudi obiski tujih in domačih novinarjev.

Lani je vrt obiskalo kar nekaj skupin iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol in nekaj predstavnikov drugih slovenskih občin, ki snujejo podobne vrtove v svojih okoljih. Bilo je celo nekaj turistov iz Avstrije in Nemčije, ki so potovali skozi Maribor. Čudovit odziv ljudi in podporo lokalnega prebivalstva lahko začutimo vsakič, ko delamo na vrtu. Sprehajalci se ustavljajo, sprašujejo, občudujejo, kaj je zraslo na tej prej degradirani zemlji.«

okolje

vrtove, na katerih izvajajo delavnice sajenja in oskrbe za lastnike vrtov. Klub Gaia vrtičkarjem prispeva strokovno znanje, izdelke za oskrbo rastlin in načrt za vrt, zasnovan s sodobno računalniško aplikacijo naredivrt.si. Ta aplikacija upošteva površino, število članov v družini in želje po vrtninah. Kombinira jih po principu potreb po vrtninah in dobrih sosedov z dodatkom koristnih rastlin. Omogoča vodenje koledarja del in opozarja na potrebna dela in ukrepe na vrtu. Loreta Vlahović, direktorica Kluba Gaia, pravi: »V projektu sodeluje z izdelki podjetje Unichem d.o.o., ki je v Sloveniji prvo ponudilo ekološke izdelke za oskrbo rastlin iz linije Bio Plantella. Občine sodelujejo z zemljo, ki jo oddajajo v najem za vrtičke, oglaševanjem in širšo promocijo aktivnosti.« V Mariboru pa so, tudi v sodelovanju z občino, ki je odstopila hektar zemlje, postavili prvi skupnostni urbani vrt. Skupnostni urbani vrt je postavila skupina strokovnjakov in raziskovalcev v programu Urbane brazde. Programski sklop Urbane brazde ustvarja angažirana znanstvenoraziskovalna skupina usposobljenih strokovnjakov s področja sociologije, antropologije, socialnega dela, ekologije, agronomije, prava, prometa in vizualnih umetnosti. Pri zasnovi ideje so se oprli na prakse iz tujine. Kot dober primer ureditve, ki je bil izdelan za Maribor, velja načrt iz osemdesetih let. Na teh podlagah so sestavili predloge za nove ureditve, ki so jih želeli realizirati kot enega od sedmih programov Urbanih brazd. Skupaj s podžupanom Mestne občine Maribor Tomažem Kanclerjem so se dogovorili za najprimernejšo lokacijo pri Borovi vasi v Mestni četrti Radvanje, ki je bila neobdelana, v bližini drugih vrtičkarjev in na najgosteje poseljenem delu mesta. Tako so po zgledu uspešnih evropskih primerov skupnostnega urbanega vrtnarstva v Borovi vasi, v neposredni bližini velike koncentracije blokovskih naselij, postavili skupnostni vrt, ki je po besedah Mirijane Bračič iz Društva Eko Urbani vrt nastal kot odgovor na to, da ima Slovenija v primerjavi z Evropo najnižjo samopreskrbo z zelenjavo in sadjem, da že dvajset let ugasneta dve mali tradicionalni kmetiji na dan, da izgubljamo biotsko raznovrstnost, da vsak dan v letu propade sedem hektarjev obdelovalnih površin in da je naše zdravje vse bolj ogroženo. S konkretnimi vezmi med lokalno skupnostjo in mestom so skrajšali prehransko avtocesto, zmanjšali zdravstvene stroške in okrepili lokalne pridelovalce in predelovalce zelenjave in sadja visoke kakovosti.

Projekti rastejo in se širijo

P

o besedah župana občine Maribor dr.

Andreja Fištravca: »Projekt Skupnostni urbani vrtovi, ki se je razvil v okviru Urbanih brazd (EPK), je trajnostni učinek EPK, ki ga razvijamo naprej. Izvaja se skoraj brez sredstev, z dobro voljo ljudi, pri tem pa je treba pohvaliti pristojne službe za dobro sodelovanje, saj so si prizadevale za rešitve pri iskanju primernih lokacij. V tem trenutku se pripravlja tudi lokacija na Pobrežju, v Stražunu bo v uporabo predanih okrog sto vrtov. Do leta 2020 je cilj pridobiti vsaj 500 urbanih ekovrtov na 5 hektarjih, zato bo Mestna občina Maribor sodelovala na evropskem razpisu Life+ skupaj s partnerskimi društvi Varuhi semen, društvom za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, zadrugo Dobrina in kooperativo Peron.«

september 2014

strehi zgradbe. Cilj je pridelati hrano za sosesko in dokazati, da je gojenje hrane mogoče tudi na zelo majhnih površinah. V Singapurju, kjer je lokalno pridelane hrane le 7 %, je organizacija Sky Greens izdelala prvo nizkoogljično hidravlično vertikalno kmetijo. V rastlinjaku je v treh nadstropjih vertikalni sistem, ki proizvede 5- do 10-krat več enot v primerjavi s tradicionalnim kmetovanjem. Rastlinjak in nizkoogljični hidravlični sistem omogočata gojenje zelene solate in zelja vse leto z manjšo porabo energije in vode. Za tako majhno državo, ki uvaža večino svoje hrane iz sosednjih držav Kitajske, Indonezije in celo Evrope ter Amerike, ta projekt pomeni možnost, kako nahraniti rastočo populacijo.

S čebelami smo v vrhu Evrope, a zdaj kličejo na pomoč foto: Hofer

60 91-92

okolje

Čebele in okolje

Pravijo – če ne bo več čebel, ne bo več življenja. Zato ni čudno, da so se ministri, pristojni za kmetijstvo v EU, avgusta zbrali v Mariboru na konferenci »Zaščita medonosnih čebel v Evropi«.

Čebele in okolje

Razpravljali so o pomenu

čebel in čebelarstva, dejavnikih tveganja, ki povzročajo izgube

čebeljih družin, ter o predlogih za zaščito čebel. Medonosna

čebela je namreč na območjih z intenzivnim kmetijstvom vse bolj prizadeta zaradi okoljskih groženj in vpliva podnebnih

sprememb. Velik napadalec čebel je bolezen varoja, a ne

le to. Pomena čebel se vse

bolj zavedajo številna podjetja,

svojo vrednost pa dobivajo tudi v šolah, kjer slovenski

otroci postajajo eni najbolj

izobraženih na svetu o pomenu

in dejavnosti čebel in čebeljih

september 2014

pridelkov.

Potreba po skupnem evropskem pristopu

M

inistri so poudarili predvsem potrebo po oblikovanju skupnega pristopa k upravljanju z medonosno čebelo, saj so specifični ukrepi za zmanjšanje nevarnosti obstoja čebel v Evropi bistvenega pomena. Med sklepi so izpostavili potrebo po ohranjanju lokalne pestrosti avtohtonih populacij, kar vključuje ustrezno omejevanje in kontrolo pretoka genov. Zavzeli so se za dostop do več raziskav in dognanj, ki se jih naj vključi v politiko upravljanja z medonosno čebelo, pa tudi za večje usklajevanje med različnimi raziskovalnimi projekti, s čimer bi se povečala učinkovitost doseženih rezultatov. Pozdravili so promocijo in izobraževalne ukrepe, ki so namenjeni mladim. Pri tem so omenili Evropski medeni zajtrk, ki ga je za izvedbo na evropski ravni predlagalo slovensko ministrstvo, aplikacijo Bee App in iskanje drugih načinov, da se pritegne mlade. Glede na to, da je razvoj čebeljih družin ogrožen z uporabo zdravil za zatiranje bolezni in škodljivcev v čebeljih družinah, in z namenom, da se zagotovi zdravje in preživetje čebeljih družin in ustrezna kakovost čebeljih

pridelkov, so pozvali k vzpostavitvi pravnega okvira, tj. določitev standardov glede ostankov problematičnih substanc v satnicah in sestave krme za čebelje družine. Obžalovali so zaradi težav, ki jih imajo čebelarji pogosto pri pridobivanju državne pomoči v primeru naravnih nesreč, saj trenutna evropska zakonodaja tega ne omogoča. Zato morajo čebelarji dobiti ustrezno poplačilo na nacionalni ravni glede na dejstvo, da čebele prispevajo 80 % k opraševanju rastlin.

Po številu čebel takoj za Grčijo

V

Sloveniji je čebelarstvo del kulture, pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Hujšega pomanjkanja čebel v Sloveniji zaenkrat še ni, saj smo po številu čebelarjev in po številu čebel na km2 na vrhu v Evropi, takoj za Grčijo. Vendar moramo čebelam posvečati posebno pozornost. Prva nevarnost za čebele in za njihovo naravno okolje so fitofarmacevtska sredstva. Kot je povedal Boštjan Noč, se je sicer v zadnjih letih stanje na tem področju izboljšalo. Predvsem zato, ker so uporabniki fitofarmacevtskih sredstev spoznali, da je čebela pomembna in so ta sredstva začeli uporabljati v skladu z navodili proizvajalca, to pomeni zvečer, ko so čebele v panju.

P

omena čebel in čebelarstva se vse bolj zavedajo tudi na državni ravni. Vse več pozornosti in podpore namenjajo promociji čebelarstva, izobraževanju, tudi mladih v osnovnih šolah, potrošnike se osvešča o koristi čebeljih pridelkov idr. Kot so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pomagajo javne svetovalne službe, javne strokovne službe na področju čebelarstva, javne veterinarske službe, ciljni raziskovalni projekti, ki podpirajo področje čebelarstva in pomagajo ohraniti avtohtono kranjsko čebelo v Sloveniji. Ob letošnji slabi letini so namenili

V

se več aktivnosti je usmerjenih v osveščanje o pomenu čebel med otroki in mladino. Čeprav se je v zadnjih 7-8 letih starostna struktura čebelarjev bistveno izboljšala, iz 66 let povprečne starosti na 58 let povprečne starosti, je zavest o pomenu čebel potrebno graditi že pri otrocih. In Slovenija je tu ena zelo uspešnih, če ne celo najuspešnejša v Evropi in na svetu.

Imamo najboljšo mrežo čebelarskih krožkov na svetu, ki delujejo na skoraj 150 šolah in vključujejo skoraj 2.000 otrok.

K

ot je povedal Boštjan Noč: »Imamo najboljšo mrežo čebelarskih krožkov na svetu, ki delujejo na skoraj 150 šolah in vključujejo skoraj 2.000 otrok. Tako pozitivnega odziva otrok, toliko vključevanja v čebelarske krožke, znanja o čebelah, kot ga imajo ta trenutek slovenski otroci, mislim, da ga nimajo otroci nikjer na svetu. Zahvala gre tudi našim šolnikom, ki učijo otroke o pomenu čebel. Kamor koli prideš, v katero koli šolo, so slike čebel, čebeljih pridelkov, učijo se o čebelah, pojejo pesmice.

Mislim, da je to prava pot in smo lahko veseli, da se slovenski otrok zelo poistoveti s čebelo.« Letos v novembru Čebelarska zveza Slovenije organizira tudi mednarodno konferenco na temo usposabljanja otrok v osnovnih šolah.

Prijavljenih je že 20 držav. Kot pomemben projekt je Boštjan Noč izpostavil tudi Tradicionalni

91-92

okolje

Boštjan Noč

foto: arhiv podjetja

61 Podpora čebelarjem ob slabi letini

Slovenski otrok ve, kaj pomeni čebela

slovenski zajtrk, za katerega pravi, da je eden najboljših projektov čebelarstva v zadnjih letih.

Na ta način so se otroci, šole, starši osvestili o pomenu čebel in čebeljih pridelkov.

Skrb za čebele kot družbena odgovornost

T

udi mnoga podjetja so prepoznala pomen čebel in so se na svoji poti trajnostnega razvoja odločila za njihovo podporo. V ta namen so nastali mnogi projekti z učnimi čebelnjaki, čebelnjaki v urbanih okoljih, promocija medenih izdelkov in še kaj. Med njimi sta tudi Hofer in družba BTC.

H

ofer: »V krovnem projektu »Danes za jutri« združujemo vse naše aktivnosti na področju trajnostnega delovanja. V okviru tega je »Skrbimo za medeno prihodnost« prvi lokalni trajnostni projekt in je namenjen ohranitvi čebel v Sloveniji s pomočjo strokovnih raziskav ter vzpostavitvi ustreznih standardov za izdelke iz medu. V partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije smo v raziskovalne in izobraževalne namene v upravno-logističnem centru postavili Hoferjev raziskovalni čebelnjak, namenjen

september 2014

etošnja letina je bila za čebele in čebelarje v Sloveniji ena slabših. Medu je bilo le za četrtino povprečne letine kljub temu, da so čebelam čebelarji pomagali tudi s sladkorjem.

Kot je pojasnil Boštjan Noč: »Za letošnje leto je bila značilna zelo zgodnja pomlad. Takrat je bil za čebele izredno dober spomladanski razvoj in so živele tako kot v zadnjih desetih letih.

Nato je bilo mokro poletje in če ni konstantno lepega vremena, čebele ne morejo nabirati v panje. Zato pride do pomanjkanja hrane.« Kot dodaja, pa tudi v letih z normalnimi vremenskimi pogoji opažajo, da je v naravi vse manj naravne paše za čebele predvsem ob kmetijskih površinah. Zato se v Čebelarski zvezi Slovenije že več let trudijo prepričati državo, da bi spodbudila setev medonosnih rastlin, kot so ajda, detelje, sončnice in druge, saj kmetje veliko cvetja pokosijo predvsem v avgustu.

Odlična spomladanska paša za čebele je tudi oljna ogrščica, ki je sicer posejana predvsem v energetske namene. Več problema predstavljajo monokulture, kot je koruza, ki ni hrana za čebele in je vetrocvetka. Vendar, kot pojasnjuje Boštjan Noč, ker so velikokrat v avgustu vsa polja pokošena in ker v naravi tako ni dovolj cvetnega prahu za čebele, gredo čebele po cvetni prah tudi na koruzo. Ta cvetni prah za čebele ni enak cvetnemu prahu ostalih rastlin.

ta namen je Vlada RS dne 3. 9. 2014 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki je bila podlaga za izvedbo ukrepa »Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2014«. Kot so povedali na ministrstvu, je namen izvajanja ukrepa po tej uredbi podpora čebelarjem zaradi škode, ki je nastala zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2014, zaradi česar je bilo zmanjšano medenje medovitih rastlin oziroma ga sploh ni bilo. Sredstva se s to uredbo namenijo za ohranitev ekonomske sposobnosti čebelarjev, za nadaljevanja čebelarjenja. Čeprav ta ukrep ne bo pripomogel k večji gospodarski pomoči čebelarjem, pa je po besedah Boštjana Noča to predvsem moralna podpora, ki kaže na to, da se država zaveda pomena čebel.

Damjan Glazer

L

V

Miha Mermal

V naravi vse manj naravne paše za čebele

tudi sredstva za dodelitev pomoči za čebelarje, ki gospodarijo z najmanj 20 čebeljimi družinami, v višini 5 evrov na čebeljo družino ali v skupnem znesku 476.690 evrov.

foto: arhiv podjetja

rugo največjo nevarnost za čebela pa predstavljajo različne čebelje bolezni, predvsem zajedavec varoja. Kot je razložil Boštjan Noč, gre za nekakšno uš, ki se prilepi na čebelo in ji pije kri, s tem pa ji zmanjšuje življenjsko dobo.

S tem parazitom se srečuje vsa Evropa. Slabša kot je letina za čebele, manj so odporne in bolj dovzetne za parazite.

foto: arhiv podjetja

D

62

bodočim čebelarjem. Čebele medonosnice bodo divjim opraševalcem pomagale pri njihovem pomembnem delu opraševanja rastlin v BTC City Ljubljana in njegovi okolici ter s svojo aktivnostjo v naravi skrbele za biotsko pestrost našega okolja. Po pomoru številnih čebeljih družin pred nekaj leti in ob letošnjem slabem vremenu je postala skrb za avtohtono raso kranjske čebele še toliko večja.

foto: Hofer

91-92

okolje

proučevanju vpliva okolja na čebelje pridelke, analizi kakovosti njihovih pridelkov ter razvoju priporočil v prehrani ljudi, predvsem pri uživanju cvetnega prahu.

Č

ebele so namreč za našo prihodnost izjemnega pomena, saj oprašijo 80 % vseh rastlin in kar 90 % sadnih dreves.

Zaradi človekovega neodgovornega ravnanja z okoljem so vsak dan bolj ogrožene. Slabša se tudi kakovost njihovih pridelkov, njihov pogin postaja vse bolj zaskrbljujoč. Znanstveno potrjene raziskave so pokazale, da poginjajo zaradi okolju škodljivih pesticidov, pomanjkanja hrane, pa tudi pomanjkanja gnezdišč. Poleg tega je kranjska sivka tako zgodovinsko kot lokalno za Slovenijo zelo pomembna, sedež Čebelarske zveze Slovenije pa je v istem okolišu kot naš upravno-logistični center. Vse našteto je doprineslo k temu, da smo se odločili na to opozoriti in problematiko podpreti s sklenitvijo intenzivnega sodelovanja s Čebelarsko zvezo Slovenije. K projektu smo povabili tudi širšo čebelarsko stroko in slovenske dobavitelje čebeljih izdelkov.

Analiza urbanega medu iz Cankarjevega doma je namreč pokazala, da ta ne vsebuje sledi pesticidov in insekticidov, ker se v mestih ne uporabljajo.

Ž Pri projektu sodelujejo strokovnjaki s Čebelarske zveze Slovenije in drugi strokovni partnerji.

Z

a čebelje družine v Hoferjevem raziskovalnem čebelnjaku skrbi čebelar Boštjan Noč, sicer tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Čebele zahtevajo skrb in nego skozi celo leto. Treba jih je pregledovati (vsaj enkrat na deset dni) in spremljati, kaj se dogaja v njihovih panjih. Žal je letošnja sezona postregla z zelo neugodnimi vremenskimi pogoji, zato je bilo veliko pozornosti potrebno nameniti temu, da niso trpele lakote. Ker je medena bera izostala, smo se osredotočili na pridobivanje cvetnega prahu – osmukanca. Osmukanec je

S projektom Pomagajmo čebelici v mestu, ki ga nadaljujemo tudi v šolskem letu 2014/15, in sicer pod imenom Postavimo čebelnjake v OŠ Slovenije, želimo spodbuditi urbano čebelarstvo.

september 2014

P

rojekt smo zastavili širše od raziskovanja, saj želimo izobraževati in osveščati. Skrb za čebele dojemamo kot veliko odgovornost, zato je projekt dolgotrajne narave. S pomočjo raziskovalnega čebelnjaka proučujemo vpliv okolja na čebelje pridelke; njihova analiza bo jasen pokazatelj, kako onesnaženo je okolje, v katerem živimo. Analiziramo kakovost čebeljih pridelkov ter oblikujemo nasvete glede njihovega uživanja. Čebelarska zveza Slovenije organizira delavnice za mlade čebelarje, na katerih se lahko pobližje seznanijo s čebelarskim poklicem. V letošnjem letu je pozornost pri delu s čebelami v raziskovalnem čebelnjaku namenjena pridobivanju vzorcev čebeljih pridelkov.

Vzorčenje je potekalo skozi celotno čebelarsko sezono, vzorce pa bomo preverili na parametre, ki kažejo, kolikšna je čistost okolja v okolici logističnega centra podjetja Hofer. Poleg tega bodo vzorci služili za določanje kakovostnih kriterijev za cvetni prah. Izsledki večletnih raziskav bodo uporabni za slovenski in širši prostor ter relevantni za celotno čebelarsko stroko.

cvetni prah, ki jih čebele med seboj lepijo z medičino, spravijo na koške na svojih zadnjih nožicah in nesejo v panj. Na vhodu v čebelji panj pa se morajo pridne delavke stlačiti skozi drobne luknjice smukalnika. Ob tem se jim cvetni prah osmuka z nožic in tako pridobimo cvetni prah osmukanec. Le-tega se je skozi celotno čebelarsko sezono nabralo okoli 10 kg.«

M »S

ag. Miha Mermal, direktor enote Misija: Zeleno, in Damjan Glazer, vodja projekta Pomagajmo čebelici, BTC d.d.: projektom Pomagajmo čebelici v mestu, ki ga nadaljujemo tudi v šolskem letu 2014/15, in sicer pod imenom Postavimo čebelnjake v OŠ Slovenije, želimo spodbuditi urbano čebelarstvo, pripomoči k ohranjanju kranjske sivke, ljudi ozavestiti o pomembnosti čebel za okolje in približati čebelarstvo mladim,

e samo po treh mesecih od postavitve čebelnjaka v BTC Citiyu, na travniku za Atlantisom, so čebele že pridelale prvi med, ki smo ga poslali na analize. Glede na že pridobljene analize urbanega medu iz panjev, ki se nahajajo na strehi Cankarjevega doma v Ljubljani, pričakujemo, da bo tudi med iz BTC Cityja kakovosten. Analiza urbanega medu iz Cankarjevega doma je namreč pokazala, da ta ne vsebuje sledi pesticidov in insekticidov, ker se v mestih ne uporabljajo.

Tudi sicer je kakovost urbanega medu, ki ga pridelajo čebele v svetovnih prestolnicah, re-

V partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije smo v raziskovalne in izobraževalne namene v upravnologističnem centru postavili Hoferjev raziskovalni čebelnjak.

snično dobra. Za naše »urbane čebele« skrbi izkušen čebelar Franc Petrovčič, ki skrbi tudi za čebele, ki domujejo na strehi Cankarjevega doma. Oskrbovanje panjev poteka enako kot pri vseh drugih čebeljih družinah, saj so tudi naše čebelice po obnašanju čisto enake kot vse ostale – na pašo hodijo v okoliške parke, gozdove in travnike.

V

upanju za večje zanimanje mlajših za čebelarstvo smo pripravili natečaj za osnovne šole »Čebelam prijazna šola«, s katerim smo osnovne šole povabili k sajenju medovitih rastlin, postavitvi rož na okenske police in ureditvi okolice v čebelicam prijazno okolje.

Posredno z našim projektom tudi izobražujemo in informiramo o čebelah in njihovemu pomenu. Na natečaju je zmagala osnovna šola Medvode, za nagrado jim bomo postavili učni čebelnjak.

S

eveda lahko vsi pripomoremo k povečanju čebel v mestih tako, da na okenske police in vrtove posadimo čim več medovitih rastlin ali s SMS donacijo s ključno besedo CEBELA na 1919 prispevamo 1 EUR v sklad za ohranitev kranjske čebele, za postavitev učnega čebelnjaka in tako bomo omogočili mestnim otrokom pristen odnos z našimi pomembnimi prijateljicami.«

foto: www.shutterstock.com

Prakse je premalo, tudi delovnih mest

Študij o varstvu okolja

Zakaj študij varstva okolja

ali znanosti o okolju? Zaradi

ljubezni do narave? Zaradi

63 okolje

91-92

Študij o varstvu okolja

možnosti zaposlitve ali ker

je razumevanje okolja zdaj skorajda moda? Kaj daje študij? Študij daje veliko

koristnega znanja, a večinoma premalo praktičnih izkušenj

in spopadanj s konkretnimi primeri, pravijo študentje.

Čeprav postaja okolje vse

bolj del poslovne in razvojne ekologa ali ekotehnologa še

vedno ni povsem »udomačen«.

Nekateri diplomanti varstva okolja pri iskanju zaposlitve to spoznavajo. Tudi zato, ker

so na trgu dela konkurenčni drugi poklici naravoslovnih

smeri. Ker pa je varstvo okolja

pomembno povsod, je poklic kljub temu perspektiven.

Diplomanti dveh šol, Fakultete za znanosti o okolju Nova Gorica in Visoke šole za varstvo okolja v Velenju

menijo, da se z vztrajnostjo in iznajdljivostjo že med študijem

vedno najde pot.

Vprašali smo jih:

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Kaj vas je spodbudilo k študiju varstva okolja/znanosti o okolju?

Katera področja varstva okolja in znanosti o okolju so bila med študijem najzanimivejša in zakaj? Katere teme ste pogrešali?

Kako težko je bilo po končanem študiju poiskati zaposlitev? Na katerem področju ste se najprej zaposlili?

So vam znanja in izkušnje, pridobljene med študijem, koristile pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu, ki ga opravljate?

S katerimi nalogami ste se morali na delovnem mestu najprej spopasti?

me je kariera na področju obnovljivih virov energije. Namesto na strojništvo oziroma elektrotehniko sem se vpisal na to fakulteto, ker sem se želel usmeriti v mehkejšo smer, ki poudarja varstvo okolja.

2.

Najbolj me je pritegnilo preučevanje vplivov na okolje (gradbeni in energetski posegi v prostor), predvsem zato, ker je povezano z energetiko in ima po mojem mnenju veliko aplikativno vrednost. Podobno zanimiva so se mi zdela tudi področja (bio)kemije, instrumentalnih merilnih metod in meteorologije – nekatera zaradi praktične rabe, druga zaradi splošno zanimive tematike. Pogrešal nisem nobene tematike, želel sem si le več praktičnega dela pri študiju.

3.

Nejc Lekočevič, univ. dipl. ekolog

Študij sem končal leta 2009, na vrhuncu gospodarske krize. Propad gradbenega sektorja je bil največkrat razlog za zavrnitev pri podjetjih, ki se ukvarjajo z okoljskimi študijami. Tudi dejstvo, da je bil naziv univ. dipl. ekolog še letos predmet nesoglasja med Univerzo v Novi Gorici in ministrstvom, je pripomoglo k našim težavam. Prvo redno službo po diplomi sem dobil v knjižnici prek programa javnih del in moje delo ni bilo povezano s tematiko okolja.

1.

4.

Kakšna je perspektiva študija varstva okolja/znanosti za zaposlitev po študiju?

Na katerem področju in v katerih sektorjih je po vašem mnenju varstvo okolja in z njim povezano delo še posebno pomembno in vam morda primanjkuje znanj?

Fakulteta za znanosti o okolju Nova Gorica Čeprav je študij znanosti o okolju prvenstveno usmerjen v varstvo narave, je bil glavni razlog za moj vpis energetika. Zanimala

Še pred kratkim sem opravljal delo komercialista v nekem podjetju (nič v povezavi z okoljem). Analitičnost in delo na

september 2014

politike podjetij in občin, poklic

Petra Plosnik, univ. dipl. ekolog

1.

Že kot gimnazijka sem sodelovala pri raznih projektih in taborih za zaščito okolja in narave. Prav tako sem napisala raziskovalno nalogo o trajnostnem turizma. Zadnjo piko na i pa so dali informativni dnevi, saj sem Štajerka, ki je šla študirat na Primorsko.

Je pa tudi res, da je bil takrat študij okolja le v Novi Gorici.

2.

Najzanimivejše teme so bile povezane z vodo – od zaščite, spremljanja stanja voda in vse do čistilnih naprav in presoje vplivov na okolje. Posebno zanimiva je bila tudi toksikologija, zato sem v diplomskem delu obravnavala to področje. Težko rečem, da sem kakšne teme pogrešala, saj žal nisem imela možnosti, da bi videla, kako v praksi deluje znanje, ki sem si ga pridobila, da bi lahko ocenila, ali je to pomanjkljivo in na katerih področjih.

september 2014

3.

Po končanem študiju je za zaposlitev, vsaj v mojem primeru, zelo težko. Sklepam, da Maribor in širša okolica sploh ne poznata poklica »ekolog«, saj sem dobivala odgovore, kot je na primer »ekonomista ne potrebujemo«.

Prav tako se zgodi, da so razpisi z opisom del »ekološko spremljanje stanje voda« in zahtevana izobrazba kemijske smeri. V skladu s tem ne ustrezam razpisanim pogojem, kaj šele, da bi lahko prišla do razgovora. Doštudirala sem leta 2010 in sem žal še vedno brez zaposlitve v svoji stroki, vendar jo vztrajno iščem.

4.

Znanja in izkušenj, pridobljenih med študijem, je kar nekaj, vendar vsak

Visoka šola za varstvo okolja Velenje Nika Bizjak, dipl. ekotehnolog

1.

Že od nekdaj me je zanimalo okolje in procesi, ki potekajo v njem, v današnjem času pa postaja vse pomembneje najti vzroke in poiskati rešitve za okoljske probleme. O vsem, kar me zanima v zvezi z okoljem, sem na Visoki šoli za varstvo okolja pridobila obsežna znanja. Želim prispevati k varovanju okolja in ustvarjanju primernega »habitata« za človeštvo, živalstvo in rastlinstvo.

2.

Težko je govoriti o najzanimivejših področjih, saj je študij zasnovan barvito in raznoliko. Ponujen je velik razpon izbirnih predmetov. Izbira predavateljev je premišljena, in ker me okolje zanima, skoraj ni bilo predmeta, pri katerem ne bi z veseljem sodelovala. Sicer pa prihajam iz podeželskega okolja, kjer sem v stiku z različnimi skupinami prebivalstva in so mi morda zato bila nekatera področja bližje, na primer vplivi kmetijstva na okolje, ravnanje s prostoživečimi populacijami živali, vpliv okolja na življenjske procese ali razvoj in urejanje podeželja.

3.

Po končanem študiju na dodiplomskem programu sem se takoj vpisala na podiplomskega. Tam nadgrajujemo pridobljena znanja in jih predvsem prenašamo v prakso, medtem ko je večina kolegov, ki se za podiplomski študij niso odločili, dokaj hitro našla zaposlitev na želenem področju ali pa celo odprla lastno podjetje.

4.

Kot rečeno, sem še sredi študija, vendar večino pridobljenih znanj prenašam in uporabljam tudi v praksi, kjer sta pomembna izobraževanje zainteresiranih, da se zmanjšajo negativni vplivi na okolje, in »trajnostno« življenje – trenutno z delno in upam da v prihodnosti s popolno samooskrbo.

6.

Ker je potreba po zelenih delovnih mestih vse večja, je upravičeno pričakovati, da se bo povečalo tudi število delovnih mest za ekologe. Predvsem je pomembno, da »zelena

Nejc Lekočevič

Menim, da je varstvo okolja in narave pomembno v vseh pogledih. Vsako podjetje, občina, ki ima kakršen koli stik z okoljem, bi morala imeti zaposlenega strokovnjaka za varstvo okolja – ekologa. Toda dejansko stanje kaže drugače. Naš študij je bil usmerjen na vsa področja in z malo prizadevnosti in iznajdljivosti smo lahko uspešni v različnih strokah.

Petra Plosnik

Trdim, da je v Sloveniji veliko strokovnjakov za okoljska vprašanja in imel sem srečo, da sem s številnimi že sodeloval.

Nekateri prihajajo iz tehničnih vej gospodarstva ali iz naravovarstvenih smeri in zaradi konflikta interesov se njihovi pogledi mnogokrat močno razlikujejo. Menim, da obstaja srednja pot, na kateri pridejo v ospredje kadri, ki so primarno ekologi, hkrati pa s praktičnim znanjem predstavljajo vrednost v podjetju. Verjamem, da bi taki strokovnjaki lahko bili naši diplomanti, a sem med študijem pogrešal več tehničnih predmetov.

Tudi obvezne študijske prakse naš program ni poznal.

7.

Štefan Trdan

7.

Študij je zelo perspektiven, vendar služb ni. Vsaj moje izkušnje kažejo tako. Prav tako menim, da Slovenija, vsaj Štajerska regija, bistveno premalo pozna poklic ekologa, če ga sploh pozna. Po mojih izkušnjah še dandanes mnogi ne vedo, da ta fakulteta sploh obstaja, in menijo, da so za usposabljanje na teh delovnih mestih primerni kar hitri tečaji.

foto: arhiv podjetja

Varstvo okolja je niša pri izbiri kariere in tega smo se v moji generaciji premalo zavedali. Po mojem mnenju je tak kader zaposljiv, če se študenti bodočim delodajalcem predstavijo že med študijem bodisi s študentskim delom bodisi kako drugače.

6.

foto: arhiv podjetja

5.

6.

Odkar sem končal študij, še nisem bil zaposlen v podjetju, ki bi imelo kakršno koli povezavo z mojo stroko.

diplomant na začetku opravljanja dela potrebuje določen čas, da se izkaže.

foto: arhiv podjetja

64 91-92

okolje

projektih sta dve stvari, ki sem ju pridobil med študijem in ju koristno uporabljal pri delu v podjetju.

zaposlitev« ne pomeni le varstva okolja, ampak tudi druga dva stebra trajnostnega razvoja – gospodarstvo in družbo. Zato je dobro, da študij poudarja tudi družboslovne vede, kot je na primer ekonomika ali menedžment okolja/ tehnologij. Podjetja mogoče niso toliko zainteresirana za zmanjšanje onesnaženja, so pa za zmanjšanje stroškov, kar lahko dosežejo z zmanjšanjem porabe energentov in tako bolje varujejo okolje.

7.

Varstvo okolja je pomembno vedno in povsod, toda včasih lahko, žal, obnovljivi viri energije povzročajo prav tako veliko škodo kot neobnovljivi. Kaj vse pretrpijo indijske ženske za naše »bio, eko in okolju prijazne« pralne oreščke! Pomemben je vsak, tudi najmanjši korak v pravo smer, saj je nekje treba začeti in znanje nadgrajevati, kar je lahko ob napredku tehnologij in dostopu do nasprotujočih si informacij precej zahtevno. Štefan Trdan, dipl. ekotehnolog

1.

Sprva sem si želel opravljati delo (poklic) v naravi oziroma na terenu. Ker poznam situacijo na zaposlitvenem trgu in ker se mi je

Še preden sem končal študij, sem dobil priložnost opravljati sprva prakso in pozneje tudi druga dela na Inštitutu za vode Republike Slovenije.

2.

Daleč najzanimivejši predmet je bil načrtovanje zavarovanih območij (predavatelj dr. Peter Skoberne). Zanimiv je bil tudi predmet računalništvo in geografski informacijski sistem (GIS), vendar v času mojega šolanja ni bilo dovolj poudarka na spoznavanju programa ArcGis (platforma za mapiranje in analiziranje geografskih območij). Z dobrim poznavanjem programa ArcGis je pot do zaposlitve veliko

3.

Še preden sem končal študij, sem dobil priložnost opravljati sprva prakso in pozneje tudi druga dela na Inštitutu za vode Republike Slovenije (tu mi je bila v veliko pomoč mentorica dr. Nataša Smolar Žvanut in somentorica dr. Monika Peterlin). Po diplomi na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo sem se takoj zaposlil na inštitutu (sektor za morje). Trenutno delam na več projektih: nekaj dela opravljam za evropsko okoljsko agencijo (EEA/ETC-European Topic Center), nekaj za mednarodni projekt IPA Adriaticprojekt DeFishGear (Derelict Fishing Gear managment system in the Adriatic region), nekaj pa za Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

(odpadki v morju).

4.

91-92

preprostejša. Predvsem gre tu za praktično znanje, ki ga na žalost primanjkuje na vseh izobrazbenih ravneh. Pri teoretičnem podajanju znanja sem pogrešal navezovanje tematike z aktualnimi dokumenti in listinami. Pri predavanju o odpadnih vodah, na primer, bi bilo smiselno vsaj navesti, če že ne zahtevati, da študentje vsaj preletijo veljavne dokumente, priporočila, kot so vodna direktiva, predlogi za spremljanje stanja, mednarodne listine in konvencije (npr. Barcelonska konvencija).

Študij mi je zagotovo dal neko osnovo, vendar sem se večino stvari naučil ob delu, kjer sem pridobival prakso, in ob pomoči sodelavcev in mentorjev. Predvsem sem moral pred začetkom strokovnega dela prebrati veliko listin, uredb, programov in dokumentov, ki so osnovna podlaga za nadaljnje delo. Ob iskanju zaposlitve v ekologiji od kandidatov zahtevajo predvsem zelo dobro poznavanje programov (Excel, ArcGis, Acess idr.) in znanje tujih jezikov (vsaj angleščine).

okolje

zdel poklic perspektiven, sem se odločil za študij varstva okolja. Vendar je bil pogoj, da lahko študiram ob delu. Na izbiro sem imel Univerzo v Novi Gorici in Visoko šolo za varstvo okolja v Velenju. Zakaj sem se odločil za Velenje, ne vem. Razlog je bil morda v oddaljenosti od stalnega prebivališča (prihajam iz Ljubljane), verjetno tudi dolžina študija.

65

Študij o varstvu okolja

5.

Moral sem se spoznati z delovanjem inštituta kot celote (birokracija), enkrat na mesec opravljati terensko delo vzorčenja trdnih odpadkov na priobalnih zemljiščih in laboratorijsko delo.

6.

Mislim, da je študij perspektiven. Vendar se morajo vsi bodoči iskalci zaposlitve na tem področju dodatno potruditi in poiskati delo. Moramo razumeti, da se na delovna mesta, povezana z varstvom okolja, prijavljajo tudi diplomanti kemije, ekologije, biologije, gozdarstva, gradbeništva idr. Konkurenca je velika!

Promocija

DROE Unirec - odpadna embalaža za dobrodelnost DROE Unirec je v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika v spomladanskih mesecih izvedla tekmovanje zbiranja plastenk med vrhniškimi osnovnimi šolami. Pri projektu je sodelovalo 7 osnovnih šol in skupaj zbralo preko 15.000 odpadnih plastenk v vrednosti 836 €. DROE Unirec je k zbranim sredstvom dodala še dodatnih 164 € in skupni znesek v vrednosti 1.000 € namenila prvim trem uvrščenim osnovnim šolam za nakup potrebščin po njihovi izbiri. Prvouvrščeni osnovni šoli je DROE Unirec podelila posebno nagrado, in sicer ogled sodobnega reciklažnega centra Dinos Naklo.

S sodelovanjem pri tovrstnih projektih želi DROE Unirec udejanjiti koncept ZERO WASTE in hkrati že pri mlajših generacijah poudariti pomen ločenega zbiranja odpadne embalaže.

september 2014

V mesecu septembru je DROE Unirec kot glavni partner začela sodelovati pri humanitarni akciji zbiranja odpadnih pločevink z osnovnimi šolami po Sloveniji - Jaz, ti, mi za Slovenijo. Humanitarno akcijo izvajamo v sodelovanju z našimi podizvajalci in komunalnimi podjetji po Sloveniji. Zbrana sredstva od odpadnih pločevink bodo v celoti namenjena za nakup inkubatorja Splošni bolnišnici Trbovlje. Več informacij o projektih DROE Unirec si lahko preberete na spletni strani www.unirec.si.

Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

Projekt eko otok z novo veliko naložbo za čiščenje vod foto: arhiv podjetja

66 91-92

okolje

Otok Krk

Otok Krk je večini poznan kot prijetna dopustniška destinacija. Manj znano je, da

Otok Krk

na otoku v razvoj vključujejo različne ekološke projekte, ki naznanjajo novo vizijo otoka

- postati želi prvi eko otok.

Kot kaže, so s to ambicijo precej v ospredju pred

ostalimi mesti in otoki Hrvaške.

Kvalitetna oskrba z vodo za

vse njihove prebivalce, sistem

ločenega zbiranja odpadkov

in proizvodnja komposta, ozaveščanje prebivalstva in turistov so nekateri koraki, s

katerimi želijo uresničiti svojo

vizijo. Kot je povedal direktor

tamkajšnjega komunalnega

podjetja Ponikve d.o.o. Frane Mrakovčić, pa se že pripravljajo na nov velik projekt. Z njim želijo zagotoviti učinkovito in

ustrezno ravnanje z odpadno september 2014

vodo, kar bo dobro delo tudi morju.

Otok Krk ima vizijo postati prvi eko otok.

Katere naravne danosti so vaš razvojni adut?

Od kod ideja in kaj vizija vključuje? Že dejstvo, da smo otok, nam daje dobro startno pozicijo za uresničitev naših načrtov. Otok je bil od nekdaj odprt in vsi obiskovalci so bili vedno dobrodošli. Čeprav smo otok, pa smo z mostom povezani s celino in tako zelo dostopni Zagrebu, Ljubljani, Trstu. To je tudi eden od razlogov, da je otok danes za mnoge goste priljubljena destinacija. Naša želja je, da se razvijamo, vendar želimo, da je naš razvoj skladen z naravnimi danostmi in da otok ohranimo tudi za naše vnuke. Otok Krk je že od nekdaj samooskrben in želimo, da tako tudi ostane.

Različni tehnološki dosežki nam to omogočajo.

Kdo so glavni nosilci in izvajalci ideje, saj potrebujete za takšen program podporo razvojne politike, občine in države?

Na otoku Krk imamo 7 občin. Vedno, kadar je govor o projektih in trajnostnem razvoju, prevladuje naša otočna enotnost in spoznanje, da lahko samo skupaj dosežemo prave cilje in rezultate.

Kakšne projekte eko vizije na otoku že izvajate in kaj kažejo rezultati?

Za nami je nekaj pomembnih projektov.

Nekateri so še v realizaciji, imamo pa tudi

Načrtovana je gradnja okoli 80 kilometrov gravitacijskih zbiralnikov in 15 črpališč s tlačnimi cevovodi. Projekt je vreden okoli 100 milijonov evrov. ambiciozne načrte za prihodnost. Med leti 2000-2012 smo izvedli pomemben projekt razvoja vodooskrbe otoka Krk. V okviru tega projekta smo rešili problem kvalitete vode na otoku in poskrbeli za oskrbo z vodo za vse naše porabnike. Pred nami je pomemben projekt povečanja akumulacije jezera Ponikve s povišanjem jeza. S tem bi rešili vprašanje količine vode za naslednjih 100 let in bi ustvarili možnosti za nemoten razvoj gospodarstva na otoku.

Od leta 2005 izvajamo projekt EKO OTOK KRK, v katerem ločeno zbiramo odpadke in jih obdelujemo v sortirnici, iz bioloških odpadkov pa proizvajamo kompost. Trenutno ločeno zberemo preko 40 % komunalnih odpadkov, do leta 2020 pa načrtujemo ločeno zbiranje povečati na 80 %. Tega projekta ne bo nikdar konec, saj zahteva nenehno izobraževanje in prizadevanja za dosego ciljev. Naša ideja je, da

Kaj vam pri uvajanju ukrepov za eko otok predstavlja največje težave?

Promocija

Ločeno zbiranje odpadkov je kontinuiran in zahteven proces, saj od prebivalcev zahteva spremembo dosedanjega vedenja. Potrebno je doseči, da ljudje razumejo, zakaj je pomembno,

www.simbio.si

S članstvom v EU je Hrvaška pridobila možnost za črpanje kohezijskih sredstev. S katerimi projekti nameravate sodelovati v novi finančni perspektivi 2014-2020?

S prebivalci je na tem področju potrebno nenehno delati. Pri nas dajemo največji poudarek direktnemu kontaktu s predšolskimi in šolskimi otroki. Redno komuniciramo tudi z ostalimi ciljnimi skupinami preko raznih letakov in brošur. Brezplačno podelimo tudi preko 7.000 vreč komposta. S tem letom smo začeli aktivno delovati tudi preko socialnih omrežij (YouTube, Facebook, Twitter idr.), tako da imamo tudi preko teh kanalov določen odziv.

Kako je v vizijo eko otoka vključen turizem?

Je na voljo tudi kakšna posebna eko turistična ponudba?

Turistom našo vizijo predstavljamo s sloganom »Eko otok Krk – najčistejši del Hrvaške«. Ta slogan uporabljajo vse turistične organizacije na svojih plakatih in dopisih. Turisti občutijo naša prizadevanja, da ohranjamo otok čist, vendar je naloga tudi nas domačinov, da

okolje

Kako so v vizijo eko otoka vključeni prebivalci otoka Krk?

91-92

67 otok Krk v turističnem smislu postane ekološko sprejemljiva destinacija in da to prepoznajo tudi naši turisti in obiskovalci.

turistom omogočimo sodelovanje v tem projektu. Občutiti morajo, da so sestavni del tega projekta. S tem namenom smo za to sezono pripravili letak v 8 tujih jezikih, z navodili, kako ločevati odpadke in jih odlagati v prave zabojnike.

Smo v zaključni fazi priprave projektne dokumentacije za projekt »Sistem zbiranja, odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda otoka Krk«, za katerega bomo kandidirali za sredstva Kohezijskega sklada EU. S tem projektom bi se omogočila gradnja 6 čistilnih naprav za čiščenje odpadnih voda z drugo stopnjo čiščenja s skupno kapaciteto okoli 85.000 PE. Načrtovana je gradnja okoli 80 kilometrov gravitacijskih zbiralnikov in 15 črpališč s tlačnimi cevovodi. Projekt je vreden okoli 100 milijonov evrov. Načrtujemo, da bi bil dokončan do leta 2023. Cilj projekta je učinkovito čiščenje odpadnih voda in povečano število priključenih na kanalizacijski sistem.

Prav tako bo to pripomoglo k povečanemu standardu kvalitete vode Sredozemskega morja in celotnega Mediterana. Imelo bo pozitiven vpliv na izgled obalnega morja.

september 2014

Frane Mrakovčić

foto: osebni arhiv

Turistom našo vizijo predstavljamo s sloganom »Eko otok Krk – najčistejši del Hrvaške«.

da odgovorno ravnajo z odpadki in s tem z okoljem. Ko pride do razumevanja, je vse lažje. Na Hrvaškem se šele od letošnjega leta resneje govori o ločevanju odpadkov in upamo, da bo obravnava tega problema na državni ravni stvari obrnila na bolje.

Po novem malce več svobode za vožnjo v naravnem okolju foto: www.shutterstock.com

68 91-92

okolje

Mobilnost v naravi

Novela zakona o ohranjanju narave, ki je stopila v veljavo

Mobilnost v naravi

v začetku julija, uvaja

pomembne novosti tudi na področju ureditve vožnje v

naravnem okolju. Cilj novele zakona je celovita ureditev

vožnje v naravnem okolju, ki

hkrati upošteva javni interes

ohranjanja narave in legitimne zasebne interese lastnikov vozil

na motorni pogon in koles za

rekreacijsko oziroma športno vožnjo v naravi.

U

reditev vožnje v naravnem okolju je eno od pomembnih področij varstva narave, ki je že vse od leta 1995 urejeno s posebno uredbo.

Ta uredba je v naravnem okolju zaradi varstva narave prepovedovala zlasti vožnjo z vozili na motorni pogon in s kolesi v »rekreacijske namene«. Prepovedano je bilo tudi organiziranje voženj v naravnem okolju, kar je posledično onemogočilo javne prireditve v ta namen.

Nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcioniranje kršitev nista bila ustrezna oziroma se nista izvajala. V zadnjem času se je bistveno povečalo število vozil, ki so namenjena rekreaciji in vožnji po brezpotjih, površin, kjer bi se ta vozila lahko vozila, pa ni bilo. Tudi razvoj kolesarstva, zlasti gorskega, kot pomembne rekreacijske dejavnosti in turistične panoge je v zadnjem času v velikem porastu. Zato dosedanja pravna ureditev ni več ustrezala družbenim razmeram. Določbe te uredbe so bile v zadnjih letih predmet intenzivnega obravnavanja in iskanja novih rešitev, ki bi na primeren način uredile razmere na tem področju.

september 2014

G

lede na uredbo iz leta 1995 so v noveliranem zakonu ohranjene tiste prepovedi, za katere je bilo na podlagi ocene stanja ugotovljeno, da so potrebne za varstvo narave. Nova ureditev delno sprošča vožnjo v naravnem okolju in daje možnosti za vožnjo v posebej določenih območjih za šport in rekreacijo, ki pravno sicer

niso del naravnega okolja, dejansko pa lahko imajo te površine vse želene kvalitete narave.

V

ozila na motorni pogon so v noveli zakona opredeljena na enak način kot dosedaj.

Ohranile so se prepovedi vožnje, parkiranja, ustavljanja in organiziranja voženj z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. To pa ne velja za opravljanje dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, čebelarjenja in druge posebej navedene dejavnosti ter za službene in druge podobne vožnje. Vse izjeme so v predlogu zakona izrecno naštete.

N

ova pravna ureditev ohranja pojem naravnega okolja za namene ureditve vožnje. Ta pojem je ožji od pojma narave in je spremenjen v toliko, da posebej določa, da v naravno okolje ne sodijo določena območja za rekreacijo in šport (poligoni). Predlagana rešitev zaradi tega predvideva, da se bo v okviru občinskih prostorskih načrtov določilo posebna območja za rekreacijo in šport, ki bodo izrecno vključevala tudi vožnjo z vozili na motorni pogon. To pomeni, da bodo ta območja v postopkih okoljskih presoj ocenjena kot primerna za namene vožnje z vozili na motorni pogon. Taka območja bodo lahko za vožnjo z vozili na motorni pogon posebej urejena z gradbenimi deli ali pa bodo samo takim vožnjam namenjena. Naravno okolje so območja izven naselij in cestnega omrežja ter gozdnih cest in območij, ki so z občinskimi

69 ovela zakona na enak način kakor doslej dopušča ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča. Dodana pa je nova izjema, in sicer je dopuščeno začasno parkiranje ob javnih prireditvah. To območje šteje za prireditveni prostor.

P

P

V

V

noveli zakona se je opustila prepoved organiziranih voženj v zavarovanih območjih in v gozdnem prostoru, kjer je v zavarovanih območjih veljala tudi za ceste. Če se bo izkazala potreba po prepovedi, se bo to izvedlo z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja. Z Zakonom o gozdovih je vožnja z vozili na motorni pogon v gozdnem prostoru že ustrezno urejena.

N

ovela prinaša tudi obveznost evidentiranja in označevanja vozil na motorni pogon, ki niso namenjena za vožnjo po cesti in zato niso označena oziroma jih ni mogoče identificirati.

Za izvajanje zadevnih določb zakona bo treba vzpostaviti in upravljati ustrezno evidenco, ki za vozila na motorni pogon še ne obstaja.

Za vzpostavitev in upravljanje nove evidence je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Uveljavitev teh določb zakona je zaradi zahtevnosti zamaknjena za dve leti, pri čemer bo moralo za to pristojno ministrstvo v enem letu po uveljavitvi novele zakona sprejeti podzakonski predpis, s katerim bo uredilo podrobnejši način vpisa v evidenco vozil na motorni pogon, vsebino vloge za vpis v evidenco vozil

Izkoristite prednosti članstva v Zelenem omrežju: • redno prejemanje edine specializirane revije v Sloveniji za trajnostni razvoj EOL,

postopku sprejemanja predloga zakona v državnem zboru pa je bila ureditev vožnje s kolesi v naravnem okolju vključena v predlog zakona na predlog poslancev na seji matičnega delovnega telesa. Uveljavljena ureditev je temeljila na naslednji obrazložitvi: »Izhajajoč iz obremenjevanja, ki ga vožnja s kolesom povzroča v naravi, in upoštevajoč strokovna priporočila in stališča zainteresirane strokovne in druge javnosti: kolesarskih združenj, zvez in posameznikov, lastnikov zemljišč, kmetovalcev in njihovih asociacij, planincev, lovcev, ribičev, tabornikov, naravovarstvenikov, turističnih združenj in drugih deležnikov, se vožnja s kolesom v naravnem okolju dovoljuje na utrjenih poteh, če temu ne nasprotujejo lastniki ali upravljavci teh poti.«.

• brezplačna objava krajših strokovnih novic o vaših okoljskih projektih, dobrih praksah, prizadevanjih, inovacijah, trajnostnem razvoju in podobno, • objava logotipa med člani Zelenega omrežja na spletni strani www.zelenaslovenija.si in v reviji EOL,

V

veljavi ostajajo določbe Zakona o planinskih poteh, kjer se lahko vozi s kolesom v naravnem okolju samo po tistih planinskih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena. Prav tako ostajajo v veljavi tudi določbe Zakona o gozdovih, da se lahko vozi s kolesom v naravnem okolju po tistih gozdnih vlakah in gozdnih poteh, ki so posebej označene, da je tam vožnja s kolesi dovoljena.

Vožnja s kolesom je dovoljena tudi po vseh gozdnih cestah in javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ker te ceste ne sodijo v naravno okolje.

• druge ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

N

adzor vožnje v naravnem okolju je bil že do sedaj urejen. Po novem so okrepljena pooblastila naravovarstvenih nadzornikov, ki imajo poleg inšpektorjev za okolje pristojnost celovitega nadzora vožnje v naravnem okolju (z vozili na motorni pogon in s kolesi). Vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju poleg inšpektorjev za okolje in naravovarstvenih nadzornikov nadzirajo tudi policisti ter kmetijski, gozdarski, lovski in ribiški inšpektorji.

Samo za 120 € + ddv na leto (razširjeno sodelovanje 240 € + ddv na leto)

Pridružite se nam!

Kontakt: Urška Košenina, 03/ 42 66 706, urska.kosenina@fitmedia.si Tanja Pangerl, 03/ 42 66 716, tanja.pangerl@fitmedia.si

M

ed pooblastili policistov, naravovarstvenih nadzornikov in inšpektorjev je posebej urejen tudi zaseg vozila na motorni pogon, če voznik stori prekršek v kvalificiranih okoliščinah (vožnja nad gozdno mejo in kršitve varstvenih režimov v zavarovanih območjih ter povratništvo).

Promocija

opolna novost, ki je vključena v novelo, je izjema od prepovedi vožnje z vozili na motorni pogon, ki se nanaša na organiziranje javnih prireditev. Le ta se umešča v veljavno ureditev, ki je sicer urejena z zakonom, ki ureja javna zbiranja. Izrecno je določeno, da gre za izjemo od določb zakona, ki ureja gozdove, in določb zakona, ki ureja kmetijska zemljišča.

To pomeni, da se s tem dopušča organiziranje javnih prireditev z vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Tako je mogoče pod zakonsko določenimi pogoji (časovne in prostorske omejitve) organizirati javne prireditve z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, pri čemer je ob tem predvideno predhodno soglasje ZRSVN, v okviru katerega bosta morala pozitivno mnenje podati tudi Zavod za gozdove Slovenije in kmetijsko svetovalna služba, vsaka organizacija za svoje področje. Soglasje se bo lahko podalo s pogoji, ki bodo del dovoljenja za javno prireditev. Organizator je dolžan po končani prireditvi prireditveni prostor sanirati oziroma ga v kar največji možni meri približati predhodnemu stanju.

redlog novele Zakona o ohranjanju narave, ki ga sprejela Vlada RS, določb o vožnji s kolesom v naravnem okolju ni vseboval, saj se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje odločilo, da določbe o urejanju vožnje s kolesom v naravnem okolju zaradi nasprotovanj nekaterih javnosti umakne iz predloga zakonskega besedila.

To področje naj bi se pozneje uredilo z uredbo, izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave.

91-92

N

Z ZELENIM OMREŽJEM SLOVENIJE DO NOVIH PRILOŽNOSTI

okolje

na motorni pogon, vključno z načini dokazovanja lastništva vozila na motorni pogon, način upravljanja evidence, obrazec potrdila o vpisu v evidenco vozil na motorni pogon in podrobnejši način označitve vozil na motorni pogon.

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

september 2014

prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in ki vključujejo vožnjo z vozili na motorni pogon, izven objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter izven območij rudarskih operacij.

foto: arhiv podjetja

Piko na zemljevidu lahko ponudi vsak, a mi smo pred konkurenco

GPS sistemi

70 91-92

logistika

GPS sistemi

Ujemi svoj prostor. Toda ne le

piko na zemljevidu. Podjetje Sledenje, zatrjuje izvršni direktor Tomaž Kondrič, ponuja

naročniku vedno nekaj več.

Začeli so pred desetimi leti kot majhna skupina strokovnjakov, ki je danes po konkurenčnih

prednostih med cenjenimi

ponudniki sistemov sledenja

v Evropi. Inovativni sistemi

zrastejo v njihovem razvoju. Z njihovim znanjem. Upravljanje voznih parkov ni samo

sledenje vozilu, pač pa njihove inteligentne rešitve močno

znižujejo stroške poslovanja.

Z novim izdelkom EKO2GO

september 2014

njihovi naročniki porabijo 18 % manj goriva mesečno!

Stroka ugotavlja, da tehnologija sledenja dozoreva, da je inteligentnih sistemov precej, vendar pa niti družba niti človek še nista pripravljena na raznovrstne možnosti nadzora v prometu. Zakaj ne? Kje je največja ovira?

Ali je glavni vzrok v tem, da človek noče biti popolnoma in nenehno pod nadzorom?

Največjo oviro po mojem mnenju predstavlja dilema podjetnikov, ali sistem prinese res toliko prihranka. Za takšno mišljenje je treba krivce iskati tudi med vrstami ponudnikov nekvalitetnih gps sistemov za spremljanje, ki z dumping cenami uspejo začasno rušiti trg. To, da človek noče biti nadziran, je splošno dejstvo. Le komu je to všeč, če razmišljamo zgolj iz enega zornega kota. Sam pravim, da sem z gps sistemom na terenu vedno bolj varen, če še nekdo ve, kje se nahaja moje vozilo. Z napotki mi pomaga do cilja, namesto mojega ročnega dela nudi poročila o vožnjah, potne naloge. S tem prihranim na svojem času. S kolegi vedno poudarjamo, da ne sledimo ljudem, spremljamo vozila in nudimo optimizacijo poti. Racionalizacija stroškov v stabilnem podjetju je stalnica in bili bi neumni, če prednosti, ki se nam nudijo, ne izkoristimo.

Malo nas je, ki za svoje storitve garantiramo s tako visokim odstotkom popolnega delovanja.

Pravite, da je vaše podjetje v evropski špici ponudnikov paketov in storitev za optimalno sledenje. Kaj je tisto, kar vam daje konkurenčno prednost? Če se izrazim slikovito, nam kot ponudniku ne zadošča le pika na zemljevidu, ki prikazuje

lokacijo. Mimogrede, v našem sistemu so zelo kvalitetne karte in oprema. Ni nam dovolj, da nosi oprema certifikate o izpolnjevanju standardov. Vsak na novo uveden produkt dodobra preverimo v več realnih primerih, delamo pa vedno le s preverjenimi dobavitelji.

Glavno prednost pred konkurenco nam daje poznavanje dela, potreb in težav v različnih gospodarskih panogah in učinkovit oddelek podpore strankam. Ta del je s strani tujih ponudnikov večkrat zelo problematičen. Slovenci smo majhni in nas jemljejo malo za rezervo.

Pred nekaj leti smo uspeli s svojim znanjem prepričati eno od večjih tujih komunalnih podjetij in iz borbe za posel izriniti najmočnejšega nemškega ponudnika. Ja, tako je, Slovenija nas malo omejuje s svojo majhnostjo in v zadnjem času preko poslovalnic veliko delamo tudi v tujini.

Izdelek EKO2GO je naš novi adut Omenjate konkurenčne prednosti. Ali lahko z vašim paketom naročnik vsak trenutek ve, kje je njegovo vozilo, kaj počne šofer, koliko stranskih poti je ubral….? Kakšno komunikacijo s pisarno podjetja zagotavljate?

Kot rečeno piko na zemljevidu v sistemu vam lahko ponudi vsak. Sistem, ki ne bo dodatno obremenjeval vašega kadra in ga je mogoče nastaviti do te mere, da vas opozori le na

Naš dolgoletni finski dobavitelj Aplicom je še vedno v najvišjem cenovnem razredu. A ker se največ kupcev odloča za najem storitev, ta strošek ne pade na njihovo breme. Svoje breme tega stroška pa opravičujemo preko njihove kvalitete z nižjimi stroški intervencij na terenu, kar pozitivno vpliva tudi na kupce. V ponudbi imamo še nekaj cenovno ugodnejših znamk naprav, ki se odlično obnesejo pri zagotavljanju osnovnih potreb.

Upravljate nekaj sto voznih parkov. Kakšno je zanimanje za vašo ponudbo v panogi transporta in logistike?

Malo vas bom popravil. Z nekaj sto bi težko preživeli, več sto je realna ocena. Bližamo se številki 800. Rast smo si zagotovili v lanskem letu z zamenjavo in nadgradnjo strežniških kapacitet. Transport in logistika sta vedno bolj pomembna panoga. Glavnino nam sicer predstavljajo javne službe, takoj za njimi so transportna podjetja in veletrgovci. Tudi v farmaciji smo dobro zastopani. V transportu in logistiki si dela brez uporabe gps sistemov ne predstavljamo več.

Podjetja se potemtakem zavedajo, da optimizacija in nadzor transportnih poti pomenita zniževanje stroškov. Kje se lahko največ privarčuje?

Stroški goriva, kilometrov in preko tega delovnega časa prednjačijo pred ostalimi faktorji, ki vplivajo na zniževanje stroškov.

Brez te domislice torej tudi pri vas ne gre. Med vašimi produkti je tudi paket za identifikacijo posod za odpadke. Kje ga uporabljajo, kaj z njim doseže komunalno podjetje?

Ne našega niti podobnih sistemov slovenska komunalna podjetja ne uporabljajo kaj dosti.

Razlog je preprost, ker sistemi niso poceni in pomenijo popolno reorganizacijo tako v smislu cen za storitve kot vključitve prebivalstva. Iz tujih praks sprememba negativno vpliva na zaščito okolja in vodi v pospešeno kontrolo divjega odlaganja. Za to pa kot pravijo nimamo resursov.

V tujini komunale delujejo na drugačen način.

Eno komunalno podjetje obdeluje veliko večje področje kot je recimo velikost Slovenije. V Sloveniji ima komunalno podjetje skoraj vsaka občina, kar je glede zagotavljanja določenih storitev prednost, na področju zbiranja odpadkov pa je potrebnega precej usklajevanja.

A to je področje, ki ni v naši domeni. Aktualno je beleženje dvigov na smetarskih vozilih in preslikava lokacij dvigov s slojem odjemnih mest. Na ta način izvajalec odvoza odpadkov pridobi osnovno sliko o odstopanju odjemnih mest v primerjavi s seznamom zaračunanih.

In kaj s tem pridobi?

Največjo dodano vrednost v tej panogi predstavljajo naši projekti optimizacij rajonov za odvoz odpadkov. Kot nam je znano, to v Sloveniji izvajamo edini, ker razpolagamo z vsemi orodji, ki jih pri tem potrebujemo: redno ažurirana vektorska cesta karta MonolitMap

logistika

91-92

71 Katere sledilne naprave so v EU in na slovenskem trgu najboljše?

Komunalci se še ne odločajo za drage sisteme identifikacij GPS pri odpadkih

s celotno cestno mrežo, posebni programi za optimiziranje poti z večjo gostoto podatkov, GIS strokovnjaki in poznavanje problematike na tem področju. Z našim znanjem izvajamo projekte z najmanj 10 % prihrankom.

In je zanimanje?

V zadnjem času smo to dejavnost uspešno preslikali na optimiziranje šolskih prevozov, ki se financirajo iz občinskih proračunov in predstavljajo velik strošek. Poklicalo nas je kar nekaj občin, ki se srečujejo s težavami na tem področju in jim prava slika poteka prevozov ni bila znana. Z našim rezultatom so na javnih razpisih pri iskanju izvajalcev s podatkih o potrebah lahko zelo konkretni. Na tem področju je še veliko rezerve. Tokrat bom rekel je sreča na naši strani in čez poletje nismo masovno prejemali naročil, ker predvsem v večjih občinah čakajo na razplet jesenskih lokalnih volitev. Sicer napaka, saj zagotovljeno znižanje stroška prestavljajo, a za nas olajšanje, ker bi to pomenilo razširitev oddelka. Tako bomo projekte lahko zaključili v planiranih rokih z isto zasedbo.

Kako daleč je Slovenija pri uvajanju inteligentnih transportnih sistemov in kaj bi lahko storila pametna prometna politika?

Evropske prometne poti po cestnih povezavah so po študiji Evropske skupnosti še vedno v trendu porasta, inteligentne rešitve zato nuja.

V podjetju se ukvarjamo z vizijami prihodnosti, vidimo strateške prednosti, ki bi jih s svojim znanjem lahko nudili slovenskim institucijam.

Povezovanje na tem nivoju bi nas lahko pripeljalo do prepotrebnih evropskih sredstev tako na ravni države kot podjetništva. Evropsko mišljenje o Sloveniji bi s skupnimi močmi korenito spremenili. Na žalost pri nas še vedno lobiji vlečejo vsak svoj konec, mi z znanjem pa se vrtimo v začaranem krogu. Obstajajo sicer konzorciji in dolgotrajni razpisi. Pred leti smo uspešno zaključili projekt s pomočjo financiranja agencije Spirit. A se moram na tej točki pridružiti somišljenikom in potožiti, da terja že sama priprava dokumentacije za prijavo enormen trud, ki na koncu pod črto ne upraviči svojega namena. Naj se na tej točki zahvalim Prometnemu inštitutu Slovenije, ki se trudi uresničevati svoje vizije in nas je povabil k sodelovanju pri mednarodnem projektu ChemLog. Tu smo, polni idej in željni dela, da nas pocukajo za rokav in povabijo k sodelovanju.

september 2014

V rokavu imamo še enega aduta. Naš novi izdelek je EKO2GO z ekonomičnim in ekološkim pristopom do naročnikov. Slovenski trg sicer še ni povsem zrel zanj, a mi smo vedno korak pred konkurenco. Čakamo, da bo odziv nanj enak kot na Hrvaškem, kjer dosegamo odlične rezultate. Mogoče bodo ponudniki goriva malo manj veseli, saj naročniki v povprečju porabijo mesečno 18 % goriva manj!

Dobro podprt sistem v podjetje vnaša povečano organiziranost in izboljšano servisiranje strank ne glede na panogo. Našim kupcem vse to garantiramo, če so nas le voljni spremljati pri svetovanju. Niti enega naročnika nimamo v svoji bazi, ki temu ne bi mogel pritrditi. Delamo po načelu kvalitete, saj poznate znani slovenski izrek, da dober glas seže v deveto vas.

Tomaž Kondrič

Komunikacije je več vrst. Prvi v Sloveniji smo ponujali pisno komunikacijo in navigacijo preko navigacije Garmin. Ostalim ponudnikom je ta rešitev dolgo časa povzročala težave. Drugi tip komunikacije predstavlja mobilni terminal v vozilu in program za obdelavo terenskih delovnih nalogov. V zadnjem času pa imamo vedno več povpraševanj po našem integriranem produktu DELOVNI NALOG-LOGIX, v katerem programi, ki potekajo v ozadju, dinamično zbirajo naročila, optimizirajo razpored dostav, ki jih enostavno prenesete v dostavna vozila. Zgodba se zaključi z informacijo o statusu vsake dostave in prenosom tega podatka v informacijski sistem naročnika. Sliši se enostavno, saj tudi je, ko narediš prvih nekaj projektov.

Transparentnost terenskega dela je prednost, hitra informacija stranki, ki je v zadnjem trenutku izrazila zahtevo po dobavi, pa neprecenljiva za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje. Običajno nas kupci povabijo k spremljanju njihovih delovnih procesov. Tako je naše svetovanje res optimalno. Jasno, da vsi delamo zato, da nekaj zaslužimo. Ne želimo pa nekomu prodajati nepotrebnih funkcij, ker to ne pelje v zadovoljstvo kupcev.

foto: arhiv podjetja

anomalije, ki niso dovoljene ali niso v skladu z delom, to pa je znanost in prednost.

Na Fakulteti za logistiko je potekala 2.

Mednarodna poletna šola za logistiko. Kaj je bila osrednja tema letošnje poletne šole in katere vsebine so bile izpostavljene?

Izzivi profila logistika 21. stoletja - to je bila osrednja tema letošnje mednarodne

Mednarodna poletna šola za logistiko

poletne šole za logistiko, ki so jo na Fakulteti za

logistiko Univerze v Mariboru organizirali drugič. Zelena

logistika, povratna logistika in

humanitarna logistika so bile med pomembnimi poudarki predavanj. Predvsem pa

se logistiki pri svojem delu

soočajo z izzivom optimizacije,

ki je v veliki meri posledica

oteženih ekonomskih razmer.

Dr. Maja Fošner, vodja projekta poletne šole na fakulteti,

pravi, da ima Slovenija na

področju logistike še ogromno potencialov, a tudi razvojnih izzivov.

september 2014

Osrednja tema mednarodne poletne šole je bila aktualna: izzivi, s katerimi se soočajo v logistiki v 21. stoletju. Mislim na vedno perečo in pomembno temo zelene logistike, povratne logistike in humanitarne logistike. Tako so se v okviru predavanja “Izzivi obnovljivih virov v logistiki” študenti seznanili s problematiko onesnaževanja okolja. Poudarek je bil predvsem na načinu poslovanja podjetij z modernimi smernicami trajnostne naravnanosti. Na predavanjih, praktičnih vajah kot tudi z ogledom dobrih praks pri predmetu “Izzivi povratne logistike” so se študenti seznanili s pomenom odpadne embalaže, njenim recikliranjem, embaliranjem in seveda, kako izboljšati povratno logistiko. Pri predmetu “Izzivi humanitarne logistike” pa so se študenti seznanili z ravnanjem in pomenom logistike ob izrednih dogodkih.

Na primeru simulacije dogodka izpusta toksičnih agensov v urbanem Celju so definirali vlogo prebivalstva, civilne zaščite, vojske, policije in drugih. S pomočjo sistemskega razmišljanja so pripravili scenarij za upravljanje in obvladovanje tovrstnih dogodkov.

Predavanja poletne šole so izvedli prof. ddr.

Teodora Ivanuša, prof. dr. Andrej Lisec in doc. dr. Matjaž Knez, ki so v Sloveniji in tujini priznani strokovnjaki omenjenih področij. Med njimi je bil tudi predavatelj škotske univerze Napier, prof. Tariq Muneer, ki je svetovna avtoriteta na področju sončne radiacije in modelu osvetlitve stavb.

Rekli ste, da je bila osrednja tema mednarodne poletne šole izzivi, s katerimi se soočajo logistiki v 21. stoletju. S kakšnimi izzivi se soočajo? Kako zagotoviti zaposljivost študentov logistike?

Med izzivi, s katerimi se soočajo logistiki na vseh ravneh delovanja, je v oteženih ekonomskih časih zagotovo optimizacija. Tukaj ne govorimo le o znižanju stroškov, temveč o izgradnji kompleksnejše informacijske tehnologije za celovito upravljanje logističnega sistema.

Slovenija ima na področju logistike še ogromno potencialov, a tudi razvojnih izzivov. Potrebno se je zavedati, da je pojem logistike vsakemu sicer dobro znan, ne pa tudi razumevanje njegove širine. Tako diplomanti logistike vstopajo na trg delovne sile opremljeni z vsemi potrebnimi

dr. Maja Fošner

Naši študentje z več kot primerljivim znanjem foto: Nataša Müller

72 91-92

logistika

Mednarodna poletna šola za logistiko

kompetencami. S stiki, ki jih ohranjamo z našimi diplomanti, ugotavljamo, da imajo naši študenti zaradi interdiscipinarnega znanja boljše zaposlitvene možnosti. Nekateri izmed njih zasedajo vodilna delovna mesta tako v gospodarskem kot negospodarskem sektorju.

Nekateri celo v tujini.

Poletna šola je imela mednarodno udeležbo.

Kaj kažejo tuje izkušnje s področja logistike v primerjavi s slovenskim logističnim sistemom?

O tem priča Indeks uspešnosti logistike (Logistics Performance Index), ki ga analizira in objavlja Svetovna banka za države sveta in Slovenijo med evropskimi državami uvršča na 20. mesto, kar kaže na razvojne potenciale logistike.

Iz katerih držav so prišli študentje?

Letos so se Mednarodne poletne šole udeležili študenti iz Rusije, Srbije, Hrvaške in Madžarske. Če govorimo o primerjavi znanj med študenti tujih držav, udeleženci poletne šole ter študenti naše fakultete, bi lahko rekli, da imajo naši študenti ne le primerljivo znanje, temveč ga celo presežejo.

Kakšen je bil interes študentov za obisk poletne šole in kakšna znanja, izkušnje so si na poletni šoli pridobili?

Interes za 2. mednarodno poletno šolo je bil dober. Kljub temu, da je Fakulteta za logistiko mednarodno prepoznavna, kar potrjuje že samo dejstvo, da so naši študijski programi mednarodno priznani (ECBE, ACBSP), se zavedamo, da je potrebno storiti še veliko na prepoznavnosti poletne šole, da bo udeležba v prihodnjih letih še višja. Veseli pa smo, da so udeleženci našo poletno šolo prepoznali kot zahtevno, a izredno zanimivo. Na mednarodnih poletnih šolah se stkejo tudi nova prijateljstva, mednarodne in medkulturne izkušnje.

73 91-92

logistika

Mednarodni poslovno-logistični kongres

OSKRBOVALNE VERIGE V ZNANOSTI IN PRAKSI Z inovativnostjo in učinkovito logistiko do višje dodane vrednosti

Kako delajo najboljši in kako tudi vi lahko povečate logistično učinkovitost boste spoznali v bogatem programu: • STRATEšKO NAČRTOVANJE LOGISTIKE IN INOVATIVNOSTI • LOGISTIKA – KAKO LAHKO LOGISTIKA PRIPOMORE H KONKURENČNOSTI ORGANIZAcIJE? • TRANSPORT & SKLADIšČENJE • INOVATIVNOST

15 OKTOBER ‘14

16

Nagrajujemo dobre prakse in projekte s področja logistike; podeljeni bosta priznanji: • NAJBOLJšI RAZVOJNO-RAZISKOVALNI IN/ALI PODJETNIšKO – APLIKATIVNI PROJEKT S PODROČJA LOGISTIKE • ZELENA LOGISTIKA 2014

S PREDSTAVITVIJO DOBRIH PRAKS

DELIMO DOBRE PRAKSE: tretji dan kongresa bo namenjen predstavitvam in ogledom dobrih praks.

OKTOBER ‘14

Izkoristite priložnost za nova znanja in spoznanja!

17 KONGRESNI cENTER wELLNESS PARK LAšKO

www.slz.si | www.planetgv.si

Slovensko logistično združenje, Letališka 16, 1000 Ljubljana | T: 01 585 11 88 | E: info@slz.si | www.slz.si

Promocija

Partner

Planet GV, Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana | F: 01 30 94 445 | E: izobrazevanje@planetgv.si | www.planetgv.si

Medijski pokrovitelj

Pokrovitelji

Veliki pokrovitelj

Generalni pokrovitelj

september 2014

TELEfON

01 30 94 444

Avtomatizacija je sok optimalne notranje logistike Urška Košenina

foto: www.shutterstock.com

74 91-92

logistika

Skladiščni sistemi

Skladiščna oprema je v velikih

Skladiščni sistemi

slovenskih podjetjih večinoma zastarela in neuporabna.

Prenove skladišč so na

zadnjem mestu v investicijskih načrtih, a tisti, ki se le odločijo dregniti v zadnji kot podjetij, so v kratkem času korak pred konkurenco in žanjejo boljše

rezultate. Kvalitetne ponudbe skladiščnih sistemov je na trgu

dovolj. Optimalna in sodobna

ureditev skladiščenja ni le

konkurenčna prednost, je tudi

racionalizacija poslovanja.

S

kladiščenje je strošek. Zato je pomembno, da podjetje stalno preverja in po potrebi posodablja skladišča in skladiščno poslovanje ter tako znižuje stroške. Globalni trendi na področju skladiščenja kažejo v smeri vedno večje avtomatizacije, računalniške podpore in popolne sledljivosti izdelkov.

Investicija se izplača

september 2014

P

odjetja se v večini odločajo za nadgradnjo ali popolno prenovo skladišč zaradi dotrajanosti skladiščne opreme, optimizacije logističnega procesa ali zaradi povečanja obsega proizvodnje in s tem pomanjkanja skladiščnega prostora. Z odločitvijo o prenovi lahko povečajo produktivnost v procesu skladiščenja in zmanjšajo število zaposlenih v skladišču. »Neposredni prihranki so predvsem v zmanjšanju delovnih mest. Posredni pa v večji pretočnosti izdelkov. Veliko manj je tudi poškodb izdelkov med transportom in manipulacijo.

Ocenjujem, da so lahko letni prihranki, če jih primerjamo s popolnoma ročnim transportom in manipulacijo, tudi 500.000 EUR in več na leto. Seveda je vse odvisno, o kako velikem sistemu govorimo,« pravi Zlatko Mitić, vodja razvoja in konstrukcije pri podjetju Nieros.

Seveda je pri izbiri partnerja in odločitvi, ali bo to popolna prenova ali delna nadgradnja vse odvisno od finančnih zmožnosti ter prioritet pri poslovanju. Kot je povedal Stane Žavbi iz podjetja Ilirija d.o.o.: »Odločitve prihajajo iz treh smeri: tekoče potrebe iz vsakdanjega delovanja, plana poslovanja v naslednjem obdobju in iz dolgoročnih investicij.« Izkušnje proizvajalcev opreme so podobne. Miha Bogataj iz podjetja Jungheinrich, d.o.o., pravi: »Ob spoznanju, da določene operacije oziroma oprema niso več optimalne, stranke običajno posežejo po reorganizaciji skladiščne opreme in procesov notranje logistike. Najbolj običajna je optimalna izraba prostora oziroma volumna skladiščne zgradbe. Trend kaže povečevanje višin regalnih konstrukcij in predvsem uvajanje novih tipov regalnih konstrukcij v kombinaciji s podporo informacijske tehnologije.«

S

kladiščna oprema mora poskrbeti za optimalno izrabo skladiščnih prostorov in funkcionalnost, zadovoljiti vse potrebe po nosilnosti uskladiščenega blaga, upoštevati mora način transporta, predpise o zdravju in varstvu pri delu ter zakon o gradnji objektov in evropskih standardih za področje konstrukcij z upoštevanjem potresnih pospeškov. »Oprema mora biti v skladu s slovensko zakonodajo, predpisi, garancijami, certifikati za pridobitev dovoljenj, pri tem iščemo dolgoročno

K

atero skladiščno opremo bo podjetje izbralo, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so vrsta, količina in obrat skladiščenega blaga, velikost skladiščnega prostora, poteka transportnih poti in še drugih dejavnikov. Kot pravi Zlatko Mitić, vodja razvoja in konstrukcije pri podjetju Nieros: »Idejni projekt se vedno pripravlja skupaj z investitorjem. V kolikor je vse dobro pripravljeno in dogovorjeno, kasnejša prilagajanja med inštalacijo niso potrebna.

Mogoče kakšni zares manjši popravki, ki jih odpravi naša montažna ekipa. Vsaj do sedaj je bilo tako.« Ob tem Miha Bogataj dodaja njihovo izkušnjo: »Sistem za upravljanje skladišča se do zadnjega detajla prilagodi zahtevi upravljavca skladišča. Začne se z detajlnim popisom blaga, skladiščne opreme, s spremljanjem strategije skladiščnih storitev in z definicijo sistemske specifikacije vmesnika, ki do potankosti definira podatke, ki se bodo izmenjevali med posameznimi uporabniki v skladišču (preko ročnih terminalov, računalnikov, RFID in čitalci črtnih kod) in krovnim ERP sistemom podjetja. Sistem omogoča povsem ročno upravljanje.

A še posebej do izraza pride, ko praktično v

Zlatko Mitić Miha Bogataj

logistika

91-92

75 Klasični paletni regali še vedno v prednosti

Glavni izziv so notranji procesi v skladišču

sekundah sprejema odločitve, ki sledijo vsem zahtevanim pogojem in vnaprej definiranim strategijam pri manipulaciji blaga. Največji izziv pri parametriziranju sistema za upravljanje skladišča je določitev notranjih procesov v skladišču ter v načinu in obsegu podatkov, ki so potrebni, da je materialno poslovanje popolnoma transparentno. Z rastjo podjetja največkrat poslovanje temelji na dveh do treh osnovnih internih dokumentih materialnega poslovanja. Z uvedbo profesionalnega sistema, ki je z modularno gradnjo poljubno nadgradljiv, je običajno v takem podjetju potrebno uvesti nove dokumente ter nove povratne zanke med sistemoma (potrjevanje operacij).«

Do težav pride, če uporabnik nima dovolj podatkov

I

zpeljava velikih investicij, kot je prenova ali nadgradnja skladišča, zahteva denar in čas. Tako je tudi pot do pridobitve naročila zelo dolga. Vsaka panoga je specifična, specifično je tudi vsako podjetje glede na lokacijo, površino,

september 2014

v skladiščne sisteme, pač pa količina blaga, ki ga je potrebno skladiščiti, in pretok blaga skozi skladišče. Običajno večje podjetje lahko vloži več v načrtovanje, optimizacijo in tako že na začetku investicije prihrani ogromna sredstva na srednji in dolgi rok ter seveda kasneje za nakup prave skladiščne opreme. V mnogih primerih je logistika eno od zadnjih področij srednjih in velikih podjetij, ki je deležna posodobitev, zato lahko že z razmeroma majhno investicijo dosežemo znatne prihranke. Večina srednje velikih investicij ima povračilno dobo do dve leti, večje investicije pa z jasno strategijo upravičijo povračilno dobo tudi do pet let,« je povedal Miha Bogataj iz Jungheinricha.

odobna skladišča uporabljajo regalne sisteme skladiščenja. Njihova največja prednost pred blok skladišči pa je veliko bolje organizirano in pregledno naloženo skladiščno blago. Poznamo več regalnih sistemov, med njimi so najbolj uporabljeni klasični paletni regali. Njihova prednost je v fleksibilnosti glede na vrsto palete (velikost, teža, oblika), ki se skladišči običajno po vzdolžni smeri palete. Paletni regali se oskrbujejo s pomočjo viličarjev ali regalnega dvigala. Prilagodljivi paletni regali so primerni za skladiščenje velikih količin raznovrstnega blaga, najpogosteje na paletah. Z dodatno opremo regalov (police, dodatni prečni nosilci itd.) lahko skladiščimo tudi drugo raznovrstno blago, ki ni na paletah.

V nasprotju s skladiščenjem v blok skladiščih (blago, naloženo eno na drugo) imajo prilagodljivi paletni regali prednost takrat, ko se komisionira neposredno s palete, saj omogočajo direktni dostop do vseh palet.

Mitja Bensa

Uspešnost podjetja je zelo odvisna od kvalitetnega upravljanja z zalogami in skladiščenjem.

S

foto: arhiv podjetja

V mnogih primerih je logistika eno od zadnjih področij srednjih in velikih podjetij, ki je deležna posodobitev

U

spešnost podjetja je zelo odvisna od kvalitetnega upravljanja z zalogami in skladiščenjem. K temu veliko pripomore pravilno in kvalitetno opremljeno skladišče. »V logistiki je še veliko prihrankov. Veliko podjetij se tega že zaveda in vlaga v sodobne skladiščne sisteme.

Vse pa je odvisno od narave poslovanja, vrste blaga, frekvence obračanja blaga in drugih dejavnikov,« dodaja Mitja Bensa, direktor podjetja Artex. Urejenost in preglednost se tako v skladišču zagotovi s pravilno izbiro skladiščne opreme, ki mora biti del logističnega procesa podjetja. Ker gre tu za konkurenčno prednost, je izboljšava opreme danes postala nuja povsod, pri večjih in malih podjetjih. »Velikost podjetja ne vpliva na odločitev glede investicij

foto: arhiv podjetja

sodelovanje v paketu s storitvami,« poudarja Stane Žavbi iz Ilirije.

foto: arhiv podjetja

V logistiki je še veliko prihrankov

Trendi skladiščne opreme kažejo povečano implementacijo delno ali popolno avtomatiziranih sistemov, od popolnoma avtomatskega skladišča do ročno upravljanega viličarja.

tako pozno, ko je oprema že v proizvodnji in tudi že pripravljena na odpremo. V takšnem primeru nastane resnična časovna in kadrovska težava. Seveda so v tem primeru tudi veliki materialni stroški, o katerih se kasneje pogajamo z kupcem. Rok odpreme po navadi ostane nespremenjen ali nam pa priznajo zamik od prvotno dogovorjenega roko odpreme,« pravi Zlatko Mitić iz Nierosa. Na identične težave opozarja tudi Mitja Bensa iz Artexa, ki pravi: »Ker smo specializirani proizvajalec skladiščnih sistemov, se lahko uporabniku lažje prilagodimo. Je pa potrebno spoštovati vse tehnične standarde in smernice s tega področja. Proces poteka od idejnega projekta do izvedbene faze, to je same proizvodnje in montaže dogovorjenega skladiščnega sistema. Največja težava se pojavlja, kadar uporabnik nima pravilnih oz. ne dovolj kakovostnih podatkov, ki so potrebni za pripravo idejne rešitve.«

P

september 2014

omemben poudarek, ki ga morajo proizvajalci in uporabniki opreme nujno upoštevati, je seveda varnost. »Glede varnosti v skladiščnem območju je pomemben standard SIST EN 15635, ki nalaga odgovornost uporabniku, da spoštuje navodila proizvajalca in da vodi ter analizira stanje na regalni opremi. Na tem področju so določena podjetja zelo striktna in vlagajo veliko v zaščito regalne opreme in v usposobljenost odgovornih ljudi, ki delujejo v skladiščnem območju,« pravi Mitja Bensa, direktor v Artex d.o.o.

Avtomatizacija, višji regali, manjše število zaposlenih

»T

rendi skladiščne opreme kažejo povečano implementacijo delno ali popolno

avtomatiziranih sistemov, od popolnoma avtomatskega skladišča do ročno upravljanega viličarja, ki določene operacije opravlja v samodejnem načinu ter na ta način razbremeni voznika viličarja in zmanjša možnost napak.

Vsekakor je trend notranje logistike v obvladovanju procesov s pomočjo informacijske tehnologije, ki v vsakem hipu lahko predlaga

Avtomatski podsistemi morajo vsebovati potrebne aktivne in pasivne module, ki v vsakem primeru preprečijo morebitno poškodbo osebja, blaga in opreme v skladišču.

optimalno operacijo in na ta način zagotovi učinkovito upravljanje blaga brez dodatne izgube časa pri nepotrebnih transportih, iskanju blaga, preprečevanju napak in posledično zagotovi zadovoljstvo prejemnika blaga, da ga dobi pravočasno, v preverjeni količini. Višina regalne konstrukcije z varnostnega vidika vpliva na natančnost vodenja transportno manipulativne opreme. Od natančno izdelane regalne konstrukcije, do v milimetre natančno izdelani tlaki transportnih hodnikov med regalnimi vrstami so šele predpogoj za varno delovanje.

Poleg tega se pojavi še zahteva po ustrezni kvaliteti transportno skladiščne enote in naprave - viličarja. Višina na ta način ne vpliva na varnost do te mere, kot vpliva stopnja avtomatizacije, ki gre z roko v roki s povečanjem višine skladišča. Avtomatski podsistemi morajo vsebovati potrebne aktivne in pasivne module, ki v vsakem primeru preprečijo morebitno poškodbo osebja, blaga in opreme v skladišču.

Izkoriščanje višin sodobnih skladišč bo še posebej pomembno za ohranjanje konkurenčnosti upravljavca skladišč ob uvedbi davka na nepremičnine, kjer bo pomembno vlogo igrala kvadratura objekta – prednost bo imel tisti, ki bo izrabil višino oziroma volumen,« pravi Miha Bogataj iz Jungheinricha. Povedanemu se pridružuje tudi Zlatko Mitić iz Nierosa, ki dodaja: »Trendi so predvsem v smeri popolne avtomatizacije. Avtomatski manipulatorji, uporaba robotov za paletiranje in pakiranje.

Za varnost je poskrbljeno že v fazi projektiranja s FEM (metoda končnih elementov) analizami.

Pri projektiranju uporabljamo samo zmogljive računalniške programe za 3D modeliranje in simulacijo. Na stroje in opremo vgrajujemo vse predpisane varnostne elemente. V prostoru avtomatskega skladišča ni potreben človek. Vse poteka avtomatsko.«

foto: www.shutterstock.com

76 91-92

logistika

ki je na voljo itd. Večkrat pride med implementiranjem nove opreme do novih zaključkov in izboljšav. »Dogovori do naročila opreme v glavnem trajajo leto ali več. V glavnem zelo počasi.

S pridobitvijo naročila je pa takoj druga zgodba.

Vsi bi vse imeli in to takoj. Dostikrat se pripeti, da kupec spreminja svoje zahteve med postopkom priprave tehniške dokumentacije ali celo

Promocija

september 2014

logistika

91-92

77

78 91-92

Učbenik za srednje šole – modul okoljevarstveni tehnik

EOL

V PRIPRAVI!

Gospodarjenje z odpadki

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Avtorja: dr. Jani Zore, Goran Makar Recenzenta: Iztok Gornjak in Ada Marjana Perko Urednik: Jože Volfand

Vprašujeta učenki OŠ Fara Nika Mulc Bukovac in Manca Banič pod mentorstvom ekokordinatorice Mateje Oberstar.

Kam se lahko odvržejo ostanki bolj tekoče hrane, kot so razni ostanki juh, golažev in podobno? Zakaj je zlivanje ostankov hrane v lijak ali v toaletno školjko škodljivo? Kaj se proizvaja iz odpadnega kuhinjskega olja? Kam se lahko odvržejo poškodovani keramični krožniki?

Iz vsebine • Uvod • Viri nastanka in vrste odpadkov • Lastnosti odpadkov in ugotavljanje lastnosti • Oddaja, sprejem in vhodna kontrola odpadkov

Odgovarja mag. Barbara Štravs Grilc iz Sektorja za ravnanje z odpadki na Agenciji RS za okolje

• Zbiranje in transport odpadkov • Obdelava in predelava odpadkov

Ostanki bolj tekoče hrane se ne smejo zlivati v lijake ali v toaletne školjke, ampak v posodo za biološke odpadke ("rjava kanta"). Vsi ostanki hrane so tako imenovani biološki odpadki.

Teh odpadkov se ne sme zlivati v lijak oziroma v toaletno školjko, ker potem pridejo v kanalizacijo in s tem zelo obremenimo odpadne vode z organskimi snovmi. Obremenjevanje odpadnih vod z organskimi snovmi pa privede do tega, da se poveča vrednost parametra KPK (kemijske potrebe po kisiku) v odpadni vodi. KPK mora biti namreč pod neko določeno vrednostjo, kar je določeno s predpisi, ki govorijo o emisijah snovi v odpadne vode.

Odpadne vode, kamor spadajo tudi vode iz lijakov in toaletnih školjk odplake, se odvajajo preko kanalizacije na komunalne čistilne naprave in morajo imeti vrednost KPK v nekem določenem intervalu, drugače čistilna naprava ne more dobro delovati.

• Odlaganje odpadkov • Termična obdelava odpadkov • Zasnova in načrtovanje celovitih konceptov gospodarjenja z odpadki • Zakonodajni in programski okvir

Okoljski kriteriji

Tehnični kriteriji

Kriteriji za snovno izrabo Ekonomski kriteriji

papir

plastika

elektronika

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

Promocija

september 2014

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@fitmedia.si

Odpadno kuhinjsko olje se lahko predela v biogorivo-biodizel. Če nekdo izvaja predelavo s svojimi lastnimi odpadnimi jedilnimi olji, lahko to počne brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kdor pa hoče predelovati v biodizel odpadna jedilna olja, ki jih dobi od drugih povzročiteljev, za to dejavnost potrebuje okoljevarstveno dovoljenje. Namreč, za vse predelave in odstranjevanja odpadkov, ki se jih izvaja v Republiki Sloveniji, morajo osebe, ki to izvajajo, s strani Agencije RS za okolje

(ARSO), ki je del Ministrstva za kmetijstvo in okolje, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Občani pa morajo odpadna jedilna olja oddati kot nevarne kuhinjske odpadke v zbirnih centrih komunalnih podjetij. Podjetja, pri katerih nastanejo odpadna jedilna olja (npr. menze, gostinski obrati, restavracije ipd.), pa morajo te odpadke oddati posebnim zbiralcem ali predelovalcem, ki imajo za to dovoljenja.

Zbiralci in predelovalci ta dovoljenja ali okoljevarstvena dovoljenja pridobijo s strani Agencije RS za okolje (ARSO).

Poškodovani keramični krožniki se odvržejo v posodo za mešane komunalne odpadke ("črna kanta"). V črni kanti se zbirajo mešani komunalni odpadki, in ker poškodovani keramični krožniki, ki izvirajo npr. iz gospodinjstev, niso ne embalaža, ne biološki odpadki, ne papir in tudi ne steklo, se jih odvrže v črno posodo.

september 2014

| Promocija

EOL

91-92

79

www.oda.si

IN OSKARJA DOBI ...

oda. le voda.

PIVOVARNA LAŠKO d. d., trubarjeva 28, 3270 laško LUNA\TBWA Promocija

izvirska voda oda se ne ponaša le s kakovostjo. je tudi ponosna prejemnica slovenskega oskarja za embalažo 2014, ki ji ga je pod pokroviteljstvom gospodarske zbornice slovenije podelila komisija pomurskega sejma.