EOL 107

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

107 marec 2016

Mag. Aleksander Mervar: Dokument je še daleč, dilema so prenizke cene elektrike

Pogreti zamrznjeno živilo v embalaži, to je priložnost Maribor pričakuje spoštovanje meril v novi finančni perspektivi Češka: Samo ena družba, trg stabilen – je to ključ?

Slovenija bi lahko med prvimi določila, kaj je zelena gradnja Avtomatizacija z vse več modeli omogoča kompleksne procese

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Promocija

STOP

ETCS

S

eveda so lahko dalje različno dolge in zavite. Tudi kakšni nesreči se ne da izogniti in res je, da ne kot posamezniki in ne kot podjetja, ne kot družbeni podsistemi in ne kot države, če gledam po EU, ne hodimo po isti poti. Kaj pa cilj? Kljub zdajšnjim razgretim disonancam – se ga znamo okleniti in sprejeti Slovenijo z njenim razvojem kot temeljnim vrednostnim merilom za tisto, kar počnemo?

Od vlade, državnega zbora in vodstev strank navzdol. S pogumom, da obrnemo list v razvoju. In v glavi. xxx

Slovenija je peta na svetu

N

ekaj dni pred tem, ko nas je začarala Planica in ko je slovenstvo zadihalo, kakor da Slovenija ni več žrtev bremen preteklosti in begunske krize, je v Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu Slovenija sprejela prvovrstno priznanje. Sicer po statističnih merilih, a vendarle. Med 180 državami je glede na kazalce skrbi za okolje (Environmental Performance Index – EPI), izračunali so ga na ameriški univerzi Yale v sodelovanju z Univerzo Columbia, Slovenija pristala na 5. mestu. Pred njo so naše vzornice od nekdaj.

Finska, Islandija, Švedska in Danska.

R

aziskovalci so primerjali podatke, ki naj bi pokazali, kako država skrbi za človekovo zdravje in za ekosisteme. Na teh dveh področjih so ocenjevali dosežke, uporabili so več kot 20 kazalnikov. Globalna slika bi naj vlila svetu optimizem, saj se nekaj premika pri podnebju in energiji, pri dostopu do pitne vode in sanitarij. Kaj torej kažejo indikatorji o vplivih okolja na zdravje, kakovost zraka, vode in kanalizacijo, vodne vire, kmetijstvo, gozdove, ribištvo, biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje, podnebje in energijo?

S

lovenija se je dobro odrezala. Točkovno je zbrala 88,98 točk, z najboljšo oceno pri biotski raznovrstnosti in življenjskem okolju, zelo dobro pri gozdovih in pri kakovosti vode (dodaten argument, da se vodne vire zaščiti in pravico do vode zapiše v ustavo). Drugače je pri zraku, kjer je Slovenija dosegla zelo slabo, 100. mesto, pri kmetijstvu, zanimivo, pa prav tako komaj 74. mesto. Za primerjavo, Finska, kot zmagovalka, se je na prvo mesto uvrstila

EOL

z rezultatom 90,68 točke.

foto: Rok Tržan

Tako.

S

lovenija slovi kot ena najbolj zelenih držav na svetu. Potemtakem lahko upravičeno prodajamo turizem z blagovno znamko SLOVENIA GREEN. Tudi tega se ne da spregledati, da si je Ljubljana, če je govor o turizmu, prislužila nagrado Turizem za jutri 2015/Tourism for Tomorrow 2015. Kajti v tem primeru se je Ljubljana, in z njo Slovenija, uvrstila na seznam najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu, imenovani Global Top 100 trajnostnih destinacij 2014.

A

k temu seštevku indeksov in ilustracij s priznanji bi se lahko še marsikaj dodalo.

Pa je kar dovolj. Nova razvojna paradigma zelene rasti, če upoštevamo tisto, kar je o konceptu zelene rasti priporočil OECD, torej v gospodarskem razvoju in rasti ohranjati naravne vire, z indeksi v ogledalu Sloveniji, pa tudi gospodarstvu, sporoča, da si naj zdaj država za lastni razvojni kompas zapiše, kaj bo v njenem programu zelene rasti do leta 2025.

To bo danes precej lažje kot včeraj. Ve se, zakaj.

N

e le zaradi programa prehoda v zeleno gospodarstvo. Zaradi resnejših, tudi konkretnejših potez, ko gre za URE in OVE, za snovno učinkovitost in korake k nizko-ogljični družbi.

Za inovativne zglede v zelenem turizmu, tudi v prometu (letos prvi električni avtomobil, ki bo narejen v Sloveniji, na Ministrstvu za infrastrukturo pa dobiva domicil nova služba za trajnostno mobilnost), pač pa, ker je v Sloveniji nesporno zelena rast postala razvojni izziv. Spoznana je kot priložnost za kreacijo in inovacijo, kot nov list v drugačnem razvoju. Za to je Ljubljana kot zelena prestolnica Evrope najboljša potrditev. xxx daj gre zares. Takrat, ko si visoko, lahko hitro strmoglaviš.

Z K

ako se počutimo kot državljani Slovenije, ko vemo, da smo tudi po zelenih kazalnikih razvoja med najboljšimi na svetu? Seveda, da ne bo pomote. Prijetnega vtisa zavestno ne želim senčiti s temami, ki v nas vrtajo zaradi vročih informacij takih in drugačnih vrednosti. Zakaj ne bi bila vest, da je Slovenija med najbolj zelenimi državami v svetu, eno izmed redkih sončnih sporočil sredi sivega morja marsikdaj slaboumnega in zveriženega medijskega neba?

A

ne le sporočilo, predvsem motiv, razvojni pospešek, da bo Slovenija še bolj zgrabila za vrat priložnost, kjer zna biti med najboljšimi na svetu. Zmore biti.

Jože Volfand, glavni urednik

marec 2016

elokranjski poet Oton Župančič je upesnil to misel o iskanju duha pred več desetletji.

Najbrž bi zdaj, ko bi se razgledoval po Sloveniji in EU, kjer se marsikje polni kelih pritlehnosti, še bolj povzdignil glas s tistim znanim verzom – »vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran.«

Uvodnik

B

107

Iz roda v rod duh išče pot …

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Plastika bo morala plačati škodo, ki jo povzroča. Kako?

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, marec 2016 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

11 Pogreti zamrznjeno živilo v embalaži, to je priložnost 14 Kreativno razmišljanje in dobri odnosi, to je formula za uspeh 16 Vse več isker se utrne po socialnih medijih 25 Predhodni postopek - novost pri posegih v okolje 26 Po energetski samooskrbi v evropskem vrhu 27 Trud naravovarstvenikov še premalo prepoznaven 28 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 31 Za velika podjetja obvezno razkrivanje okoljskih in družbenih podatkov 32 Maribor pričakuje spoštovanje meril v novi finančni perspektivi 34 Večina projektantov načrtuje slabo arhitekturo, znanja je premalo 36 Slovenija bi lahko med prvimi določila, kaj je zelena gradnja 38 Dokument je še daleč, dilema so prenizke cene elektrike

Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

40 Javni razpisi naj dajo prednost lokalni pridelavi hrane 42 Samo ena družba, trg stabilen – je to ključ?

44 Ločenega zbiranja bo še več, a za vse v verigi je cilj predelava 47 Zelena rešitev za cenejše »pisarniško« tiskanje

sebina

4 107

EOL

Impresum

48 Kot zelena tiskarna smo pionirji, vse bolj zeleno razmišljajo tudi kupci 50 Če bomo naredili spremembo v glavah, jo bomo tudi na cestah

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

marec 2016

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Aplikacija, ki preveri poreklo živila do kmetije natančno 54 Ukrepov za večjo varnost bo še več, a vse se začne pri vozniku 56 Avtomatizacija z vse več modeli omogoča kompleksne procese

Podjetje Sirane je izdelalo nov Dri-Fresh ABV podstavek za sadje in AMB podstavek za meso, ribe in perutnino. Oba podstavka vsebujeta naravne bio-flavonoide in organske kisline, ki podaljšujejo rok trajanja hrane. Skupaj z vpojnostjo imajo tudi visok nivo varnosti. Tehnologijo je mogoče aplicirati na standardne podstavke, ki vpijajo, ali jo vgraditi v katerekoli podložke podjetja Sirane, kot so podložki, ki vpijajo smrad, mehki podložki za sadje itd. ABM/ ABV tehnologija se aktivira z vlago, tako da deluje le takrat, ko je to potrebno. »Med govedino, perutnino, ribami in sadjem obstajajo razlike, kako se razgradijo in kaj povzroči razgradnjo. Vendar so tu tudi podobnosti. Tehnologijo smo modificirali in prišli do rešitve, ki pokriva več trgov.

Mehko sadje, s tanko lupino, je občutljivo na glivične in bakterijske degradacije.

Podobno je z govedino, ribami in zlasti perutnino, zmanjšanje mikrobov in bakterij je lahko zelo koristno. Kombinacija flavonoidov, ki so antioksidanti in antimikrobiki, in organskih kislin, ki vključujejo citronsko kislino in askorbinske kisline, je neškodljiva, saj so vsi ti elementi naravno prisotni v sadju. Narava sama ima velikokrat vse odgovore,« je pojasnil direktor prodaje v podjetju Sirane, Jeremy Haydn-Davies.

Samostoječe vrečke za že pripravljene zamrznjene jedi

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Medvedji kremplji za zdrave prigrizke

5 107

Podjetje TCL Packaging je združilo moči s podjetjem Asda in ustvarilo samostoječo vrečko za mikrovalovno ogrevanje zamrznjene hrane. V podjetju so povedali, da je embalaža prva te vrste in da je razvoj tiska za na samostoječo vrečko trajal 12 mesecev. Embalaža je primerna za mikrovalovno in konvencionalno kuhanje v pečici do 200 ˚C. Vrečko je mogoče shraniti tudi v zamrzovalnik. Tehnični direktor podjetja TLC Packaging, Markus Jarvstrom, je povedal: »To je tehnično kompleksen in inovativen izdelek, ki bo, upamo, pripomogel k spremembi načina pakiranja določene hrane. Obnašanje tako embalaže kot tiska pri določeni temperaturi za kuhanje, in sicer od začetka kuhanja, ter dodatno pogrevanje smo obširno testirali skozi celoten razvoj izdelka. Embalaža predstavlja dobro alternativo izdelkom, kot so omake, že pripravljena hrana in juhe, ki se trenutno prodajajo v stekleni embalaži ali v embalaži iz trde plastike. Embalaža je reciklabilna, ima manj odpadka.«

Slovenija peta na svetu Kakor je ugotovila ameriška univerza Yale po podatkih za okoljski indeks EPI, se je Slovenija uvrstila v sam vrh najbolj zelenih držav na svetu skupaj s še štirimi nordijskimi državami. Na prvem mestu je sicer Finska, druga Islandija, tretja Švedska, četrta Danska in peta Slovenija.

Na univerzi so pod lupo zbrali in primerjali podatke za devet okoljskih dejavnikov v obdobju od leta 2000 do 2014. Gre za vplive okolja na zdravje, za kakovost zraka, za vode in kanalizacijo, vodne vire, kmetijstvo, gozdove, ribištvo, biotsko raznovrstnost in življenjsko okolje ter podnebje in energijo. Slovenija je po točkovnem sistemu zbrala skupno oceno 88,98 in je dobila najboljšo oceno na področju biotske raznovrstnosti in življenjskega okolja, zelo dobro pri gozdovih in pri kakovosti vode.

Zelo slabo, 100. mesto, smo dosegli pri kakovosti zraka in le 74. mesto pri kmetijstvu.

Ameriška univerza je primerjala podatke EPI (Environmental Performance Index) za 180 držav, pri analizi pa sta sodelovali še Univerza Columbia in Svetovni gospodarski forum.

Izrabljene gume iz gramozne jame bodo odstranili

Podjetje Qualvis je ustvarilo novo serijo embalaže za zdrave prigrizke pod znamko BEAR. Embalaža medvedji kremplji je namenjena sadju in zelenjavi. Grafika, ki so jo ustvarili pri B&B studiih, dopolnjuje embalažo, ki so jo izdelali pri podjetju Qualvis’ carton. Vsaka embalaža pooseblja drugo pošast. Štiri unikatne pošasti imajo oči, rep, rogove in konice – tako da si lahko otroci iz embalaže izdelajo svojo lastno pošast. Embalaža vsebuje tudi obrnjeno usmeritveno ploščo, na katero je mogoče pritrditi zabavne pošastne prste, ki štrlijo.

Prste se lahko upogne ob embalažo, da ne motijo transportnega procesa in ne zavzemajo več prostora. Embalažo se lahko polni na avtomatski pakirni liniji.

Embalaža je izdelana iz FSC certificiranega materiala. Obrnjen tisk ji daje naraven zgled, minimizirali so tudi rabo črnila in laka. »Delo na tem projektu je bilo zabavno in rezultat nam je v veliko veselje. Nenavaden dizajn zahteva od potrošnika sodelovanje in interakcijo. Embalaža pa je kljub neobičajnosti optimizirana za učinkovitost v embalažno oskrbovalno verigo,« je še dodal Richard Pacey, tehnični direktor podjetja Qualvis’ carton.

Ne le lebruseljski bruseljskiopomini, opomini,pač pačpapa tudi tudi večletno večletno kopičenje kopičenje težavtežav z izrabljenimi z izrabljenimi gumami gumami iz graiz gramozne mozne jame vjame Lovrencu v Lovrencu na Dravskem na Dravskem polju so polju so zahtevale zahtevale sanacijosanacijo nezakonitega tega nezakonitega odlagališča odlagališča podjetja Albin Albin Promotion.

Promotion.

Zdaj je Zdaj MOP je izbral MOP izbral ponudnika ponudnika za odstranitev za odstranitev izrabljenih izrabljenih gum s gum s črnega črnega odlagališča. odlagališča.

V postopku oddaje javnega naročila »Prevzem, prevoz in predelava izrabljenih gum« je bil kot najugodnejši izvajalec odstranitve 28.000 ton izrabljenih gum z nezakonite lokacije izbran ponudnik Vinko Kropec s. p. iz Slovenske Bistrice. Delo v vrednosti dobrih 2,1 milijona EUR mora izbrani ponudnik opraviti do konca junija prihodnjega leta. Sredstva za odstranitev gum bodo zagotovljena iz proračuna, strošek pa bo po opravljenih delih izterjan od povzročitelja. Inšpekcija za okolje in naravo IRSOP je v inšpekcijskem postopku, 19. 10.

2012, zaradi ugotovljenih kršitev predpisov zavezancu, podjetju Albin Promotion d.o.o., z odločbo odredila odstranitev izrabljenih gum iz nekdanje gramozne jame v Lovrencu na Dravskem Polju. Zavezanec odrejenega z odločbo ni opravil, zato je inšpekcija v letu 2013 pričela z izvršbo po drugi osebi z namenom odstranitve izrabljenih gum z lokacije.

Zaradi velike količine izrabljenih gum izvršba še ni dokončana in se bo nadaljevala letos in v prihodnjem letu.

marec 2016

Podstavek, ki absorbira neprijetne vonjave in ohranja svežino

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

6 107

EOL

Kratko, zanimivo Za najboljšo trajnostno mobilnost znani nominiranci Evropska komisija je razkrila imena mest in krajev, ki so v ospredju z inovacijami in urbano mobilnostjo. Šest mest je bilo nominiranih za Evropsko nagrado, ki nagrajuje odličnost pri trajnostni mobilnosti. Europeanmobilityweek nagrada 2015 izpostavlja mesta, ki promovirajo trajnostno urbano mobilnost izjemno in si uspešno prizadevajo za bolj trajnostna prevozna sredstva. Kako se je mesto izkazalo med Europeanmobility tednom, ki je potekal septembra, ni vse, kar šteje. V presoji upoštevajo vse implementacije, ki jih je mesto izvedlo. Letos je komisija prejela 53 prijav iz 19tih držav. Neodvisna skupina strokovnjakov je izbrala 10 lokalnih avtoritet, ki izstopajo v urbani mobilnosti. Tri od teh so nominirane kot finalistke: Lizbona, Murcia in Palma de Mallorca so bile ocenjene zelo dobro zaradi multimodalnosti, ki je v skladu z lanskoletno temo »Izberi. Spremeni. Združi«. Prejemnik Europeanmobilityweek nagrade 2015 bo prejel profesionalni promocijski video, ki bo poudaril izjemne dosežke na področju trajnostne mobilnosti v mestih.

Ožji izbor mest v igri za Europeanmobilityweek nagrado 2015 je naslednji: Bacau (Romunija), Lárnaka (Ciper), Lizbona (Portugalska), Miskolc (Madžarska), Murcia (Španija), Nottingham (Velika Britanija), Palma de Mallorca (Španija), Sofija (Bolgarija), Tríkala (Grčija), Dunaj (Avstrija).

Nagrada za trajnostno urbano mobilno načrtovanje želi promovirati sprejetje Trajnostnih urbanih mobilnih načrtov (SUMPs) po Evropi.

Letošnja nagrada se je osredotočila na multimodalnost in intermodalnost v trajnostnem urbanem mobilnem načrtovanju, ki se nanaša na kombinacijo različnih transportnih sredstev v okviru enega ali več ločenih potovanj. Žirija strokovnjakov je med več mesti izbrala tri finaliste, ki izstopajo po izjemnih dosežkih: Malmö (Švedska), Utrecht (Nizozemska), Dunaj (Avstrija).

marec 2016

Evropska komisija vabi k sodelovanju v Zelenem tednu Med 30. majem in 3. junijem Evropska komisija organizira Zeleni teden. Njegova letošnja tema so naložbe v zeleno prihodnost. Evropska komisija želi, da bi letošnji Zeleni teden postal forum, na katerem bodo različne organizacije in državljani iz vse Evrope izmenjali svoja mnenja ali pokazali primere, kako lahko današnje naložbe pomagajo pri tem, da ideje postanejo resničnost za prihodnje generacije. Gre za ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjševanje brezposelnosti, za sodelovanje ljudi pri

Novosti Prva zbirateljska omejena serija zapakirana v aluminij

maloprodaji in izpostavila Walkerjev Tear ‘n’ Share – odpri in razdeli koncept kot kredibilno blagovno znamko za vse priložnosti druženja in deljenja.«

Zeleni PE in PET izdelan iz sladkornega trsa

Podjetje Absolut je trgu predstavilo omejeno serijo Absolut vodke, ki je zapakirana v set dveh steklenic iz aluminija, ki sta posebni, ker sta oblečeni v metalik modro in srebrno barvo s poltransparentnim premazom, skozi katerega se vidijo odsevi. Dve barvi predstavljata podpis Absolut vodke. Omejena serija vodke z unikatno embalažo bo obsegala približno dva in pol milijona steklenic, ki jih bodo distribuirali globalno. Rick Bennett-Baggs, višji manager blagovne znamke pri podjetju Absolut, je povedal: »Omejena serija pooseblja naše poslanstvo, da zmoremo transformirati večer v nekaj posebnega.

Prvič smo se trgu predstavili z zbirateljskim setom in z uporabo drznih, futurističnih oblik ter minimalnim oblikovanjem. Želeli smo ustvariti občutek posebne energije za našo ikonično steklenico.«

Embalaža se odpre in spremeni

Nova embalaža za Walkers čips se po odpiranju spremeni v unikatno posodo za skupno hrustanje čipsa. Thomas Barkholt, marketing direktor podjetja PepsiCo, je pojasnil: »Z inovativno embalažo pripomoremo k rasti. Pri podjetju smo zavezani k razvoju novih izdelkov. Ravno delo z malo- prodajniki v trgovini je prineslo to idejo. Vemo, da potrošniki ljubijo okus Walkers čipsa in sedaj smo ga izdelali v formatu, ko lahko ta užitek delijo z drugimi.

Koncept vrečke in posode je prvi za segment deljenja. Čipsu smo dodali še bolj hrustljavo skorjo, ki bo povečala prodajo

Podjetje Gerresheimer je svojo prvo okolju prijazno embalažo za farmacevtske in kozmetične proizvode poimenovalo BioPack. Embalaža je nadomestek za tradicionalne PE in PET plastenke, ker ima identične lastnosti, vendar je v celoti reciklabilna. »Z uporabo biomaterialov naši potrošniki pripomorejo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, varujejo okolje in se izognejo nepotrebnim odpadkom,« je povedal Niels Düring, izvršni predsednik podjetja Plastic Packaging.

Sladkorni trs je ena izmed substanc, ki je potrebna za izdelavo biomaterialov.

Iz sladornega trsa pridobiš etanol, ki ga potem z dehidracijskim procesom transformiraš v etilen. Nato gre zeleni etilen v olimerizacijske tovarne, kjer ga transformirajo v zeleni polietilen/PET. Bioembalaža podjetja Gerresheimer je lahko uporabljena za embaliranje tekočih in trdnih farmacevtskih ter kozmetičnih proizvodov.

Bioembalaža ima popolnoma enake lastnosti kot klasična PE in PET embalaža in lahko nadomesti celoten Gerresheimer portfolio plastične embalaže. Bioembalaža ne zahteva menjave obstoječih polnilnih in pakirnih linij in ne potrebuje novih investicij.

Embalaža za skladiščenje gorljivih tekočin v volumnu 1000 L

Omejena serija tekile v francoskem dekanterju

Podjetje MW Luxury Packaging je v sodelovanju s kreativno ekipo podjetja Viceroy Creative ustvarilo luksuzno embalažo za blagovno znamko Patrón tekila.

The Patrón en Lalique je ustekleničena tekila, ki se na trgu prodaja v omejeni seriji.

Za embalažo so izbrali francoski kristalni dekanter, katerega dizajn je inspiracija mehiške rastline, iz katere varijo tekilo.

Dekanter se nahaja v leseni škatli in je ročno zavit v visoko kvalitetno usnje. Vratca, ki odpirajo leseno škatlo, so okrašena s kristalčki in kovinsko rešetko, v katero je vtkan logotip Patron Bee. Tečaji in zaponke ustvarjajo impresiven antičen videz. V embalaži se skriva še majhna knjižica, ki govori zgodbo o tekili Patrón.

Namesto plastike hočejo metan Podjetje The Body Shop išče načine, kako ekstrahirati škodljive, toplogredne pline iz atmosfere in iz njih izdelati posodice in Fotografije: arhiv proizvajalcev

Pohištvo v embalaži iz gob V Ikei načrtujejo uporabo embalaže izdelane iz gob kot ekološko prijazno nadomestilo za polistiren. Pohištveni gigant želi uporabiti razgradljivo embalažo iz gob kot del svojih prizadevanj, da zmanjša količino odpadkov in zviša reciklažo. Joanna Yarrow, vodja trajnostnega razvoja v Ikei, je povedala: »Iščemo inovativne alternative za materiale, ki bi npr. nadomestili naš polistiren z micelijem – gobjo embalažo.« Micelij je del gobe, ki raste v masi razvejanih vlaken, se veže na tla ali na karkoli, da zraste v gobje korenine. Ameriško podjetje Ecovative je razvilo izdelek, ki ga imenujejo embalaža iz gob. Micelij pustijo rasti in čistijo kmetijske odpadke, kot so stebla koruze in luščine. V nekaj dneh se gobja vlakna povežejo in ustvarijo trdno obliko, ki jo potem posušijo, da ne raste naprej.

Medtem, ko se polistiren kompostira tisoč let ali več, je mogoče embalažo iz micelija vreči na vrt, kjer se bo razgradila naravno v roku nekaj tednov. Med govorom na trajnostnem dogodku Aldersgate Skupine v Londonu, je Joanna Yarrow še povedala: »Ena izmed dobrih strani micelija je tudi ta, da ga je mogoče zrasti v kalup, ki se popolnoma prilega. Lahko ustvariš želeno embalažo.«

iskanju inovativnih rešitev za okoljske težave, za zagotavljanje čistejšega zraka za otroke na poti v šolo, za bolj učinkovito rabo surovin in virov, za preprečevanje nastajanja odpadkov idr. Evropska komisija vabi k sodelovanju v Zelenem tednu, katerega partnerski dogodki so lahko vseh vrst – seminarji, konference, razstave in umetniške pobude, ozaveščevalni dogodki za otroke in odrasle, dnevi odprtih vrat, usposabljanja in mreženja idr. – na lokalni, državni ali evropski ravni, ki so povezani z glavnimi temami Zelenega tedna. Dogodki naj bi bili organizirani maja ali junija, najbolje pa v času Zelenega tedna. V primeru, da želite z dogodkom sodelovati na Zelenem tednu, jih lahko prijavite še do 20. aprila. Za več informacij in vprašanja pa se lahko obrnete na partners@greenweek2016.eu.

7 107

pokrovčke za svoje kozmetične izdelke.

Cilj je, da do leta 2020 zmanjšajo količino plastike, ki je izdelana iz nafte za 70 %.

Embalažni sektor v podjetju želi nadomestiti plastiko z metanom. Metan je stranski produkt, za katerega je znano, da je bolj škodljiv kot CO2, ko primerjamo enake količine obeh. Poleg tega bi v podjetju spodbujali tudi potrošnike, da plastenke vračajo nazaj in jo ponovno polnijo. Podjetje Newlight Technologies iz Kalifornije zbira metan s kmetij in rafinerij zemeljskega plina.

Plin nato vstavijo v reaktor z encimi, da absorbira ogljik in kisik, in preuredi delce v trdni material, znan kot "Air Carbon".

Dobljen material pretopijo v plošče in preoblikujejo v embalažo za kozmetiko.

The Body shop je ustanovila Anita Roddick leta 1976. Podjetje je znano po zavzemanju za etični in okoljski imperativ, so proti testiranju na živalih in spodbujajo recikliranje.

EOL

Skupina Mauser je vodilna v inovacijah pri industrijskem pakiranju. Pred kratkim so pridobili UL certifikat za Mauser SM13 EX UL IBC 1000 litrsko embalažo. Ta certifikat bo kupcem omogočil skladiščenja gorljivih tekočin v bolj prilagojenem dizajnu embalaže, kot je bil zadnji 220 litrski. V nov dizajn industrijske embalaže je vgrajena vrsta inovacij. Najbolj opazna je ognjevarna »odeja«, ki zapre celotno embalažo in tudi ventil. Enoti so dodane trdnejše jeklene nogice, ki zagotavljajo maksimalno stabilnost v primeru požara, del embalaže je tudi antistatična smola in sistem za ozemljitev. Slednji deluje tako, da razprši vsak naboj, kar dovoljuje uporabo embalaže v eksplozivnih conah 1 in 2. »Naši kupci od nas pričakujejo inovativnost. Z razvojem IBC industrijske embalaže, ki je certificirana po UL globalnih standardih, menimo, da smo tem pričakovanjem zadostili,« je pojasnil Siegfried Weber, predsednik MAUSER Global. Industrijska embalaža MAUSER SM13 EX UL IBC je trenutno na testiranjih pri potrošnikih po severni Ameriki in različnih evropskih trgih.

Zeleno gospodarstvo je lahko konkurenčna prednost Povezani za rast. Zeleni. Pametni. Učinkoviti.

Takšen je naslov lične publikacije, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. Besedilo je povzelo glavne poudarke Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo. Vlada ga je sprejela lani. Največja vrednost programa je morda v tem, da so pri pripravi sodelovali vsi pomembni deležniki na državni ravni. In s tem tudi prevzeli odgovornost za njegovo izvedbo.

V prvem delu publikacije so pojasnjeni razlogi za prehod v zeleno gospodarstvo. Kaj kaže slika v EU? Podatki v okviru EU kažejo, da evropski gospodarski sistemi ostajajo snovno intenzivni in da bi ponovna gospodarska rast lahko zavrla napredek na tem področju. Odpadki, promet, toplogredni plin in tudi vplivi naraščajočih potreb po transportu lahko že v kratkem povzročijo velik pritisk na okolje in zdravje ljudi. Kljub izboljšanju nekaterih politik je sprememba v državah članicah prepočasna in ni verjetno, da bo brez dodatnih naporov mogoče zagotoviti zdravo in konkurenčno bivalno ter delovno okolje. Vedno več držav prehaja v drugačen sistem proizvodnje in potrošnje ter s tem zmanjšuje okoljska tveganja. To hkrati prinaša gospodarske koristi z zmanjšanjem stroškov, povezanih z rabo energije ter usmerjanjem rabe virov in materialov v krožne tokove in s tem ohranjanjem njihove vrednosti ter zmanjševanjem odvisnosti od uvoza.

V drugem delu pa so navedena razvojna področja potencialov za zeleno, prometno in učinkovito gospodarstvo: trajnostno upravljanje z viri, ozelenitev gospodarstva, nova zelena delovna mesta, zeleni izdelki in storitve, zelena proračunska reforma, trajnostni urbani razvoj, zeleno javno naročanje, usposabljanje za zeleno gospodarstvo, zelene prakse v kmetijstvu in podporne e-aktivnosti.

marec 2016

Novosti

Kratko, zanimivo

Plastika bo morala plačati škodo, ki jo povzroča. Kako? mag. Vanesa Čanji

foto: www.shutterstock.com

8 107

Embalaža

Embalažni materiali

Plastika je material, ki je postal vseprisotna gonilna sila sodobnega gospodarstva,

Embalažni materiali

saj združuje edinstvene

funkcionalne lastnosti z

nizkimi stroški. Zadnjih 50

let se je uporaba plastike

povečala za dvajsetkrat in

analitiki napovedujejo, da se

bo v naslednjih 20 letih njena

uporaba spet podvojila. V

21. stoletju skoraj vsi vsak

dan pridemo v stik s plastiko

- še posebej s plastično

embalažo, zato je Fundacija

Ellen MacArthur pripravila

posebno študijo Nova

ekonomija plastike – razmislek

marec 2016

o prihodnosti plastike.

1 PET

2 HDPE

3

Plastenke za vodo in brezalkoholne pijače, embalaža za solato, pladnji za pecivo, embalaža za solatni preliv in arašidovo maslo Plastenke za mleko, vrečke za zamrzovanje, nakupovalne torbe, banice za sladoled, embalaže za sok, embalaža za šampon, razne kemikalije in detergent Embalaža za kozmetiko, ovijalniki »Cling wrap«

PVC

4 LDPE

5 PP

6 PS

6 EPS

7

OTHERS

Plastične tube, ovijalniki »Cling wrap«, plastična embalaža za vakuumsko pakirane, vreče za odpadke Pladnji, primerni za mikrovalovno pečico, banice za sladoled, embalaža za krompirjev čips, tube Ovitki za CD-je, DVD-je in škatle za video, plastični kozarci, plastični jedilni pribor Skodelice iz penjenega polistirena za vroče pijače, embalaža za hamburgerje in drugo hrano za na pot, pladnji za meso, zaščitna embalaža za krhke predmete Baloni za vodo, fleksibilni filmi, embalaža iz večslojnih materialov

Slika 1: Glavne vrste plastike in njihova uporaba v pakiranju. Vir: Project MainStream analysis.

9 32 % odpadne plastične embalaže vsako leto uide iz sistemov zbiranja.

4 % procesne izgube

14 % zbrano za reciklažo 2 % recikliranje v zaprti zanki1

14 % sežig in/ali pridobivanje energije

78 milijonov ton

98 % deviška surovina

(letna proizvodnja)

1 Recikliranje v zaprti zanki: Reciklaža plastike za aplikacije v enaki ali podobni kakovosti 2 Fazno recikliranje: Reciklaža plastike za aplikacije z nižjo vrednostjo materialov

Slika 2: Globalni tokovi plastičnih materialov za pakiranje v letu 2013

darstva kot odpadek v naravne sisteme, zlasti v oceane. Na ta način proizvodnja izdelkov iz plastike ne bi bila več tako odvisna od primarnih fosilnih goriv. Strokovnjaki ocenjujejo, da so že danes razviti takšni modeli, tehnologije in sistemi, da bi lahko te visoke ambicije vsaj delno realizirali.

E

na izmed novejših študij je pokazala, na primer, da bi lahko že danes v Evropi 53 % plastične embalaže reciklirali na ekonomsko in okoljsko učinkovit način. Poznavalci pravijo,

Drugi materialni tokovi

1 Ustvariti učinkovito ekonomijo s plastičnimi materiali po prvotni uporabi Recikliranje Izjemno izboljšati kakovost in cenovno ustreznost

Ponovna uporaba

P

Kar 95 % materialne vrednosti plastične embalaže se vsako leto izgubi. To je od 75-110 milijard EUR.

40 % odlagališče 32 % uhajanje iz sistema

pridemo do konzervativne ocene več kot 45 milijard evrov na leto. To pa je višji znesek, kot znaša dobiček, ki ga letno generira globalna industrija plastične embalaže. Vse glasnejši so pozivi, da morajo biti v prihodnosti ti stroški pokriti. Kako? Omenjena študija razgrinja nove priložnosti in vabi k višanju učinkovitosti sistema, s katerim bi dosegli boljše gospodarske in okoljske rezultate, hkrati pa nadalje izkoriščali številne prednosti plastične embalaže. oglaviten poudarek vizije Nove ekonomije plastike je, da plastika nikoli ne postane odpadek. V gospodarstvo se vrača kot dragocen tehnični material ali kot biološko hranilo, kar je usklajeno z načeli krožnega gospodarstva.

Ključen premik za doseganje te vizije je vzpostavitev učinkovitega sistema ponovne uporabe plastike v gospodarstvu in s tem drastično zmanjšanje uhajanja plastičnih mas iz gospo-

107

8 % fazno recikliranje2

Dizajn in proizvodnja Obnovljivi viri deviških surovin

Uporaba

nje

tira

os mp

Ko

Energijska izraba Uhajanje

3 Ločiti plastike od fosilnih surovin 2 Drastično zmanjšati uhajanje plastike v naravne sisteme in druge urbane sisteme, kjer povzroča škodo

Slika 3: Ambicije nove ekonomije plastike da so ti odstotki približni in da so med drugim odvisni od cene nafte. So pa enotnega mnenja, da so na tem področju velike priložnosti in da je prihodnost v iskanju globalnih vrednostnih verig, ki bodo te priložnosti izkoristile z različnimi inovacijami.

Avtorji študije se zavzemajo za naslednje: • Izjemno bo treba povečati ekonomijo, kakovost in izvajanje recikliranja. Vzpostaviti navzkrižno vrednostno verigo, v kateri bi definirali globalni protokol s področja plastike. V njem bi določili smeri redizajna, zbliževanja oziroma poenotenja materialov,

formatov in sistemov ponovne uporabe.

Pomembno bi izboljšali sistem zbiranja, sortiranja in predelave ter kakovost in ekonomske parametre. Pri tem je potrebno pustiti prostor za regionalne razlike in nenehne inovacije. Razviti je potrebno sekundarne trge za reciklirane materiale, za kar bodo najbrž potrebni posebni napori industrije in posegi politike.

• Osredotočiti se bo treba na ključne inovacijske priložnosti, ki imajo potencial pospeševanja procesov, kot so na primer naložbe v nove ali izboljšane materiale in tehnologije predelave.

marec 2016

lastika ima kljub številnim prednostim tudi pomanjkljivosti, ki v kontekstu trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva postajajo vse bolj očitne in moteče. Če pogledamo velik segment plastične embalaže, je ciklus njene uporabe izredno kratek, nakar gospodarstvo kar 95 % njene materialne vrednosti izgubi. V številkah je to 75 do 110 milijard evrov letno.

Kar 32 % plastične embalaže uide sistemu zbiranja odpadne embalaže. S tem nastane večkratna škoda, saj se s tem odpadnim materialom, ki se kot surovina ne vrne v gospodarstvo, uničuje urbana komunalna infrastruktura, saj prihaja do raznih zamašitev, pa tudi naravni sistemi, kot na primer oceani. Če stroškom zunanjih vplivov, do katerih prihaja po uporabi plastične embalaže, prištejemo stroške, povezane z emisijami toplogrednih plinov, do katerih prihaja zaradi proizvodnje plastike,

Embalaža

P

10 107

Embalaža

• V poslovanju »business-to-business« morajo prevladovati embalaže za ponovno uporabo.

Ta proces prehoda na embalažo za ponovno uporabo mora biti prednostna naloga tudi na maloprodajnem trgu.

• Povečati velja delež plastične embalaže, ki je primerna za industrijsko kompostiranje.

na kratkoročne, intervencijske akcije, ampak na dolgoročne sistemske ukrepe. Ti ukrepi pa morajo povečevati ekonomske spodbude za ohranjanje plastičnih materialov po prvotni uporabi v sistemu. S tem bi se preventivno izognili številnim problemom kurative.

Z

a nadaljnjo rast trga plastike bosta potrebna drastično zmanjšanje uhajanja odpadnih plastičnih materialov v naravne sisteme in preprečitev drugih negativnih posledic, ki jih plastični odpadki povzročajo. Doseganje tega cilja ni enostavno, saj zahteva sodelovanje več akterjev. V državah, ki so najbolj obremenjene z odpadno plastiko, bo potrebno intenzivno vzpostaviti infrastrukturo za ravnanje z odpadki iz plastike. Na trgu materialov je potrebno vzpostaviti ekonomske spodbude, s katerimi bodo podjetja ohranjala plastično embalažo v sistemu tudi po njeni prvi uporabi. Hkrati je treba zmanjšati negativne vplive plastične embalaže, ki se izmuzne sistemu zbiranja in predelave. To velja še posebej za snovi, ki z vidika okoljevarstva in drugih vrst škode vzbujajo skrb.

S

marec 2016

trokovnjaki se zavedajo, da gre tu za kompleksne procese, ki so praktično neizvedljivi v kratkem času. Kot je razkrilo posebno poročilo Zaščita oceanov iz leta 2015, bi obsežno izboljšanje infrastrukture za ravnanje z odpadno plastično embalažo stanje onesnaženosti kvečjemu stabiliziralo, ne bi ga pa zavrlo. To pomeni, da se bo kumulativna količina plastike v oceanu še naprej močno povečala. Zato se strokovnjaki v obravnavani študiji ne osredotočajo

Potrebne so nadaljnje raziskave in inovacije, s katerimi bi lahko nanovo definirali trg plastične embalaže.

K

2050

311 MT

1.124 MT

1:5

>1:1

OIL

OIL

6%

20 %

1%

15 %

Proizvodnja plastike

Razmerje plastike in rib v oceanih (po teži) Delež plastike v globalni porabi nafte

ljub takšnim sistemskim premikom bo nekaj odpadne plastične embalaže zmeraj uhajalo iz sistema. Če bi se sistemu izognil le 1 % odpadne plastične embalaže, bi to pomenilo milijon ton plastične embalaže, ki bi se vsako leto nanovo akumulirala v naravnih sistemih.

Zato se v tem kontekstu izpostavlja ambiciozen cilj, in sicer razvoj okolju neškodljive (bio-benigne) plastične embalaže, ki bi ob razpokah sistema ravnanja s plastično embalažo zmanjšala negativne vplive na naravo. To inovativno plastično embalažo bi bilo obenem mogoče reciklirati, morala pa bi biti tudi konkurenčna v smislu funkcionalnosti in stroškov. Današnje biorazgradljive vrste plastike le redko dosegajo te ambicije, saj jih je praviloma mogoče kompostirali le pod nadzorovanimi pogoji, na primer v industrijskih kompostnikih. Torej so potrebne

2014

Delež plastike v globalnem proračunu ogljika

Slika 4: Napoved rasti obsega plastike ter njen vpliv na porabo nafte in obremenitev oceanov do leta 2050, če se bodo današnji trendi nadaljevali nadaljnje raziskave in inovacije, s katerimi bi lahko nanovo definirali trg plastične embalaže.

S

tem, ko bi plastika postala veliko manj odvisna od primarnih fosilnih surovin, bi lahko industrija plastične embalaže prispevala k večji produktivnosti virov, kar bi prispevalo k veliko nižjemu ogljičnemu odtisu. Za to pa je ključnega pomena ponovna uporaba plastičnih materialov, ki bi jih zajeli v zaprto snovno zanko.

Inovacija

Opis

Trenutno stanje

Odstranjevanje aditivov

Ločevanje adhezivov od že uporabljenih polimerov, da bi povečali čistost reciklata.

Laboratorijska faza: nekatere tehnologije obstajajo, vendar je uporaba omejena.

Reverzibilna lepila

Z razvojem reverzibilnega lepila, ki bi omogočal enostavno in kakovostno separacijo več slojev različnih materialov, bi spodbudili reciklažo večslojne embalaže.

Konceptualna faza: inovacije so potrebne za razvoj stroškovno konkurenčnega lepila.

Super-polimer

Iskanje super-polimera, ki združuje funkcionalnost in pri- Konceptualna faza: inovacije so potrebne za razvoj stromerne stroške, a hkrati ohranja vrhunske lastnosti materiala škovno konkurenčnega polimera z želenimi funkcionalnimi tudi po uporabi. lastnostmi po uporabi.

Depolimerizacija

Recikliranje plastike do ravni monomera (to je gradnik) za deviško kakovostne polimere.

Kemični markerji

Sortiranje plastike z uporabo barvila, črnila ali drugih mar- Pilotna faza: razviti so določeni markerji, ki so še nedokakerjev, ki jih zazna tehnologija avtomatiziranega sortiranja. zani pod komercialnimi pogoji poslovanja.

Bližina elektromagnetnega sevanja

Sortiranje plastike s tehnologijo samodejnega optičnega sortiranja različnih vrst polimerov.

Poskusne količine; večje količine se še ne ločuje zaradi visokih kapitalskih stroškov.

Benigna plastika v morskem okolju

Razviti plastiko, ki je manj škodljiva za morsko okolje v primeru uhajanja.

Laboratorijska faza: prva stopnja v morju razgradljive plastike je že potrjena. Vpliv te plastike v naravnem okolju v večji količini še mora biti potrjen.

Benigna plastika v sladki vodi

Razviti plastiko, ki je manj škodljiva sladkovodnemu okolju v primeru uhajanja.

Laboratorijska faza: v morju razgradljiva plastika je teoretično razgradljiva tudi v sladkih vodah – potrebno je še preveriti v realnih okoljih.

Na osnovi toplogrednih plinov

Pridobivati plastiko iz ogljika v industrijskih toplogrednih plinih ali v toplogrednih plinih, ki nastajajo v procesih upravljanja z odpadki.

Pilotna faza: v pilotnih projektih se je plastika, ki temelji na CO 2, izkazala za stroškovno konkurenčno. Materiali, ki temeljijo na metanu, se že proizvajajo v obsegu, ki je komercialno zanimiv.

Na bio osnovi

Pridobivanje plastike iz ogljika v biomasi

Majhen obseg: ekonomijo obsega ovira zapletenost svetovnih dobavnih verig.

Laboratorijska faza: tehnično je možno za poliolefine.

Omejena operacionalizacija: obsežne postopke depolimerizacije PET-a ovirajo visoki stroški predelave.

Preglednica: Ključne inovacije, ki lahko pomenijo pomembne spremembe na prehodu plastike v krožno gospodarstvo

Pogreti zamrznjeno živilo v embalaži, to je priložnost foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Zamrznjena hrana je med

11

Embalaža

107

Embalaža za zamrznjene izdelke

potrošniki popularna. Vse bolj.

In kaj potrošnik pričakuje?

Da bo živilo preprosto in hitro za pripravo, hkrati pa

Embalaža za zamrznjene izdelke

okusno in hranilno. Izbira

prave embalaže je bistvena za zamrznjene izdelke, kjer ima

ključno vlogo varnost živila, kar vpliva na izbiro zdravstveno ustreznih materialov za

embalaža, v porastu pa so tudi

pokrovni filmi, ki omogočajo

lahko odpiranje in nadaljnjo

odmrzovanje v mikrovalovni pečici. Pametna embalaža s

temperaturnimi indikatorji še

ni našla svojega mesta pri

zamrznjenih izdelkih, saj razvoj

še poteka, hkrati pa to vpliva tudi na ceno embalaže.

V

pliv hitrega načina življenja mora živilska industrija vse bolj upoštevati. Da zamrznjen izdelek ostane kakovosten in zdravstveno neoporečen, je potrebno zagotoviti ustrezno temperaturo od proizvajalca do uporabnika, torej je kakovostna embalaža glavni izziv.

Pomembna je prava izbira materiala, barve, lepil idr., hkrati pa prava podlaga in oblika za privlačnost izdelka. Kakšne so zahteve in standardi, ki jih je potrebno upoštevati pri embalaži za zamrznjene izdelke in kakšen je trend, so odgovorili v embalažnem podjetju Amba Co.

N

uša Blagotinšek, razvojni inženir izdelkov v podjetju Amba Co. d.o.o.: »Pri embalaži zamrznjenih izdelkov je, kakor pri vseh ostalih pakiranih živilih, potrebno v prvi vrsti nameniti veliko pozornost zdravstveni ustreznosti uporabljenih materialov za pakiranje. Pomembno je, da se tudi proizvajalec embalaže zaveda, ali bo embalaža v svojem življenjskem ciklu podvržena drugačnim pogojem (npr. temperaturam segrevanja) ali celo naknadni obdelavi (npr. mikrovalovi). Izbira ustreznega embalažnega materiala, barve, lepil in drugih tehnoloških pomožnih sredstev je odvisna od vrste živila, navedenih dejavnikov, roka uporabe in seveda zahtev marketinga po privlačni in atraktivni embalaži. Vsekakor je

na prvem mestu vedno in povsod zdravstvena ustreznost, kar v primeru gibke plastične in kompozitne embalaže pomeni odsotnost nedovoljenih snovi ter nivo migracij dovoljenih, a omejenih snovi, pod predpisanimi mejami v zakonodaji, in da je izdelek izdelan v skladu z dobro proizvodno in higiensko prakso. Vse navedeno v Ambi Co. zagotavljamo s pridobljenim standardom BRC/IoP v letu 2015. S svojim dejanjem, certificiranjem po BRC/IoP standardu želimo svoje kupce opozoriti prav na varnost naših izdelkov glede zdravstvene ustreznosti.

S tega vidika smo večkrat razočarani, da v naši branži še vedno običajno največ pomeni le cena izdelka, kar ni nujno, da vedno pomeni tudi zadostno varnost za končnega potrošnika.

Z

a zagotavljanje ustreznosti izvajamo naključno vzorčenje izdelanih folij za interno mikrobiološko kontrolo in s tem dosegamo visoko raven kontrole tudi na področju higiene. Z vidika zdravstvene ustreznosti je tudi inovativnost omejena, saj velja za področje plastične embalaže harmonizirana zakonodaja, ki je natančno opredeljena in določa konkretne mejne vrednosti migracij dovoljenih snovi iz embalaže v živilo oziroma simulant. A tega še ne moremo reči za vse vrste embalaž, ki jih srečamo v zamrzovalnih skrinjah trgovin.

marec 2016

pakiranje. Prevladuje gibka

12 107

Embalaža

Porast gibke embalaže

N

a področju zamrznjenih izdelkov, kakor tudi generalno za vse vrste prehrambenih izdelkov, beležimo porast gibke embalaže. Z vidika znižanja količine odpadne embalaže je najprimernejši način pakiranja prav v gibko embalažo, ki lahko zagotovi najnižjo gramaturo uporabljene embalažne enote za določen izdelek. Poleg gibke embalaže v obliki vrečk so v porastu tudi pokrovni filmi (ang. top film), ki omogočajo lahko odpiranje in nadaljnje odmrzovanje v mikrovalovni pečici. Tudi pri zamrznjenih izdelkih se čedalje več uporabljajo stoječe vrečke tipa »doypack« z zipom, ki poleg običajnih stoječih vrečk primerno predstavljajo izdelek tudi na zgornjih policah zamrzovalnika v trgovinah. Omenjen tip vrečk bomo pri nas našim kupcem nudili že v zadnjem četrtletju tega leta z novim strojnim parkom za izdelavo raznovrstnih oblik vrečk za pakiranje živil, farmacevtskih izdelkov idr.

N

a področju gibke embalaže je moč izdelati embalažne enote, ki s pomočjo spremembe v barvi javljajo potrošniku ustreznost zamrzovanja vzdolž verige do potrošnika ali neustrezno temperaturo hranjenja izdelka.

Največkrat se omenjeno izvede tudi z aplikacijo ustrezne indikatorske etikete, ki uporablja termo spremenljive barve, čip ali drugo aplikacijo. V Sloveniji za enkrat ne beležimo porabe te vrste pametne gibke embalaže v segmentu zamrznjenih živil. Na eni strani je seveda visoka cena takšne embalaže, na drugi posledice, ki jih lahko prinaša te vrste indikator proizvajalcu ali distributerju izdelka.

P

ri oblikovanju določenega izdelka je potrebno v skladu z eko dizajnom upoštevati tudi vidik odpadne embalaže. Našim strankam svetujemo optimalne kombinacije materialov, čim prijaznejše okolju, ki pa morajo biti čim lažje, v našem primeru čim tanjše, vendar morajo še vedno ohranjati ustrezne mehanske lastnosti, torej dobro varjenje, zdrs, neprebojnost ipd., ter oblikovalcem in marketingu nuditi ustrezen substrat za visokokakovosten tisk, videz in privlačnost končne embalažne enote.

Svetujemo tudi uporabo kombinacij materialov, ki jih je moč reciklirati, ter uporabo ustreznih oznak za ravnanje z odpadno embalažo.

V letu 2015 se lahko v Ambi Co. pohvalimo s prvimi vzorčnimi vrečkami, izdelanimi izključno s folijami, primernimi za kompostiranje, z visoko bariero za zagotavljanje visoke zaščite izdelka. V prihodnje predvidevamo, da bodo različne kombinacije teh materialov omogočale tudi shranjevanje zamrznjenih izdelkov.

Prepričani smo, da bo prihodnost embalaže, tudi za zamrznjene izdelke, v gibki embalaži, primerni za kompostiranje.«

Na prvem mestu je varnost živila

P

roizvajalci živilskih izdelkov morajo slediti trendom uporabe že pripravljenih živil, obrokov, ki gredo v smeri »pogrej in pojej«. V čim krajšem času dobiti torej dobro in hranilno hrano. To živilskim podjetjem predstavlja izziv in priložnost. Pomemben faktor pri tem je ustrezna embalaža oziroma embalažni material, ki omogoča hranjenje ustrezno zamrznjene hrane, vse pogosteje pa tudi možnost pogreti hrano v embalaži izdelka. Kako se z zamrzovanjem živil in izbiro embalaže soočajo slovenska podjetja, so odgovorili v Mlinotestu in v Pivki perutninarstvo.

marec 2016

Večslojni materiali za daljšo obstojnost izdelka Razvoj embalaže sočasen z V razvojem izdelka segmentu zamrznjenih izdelkov lahko v trgovinah najdemo najrazličnejše materiale. Od gibke embalaže so najcenejše površinsko potiskane PE vrečke, do dražjih večslojnih materialov v različnih kombinacijah s transparentnimi ali metaliziranimi materiali, kot so PP, PET in PA s PE. Ti večslojni embalažni materiali zagotavljajo daljšo obstojnost izdelka, ne predstavljajo tveganja za luščenje ali izbris tiska, ponujajo bogatejši in atraktivnejši videz, lahko so v svetlečih ali mat izvedbah. Pomembna pri izbiri gibkega materiala za pakiranje zamrznjenih izdelkov je vrsta živila in njegova oblika, ki določa tudi mehanske lastnosti izbranih materialov in rok uporabe izdelka. V naši ponudbi so tudi visokokakovostne večslojne folije za zamrznjeno zelenjavo, zamrznjene mesne polizdelke in embalaža za zamrznjene pekovske izdelke.

A

na Velikonja, vodja razvoja v podjetju Mlinotest d.d.: »Zamrzovanje dobro ohranja kvaliteto živil in potrošnikom omogoča pripravo zdrave in okusne hrane tudi v primeru, ko ni mogoče uporabiti sveže, ali pa je priprava obroka iz zamrznjenega programa hitrejša in v današnjem hitrem tempu življenja zato bolj priročna. Težko si je zamisliti, da bi lahko pripravili odlične cmoke v kratkem času, ko pridemo iz službe in vsi pričakujemo na mizi nekaj toplega, okusnega in slastnega za vso družino. Zamrzovanje je seveda primerno za širok nabor živil, med drugim tudi za živila iz programa Mlinotesta. Zato v Mlinotestu

intenzivno delamo na t.i. zamrznjenem programu, skozi katerega lahko ponudimo potrošniku obrok ali del obroka. Pričakovanja potrošnikov so pravzaprav preprosta: želijo vzeti zamrznjeno živilo, ga odmrzniti in na čim bolj preprosti način pripraviti. Zato je naša naloga, da pripravimo vse tako, da potrošnik živilo samo odmrzne in termično obdela. Čas priprave je tako zares zelo kratek, saj potrošnik pravzaprav niti ne pripravlja obroka, ampak ga samo dokonča in postavi na krožnik.

Na področju zamrznjenih izdelkov, kakor tudi generalno za vse vrste prehrambenih izdelkov, beležimo porast gibke embalaže.

P

ri zamrzovanju v celoti spoštujemo tudi Pravilnik o varnosti zamrznjenih živil.

Pomemben je način zamrzovanja, ki je v t.i. industrijskem zamrzovanju seveda drugačen kot doma in posledično so zato industrijsko zamrznjena živila daljše trajnosti. Živilo zelo hitro zamrznemo, saj se pri počasnem zamrzovanju tvorijo veliki kristali, ki poškodujejo strukturo živila. Pri hitrem »šok« zamrzovanju, ki običajno poteka v zračnem vetrovniku pri temperaturah med -30 in -40 °C, se tvori mnogo majhnih kristalov, ki strukture živila ne poškodujejo. Podjetje je odgovorno za postopek zamrzovanja in distribucijo do prodajnega mesta, potrošnik pa je odgovoren za to, da od trenutka nakupa do prenosa živila v domači hladilnik ne prekine hladne verige. Pomembno je torej, da ostane zamrznjena veriga neprekinjena, saj je s tem zagotovljena neoporečnost živila. V nadaljevanju pa je zelo pomembno, da na embalaži zelo natančno in razumljivo predstavimo postopek odmrzovanja in priprave.

Z

zamrzovanjem živil bolj kot k izgubi hranilnih snovi pripomoremo k uživanju bolj zdravih živil brez dodajanja nepotrebnih aditivov in konzervansov. Zamrzovanje je fizikalen, torej popolnoma naraven proces konzerviranja hrane in zato manj škodljiv za potrošnika. Živilo ohrani barvo, čvrstost, hranilne vrednosti in okus. Zamrzovanje je tudi učinkovit način za zmanjševanje sicer prevelikih količin odpadne hrane. Živil, ki bi jim zamrzovalnik škodil, pravzaprav ni. Seveda to ne pomeni, da so vsa živila enako primerna za zamrzovanje, zato nekaterih živil ne zamrzujemo, na primer solate, paradižnika, kumar, smetane in še katerih. Kljub nizki temperaturi se sicer nekatera živila v zamrzovalniku tudi počasi, vendar intenzivno spreminjajo in postanejo neuporabna. Sem spada predvsem sveže meso, zlasti tisto, ki vsebuje veliko maščobe, saj postane žarko po nekaj mesecih. Problematična

Najpogostejša uporaba plastičnih materialov

D

r. Ana Penko, tehnologinja v podjetju Pivka perutninarstvo d.d.: »Težnja sodobnega potrošnika je uživati hrano, ki je enostavna in hitra za pripravo, hkrati pa okusna in zdrava. Na strani proizvajalca je, da se tem željam čim bolj približa, zato se vedno bolj povečuje segment proizvodnje že končno pripravljenih proizvodov, paniranih, mariniranih, zamrznjenih idr., ki ga potrošnik le še pogreje v pečici, ponvi. Torej zahteva minimalno pripravo s strani potrošnika. Med zamrznjenimi proizvodi, če govorimo o mesnih izdelkih,

lajenje je sicer najpogostejša oblika shranjevanja sveže hrane, saj nizke temperature upočasnijo naravni proces kvarjenja hrane.

Z zamrzovanjem čas uporabnosti hrane še dodatno podaljšamo. Sicer pa velja splošno prepričanje, da so zamrznjena živila manj kakovostna kot sveža. Do ene mere ta trditev tudi velja, še posebej, če je postopek zamrzovanja in tudi odtajevanja zamrznjenih živil neustrezen. Ključno je, da je postopek zamrzovanja čim hitrejši, pri čim nižji temperaturi, kar pa je z »domačimi« skrinjami zelo težko doseči.

Industrijsko so živila zamrznjena s tehnološko dovršenimi postopki, ki maksimalno ohranjajo kakovost živila. To pomeni hitro, t.i. »shock freezer«, ki poteka pri temperaturi pod -18 °C, kar omogoča hitro zamrzovanje, kjer se tvorijo majhni kristali, ki povzročijo minimalno poškodbo celičnih struktur. Tako živilo po odtajevanju ohrani strukturo, barvo in sočnost, saj s tem pride do minimalnih poškodb celičnih struktur in minimalne izgube pomembnih komponent živila (vitamini idr.).

Poleg procesa zamrzovanja je pomemben tudi pravilen način odtajevanja živila, ki mora biti v primeru mesa počasen, v hladilniku, saj s tem izgubi najmanj hranilnih snovi (vitaminov, mineralov) in se ohrani sočnost živila. Pomembno je, da je živilo, ki ga zamrzujemo, sveže in ga pred zamrzovanjem tudi ustrezno zapakiramo (npr. v vakuum), da ga s tem zaščitimo pred zamrzovalnim ožigom in upočasnimo tudi oksidativne procese. V primeru zelenjave je priporočljivo, da le-to blanširamo in s tem deaktiviramo nekatere encime, ki sicer poslabšajo senzorično kakovost živil.

P

ri embalaži za zamrznjena živila se največkrat uporablja embalaža iz plastičnih

107

Embalaža

Nuša Blagotinšek Ana Velikonja

foto: arhiv podjetja

13 ri razvoju embalaže nam je primarno vodilo varnost izdelkov, saj je naša odgovornost, da živilo varno prispe do končnega potrošnika.

Skrb za okolje je v tem primeru sicer sekundarnega značaja, predvsem stremimo k čim manjši porabi embalaže.«

H

materialov, kot so PE (polietilenske) vrečke, pa tudi v kombinaciji s kartonskimi škatlicami.

Pri tem je pomembno, da je izdelek maksimalno zaščiten pred zunanjimi okoljskimi vplivi, npr. zaščita pred svetlobo.

P

ametna embalaža ali »Smart pack« je zadeva, ki je še nekako v razvoju in njena uporaba na trgu še ni prisotna v velikem obsegu. Uporaba embalaže s temperaturnim indikatorjem pomeni predvsem za proizvajalca zelo veliko prednost, saj lahko v primeru ugotovljenih odstopanj kvalitete izdelka na trgu pove, kdaj je prišlo do spremenjenih pogojev hranjenja, ki za te izdelke niso primerni in negativno vplivajo na kakovost izdelka. Rok uporabe za naše zamrznjene izdelke je od 6 do 12 mesecev, odvisno od vrste izdelka. Nekateri izdelki so zaradi določenih postopkov obdelave (mletje) bolj občutljivi in imajo zaradi tega krajši rok uporabe. Pri tem je problem predvsem organoleptična oziroma senzorična sprejemljivost izdelka zaradi procesov, ki potekajo med skladiščenjem pri nizkih temperaturah (žarka aroma, pojav sive barve, zamrzovalni ožig idr.).

Manj problematično je daljše hranjenje v zamrzovalniku z vidika mikrobiološke varnosti, saj nizke temperature večinoma zavrejo mikrobiološke procese.«

marec 2016

P

ri zamrznjenih izdelkih je v skladu z uredbo 16/2012 o zamrznjenih živilih živalskega izvora, namenjenega za prehrano ljudi potrebno navajati datum zamrznitve. Za potrošnika je pomembno tudi obvestilo, da se izdelkov po odtajanju ne zamrzuje ponovno, saj se s tem znižuje kakovost izdelka. To obvestilo mora biti navedeno na proizvodu. V skladu z Evropsko uredbo 1337/2013, ki govori o navedbi države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso, je proizvajalec tudi za zamrznjeno meso dolžan navesti poreklo mesa, medtem ko za zamrznjene izdelke, ki so iz več sestavin, ta uredba še ne velja. Pomembno je, da se navede tudi način zamrzovanja. Z vidika kvalitete končnega izdelka je najbolj primerno hitro zamrzovanje.

Dr. Ana Penko

o gre za embalažo zamrznjenih živil, se o vrsti embalaže odločamo praktično sočasno z razvojem izdelka. Pri tem upoštevamo izkušnje in priporočila, ki veljajo v naši branži.

Z novostmi in novimi materiali se seznanjamo predvsem na velikih sejmih, ki se jih tudi s tem namenom udeležujemo in kjer je možnost pregleda novosti in primerjave zelo velika. Pri kreiranju novega izdelka vedno predhodno testiramo tudi embalažo in tako lahko njene lastnosti med zamrzovanjem, skladiščenjem in odmrzovanjem ne samo predvidimo, ampak tudi v celoti kontroliramo in dobro poznamo.

Izbire embalaže nikoli ne prepuščamo naključju, še posebej smo previdni pri embalaži za zamrznjena živila. Poznamo tudi prednosti pametne embalaže in spremljamo njihovo postopno uvajanje. Zavedamo se, da z njo lahko nadziramo prekinitev hladne verige, na primer pri distribuciji živil, kar jasno negativno vpliva na strukturo živila. Zaenkrat pa te embalaže še ne uporabljamo.

P

foto: arhiv podjetja

K

prevladujejo predvsem panirani in marinirani izdelki, ki so že toplotno obdelani in hitro zamrznjeni ter zahtevajo minimalno obdelavo pri končnem potrošniku - mora jih le pogreti. V Pivki d.d. se sicer v segmentu pol pripravljene hrane v največji meri osredotočamo na sveže meso, ki je pripravljeno za peko in žar.

foto: arhiv podjetja

so tudi živila, pri katerih mora po odtajanju poteči faza, ki je vezana na delovanje med zamrzovanjem preživelih mikroorganizmov, na primer vzhajanje. Med zamrznjenimi živili za široko potrošnjo, ki jih pripravljamo v Mlinotestu, ni tovrstnih živil, torej ni takih, ki bi med zamrzovanjem izgubljala ali se celo kvarila. Je pa treba opozoriti, da je potrebno spoštovati priporočeni čas, ko je lahko živilo v zamrzovalniku. In seveda navodila, po katerih zamrznjena živila odmrznemo po določenem postopku in ga pripravimo. Zato vsa ta navodila predstavimo na embalaži.

Kreativno razmišljanje in dobri odnosi, to je formula za uspeh foto: Stane Jersic Barbara Jakse Jersic

14 107

Embalaža

Materiali in izdelki

Kakšna je formula za

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

poslovni uspeh družinskega podjetja s skoraj polstoletno

tradicijo, ki že dolgo razvija različne blagovne znamke,

Tatjana Potokar

a vztraja na dveh področjih

proizvodnje izdelkov – pri

svečah in darilnih vrečkah.

Razvija, inovira, išče, izvaža.

Nenadoma, lani so sicer zrasli za skoraj 20 %, pa na trgu preseneti s povsem novo

blagovno znamko Lunay, z

izdelki za žensko higieno.

In, tako kaže prodaja, se

niso zmotili. Tatjana Potokar,

direktorica podjetja EMMA iz Radovljice, prisega na

razvoj, na nove trge, izdelke iz materialov, ki so vse bolj zeleni,

a še posebej na notranje dobre odnose. V teh časih se to ne

marec 2016

sliši prav pogosto.

Kakšno je bilo minulo poslovno leto za podjetje EMMA d.o.o.?

V letu 2015 je naše poslovanje raslo. Imeli smo okoli 19-odstotno rast, predvsem v segmentu sveč in darilnih vrečk. To sta naši znani blagovni znamki Vestina in Papilu. Skladno z našimi strateškimi usmeritvami smo veliko energije namenjali širitvi poslovanja na tuje trge. Tudi tam se postopoma krepimo. Še vedno pa je Slovenija naš najpomembnejši trg.

Pravite, da so sveče in darilne vrečke vaša prodajno najmočnejša segmenta. Ne čutite vpliva poceni konkurence iz tujine prav pri tej vrsti izdelkov?

Konkurenca iz tujine, predvsem z vzhodnih trgov, seveda vpliva na poslovanje celotnega slovenskega gospodarstva. V podjetju EMMA ne glede na to sledimo svojemu poslovnemu konceptu. Mislim na razvoj inovativnih rešitev, ki temeljijo na znanju in izkušnjah naših sodelavcev. Razvijamo kakovostne blagovne znamke z dodano vrednostjo. V proizvodnji uporabljamo ekološke materiale. Zato so naši izdelki tudi višje cenovno pozicionirani in neprimerljivi s konkurenco, ki jo omenjate.

In tudi v prihodnje bo naša strategija usmerjena v razvoj in prodajo blagovnih znamk, ki temeljijo na odgovornosti do okolja in družbe ter trajnostnem razvoju.

Z uporabo elektronskih sveč lahko namreč za do šestkrat zmanjšamo količine odpadnih nagrobnih sveč, saj elektronska sveča gori minimalno 30 dni.

A tudi najboljši izdelki potrebujejo dobre prodajne poti. Kakšen je vaš model poslovanja na domačem in tujih trgih?

Na domačem trgu delamo brez distributerjev.

To pomeni, da s sodelavci gradimo neposredno sodelovanje z našimi kupci, z različnimi trgovskimi verigami. Pri tem se veliko naučimo.

Včasih tudi v sodelovanju s kupci iščemo nove rešitve, spoznavamo trende. Naš trg je majhen in je to mogoče. V tujini je drugače. Tam praviloma poslujemo prek distributerjev, ponekod pa tudi neposredno s trgovci. Najti pravega distributerja ni lahko. Tukaj nam pomagajo dolgoletne izkušnje in znanje s področja prodaje, sodelovanje na sejmih v tujini, tako da postopoma vstopamo na vse več novih tujih trgov.

Pri vaših izdelkih, ste rekli, ne morete mimo zahtev trajnostnega razvoja. Poglejva vaše ekološke elektronske sveče, ki so vse bolj

Ti pozivi gredo z roko v roki z našim delom.

Z uporabo elektronskih sveč lahko namreč za do šestkrat zmanjšamo količine odpadnih nagrobnih sveč, saj elektronska sveča gori minimalno 30 dni. To je šestkrat več kot običajna voščena sveča, ki v povprečju gori pet dni. To vse bolj razumejo tudi potrošniki, ki v spomin na preminule vse pogosteje prižigajo elektronske sveče. Izjemno rast prodaje pa smo letos zaznali pri naši inovativni solarni sveči Vestina Solar, ki se polni s sončno energijo in gori tudi do 1.000 dni.

Evropski portal naložbenih projektov

Na voljo je nov spletni Evropski portal naložbenih projektov (European Investment Project Portal – EIPP), kjer lahko javni in zasebni nosilci projektov s sedežem v EU s svojimi projekti seznanijo morebitne vlagateVaša formula uspeha? lje po vsem svetu. Za objavo na portalu morajo Uspeh gradimo s sodelovanjem. Seveda mora projekti izpolnjevati nekatere pogoje, zato oddane projekte najprej preveri Evropska komivsak posameznik opraviti svoje delo, razmisija. Med pogoji so zahteve, da se mora projekt šljati kreativno, iskati rešitve. A končni uspeh začeti izvajati najpozneje tri leta po prijavi, je plod skupnega dela. In takšno kulturo granjegovi stroški pa morajo biti v višini vsaj 10 dimo v našem podjetju. Spodbuja nas formumilijonov evrov. Gre za projekte iz sektorjev la uspeha, ki jo je zasnoval dr. Ichak Adizes, z visoko dodano vrednostjo, kot so promet, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za energetska unija, digitalno gospodarstvo, somanagement in vodenje sprememb. V svoji cialna infrastruktura, viri in okolje. Projekti formuli, če poenostavim, uspeh opredeli kot morajo biti skladni z veljavno zakonodajo EU povezavo med internim marketingom, kjer in nacionalno zakonodajo. Nosilec projekta je lahko javni ali zasebni pravni subjekt s sedeje ključno zaupanje in medsebojno spoštovažem v državi EU. Prijavo projekta je mogoče nje, in zunanjim marketingom, ki govori o oddati v katerem koli uradnem jeziku EU. tem, da znamo prepoznati priložnosti in jih Evropska komisija bo poskrbela za prevod v spremeniti v zmožnosti. Torej, boljše kot je angleščino in prevod informativno objavila. sodelovanje v timu, več časa in energije nam Verodostojna bo samo različica v izvirnem ostaja za usmeritev navzven, za ukvarjanje s jeziku. Če bo Evropska komisija potrdila potrgom. S tem pa gradimo uspešno polnost projektne vloge in projekt objavila Lunay_eol_PRINT.pdf 1 poslovanje.

14/03/16 15:29 To je naša pot. na portalu, bo zasebnim nosilcem zaračunala pristojbino, nosilci projektov iz javnega sektorja pa so plačila pristojbine oproščeni. V začetku delovanja portala pristojbina znaša 100 evrov, pozneje do 250 evrov. Prvi projekti bodo objavljeni v prihodnjih tednih. Portal ima posredniško vlogo in ne pomeni jamstva, da bo oddani projekt prejel finančna sredstva oziroma dobil vlagatelja. Portal je nastal kot del naložbenega načrta za Evropo za spodbuditev naložb, gospodarske rasti in zaposlovanja v EU. Prav tako sledi želji vlagateljev, da bi bile naložbene priložnosti v EU zbrane na osrednji informacijski platformi.

Ste trajnostni tudi pri materialih, iz katerih so izdelane sveče?

Seveda. Za razliko od voščenih sveč, ki so večinoma izdelane iz materiala PVC, so vse sveče Vestina izdelane iz okolju prijaznejših umetnih materialov, in sicer plastike PET (Polietilen tereftalat), iz katere so izdelana ohišja naših sveč, in plastike PP (polipropilen), iz katerih so izdelani pokrovi. Razvili smo tudi sveče s steklenim ohišjem. Te so po obliki zelo drugačne od običajnih in postavljajo nove trende na področju sveč. To sta Vestina Prestige in Vestina Solar.

Lani ste poskrbeli za presenečenje na trgu.

Predstavili ste novo blagovno znamko Lunay, izdelke za žensko higieno. Zakaj ste se odločili za povsem nov izdelek, zunaj vaše osnovne dejavnosti?

To ni naključje. V našem podjetju nenehno iščemo izboljšave in rešitve za boljše življenje ljudi in čistejše okolje. Ko smo razvijali blagovno znamko Lunay, smo na prvo mesto postavili zdravje žensk in odgovornost do okolja. Ugotovili smo, da veliko žensk ne pozna sestave in materialov, iz katerih je narejena večina sodobnih izdelkov za žensko higieno. Ti materiali so lahko škodljivi za zdravje in okolje. Lunay združuje izdelke za žensko higieno iz 100-odstotnega naravnega bombaža. Vsi izdelki Lunay so brez klora, dioksina, super absorbentov in kemikalij v stiku s kožo. Zadeli smo. Naše izdelke pozna in uporablja vse več žensk. Zdaj jih lahko kupijo v lekarnah, trgovinah Sanolabor in Mercator ter drogerijah Tuš. Kmalu bodo še na drugih prodajnih policah.

15 107

in hotelov. Letos bomo te znamke še intenzivneje predstavili našim kupcem in končnim potrošnikom. Uvedli bomo nekatere nove poti in orodja komuniciranja. Nadaljujemo s širitvijo tujih trgov. Verjamemo, da imajo naše blagovne znamke velik potencial. In seveda imamo vedno odprte oči za nove ideje.

priljubljene. Kako na obseg prodaje vplivajo vse pogostejši pozivi, naj prižigamo manj sveč?

Embalaža

Kratko, zanimivo

C

M

Sedež nove družbe bo v Kočevski Reki

Y

MY

CY

CMY

K

Veliko dela nas čaka. V drugi polovici minulega leta smo uvedli tri nove blagovne znamke – Lunay, Vestina Prestige in Vestina Relax. S to vstopamo v nov segment. Gre za sveče za sprostitev, za dom in za segment restavracij

Promocija

Načrti v letu 2016?

Na osnovi zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti je nastalo državno podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. Direktor je postal Julijan Rupnik, doslej direktor gozdarsko-žagarske družbe Snežnik v Kočevski Reki. Sedež novega državnega podjetja bo v Kočevski Reki in ne v Ljubljani, novo podjetje pa bo prejelo od države 20 milijonov zagonskega denarja. Konec junija sicer potečejo koncesijske pogodbe gozdnogospodarskim podjetjem, ki so doslej izkoriščala državne gozdove. Kaj bo z njimi, se ne ve, a se predvideva. Družba Slovenski državni gozdovi bo 1. julija od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prevzela gospodarjenje z državnimi gozdovi.

Gre za okrog 221.000 ha državnih gozdov, od tega jih je največ na Kočevskem, kjer je sicer visoka stopnja brezposelnosti.

marec 2016

CM

Vse več isker se utrne po socialnih medijih foto: Easy Fairs

16 107

Embalaža

Embalažne inovacije v Birminghamu

Sejem Embalažnih inovacij 2016, ki je tradicionalno konec februarja, je v Birmingham

Embalažne inovacije v Birminghamu

privabil vsa velika gospodarska imena, kot so British Airways, Samsung, Young’s Seafood,

Amazon, Tesco, Mars,

Kimberly-Clark, LUSH, TATA

Steel in Dairy Crest. Na sejmu

je bilo mogoče videti 160

novih embalažnih inovacij, torej

najboljše v pakiranju in tisku

na globalni ravni. Sejem je bil

živahno prizorišče za razprave, delavnice in predstavitve

najboljših embalažnih inovacij

na trgu, seveda pa tudi za nove

poslovne priložnosti.

G

erry Sherwood, direktor Easyfairs’ UK Packaging Events, je povedal: »Sejem je znova dokazal, da je pomembna odskočna deska za embalažne strokovnjake in tiskarje. 73 % razstavljavcev je že rezerviralo razstavni prostor za leto 2017, kar pove veliko.« Obiskovalec, Paul McKendrick, generalni direktor podjetja Creative Whisky Company, je pripomnil: »To je moja prva sejemska udeležba, ki mi je res odprla oči. Izkušnja je pozitivna tudi zaradi organizacije. Sejem bi ocenil kot velik uspeh.«

Izobražene ljudi na delovna mesta z izzivi

marec 2016

S

ejem je ponudil zanimive praktične delavnice, kjer so govorili posamezniki vodilnih blagovnih znamk, kot so: Innocent Drinks, Kraft Heinz, Britvic, Taylors of Harrogate, John Lewis, Wilkos, JML Group, The Body Shop, SABMiller plc, Quorn Foods in drugi.

Med govorci je bil tudi Graham Fox, vodja embalažne ekipe iz podjetja Innocent Drinks, ki je v ospredje postavil »zapiranje zanke sposobnosti«. Fox je povedal: »Del problema je napačno umeščanje sposobnosti in ne premalo sposobnosti. Obstaja nevarnost, da podjetja zaposlujejo ljudi, ki so preveč izobraženi za določeno delovno mesto. Posamezniki tako

postanejo nemotivirani in odidejo. Ljudje, ki so se izobraževali v znanosti in tehnologiji, ne želijo pričeti na začetku. Potrebno jim je dati občutek smeri in kariero, ki jo bodo lahko zgradili pri vas.«

Inovacija kot problem, ki je rešljiv z uporabo modernih pristopov

S

imon Elder, vodja razvoja pri podjetju Proctor & Gamble, je govoril o tem, kako najti inspiracijo za embalažo izven industrije.

Elder je komentiral: »Inoviranje je reševanje problemov. Če imaš problem, ki ga lahko deliš, ga deli in rešitev pride. Verjamem, da če lahko inoviraš že na nivoju oblikovanja, bo to dobro za inovacijo skozi celoten embalažni proces.« Na sejmu so prvič postregli tudi z veliko inovacijsko debato, kjer so strokovnjaki iz podjetji, kot so Britvic Soft Drinks, Essentra, Innocent and Bacardi razpravljali o tem »Kaj sploh inovacija je?«. Stefan Casey, poslovni inovacijski menedžer za hrano in pijačo iz The Retail inštituta, je vodil razpravo. Ključna tema je bila, kako najti novo embalažno inovacijo.

Govorci so se strinjali, da je potrebno prevzeti

Unikatnost blagovne znamke veča prepoznavnost in lojalnost

N

ovost na sejmu je bila tudi Delavnica vzhajajoča zvezda, ki je nudila priložnost obiskovalcem, da dosežejo svoje embalažne cilje. Na inovacijski predstavitvi pa so bile predstavljene najnovejše inovacije iz industrije.

Podjetja The Drinks, Pharmaceutical in Retail so obiskovalcem ponujala življenjske zgodbe embalažnih inovacij, nasvete in odkrivala najnovejše koncepte, relevantne za embalažno industrijo. Iain Stirling, soustanovitelj in lastnik podjetja Arbikie Highland Estate, ki je bil govorec na Simpoziju pijačarjev, je pripomnil: »Ko gledaš blagovno znamko svojega izdelka, ugotoviš kako ključna je. Kupci se morajo spomniti, zakaj kupujejo tvoj izdelek. Torej, bolj je blagovna znamka unikatna, boljšo prepoznavnost ima in večja bo lojalnost blagovni znamki izdelka.«

Analogni in digitalni tisk z roko v roki

U

deleženci sejma so grmeli na ogled sejemskega favorita, velike tiskarske razprave, ki jo je vodil urednik PrintWeeka, Jo Francis. Na njej so sodelovali tudi Andy Abbott, generalni direktor Dantex UK, John Bambery, predsednik podjetja BPIF Labels, Douglas Hutt, globalni embalažni menedžer pri podjetju SABMiller

in Marian Stefani, izvršni direktor podjetja IPIA. Interaktivna razprava je tekla o tem, če lahko analogni tisk preživi v digitalnem svetu.

Hutt je pripomnil: »Vsa embalaža je lahko potiskana digitalno ali analogno. Največji izziv je, da obe izgledata enako na prodajnih policah.

Ne želimo si, da bi potrošniki spraševali, ali je izdelek drugačen, ker je embalaža drugačna.

Nujno je torej, da digitalni in analogni tisk delujeta skupaj in zagotavljata enoten izgled, ki je privlačen za potrošnika.«

Učbenik in okoljski priročnik

Sejem kot platforma za nove poslovne priložnosti

Izid: junij 2016

P

• Zgradba materialov

Materiali in okolje Avtorji: mag. Mojca Knez, dr. Gorazd Lojen, dr. Nikolaj Torelli Učbenik za modul okoljevarstveni tehnik, odličen priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in vse, ki se ukvarjajo z okoljem v podjetjih.

Iz vsebine • Znanost o materialih in inženirstvo

17 107

moderne pristope, kot je »crowdsourcing« (vir so množice) in socialni mediji, da lahko pridete do nove inovacije. Poleg tega je potrebno biti odprt za sodelovanje. Fox je dodal, »Če pogledate podjetja, kot sta Airbnb in Uber, so našla trg, za katerega nihče sploh ni menil, da obstaja. Da bi lahko dobro inovirali, moramo na novo odkriti.«

Embalaža

V PRIPRAVI!

• Delitev materialov

o uspešnem sejmu je Gavin Ashe, partner pri podjetju Kite Packaging, ocenil: »Na stojnici smo imeli izjemen obisk. Vsi so z zanimanjem pregledovali naše nove, inovativne izdelke. Naš PaperJet Delivery System je privlačil posebno veliko kvalitetnih obiskovalcev, kot tudi naš Auto Airshock Machine. Fantastična dva dneva!« Simon Dix, prodajni direktor podjetja Vetroplas Packaging, je dodal: »Vedno se veselimo razstavljanja na sejmu Embalažnih inovacij. Sejem je kvalitetna platforma, ki daje možnost, da predstavimo naše embalažne rešitve za trge za nego kože in kozmetične trge in stekleno embalažo, po kateri smo postali poznani. Dogodek je osredotočen naprej v prihodnost pakiranja in vedno ga jemljemo kot priložnost, da damo v center naše najnovejše embalažne inovacije. Veseli smo, da lahko na sejmu spregovorimo s partnerji, s katerimi smo že imeli priložnost delati. Ker vemo, da na sejem pridejo le tisti, ki imajo resničen interes, smo vzpostavili veliko vrednih kontaktov za prihajajočo dekado.«

• Lastnosti materialov • Vrste materialov od pridobivanja do uporabe in reciklaže • Nevarne snovi • Trajnostno upravljanje z materialnimi viri • Primeri prakse - strokovne informacije

Naslednji Easyfairs packaging dogodek bo Packaging Innovations & Luxury Packaging London, ki bo v London Olympia 14. in 15. septembra 2016.

Vir: PackagingNews

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si info@zelenaslovenija.si ali po telefonu 03/42 66 700 Promocija

Material podjetja Spectra: polimerno steklo – zgleda kot steklo, a ima lastnosti trde plastike.

marec 2016

Izdajatelj in založnik: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si, v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

18 107

Embalaža

Embalažne novice Zelenega omrežja

Termalni industrijski ink jet tiskalniki Markoprint

Termalni industrijski ink jet tiskalniki Markoprint so primerni za uporabo za tisk na neporozne površine, kot so plastika, kovina, steklo, lakirane škatlice in podobno. Njihovo delovanje je prijaznejše do okolja, saj v primerjavi s standardnimi CIJ industrijskimi tiskalniki ne uporabljajo redčil, ki so ponavadi na bazi ketonov. Tisk je zelo kvaliteten, tudi do 600 dpi (klasični CIJ do 180 dpi), poleg alfanumerike lahko tiskajo tudi logotipe, slike, bar kode, ean kode, 2D kode. Uporabljajo le kartuše črnila, ki se jih po izpraznitvi zamenja. Pri delovanju ni zastojev, saj ni črpalk, pretokov tekočin, ventilov. Prav tako ni potrebnih periodnih servisov in dnevnega vzdrževanja. Markoprint tiskalniki so izjemno varčni, zanesljivi in so idealna izbira za označevanje na vse vrste materiala.

Adheziv d.o.o. www.adheziv.si

Pomoč slovenskim izvoznikom

marec 2016

Na srečo se slovenski izvozniki zavedajo potencialov, ki jih prinaša nastop na tujih trgih (izven EU). Tako smo pred kratkim dobili

zanimivo povpraševanje za pakiranje robotske linije slovenskega proizvajalca, kupec pa je iz Malezije. Časa ni bilo na pretek, zato smo še isti dan opravili ogled, vzeli mere in naredili nekaj fotografij za lažje načrtovanje lesene embalaže. Preko e-pošte smo dorekli še nekatere malenkosti. Kupec je projekt potrdil in šli smo v izdelavo lesene embalaže za potrebe ladijskega transporta. Poleg lesenih zabojev smo najobčutljivejše komponente (robotske roke, kontrolorje idr.) zaščitili tudi z vakuumsko folijo in dodali Silica gel vrečke (na ta način ustvarimo hermetično ločen prostor, ki preprečuje vdor vode in vlage), ostalo pa smo ovili v antikorozijsko VCI folijo. Sledilo je polnjenje kontejnerjev in fiksiranje tovorkov v njih. Kupce tudi izobražujemo na področju transporta in pakiranja in jim s tem odpiramo vrata na nove, do sedaj nedosegljive trge. Veselimo se novih izzivov slovenskih izvoznikov.

vključuje zahteve ISO 9001, dobre proizvodne prakse in zakonodajne zahteve za farmacevtsko industrijo (Kodeks zveznih predpisov (CFR), evropske direktive in indijski predpisi).

SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si

Okrasni predmeti iz odpadne embalaže Tetra Pak

Comark d.o.o. www.comark.si

Primarni embalažni materiali Novi SIST EN ISO 15378:2015 opredeljuje načela dobre proizvodne prakse (GMP) in določa zahteve sistemov vodenja kakovosti za proizvajalce primarnih embalažnih materialov. Materiali, kot so steklo, guma, plastika, aluminij, filmi, folije itd., morajo izpolnjevati zahteve glede varnosti, učinkovitosti in zanesljivosti, saj prihajajo v neposredni stik z zdravili in lahko bistveno vplivajo na varnost uporabnikov. Nova izdaja standarda prinaša v primerjavi s prejšnjo nekaj sprememb: poseben poudarek namenja obvladovanju tveganj, spremenjene so zahteve za preverjanje, usposobljenost in potrjevanje primarnih embalažnih materialov ter zahteve v povezavi z infrastrukturo, delovnim okoljem, vzdrževanjem in čiščenjem, komuniciranjem s strankami, nadzorom proizvodnje in storitev, preskušanjem ob sprostitvi serij itd. Standard

Sredi marca se je s podelitvijo nagrad na sejmu Altermed v Celju slavnostno zaključil projekt Eko-paket, ki mlade spodbuja h kreativnemu ustvarjanju iz odpadne embalaže Tetra Pak. Organizatorji so v jesenskem in spomladanskem delu projekta iz več kot 200 ustanov prejeli kar 1.400 izjemno domiselnih izdelkov, med njimi ptičje hišice, okrasne posode za rože, lončke za pisala, svečnike, vozila, modne dodatke, obleke, copate in druge uporabne ter dekorativne izdelke. Prva mesta v štirih kategorijah so pripadla Vrtcu Antona Medveda Kamnik, OŠ Toma Brejca Kamnik, Ekonomski šoli Celje, posebni nagradi pa tudi CUEV Strunjan ter OŠ Brinje Grosuplje, POŠ PP. Pobudnik projekta Eko-paket je družba Tetra Pak, partnerja pa program Ekošola in Eko iniciativa. Eko-paket je eden najstarejših projektov v programu Ekošola, organizirali so ga že desetič. Glavni cilj projekta je ozaveščanje mladih, njihovih učiteljev, profesorjev, mentorjev, pa tudi staršev, da odpadno embalažo Tetra Pak (ali KEMS – kartonsko embalažo za mleko in sokove) odlagamo v rumeni zabojnik ali rumeno vrečko za odpadno embalažo.

Vzporedni del projekta je namenjen ustvarjanju praktičnih in dekorativnih predmetov iz te vrste odpadne embalaže.

Tetra Pak d.o.o. www.tetrapak.com/si

19 V svetu nenehno spreminjajočih se gospodarskih, tehnoloških in okoljskih izzivov se morajo tudi organizacije spreminjati in prilagajati, da izboljšujejo svojo konkurenčno prednost.

V podporo pri doseganju zastavljenih ciljev sta v letu 2015 izšla nova standarda za kakovost ISO 9001:2015 in ravnanje z okoljem ISO 14001:2015, ki sta še bolj prilagojena modernemu poslovanju v smislu učinkovitosti, sistematičnega obvladovanja tveganj in zavezanosti vodstva. Obenem delujeta tudi v smeri zmanjševanja »birokracije«. Kako do učinkovitega prehoda na nov standard? Da bi organizacije lahko pravilno zasnovale svoj plan aktivnosti ob prehodu na novo izdajo standardov, morajo opredeliti ukrepe, ki so potrebni za zapolnitev vrzeli med obstoječim stanjem in zahtevami novih standardov.

Analiza vrzeli pomeni predhodni pregled in oceno skladnosti obstoječega sistema vodenja kakovosti oziroma ravnanja z okoljem z zahtevami novih standardov. Začne se s pregledom dokumentacije in analizo implementacije obstoječega sistema vodenja v dejansko delovanje organizacije. V naslednjem koraku se ugotavlja odstopanje trenutnega sistema vodenja od zahtev novih izdaj standardov.

Na podlagi analize se opredeli seznam nalog, ki so potrebne za razvoj obstoječega sistema glede na skladnost z zahtevami novih standardov. Ob zaključku se pripravi poročilo z vsemi ugotovitvami in predlogi nalog.

Bureau Veritas www.bureauveritas.si

Hrana ni za tjavendan Na Biotehniški šoli Maribor se zavedamo, da moramo ohranjati naravo čisto in neokrnjeno.

Zavedamo se, da tega ne bomo dosegli samo s pravilnim ločevanjem odpadkov in ugašanjem luči. Zato smo se priključili projektu Hrana ni za tjavendan, saj vemo, da pridelava in predelava hrane prispeva velik delež k izpustu CO 2 v ozračje. Cilj je bil čim bolj zmanjšati količino zavržene hrane med malico. To smo dosegli tako, da smo najprej ocenili, kje je največja težava, nato smo z dijaki poiskali rešitve, ki niso prizadele nikogar. Največji napredek smo dosegli z uvedbo prijavljanja na malico ob interesnih dejavnostih. Pogovorili smo se s ponudnikom hrane in dosegli prilagoditev jedilnika. S temi in drugimi ukrepi smo dosegli, da zdaj zavržemo približno četrtino manj

hrane. Če bi ta hrana končala nepredelana na odlagališču, bi se iz nje sprostilo približno 110 m3 deponijskega plina. S tem smo dosegli, da bo šlo v ozračje manj metana in ogljikovega dioksida. Da smo si zastavili prave cilje, je prepoznalo tudi vodstvo projekta, ki nam je dodelilo prvo mesto za dosežen največji napredek med vsemi sodelujočimi srednjimi šolami. Na šoli se bomo še naprej trudili, da hrana ne bo odpadek.

na Javnem podjetju Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o, razvijati projekt Depo. Če na kratko povzamemo, je Depo ime za vse

aktivnosti, ki bogatijo življenje v kraju in posredno ustvarjajo nova delovna mesta.

Poleg tega je cilj Depo-ja zaposlovati samo brezposelne osebe in s svojimi aktivnostmi pokrivati stroške njihovih plač. Lansko leto sta Depo kot nekaj posebnega prepoznali dve veliki multinacionalki in nam pomagali. Tako so nam predstavniki japonske Makite poklonili 5 strojčkov, ki jih uporabljamo pri razvoju lesnega programa. Naši prošnji za pomoč pa se je odzvalo tudi podjetje Beko in nam za našo dejavnost poklonilo pralni, pomivalni in sušilni stroj. Vse tri potrebujemo pri pripravi starih predmetov za prodajo. Hvala obema.

Ker glas o našem delovanju sega tudi prek naših meja, nas obišče veliko tujih delegacij.

V mesecu marcu sta nas obiskala ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen, in evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo, Karmenu Vella, ki sta si ogledala primer dobre prakse ravnanja z odpadki na Vrhniki - projekt Depo in vključenost v projekt Zero waste.

JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Pripravil: Simon Gračner Biotehniška šola Maribor www.bts.si

Depo, center ponovne uporabe, ki je nekaj več Minili sta dobri dve leti, odkar smo začeli

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

marec 2016

Analiza vrzeli po novih standardih

okolje

Novice Zelenega omrežja

107

Fotografije: arhiv članov

20 107

okolje

Na dvojčku v Celju brezplačno energetsko svetovanje Na mednarodnih strokovnih sejmih Energetika in Terotech-Vzdrževanje bo na celjskem sejmišču od 12. do 15. aprila 2016 mogoče izkoristiti priložnost za brezplačno energetsko svetovanje za gospodinjstva in podjetja. Obiskovalci se bodo lahko pogovorili z energetskimi svetovalci mreže ENSVET in GI ZRMK. Nasveti o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih

virov energije bodo v pomoč, kako razpoložljiva sredstva učinkovito in dolgoročno ustrezno uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav. Na sejmišču si bo sicer mogoče v štirih sejemskih dneh med drugim ogledati celovito ponudbo za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Predstavljene bodo inovativne energetske rešitve, hibridne rešitve ter celovita ponudba za učinkovito industrijsko vzdrževanje. Ponudbo na razstavnih prostorih bo zaokrožil aktualni spremljajoči program.

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

marec 2016

Energetska učinkovitost pri ravnanju z odpadki Iskanje rešitev za povečanje produktivnosti in zmanjševanja porabe energije je stalna naloga proizvajalcev strojne opreme. Eden vodilnih proizvajalcev opreme za reciklažo plastike, podjetje Herbold Meckesheim, je za svoje granulatorje razvil poseben način polnjenja s polžastim dozatorjem. Postopek je patentno zaščiten in ima številne prednosti, predvsem 30-50 % večjo zmogljivost ob enaki rezalni enoti, 30-50 % manjšo porabo energije in boljšo kakovost rezanja. Poleg tega tak način polnjenja omogoča namestitev večjega vsipnega jaška, s čimer se tudi zmanjšuje možnost izmetavanja materiala med procesom.

Posebej učinkovit je ta način pri razrezu voluminoznih

materialov, kot je npr. plastična embalaža.

Dozator je lahko nameščen vodoravno ali navpično, odvisno od vrste granulatorja oziroma tehnološkega procesa.

Ekora d.o.o. http://ekora.si

GoOpti z novo storitvijo omogoča popolno brezskrbnost

GoOpti, slovensko podjetje, ki je z inovativnimi skupinskimi prevozi zgolj v lanskem letu poskrbelo za kar 64.000 ton manj izpustov CO2, je razvilo novo storitev. Paket Popolna brezskrbnost je namenjen vsem, ki želijo brezskrbno potovati na letališča ali z njih. Za doplačilo, odvisno od dolžine poti, potnikom priskrbijo novo letalsko vozovnico, če na poti do letališča zaradi zastojev ali vremenskih nevšečnosti zamudijo svoj let.

V primeru zamud in sprememb v letalskem prometu pa GoOpti poskrbi za brezplačen nadomestni prevoz. 24 ur dosegljiv klicni center za kupce uredi vse formalnosti in po potrebi poišče in plača še prenočišče. Da je GoOpti s paketom Popolna brezskrbnost zapeljal v pravo smer, dokazuje dejstvo, da so v le nekaj tednih po uvedbi paket izbrali že številni slovenski in tuji potniki. Ob ekoloških vidikih tako postaja GoOpti boljši od prevozov z avtomobili tudi na področju udobnega in brezskrbnega potovanja.

GoOpti www.goopti.com

pomembne. Vse več ljudi se namreč zaveda škodljivih vplivov, ki jih ima uporaba umetnih materialov na njihovo zdravje, tako je tudi pri izdelkih za žensko higieno. Z našo najnovejšo blagovno znamko vložkov in tamponov iz 100-odstotnega naravnega bombaža Lunay, s katero smo v Sloveniji v pol leta uspeli izdelke vključiti v prodajo šestih velikih trgovcev, smo na sejmu poželi veliko zanimanja. Za Lunay se že zanimajo kupci iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Irske in Madžarske ter iz drugih evropskih držav, iz Bolgarije pa smo že prejeli prvo naročilo,« je povedala Tatjana Potokar, direktorica podjetja Emma d.o.o. Na sejmu so predstavili tudi trende v oblikovanju celostnih grafičnih podob izdelkov naravne kozmetike in wellnessa.

Po besedah strokovnjakinje za marketing Jette Wagner prihajajo vse bolj v ospredje tehnične ilustracije, ki pripovedujejo zgodbe življenjskega stila. Pri tem je izpostavila izdelke Lunay kot odličen primer podobe, ki sledi najnovejšim trendom oblikovanja.

Emma d.o.o. www.emma-group.eu

Priznanje Gorenju kot prvemu podjetju v registru EMAS Na mednarodni konferenci EMAS – 20 let elitnega ravnanja z okoljem v Frankfurtu je Gorenje, d. d., prejelo posebno priznanje, ker se je kot prvo podjetje v Sloveniji vpisalo v register EMAS v letu 2004. EMAS je prostovoljno orodje za upravljanje z okoljem, ki ga je razvila Evropska komisija. Organizacije ga uporabljajo za povečanje učinkovitosti, varčevanje z energijo, zmanjševanje vplivov na okolje, zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in poročanje zainteresiranim stranem. Gre za nadgradnjo sistema ravnanja z okoljem po ISO 14001. Na konferenci so izpostavili tudi najboljše prakse in pristope k upravljanju

Zeleno omreŽje Izdelki Lunay navdušili na sejmu Vivaness v Nemčiji

Emma, inovativno družinsko podjetje z več kot 45-letno tradicijo, je na letošnjem mednarodnem sejmu naravne kozmetike in wellnessa Vivaness v Nürnbergu v Nemčiji zelo uspešno predstavilo svojo novo blagovno znamko izdelkov za žensko higieno, vložke in tampone iz 100-odstotnega naravnega bombaža Lunay.

Na sejmu Vivaness in Biofach se je predstavilo 2.263 razstavljavcev, sejem pa je obiskalo več kot 44.600 obiskovalcev iz 130 držav sveta. »Ekološke blagovne znamke postajajo vse bolj

Gorenje, d.d. www.gorenje.si

Henkel izdal že 25. poročilo o trajnostnem razvoju Henkel je bilo eno izmed prvih nemških podjetij, ki je objavilo letno okoljsko poročilo. To je storilo še pred zasedanjem Okoljskega srečanja Združenih narodov leta 1992 v Rio de Janeiru.

Prvo poročilo je imelo 54 strani. Leta 1998 je postalo bolj obsežno, vključeno je bilo tudi poročilo SHE (dodan je bil pregled tem Varnost, Zdravje, Okolje). Leta 2000 se je poročilo preimenovalo v Poročilo o trajnostnem razvoju in od tedaj ponuja še več podrobnejših informacij in več poudarka daje temam, kot sta družbena odgovornost in zaposleni podjetja Henkel. Letos smo izdali že 25. poročilo, napisano v 9 različnih jezikih na 1.100 straneh. V Henklu smo zelo ponosni na dosežen napredek in izpolnjene vmesne cilje za obdobje 2011–2015. Uspeli smo povečati energijsko učinkovitost za 18 %, znižati porabo vode za 23 %, zmanjšati količino odpadkov za 17 %, izboljšati varnost na delovnem mestu za 33 % in rast prodaje za 11 %. Na splošno je podjetje Henkel izboljšalo razmerje med ustvarjeno vrednostjo in okoljskim odtisom za 38 %. Če bomo dosegli zastavljene cilje, se bo skupna učinkovitost podjetja Henkel do leta 2020 izboljšala za 75 % v primerjavi z letom 2010.

Henkel Slovenija d.o.o. www.henkel.si

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. ww.hotelpark.si

Bodite vitalni tudi v pisarni Sproščenost na delovnem mestu in zadovoljstvo delavcev gresta z roko v roki z uspehom podjetja. Stres nam namreč v prenesenem in direktnem pomenu povzroča sive lase. V IDentiksu smo zato v sodelovanju s podjetjem Bizinaizi pripravili poseben sprostitveni pripomoček, ki smo ga poimenovali USB Vito (VITality in Office). Dokazano je namreč, da z redno uporabo tehnike sproščanja lahko dosežemo boljše psihofizično počutje, sproščanje telesa in duha pa pomaga tudi pri odpravljanju posledic stresa, kot sta nespečnost in glavobol. Vito je mali USB ključek, ki v svojem spominu nosi učinkovit avdio pripomoček za obvladovanje stresa na delovnem mestu in s tem pripomore k doseganju notranje umirjenosti. Vodeno sproščanje dopolnjuje

okolje

Hotel Park Ljubljana je prejel prestižni zlati certifikat Travelife za hotele in nastanitve. Shema pomaga hotelom pri trajnostnem poslovanju na cenovno dostopen in prijazen način. Za pridobitev Travelife Gold certifikata je moral hotel izpolniti 150 trajnostno usmerjenih kriterijev.

To vključuje okoljske tematike, posega pa tudi na področje socialnih vprašanj, zadovoljstva in pravic zaposlenih, sodelovanje z lokalno skupnostjo, zaščito otrok in človekovih pravic.

Lani se je v postopek že vključilo sedem hotelov in nastanitev v Ljubljani, Hotel Park Ljubljana pa je prvi hotel v Sloveniji, ki je prejel prestižni Travelife Gold okoljski znak. V okviru Ljubljane – zelene prestolnice Evrope 2016 je to zagotovo pomemben dosežek v smeri trajnostnega razvoja. Poleg vsakodnevnih ukrepov v hotelu skrbijo za okolje tudi širše. Spomladi bodo na strehi postavili svoj čebelnjak in zeliščni vrt.

Redno spremljajo porabo in učinek trajnostnih ukrepov, o tem poročajo in ustrezno ukrepajo.

Hotel je vključen tudi v zeleno nakupovalno verigo mesta Ljubljane, kjer sodeluje z lokalnimi dobavitelji. Svoje goste izobražuje in spodbuja k odgovornemu odnosu do okolja, jim nudijo dodaten popust, če se pripeljejo z vlakom idr.

Ključna trajnostno usmerjena aktivnost pa je skrb za ohranitev naravnega in kulturnega okolja, v katerem se nahajajo.

107

Najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane

umirjena glasba s frekvencami, ki poslušalca ponesejo v sproščeno alfa stanje. Nismo pa pozabili niti na okoljsko in družbeno odgovornost – Vito je namreč izdelan iz lesa, ter je s tem dvojno pri stvari – je PRIvlačno zapakiran in PRIkladen v svoji uporabnosti.

IDentiks kartični sistemi d.o.o. www.identiks.si

Lek s certifikatom za uspešno poročanje o trajnostnem razvoju Farmacevtska družba Lek, članica skupine Sandoz, je prejela certifikat za uspešno poročanje o trajnostnem razvoju, ki ga je letos prvič v Sloveniji podelila družba Deloitte. Konec lanskega leta so v Sloveniji namreč prvič izvedli natečaj za nagrado Green Frog, ki že od leta 2001 poteka na ravni Srednje Evrope. Lek že pet let pripravlja Poročilo o trajnostnem razvoju, kjer poročajo o kazalnikih družbene odgovornosti v najširšem pomenu – od okoljske politike in meritev vplivov na okolje do kadrovske politike, zdravja in varnosti pri delu, skrbi za kakovost izdelkov, odnosov s poslovnimi partnerji in prakse vključevanja lokalnih dobaviteljev. Poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2014, ki je izšlo v minulem letu, kaže, da so v Leku izboljšali vse bistvene kazalnike: ekonomske, socialne in okoljske. Strokovna komisija v sestavi mag.

Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje pri MOP, Lucija Glavič z Ekvilib Inštituta, mag.

Urban Krajcar, direktor Direktorata za znanost pri MIZŠ, Mojca Podržaj iz Združenja

Certifikat sta v imenu Leka prevzeli Mojca Bernik, vodja priprave trajnostnega poročila in pooblaščenka za okolje (levo) in Mojca Pavlin iz Korporativnega komuniciranja (desno).

marec 2016

okolja ter izkušnje vodilnih organizacij EMAS. Posebej so se zahvalili 17 organizacijam, ki so bile med prvimi registriranimi organizacijami v svojih državah, med njimi je tudi Gorenje, d. d.

Leta 2007 je sledil vpis Gorenje IPC, d. o. o., kot drugega podjetja, leta 2015 pa se je kot deseta organizacija v Sloveniji vpisal Kemis. V register EMAS je v Evropski uniji danes vpisanih preko 3.000 organizacij z več kot 10.000 lokacijami.

Na konferenci so pregledali dosežke preteklih let in izpostavili izzive za nadaljnje delo: ravnanje z okoljem v krožnem gospodarstvu, priložnosti na področju ravnanja z okoljem v zasebnem sektorju, EMAS kot instrument za upravljanje mest, občin in »zelenih« pisarn. Poudarili so, da bo podpora politike tudi v prihodnje ključna za spodbujanje trajnostnega razvoja tako med zasebnimi kot javnimi organizacijami.

21

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

22 107

okolje

Manager ter Inga Turk, direktorica Urada RS za varstvo okolja, je na natečaj prijavljena letna poročila ocenila v skladu z Deloittovo metodologijo ter smernicami na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Nagrado Green Frog 2015 za najboljše poročanje o trajnostnem razvoju v poslovnem letu 2013/2014 je prejela družba Petrol d.d., Lek pa si deli drugo mesto s Telekomom d.d.

Lek farmacevtska družba d.d. www.lek.si

Papir iz invazivk?

Na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) se ukvarjamo z raziskovanjem alternativnih virov za pridobivanje celuloznih vlaken. Mednje uvrščamo tudi invazivne rastlinske vrste, ki jih običajno prepoznavamo kot okoljsko in ekonomsko breme. Da pa lahko predstavljajo tudi kakovosten vlakninski vir za papirničarje, smo potrdili v sodelovanju z društvom Regeneracija in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana (MAO). V raziskavi smo preverili možnost izdelave papirja iz japonskega dresnika v laboratorijskem merilu. Izdelan papir je po svojih osnovnih karakteristikah primerljiv z običajnim papirjem, na njega je mogoče tiskati in pisati tudi z barvilom, izoliranim iz korenike te invazivne rastline. Še več zanimivih podatkov, izsledkov in idej o možnostih uporabe biomase invazivk pa si lahko ogledate na razstavi Prijazni sovražnik – Japonski dresnik v laboratoriju papirja, ki je od marca dalje na ogledu v prostorih ICP na Bogišićevi 8 v Ljubljani.

Mestna občina Maribor, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave www.maribor.si

V akciji zbrali skoraj 10 tisoč otroških risbic Zveza prijateljev mladine se je razveselila donacije v višini 20.000 evrov, s katero bo poskrbela za vsakodnevne potrebe otrok, ki so zaradi socialnih razmer vključeni v projekt Botrstvo.

Sredstva je podarila Nova KBM v okviru dobrodelne akcije »Iz majhnih želja do velikih zgodb«.

V akciji so z risbicami sodelovali številni otroci zaposlenih v banki, njenih strank ter otroci iz vrtcev in osnovnih šol po vsej Sloveniji. Ob tem so bančniki na lastno pobudo osebno obdarili še 60 otrok iz družin iz projekta Botrstvo. Odziv na dobrodelno akcijo Nove KBM, ki je potekala v novoletnem času, je bil presenetljiv. V dobrem mesecu je v banko prispelo kar 9.647 risbic.

Nova KBM je izpolnila obljubo, da bo za vsako prejeto risbico podarila 1 evro, končni znesek pa podvojila, tega pa je v sklepu akcije zaokrožila na 20.000 evrov. »Prejeli smo toliko risbic, da bi z njimi lahko ustvarili kar 2,4 kilometra dolgo verigo. Vsem sodelujočim v dobrodelni akciji

se iz srca zahvaljujemo. Skupaj smo dokazali, da lahko s povezovanjem in čutom za odgovornost do otrok in širše družbe iz majhne pobude nastane nekaj velikega in plemenitega,« je ob sklepu akcije povedala Alenka Senčar, direktorica Sektorja marketinga in korporativnega komuniciranja v Novi KBM. Nova KBM d.d. www.nkbm.si

Čiščenje odpadnih voda na sonaraven način V organizaciji Združenja občin Slovenije je v februarju v prostorih Državnega sveta v Ljubljani potekal seminar na temo čiščenja komunalne odpadne vode na sonaraven način. Kot primer dobre prakse je bila predstavljena tudi Občina Sevnica, kjer je trenutno zgrajenih sedem čistilnih naprav v upravljanju Komunale d.o.o.

Sevnica. Med temi so tudi tri rastlinske čistilne naprave: Bazga v Gabrijelah, na Studencu in na Lisci. Sonaravne tehnologije čiščenja odpadnih vod, kot so rastlinske čistilne naprave, občinam omogočajo prihranke pri stroških in so prijazne do okolja. Dobro delovanje rastlinskih čistilnih naprav v Občini Sevnica je spodbuda za nadaljnjo širitev sonaravnega čiščenja odpadnih komunalnih vod za čistilne naprave, ki bodo zaključevale javne kanalizacijske sisteme. V občini letos načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Krmelju s pripadajočo rastlinsko čistilno napravo, sredstva pa so predvidena tudi za pričetek izdelave projektne dokumentacije za kraje Blanca, Loka pri Zidanem mostu in Šentjanž. Tudi letos pa bo občina na podlagi javnega razpisa sofinancirala izgradnjo malih hišnih čistilnih naprav.

Zeleno omreŽje

Inštitut za celulozo in papir http://icp-lj.si

Okoljski dnevi 2015

marec 2016

odnesli v lekarno ali zbirni center. Organizirali smo okroglo mizo, na kateri so predstavniki strokovnih institucij predstavili škodljive vplive ostankov zdravil - farmakološko aktivnih substanc (FAS) na naravno okolje. Ministrstvu za zdravje smo posredovali predloge za spremembo zakonodaje glede večje informiranosti javnosti preko medijev, informacijskih gradiv in lekarniških nalepk.

V tednu zmanjševanja odpadkov smo s premično zbiralnico zbrali 55 kg odpadnih zdravil.

Mestna občina Maribor je v letu 2015 okoljske dneve namenila kampanji ozaveščanja javnosti o pomenu pravilnega zbiranja in odstranjevanja odpadnih zdravil. V sklopu aktivnosti smo izdelali in razdelili 20.000 letakov in 400 plakatov. S študenti in dijaki smo izpeljali anketo o navadah občanov glede uporabe in odstranjevanja odpadnih zdravil. Rezultati ankete so potrdili, da je problem velik, saj 50 % anketiranih odpadna zdravila odloži med ostale ali biološke odpadke ali jih splakne v kanalizacijo, namesto da bi jih

Občina Sevnica www.obcina-sevnica.si

Nova sezona gradnje, obnove in bivanja z naravo

Pomladni sejem bo od 31. marca do 2. aprila v Gornji Radgoni ponujal gradbeništvo, obrt in zaključna dela v gradbeništvu, urejanje okolice,

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

Ko dostava hrane postane zabavna in okolju prijazna Renault Twizy je inovativen štirikolesnik, ki je svet urbane mobilnosti prevetril s svojo predrznostjo. Vsa velika mesta imajo danes težave s prenatrpanostjo, Twizy pa je ponudil rešitev, ki v mestu uspešno nadomešča motorna kolesa.

Ob futurističnem in dinamičnem videzu zagotavlja še veliko večjo raven varnosti in udobja kot motorna kolesa. Razvili so ga pri Renault Sport Technologies, specialistu za izdelavo tehnoloških presežkov, motor zanj pa je plod znanja slovenskega podjetja Mahle Letrika. Na voljo je z dvema elektromotorjema: Twizy 45 omogoča vožnjo brez izpita za avto, saj ima moč omejeno na 4 kW (5 KM), hitrost pa na 45 km/h.

V močnejši izvedbi ima Twizy 13 kW (17 KM) in največjo hitrost 80 km/h. Z enim polnjenjem lahko prevozi od 50 do 100 km, odvisno od vremenskih razmer in načina vožnje. Twizy je dvosedežnik, kjer potnik sedi za voznikom. V različici Cargo je prostor za sopotnika predelan v tovorni prostor, namenjen hitri mestni dostavi manjših predmetov. Da je Twizy Cargo ne samo zelo uporabna in okolju prijazna, ampak tudi

Pripravila: Tanja Vidic Statistični urad RS www.stat.si

Ustvarjalnost in inovativnost za mlade v Štorah Steel

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

31. marec – rok za pripravo poročil o odpadkih Obveznost poročanja o količinah nastalih odpadkov in načinu ravnanja (zbiranje, predelava, odstranjevanje) z njimi določa Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) v povezavi z 2. odstavkom 80. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015, 69/2015).

Posamezni zavezanci morajo poročati za preteklo leto o nastajanju odpadkov v proizvodni in storitveni dejavnosti (obrazec ODP), o zbiranju odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (obrazec ODP-Z) ter o predelavi oziroma odstranjevanju odpadkov (obrazec ODP-P).

Povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci predelave ali odstranjevanja odpadkov morajo Agenciji RS za okolje poročilo za leto 2015 posredovati najpozneje do 31. marca tekočega leta. Podatki, zbrani v okviru letnih poročil, se uporabljajo tudi za statistični namen, kar pomeni, da se s tem izpolnjujejo tudi nacionalne in mednarodne zakonodajne zahteve s področja statistike odpadkov. Vse informacije (način poročanja, obrazci, navodila) v zvezi s poročanjem o odpadkih za leto 2015 so na voljo na spletni strani Statističnega urada RS (www.stat. si/StatWeb/Vprasanja/Odpadki) in na spletni

107

strani Agencije RS za okolje (www.arso.gov.si/ varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/).

okolje

izredno zabavna rešitev za dostavo po Ljubljani, se je februarja dodobra prepričal tudi eden od najbolj znanih Ljubljančanov, Žiga Födransperg.

Njegov lokal Lepa žoga je s Twizyjem dobil krasnega pomočnika, ki je vožnje po mestu spremenil v pravi užitek.

V podjetju Štore Steel so za dijake šol Šolskega centra Celje letos že sedmič pripravili tridnevno interaktivno delavnico Ustvarjalnost in inovativnost za mlade, ki je bila v letu 2011 nagrajena z Bronastim priznanjem GZS in RGZ Celje za inovacijo. Dijaki so si najprej ogledali proizvodnjo v jeklarni in valjarni, z zanimanjem so spremljali uvodno predavanje, potem pa so se pod mentorskim vodstvom dr. Mihe Kovačiča lotili reševanja konkretnih problemov s področja strojništva, ekologije, logistike, kemije in elektrotehnike v podjetju Štore Steel. Dijaki so razvijali ustvarjalne ideje in hkrati spoznavali pomen timskega dela in prispevek različnih strok pri iskanju ustreznih rešitev. Izziv takšnega načina izobraževanja je sprejelo 15 dijakov.

Dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Filip Bezovnik, Nikolaj Lončarevič in Aleksandra Lubej so delali na problemu prašnih delcev na področju podjetja. Delavnica je z dobro organiziranostjo in vodenjem okrepila povezanost v skupini mladih, ki obiskujejo različne izobraževalne programe in jim dala navdih za nadaljnje izobraževanje ter delovanje na področju ustvarjalnosti in inovativnosti.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje www.sc-celje.si/gr

400 uličnih zbiralnikov za e-odpadke

Količina nastalih in delež odloženih komunalnih odpadkov, Slovenija, 2014.

Viri: SURS, MOP, ARSO

Družba Zeos bo v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor, vzpostavila učinkovitejšo in potrošniku prijaznejšo mrežo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij. Cilj je končnemu potrošniku približati prevzemna mesta

marec 2016

gradbeno mehanizacijo, kritine, okolju prijazno ogrevalno in klimatizacijsko tehniko, les v gradbeništvu in bivanju, komunalni, vodovodni in kanalizacijski program ter čistilne naprave.

Obiskovalcem bodo na voljo svetovanja Eko sklada o nepovratnih sredstvih in ugodnih posojilih za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb, brezplačna energetska svetovanja strokovnjakov Ensvet ter predavanja in individualni gradbeni nasveti strokovnjakov Gradbenega inštituta ZRMK. Mladi se bodo predstavili v tekmovanju v kamnoseštvu, v polaganju keramičnih ploščic in v izdelavi fresk. Sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green bo istočasno predstavljal naravne parke, elektro mobilnost, naravne materiale, 3D tisk, trajnostna oblačila, zeleno gradnjo, prezračevanje in čiščenje, ekološko pridelavo, sadike, semena, rokodelstvo in trajnostno obrt ter socialno podjetništvo. Vstopnine na sejem ni, parkiranje pa je brezplačno.

23

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

24 107

okolje

za oddajo tovrstnih odpadkov in postaviti 400 uličnih zbiralnikov na območju celotne Slovenije. S postavitvijo uličnih zbiralnikov je družba Zeos pričela že v letu 2015 in tako do sedaj postavila že 10 uličnih zbiralnikov, ki jih najdete v Velenju, Murski Soboti, Kopru, Mariboru, Grosuplju in na Bledu.

V postavljenih uličnih zbiralnikih družba že beleži obetavne rezultate zbiranja.

Najuspešnejši rezultat zbrane količine v uličnem zbiralniku je 450 kg e-odpadkov in 30 kg odpadnih baterij, kar nakazuje tudi na potrošnikovo pozitivno odzivnost k pravilnemu ravnanju s tovrstno opremo. Tako se družba že aktivno pripravlja na širjenje okolju prijazne mreže zbiranja v lokalnih skupnostih po vsej Sloveniji.

Zeos, d.o.o. www.zeos.si

Skupine Aquafil sklenilo dogovor o oskrbi s toplotno energijo. Toplotna energija v obliki vroče vode, ki jo uporablja Vodno mesto Atlantis, v podjetju Julon nastaja v proizvodnem procesu ECONYL®. To energijo podjetje Julon delno ponovno uporabi v proizvodnih procesih, preostanek pa je predstavljal neizkoriščen presežek energije. Le-ta se sedaj preusmeri v bazene Vodnega mesta Atlantis in s tem 100-odstotno zadosti potrebam po toplotni energiji Vodnega mesta Atlantis.

Poleg ekonomskih učinkov prinaša projekt tudi pozitivne trajnostne učinke na okolje, in sicer zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za več kot 2.000.000 kilogramov toplogrednega plina na leto in posledično bolj čist zrak v mestu. Za primerjavo, to pomeni zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za toliko, kot jih povzroči 1.100 avtomobilov, ki na leto prevozijo 12.700 kilometrov.

snovnega kroga »KEMSO dosledno za naš higienski papir« in uspešno izpeljala akcijo doslednega namenskega zbiranja odpadne kartonske embalaže mleka, sokov in ostalega (KEMSO), katerega partnerji so Komunala Novo mesto, družba Unirec, DROE, skupina Lucart in skupnost Ekoiniciativa. V pilotni projekt so bile vključene štiri izbrane osnovne šole. Vsak učenec in učitelj je zbral dober kilogram odpadne KEMSO. Iz 2.000 kg se bo izdelalo okoli 12.800 rolic WC papirja in se ohranilo deset smrek, ki bi jih sicer morali posekati kot vir celuloze za izdelavo higienskega papirja. Iz prav te odpadne embalaže izdelani izdelki se bodo vrnili na sodelujoče šole, kjer jih bodo koristno uporabili.

Tisti razredi, ki so t.i. embalažo Tetra Pak zbirali najbolj pridno in dosledno, bodo na svetovni dan Zemlje za svoj trud tudi nagrajeni. Dolgoročni cilj je, da Novo mesto vzpostavi lasten komunalni snovni krog in tako zagotovi dovolj surovine za izdelavo higienskega papirja za lastne potrebe. Cilj partnerjev pa je, da se tak model čim prej prenese na celoten slovenski trg.

BTC d.d. www.btc.si

Znatno zmanjšanje okoljskih vplivov v družbi BTC

Komunalni snovni krog v Novem mestu

Vodno mesto Atlantis v BTC Cityju Ljubljana je konec leta 2015 s podjetjem Julon iz

Novomeška lokalna skupnost je prva v Sloveniji pristopila k projektu komunalnega

Unirec d.o.o. www.unirec.si

cilj triinpolletnega projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva, ki vključuje tekstilni in kemični sektor. Koncept industrijske simbioze bo omogočil pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz tekstilnih odpadkov in zmanjšal negativni vpliv procesov na okolje. Cilji projekta so: ustvariti strateški načrt za popolno vrednostno verigo od zbiranja odpadnega tekstilnega materiala do novih surovin za kemično in tekstilno industrijo; izboljšati dosedanje pristope/odnos do zbiranja odpadnega tekstila, povečati ozaveščenost javnosti in širiti zavedanje o nujnosti recikliranja; omogočiti večjo sledljivost in obdelavo podatkov o obdelavi tekstilnih odpadkov; razvoj inovativnih poslovnih modelov, ki se bodo prilagajali različnim industrijskim simbiozam in novim tržiščem; prikazati popolno predelovalno linijo odpadnega tekstila, vključno s

predelavo končnih odpadkov. V decembru je bilo prvo srečanje izvršilnega odbora projekta na Bledu, ki ga je gostil slovenski projektni partner IOS, Inštitut za okoljevarstvo in senzorje d.o.o. Resyntex, v katerem sicer sodeluje 20 partnerjev iz 10 EU držav, vodi nemško podjetje Soex Group, ki se ukvarja z masovnim zbiranjem, sortiranjem in recikliranjem rabljenih tekstilij. Med partnerji projekta so trije slovenski: Raziskovalni inštitut IOS iz Maribora, UM, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za kemijo in okoljevarstvo iz Maribora ter podjetje Tekstina iz Ajdovščine.

EU projekt

Resyntex - prispevek k uvajanju koncepta krožnega gospodarstva

Zeleno omreŽje

marec 2016

Delo na EU projektu Resyntex, začeto v juniju 2015, je v polnem razmahu. Najpomembnejši

IOS, d.o.o. www.ios.si

Presoja vplivov na okolje V Sloveniji je razmeroma dobro poznan postopek presoje vpliva na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja (OVS). Uredba določa posege v okolje ali projekte, za katere je treba pripraviti poročilo o vplivih na okolje in vložiti vlogo za pridobitev OVS na Agencijo RS za okolje (ARSO).

Merila za ugotavljanje vpliva V prilogi uredbe so določena merila za ugotavljanje verjetno pomembnega vpliva na okolje

V prvi skupini meril so: značilnost posega, zlasti njegova velikost, prisotnost oziroma načrtovanje drugih posegov, ki imajo lahko skupaj večje vplive na okolje, raba naravnih virov, povzročanje odpadkov, emisije onesnaževal ter druge motnje zdravja, počutja ali kakovosti življenja, kot so sevanja, vibracije, smrad, hrup, toplota, svetloba, ter tveganje nastanka okoljskih nesreč, upoštevaje zlasti uporabljene snovi in tehnologije.

V drugi skupini meril je okoljska občutljivost območja. Pri tem se upošteva dejanska raba zemljišč, relativno obilje ali pomanjkanje kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov na območju. Prav tako samočistilna sposobnost in ranljivost posameznih krajinsko ekoloških tipov ter absorbcijske sposobnosti naravnega okolja s posebno pozornostjo območjem, kot so močvirja, morje in obala, gore in gozdovi, zlasti varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, naravni rezervati, zavarovana območja narave in območja naravnih vrednot, posebna varstvena in posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter območja, kjer so okoljski standardi kakovosti okolja že preseženi, vključno z območji, za katera je z načrti upravljanja z morskim okoljem ugotovljeno, da ne dosegajo dobrega stanja voda.

Nadalje so pomembna merila tudi gosto poseljena območja, zgodovinska, kulturna in arheološko pomembna območja krajine ter ostala območja in objekti kulturne dediščine, vključno z njihovimi vplivnimi območji, ter vodovarstvenim območjem. Posebno merilo so še plazovita, plazljiva, erozijska in poplavna območja, ki se jih moramo izogibati.

Tretja skupina meril je obseg vpliva, čezmejna narava vpliva, dimenzije in kompleksnost vpliva, verjetnost nastopa vpliva ter trajanje, pogostost in povratnost vpliva.

Predhodna pogojenost Pravilno izvajanje Presoj vplivov na okolje in predhodnih postopkov je predhodna pogojenost za črpanje evropskih virov. To pomeni, da je treba ob razpisih za posege, ki so na uredbi, predložiti ali OVS ali sklep v predhodnem postopku. Neupoštevanje uredbe ali deljenje projektov na manjše dele z namenom, da bi se

107

25

Uredba določa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanjo tako ugotovi v predhodnem postopku.

Vrste in velikosti projektov, za katere je treba izvesti enega izmed okoljskih preverb, so določena za naslednja področja: kmetijstvo, gozdarstvo, ribogojstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti (kot so živilsko predelovalna industrija in proizvodnja krmil), kemična industrija in ravnanje s kemijskimi proizvodi, tekstilna, gumarska, usnjarska, lesna in papirna industrija, proizvodnja mineralnih surovin, kovin in kovinskih izdelkov, energetika (kot so fosilna goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije in prenos energije), okoljska infrastruktura (kot so odpadki in odpadne vode, upravljanje z vodami in oskrba s pitno vodo), prometna infrastruktura ter urbanizem in gradbeništvo (kot so gradnje) ter področje turizma, športa in rekreacije.

in so enotna za posege v celotni EU.

izognili presoji vplivov na okolje ali predhodnemu postopku, velja za enega večjih prekrškov na okoljskem področju in je lahko tudi razlog za finančne korekcije.

Izboljšana zakonodaja na okoljskem področju bo prispevala k ciljem trajnostnega razvoja in manjšim okoljskim vplivom, preglednosti ter lažjim črpanjem evropskih sredstev. Na podlagi navedenega priporočamo investitorjem dosledno upoštevanje določil uredbe v čim zgodnejši fazi in pripravo celovitega projekta ter pravočasno podane vloge v zgodnji fazi priprave projektov. Več informacij - http://www.arso. gov.si/varstvookolja/presojavplivovnaokolje/ Idejni projekt Veliki Manjši

Vloga za okoljevarstveno soglasje

Vloga za predhodni postopek

Okoljevarstveno soglasje

Sklep

Slika 1: Shematični prikaz Predhodnega postopka, ki je uveljavljen v Sloveniji od leta 2014. (Vir: mag. Vesna Kolar Planinšič, MOP)

Predhodni postopek Novost Zakona o varstvu okolja in uredbe je tako imenovani »predhodni postopek« ali »predpresoja« (Screening decission), v katerem se ugotovi, ali gre pri posegu v okolje za verjetno pomemben vpliv na okolje ali ne. Če je ugotovljen verjetno pomemben vpliv na okolje, se mora izdelati »Presojo vplivov na okolje« in pridobiti OVS. Če pa je ugotovljen nepomemben vpliv na okolje, se o tem izda sklep z utemeljitvijo po merilih, kar se javno objavi.

Tako predhodni postopek kot presojo vplivov na okolje se izvede v upravnem postopku, ki ga vodi ARSO. Avtorica članka: mag. Vesna Kolar Planinšič

marec 2016

Nova uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, predstavlja zadnji ukrep za popoln prenos evropske direktive (2011/92/EU) o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

Uredba je pomembna za zmanjšanje okoljskih obremenitev in vključevanje okolja v različna razvojna področja. Njen cilj je upoštevanje okolja v zgodnji fazi razvoja projekta, ko je še čas, da se projekt izboljša in prilagodi do takšne mere, da je tudi okoljsko sprejemljiv, ali pa se zanj še lahko poišče ustreznejšo in okoljsko manj občutljivo lokacijo.

okolje

Promocija

Predhodni postopek novost pri posegih v okolje

Z ukrepi na področju samopreskrbe, ki so jih na CČN Domžale-Kamnik sistematično izvajali deset let, so poleg nižjih stroškov obratovanja in nizke cene storitve za gospodinjstva dosegli tudi večji energijski izkoristek in neodvisnost od javnega omrežja. S tem tudi večjo zanesljivost oskrbe z energijo. S proizvedeno elektriko in toplotno energijo bi lahko oskrbovali več kot 550 štiričlanskih gospodinjstev, ki živijo v stanovanjih velikosti približno 90 m2.

CČN, ki obratuje od leta 1980, je leta 1986 prvič aktivirala bioplinske motorje z generatorji, ki iz bioplina, proizvedenega v anaerobnem procesu presnove organskih snovi, proizvajajo električno in toplotno energijo. V procesu anaerobne digestije se blato stabilizira, s centrifugiranjem pa se zgošča do stopnje suhe snovi, ki omogoča nadaljnje odstranjevanje odpadka. V manjših količinah se v anaerobni proces sprejemajo tudi biološko razgradljivi odpadki. Bioplin sestavlja povprečno 64 % metana, 34 % CO2, preostanek pa sta predvsem kisik in dušik ter v nižjih koncentracijah žveplov disulfid in amonijak.

Energetska vrednost bioplina je približno 6,4 kWh/Nm3, zemeljskega plina pa 9,45 kWh/ Nm3.

Pred 10 leti se je začelo s postopnim vlaganjem v posodobitev in nadgradnjo energetskega dela čistilne naprave, kjer je bil cilj povečanje lastne proizvodnje električne in toplotne energije iz bioplina. Obnova se je izvajala z lastnimi sredstvi in je zajemala predvsem rekonstrukcijo

gnilišč, obnovo plinohrama, menjavo plinskih motorjev in generatorjev, postavitev postaje za sprejem biološko razgradljivih odpadkov, postavitev enote za čiščenje bioplina, avtomatizacijo energetike, dodatne toplotne izolacije ipd.

porabe električne energije na CČN. Znaša med 21 do 24 kWh/PE/leto. Po evropski primerjalni analizi je srednja vrednost proizvodnje električne energije primerljivih čistilnih naprav enaka 30 kWh/PE/leto, medtem ko je ciljna vrednost 18 kWh/PE/leto. Uspešno upravljanje in obratovanje energetske preskrbe CČN pozitivno vpliva na stroške obratovanja CČN, kar ima za posledico eno najnižjih cen za čiščenje odpadnih voda v Sloveniji za gospodinjstva.

Danes je zmogljivost plinskih motorjev z generatorji skupne električne moči 450 kW, toplotna moč pa 535 kW. Problematični plini, ki so prisotni v nizkih koncentracijah v bioplinu in so agresivni za plinski motor, okolje in ljudi, se odstranjujejo že v procesu nastajanja plina, v večji meri pa še na filtru z aktivnim ogljem.

CČN ima pridobljene vse certifikate za zaščito in usposobljeno osebje za pravilno ravnanje s plini.

CČN Domžale-Kamnik želi ostati še naprej v evropskem vrhu pri skrbi za okolje, zato izvaja nadgradnjo objektov in naprav na liniji vode.

Z nadgradnjo bodo v procesih čiščenja komunalnih odpadnih voda dosegli odstranjevanje dušika in fosforja. Pri tej nadgradnji, vrednost znaša 15,5 milijona evrov, vključujejo najučinkovitejše tehnološke procese, stroje, naprave in najboljše razpoložljive tehnologije (BAT).

Dosežen delež samopreskrbe z električno energijo na komunalnih čistilnih napravah uvršča CČN v sam evropski vrh. Poleg proizvodnje električne energije so poskrbeli še za optimizacijo 5,0

92,1

4,5 76,7

4,0 3,5 3,0 2,5

79,6

78,1

90 80

66,7 2.968.217

100

70 3.296.085 2.884.330

2.747.285

2.689.605

60 50

2,0

40

1,5

30

1,0

20

0,5

10

0

2011

2012

električna energija - poraba

2013 2014 2015 leto električna energija - delež lastne porizvodnje

0

Lastna proizvodnja električne energije (%)

Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik (v nadaljevanju CČN) je lansko leto uspelo za delovanje vseh tehnoloških in podpornih procesov čistilne naprave doseči 92-odstotni delež samopreskrbe.

S prodajo občasnih viškov celo 96-odstotno samopreskrbo z električno energijo. To pomeni, da je bilo potrebno za delovanje CČN kupiti le 4 % električne energije. Proizvodnja električne energije se z večjo močjo izvaja v visoki tarifi, kar še dodatno znižuje ceno nakupa manjkajočega deleža iz omrežja. S toplotno energijo, proizvedeno s kogeneracijskima enotama oziroma na kotlih na bioplin, pa je CČN praktično že več let 100-odstotno samozadostna, tako da za ogrevanje tehnoloških procesov in vseh stavb ne potrebuje zunanjih energentov.

marec 2016

Promocija

Po energetski samooskrbi v evropskem vrhu

Poraba elektrike (GWh)

26 107

okolje

Zeleno omrežje

Slika 1: Celotna poraba električne energije in delež lastne proizvodnje električne energije na CČN Domžale - Kamnik.

Slika 2: Energana na CČN Domžale - Kamnik

Letos je bilo na informativnem dnevu zanimanje za program naravovarstveni tehnik nekoliko manjše kot lansko leto, kar nas je nekoliko presenetilo glede na povečan vpis v zadnjih letih. Vpis v program naravovarstveni tehnik niha iz leta v leto. V tretjem letniku je v letošnjem šolskem letu vpisanih 12 dijakov, v prvem 21, program pa bo zaključilo 19 dijakov. V program se vpisuje veliko več deklet kot fantov.

Katere kompetence si naravovarstveni tehniki pridobijo v času izobraževalnega procesa in kako pri tem sodelujete s podjetji in drugimi organizacijami?

V času izobraževanja dijaki spoznavajo delovanje zavarovanih območij, spoznajo ogrožene živalske in rastlinske vrste, naučijo se, kako je potrebno urediti in vzdrževati območje naravne in kulturne krajine. Usposobijo se za vodenje po različnih učnih poteh, samostojno znajo izpeljati različne monitoringe okolja, na terenu pa uporabiti različne tehnike permakulture, ki so jim lahko v pomoč tudi pri izvajanju ukrepov ekoremediacij. Dobro se seznanijo tudi z obnovljivimi viri energije in ravnanjem z različnimi vrstami odpadkov.

Prav tako sodelujemo z različnimi institucijami. Na šoli organiziramo različne strokovne delavnice, na katere vabimo strokovnjake s področja naravovarstva. V okviru strokovnih ekskurzij z dijaki obiščemo zavarovana območja, na katerih lahko spoznajo delo

V okviru trajnostnega razvoja dijaki spoznavajo okoljske probleme okolja, iz katerega prihajajo, in iščejo dobre primere varovanja okolja oziroma sonaravne rabe prostora. Spoznavajo, kaj je trajnostno kmetijstvo, srečujejo se z vse večjim problemom odpadkov, in okoljskimi viri, predvsem tistimi, ki so pomembni za Slovenijo. Usmerjamo jih tudi h kulturni dediščini kraja, iz katerega izhajajo.

Kakšna je nadaljnja pot dijakov po končanju srednješolskega programa? Kako je glede zaposlitvenih možnosti naravovarstvenih tehnikov?

Za zaposlitev se v večini naravovarstvenih institucij zahteva vsaj VII. stopnja izobrazbe.

Zato se večina dijakov odloči za nadaljnji študij na različnih smereh. Po zbranih podatkih se jih največ vpiše na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, smer Ekološko kmetijstvo, vedno več pa tudi na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, smer Ekologija z naravovarstvom. Tisti, ki se ne odločijo za nadaljevanja študija, imajo možnost, da se zaposlijo v vodnogospodarskih in komunalnih podjetjih, v podjetjih za urejanje okolja in podjetjih za predelavo odpadkov, kot vodiči na učnih poteh. Nekateri se samozaposlijo, s čimer ustvarijo zeleno delovno mesto. Veliko možnosti za zaposlovanje ponujajo področja, kot so kompostiranje, izdelovanja iz lesa, spreminjanje odpadnih stvari v uporabne izdelke itd.

107

okolje Simon Gračner

Trajnostni razvoj postaja ključen del vsake družbe, organizacije, občine, države. Katere vsebine trajnostnega razvoja so vključene v program naravovarstvenih tehnikov?

območij, ki sodijo v to kategorijo, potem bo morala v prihodnje tudi država podpreti trud naravovarstvenikov, da bi ta območja ohranili neokrnjena. Če se bo to zgodilo, potem se za naravovarstvene tehnike v prihodnje odpira več možnosti za zaposlitev. Naravni parki in druga zavarovana območja so vsekakor pomembna poslovna priložnost, še posebej za turizem. Ne smemo pa dovoliti, da bi ekonomski interesi prevladali nad naravovarstvenim.

Zavarovana območja moramo izkoristiti zato, da ljudi poučimo o pravilnem ravnanju z naravo in da bolje spoznajo rastlinske in živalske vrste, kajti nekatere smo potisnili že na rob preživetja.

Kako so okoljski in naravovarstveni projekti vpeti v delovanje šole in kako za okolje in naravo skrbite na šoli?

V Sloveniji je 37,16 % površine vključeno v zavarovano območje Natura 2000. Naravni parki in zavarovana področja narave so priložnosti za delovna mesta naravovarstvenikov.

Kako so izkoriščeni ti potenciali?

V zadnjih letih smo veliko pozornosti namenili obnovljivim virom energije, ravnanjem z odpadki in pravilnemu ravnanju s hrano. Izpeljali smo projekt Zero CO2 agenti, v katerem smo predstavili uporabo različnih obnovljivih virov energije. V okviru mednarodnega projekta ESFALP – European schools for a living planet smo se posvetili ravnanju z odpadki. V projektu Za lepši danes in jutri smo »neuporabne« stvari spremenili v uporabne. V zadnjih dveh šolskih letih pa smo več pozornosti posvetili ravnanju s hrano, zato smo se priključili državnemu projektu Hrana ni za tjavendan in mednarodnemu projektu Odgovorno s hrano – We Eat Responsibly.

Slovenija res izstopa po Naturi 2000 glede na druge evropske države. Tudi drugih varovanih območij imamo veliko. Žal pa ugotavljamo, da je v njih premalo zaposlenih, kajti občinska in državna sredstva so še vse preveč skromna in v glavnem temeljijo na evropskih projektih. Če so strokovnjaki v Sloveniji prepoznali toliko

Na šoli že nekaj let ločujemo odpadke. Imamo svoj kompost, ki ga porabimo na posestvu.

Uporabljamo vedno več energijsko varčnih aparatov. Zamenjali smo stara okna z novimi večslojnimi in na ta način veliko privarčujemo tudi pri ogrevanju. Vključeni smo v integrirano in ekološko pridelavo sadja in zelenjave.

marec 2016

Med izobraževalnimi programi vaše šole je tudi izobraževanje naravovarstvenikov.

Kakšno je zanimanje za program in kakšen vpis dosegate pri naravovarstvenih tehnikih?

naravovarstvenikov. S podjetji v glavnem sodelujemo v okviru praktičnega izobraževanja pri delodajalcih (PUD).

foto: arhiv podjetja

Trud naravovarstvenikov še premalo prepoznaven Eden od programov Biotehniške šole Maribor je naravovarstveni tehnik. Čeprav se vse bolj poudarja pomen varovanja naravnega okolja ter ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst, za poklic naravovarstvenika na državni ravni še ni toliko posluha, kot bi ga lahko bilo. Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet., ki na šoli poučuje strokovne predmete s področja naravovarstva in hortikulture, izpostavlja, da bi se v primeru, če bi država, tako kot strokovnjaki, prepoznala pomembnost in priložnosti naravovarstvenih območij, odprlo precej več možnosti za zaposlitev naravovarstvenih tehnikov.

27

Promocija

Zeleno omrežje

28 okolje

107

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kaj se dogaja s pobudo za Svetovni dan čebel, saj dobiva slovenska zamisel širšo mednarodno podporo, in kaj bo Slovenija storila, da poveča odstotek samooskrbe in agroživilski sistem poveča svojo konkurenčnost.

Morda že drugo leto svetovni dan čebel Na celjskem sejmu ApiSlovenija je kmetijski minister skupaj z zainteresiranimi partnerji podpisal pobudo za Svetovni dan čebel. Zakaj ste se odločili za ta dokument in kako bodo potekale priprave, da pridejo čebele do upravičene globalne pozornosti?

O

krogla miza »20. maj, svetovni dan čebel – priložnost za vse«, ki je potekala v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Čebelarske zveze Slovenije ter v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ob robu 39. dnevov ApiSlovenija 2016, 12. 3. 2016 v Celju, je ena izmed številnih aktivnosti, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije izvaja z namenom promocije pobude in s tem pridobivanja podpore.

marec 2016

N

a okrogli mizi so poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Dejana Židana in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška ter Eve Štravs Podlogar, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sodelovali, tudi

tuji ministri in drugi visoki predstavniki, pristojni za kmetijstvo, ki so med prvimi podprli prizadevanja Slovenije na področju čebelarstva in pobudo za Svetovni dan čebel, in sicer: Petar Ivanović, minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore, Patrik Mlynář, namestnik ministra na Ministrstvu za kmetijstvo Češke republike, István Nagy, namestnik ministra na Ministrstvu za kmetijstvo Madžarske ter Zoran Rajić, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja Republike Srbije. Udeležence okrogle mize je nagovoril v obliki video izjave tudi komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella.

N

amen okrogle mize je bil opraviti razpravo o možnostih za nadaljnji razvoj v čebelarstvu in zlasti o priložnostih, ki jih prinaša pobuda za svetovni dan čebel za kmetijstvo, druge gospodarske panoge ter okolje.

U

deleženci okrogle mize so sprejeli dokument t.i. »communiqué«, ki vsebuje ključna sporočila iz razprave. K podpisu dokumenta sta pristopila tudi zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Republike Avstrije Andrä Rupprechter ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Francije Stéphane Le Foll, ki se okrogle mize zaradi drugih obveznosti nista utegnila udeležiti.

K

omunika predstavlja pomembno sporočilo mednarodni javnosti in hkrati povabilo drugim državam, da nas podprejo v teh prizadevanjih. V dokumentu so naslednji poudarki: i) državam podpisnicam je skupno zavedanje, da so čebele in drugi opraševalci ključnega pomena za trajnostno kmetijsko proizvodnjo in varnost preskrbe s hrano ter za okolje v smislu ohranjanja ekološkega ravnotežja in zagotavljanja ohranjanja biotske raznovrstnosti v naravi; ii) države podpisnice so si enotne v stališču, da je treba spodbujati ozaveščanje vlad in javnosti o pomenu čebel in čebelarstva, saj so čebele in ostali opraševalci v zadnjem času vse bolj ogroženi ter iii) s strani držav podpisnic je prepoznano, da pobuda za svetovni dan čebel predstavlja enega izmed ključnih načinov za krepitev naše skupne skrbi za čebele, saj ima pobuda pozitivne učinke za kmetijstvo in okolje ter prinaša številne priložnosti za

druge gospodarske panoge. Prav tako lahko pomembno prispeva k mednarodnemu sodelovanju pri reševanju globalnih problemov, kot so zagotavljanje globalne varnosti preskrbe s hrano, izkoreninjenje oziroma odpravo lakote in ohranjanju okolja, da se prepreči nadaljnja izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemskih storitev. Na ta način bi pomembno prispevali k razvojnim ciljem tisočletja, ki so opredeljeni v Razvojni agendi do leta 2030.

L

etos smo pričeli s formalnim postopkom za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov, in sicer v okviru FAO, specializirane agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glede na formalni postopek FAO je potrebno izvesti 3 korake: 1) pobudo predstaviti septembra na Odboru za kmetijstvo, 2) nato sledi obravnava na Svetu FAO in 3) nato na Konferenci FAO julija 2017. Po pridobitvi podpore s strani FAO bo pobuda predstavljena še istega leta Generalni skupščini ZN. Tako lahko pričakujemo razglasitev svetovnega dneva čebel jeseni 2017 ter prvo obeleženje tega dne leta 2018. Pobuda je že uvrščena na dnevni red septembrskega zasedanja Odbora za kmetijstvo FAO. 20. maja, prav na dan, za katerega si prizadevamo, da bo postal svetovni dan čebel, pa je v Sloveniji na obisku generalni direktor FAO Da Silvo. V okviru FAO si bomo prizadevali, da področje čebel ponovno dobi svoje mesto med delovnimi področji te organizacije.

D

osedanji odzivi s strani predstavnikov držav, ki jim je bila pobuda predstavljena, so izredno pozitivni in gredo v smeri močne podpore pobudi. Pobuda je bila predstavljena kmetijskim ministrom na Svetu za kmetijstvo in ribištvo maja 2015, številnim veleposlanikom, akreditiranim v Sloveniji, predsedujočim regionalnim skupinam FAO in generalnemu direktorju FAO ob robu zasedanja ministrske konference FAO v lanskem letu. Pobudo predstavljamo tudi širši javnosti na številnih sejmih po Sloveniji in v tujini (Agra, Berlinski zeleni teden, dan odprtih vrat Združenih narodov v Ženevi ipd.). Pri teh aktivnostih sodelujejo vsi vladni resorji (Ministrstvo za zunanje zadeve in njihova mreža veleposlaništev, Ministrstvo za

29 z dosedanjih bilateralnih srečanj z visokimi predstavniki drugih držav ugotavljamo, da je številnim državam skupna skrb za čebele in da je Slovenija prepoznana po skrbi zanje in velja oziroma pridobiva na ugledu kot država čebelarjev in razvitega čebelarskega sektorja. Številne aktivnosti in ukrepi, ki jih izvajamo na področju zaščite čebel in podpore za čebelarski sektor, so prepoznani kot primeri dobre prakse (financiranje javne svetovalne službe v čebelarstvu, rejski program za kranjsko čebelo, Evropski medeni zajtrk ipd.). Številne države tako izražajo interes po krepitvi sodelovanja na tem področju. Takšno sodelovanje pa predstavlja tudi izhodišče za začetek oziroma krepitev sodelovanja na drugih področjih in konkretnih projektih.

Razvoj lokalne samooskrbe je ena od prioritet Po statističnih podatkih naj bi v Sloveniji zaužili le 40 % doma pridelane hrane, torej tiste, ki je slovenskega izvora. S katerimi ukrepi lahko Slovenija poveča odstotek samooskrbe in kako bi moral celotni agroživilski sistem povečati svojo konkurenčnost?

Ukrepi za samooskrbo: Ministrstvo se zaveda pomena samooskrbe z lokalnimi živili, saj lokalna samooskrba zagotavlja državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. Poleg tega lokalna samooskrba prispeva k urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanju delovnih mest na podeželju in v živilsko predelovalni industriji, varovanju ter izboljšanju zdravja prebivalstva kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše hrane.

Zavedanje o pomenu lokalne trajnostne oskrbe z vidika zagotavljanja javnih dobrin je v Sloveniji čedalje pomembnejše področje, ki mu bo treba nameniti vse več pozornosti.

Ministrstvo za kmetijstvo si pri tem prizadeva z različnimi dejavnostmi in ukrepi (promocijske dejavnosti, priprava navodil ali smernic za kratke verige itd.), vendar je potreben skupen nastop, povezovanje in dobro sodelovanje med različnimi organi.

• Vzpodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška

• V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, in sicer predvsem preko ukrepa LEADER in ukrepa Sodelovanje, se izvajajo podpore z namenom povezovanja in skupnega nastopa na trgu, izvedbe naložb v nakup opreme in ureditev prostorov za potrebe trženja ter promocijskih dejavnosti na lokalni ravni, povezanimi z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov. Preko ukrepa Sodelovanje se podpirajo raznovrstne oblike sodelovanja različnih akterjev na podeželskih območjih ter jim tako omogočajo lažje premagovanje ekonomskih, okoljskih in drugih omejitev, s katerimi se ti soočajo zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti. V okviru tega ukrepa se podpore dodeljujejo tudi za horizontalno in vertikalno povezovanje udeležencev v dobavni verigi, za razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni.

• Z namenom skupnega nastopanja na trgu in boljšega povezovanja primarnih proizvajalcev je bila v letu 2013 sprejeta tudi Uredba o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov (Uradni list RS, št. 92/2012).

Na podlagi tega ukrepa je bilo na javnem razpisu izbranih 8 upravičencev in sicer v naslednjih sektorjih oziroma področjih: pet za povezovanje ekoloških proizvajalcev, 2 upravičenca za povezovanje v prašičereji in eden v sektorju zelenjave.

• Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 90/12), ki zaradi spremembe 14.a člena ZJN-2 naročnikom omogoča, da iz postopka javnega naročanja izločijo posamezne sklope naročila, pri čemer pa skupna vrednost teh sklopov ne sme presegati 80.000 EUR in 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila. Izločene sklope lahko naročniki oddajo brez izvedbe postopka javnega naročanja oz. objave teh sklopov na portalu javnih naročil ali v Uradnem listu Evropske unije. Izločajo lahko npr. ekološke pridelke oziroma živila (ekološka sveža zelenjava, mleko in mlečni izdelki, meso, jabolčni sok,…) in vsa živila, ki jih lahko zagotavljajo lokalni pridelovalci in predelovalci.

• V okviru Zakona o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS št. 102/11 z dop.

18/12 in 24/2012) je obveznost vseh javnih ustanov, da nabavijo vsaj 10 % ekoloških živil oz. živil iz preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi priložnost, da se vzpostavijo novi stiki

107

med dobavitelji (ekološkimi kmeti, predelovalci,…) in javnimi zavodi tudi za tovrstne pridelke oz. živila. javnih ustanovah.

okolje

I

usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«.

• MKGP je v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravilo Priporočila za javno naročanje živil (v nadaljnjem besedilu: Priporočila), ki jih je dne 19. 9. 2013 sprejela tudi Vlada RS in so objavljena na spletni strani ministrstva. Priporočila opredeljujejo možne načine naročanja živil in napotujejo javne naročnike k naročanju sezonskih živil ter uresničevanju načela kratkih verig v prehranski verigi, s čimer se zagotavlja večja kakovost in varnost hrane, ki jo uživajo otroci, hkrati pa se povečuje delež lokalne oskrbe. Za posamezne vrste živil določajo tudi konkretna priporočila glede zahtev po kakovosti, način vključevanja teh zahtev v razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila in način preverjanja, ali ponudnik v postopku javnega naročanja ter pri dobavah izpolnjuje te zahteve.

• Z namenom osveščanja vseh akterjev v tej zvezi je MKGP organiziralo z regijskimi partnerji po vsej Sloveniji konference na temo Kratke preskrbne verige.

• Vlada RS je 2012. sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, s katerim želimo domači hrani dati pomemben pečat in s tem pokazati podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem, ter spodbuditi zavedanje in pripadnost javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njenem uživanju. Na dan slovenske hrane je tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, tretji petek v novembru. MKGP s partnerji preko tega projekta spodbuja uživanje lokalne hrane, lokalno trajnostno oskrbo in omogoča vzpostavljanje novih stikov med javnimi zavodi in lokalnimi pridelovalci in predelovalci.

• Shema šolskega sadja (SŠS) in povezovanje šol s slovenskimi (lokalnimi) pridelovalci sadja in zelenjave; v SŠS šole spodbujamo, da sadje in zelenjavo, ki ju brezplačno razdeljujejo učencem, nabavljajo od slovenskih pridelovalcev (največkrat od lokalnih). Šole imajo možnost, da z lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave sodelujejo v okviru spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti, ki so obvezen element SŠS. • O pomenu slovenskega kmetijstva, proizvodnje hrane za družbeni, gospodarski in socialni položaj ter urejenem podeželju, ki je še naprej tudi poseljen, je potrebno komunicirati s potrošnikom in tudi drugimi ciljnimi segmenti. MKGP je zato v minulem obdobju izvedlo več promocijskih kampanj za povečanje potrošnje lokalne hrane. Zavedamo se namreč, da je proizvodnja hrane ena najbolj strateško pomembnih področij v državi.

marec 2016

gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za zdravje, Slovenska turistična organizacija, Urad vlade za komuniciranje). V okviru našega ministrstva deluje tudi projektna skupina, ki usklajuje te aktivnosti.

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

31 107

Nefinančno poročanje

Javna razprava Komisija je sredi januarja odprla javno razpravo in zainteresirano javnost pozvala k sodelovanju pri pripravi nezavezujočih smernic za pripravo izjave o nefinančnem poslovanju. Smernice bodo vključevale splošne in sektorske nefinančne ključne kazalnike uspešnosti. Komisija bo upoštevala obstoječe primere najboljših praks in mednarodni razvoj dogodkov. Kar zadeva okoljske vidike, bo Komisija zajela vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter emisije toplogrednih plinov.

Osnova so že sprejeti okviri Jasno je, da se bo Komisija na nacionalne okvire in okvire EU, kot so sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), pobuda

za globalno poročanje GRI, smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja, standard ISO 26000 Mednarodne organizacije za standardizacijo, tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela in drugi priznani mednarodni okvirji.

Države članice morajo zagotoviti obstoj primernih in učinkovitih sredstev, ki zagotavljajo, da podjetja razkrivajo nefinančne informacije v skladu s to direktivo. Zato bodo morale zagotoviti učinkovite nacionalne postopke, s katerimi bodo uveljavile izpolnjevanje obveznosti iz te direktive, ter poskrbeti, da so ti postopki na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom pravni interes za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive.

Pri nas pristojno MGRT Za prenos te direktive v slovenski pravni red je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Po zagotovilih tega ministrstva jo bo v pravni red preneslo z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zahtevanem roku. "Glede na to, da je delo v zvezi s prenosom direktive na ministrstvu šele v začetni fazi, ne moremo podati podrobnosti.

Lahko zatrdimo, da bodo določbe novele ZGD-1 sledile ureditvi omenjene direktive. MGRT bo v prvi polovici tega leta pripravilo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki bo objavljen na uradni spletni strani MGRT. Na osnutek predloga bo lahko zainteresirana javnost podala svoje pripombe. Šele po zaključeni fazi javne obravnave in medresorskega usklajevanja ter po uskladitvi osnutka predloga zakona s prispelimi pripombami bo lahko MGRT podajalo odgovore v zvezi z vsebinskimi rešitvami predloga zakona," so sporočili z ministrstva.

marec 2016

V slovenski pravni red naj bi do 6. decembra letos prenesli Direktivo EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih podjetij in skupin, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela oktobra 2014. Določbe direktive stopijo v veljavo 1. januarja 2017. Z direktivo želi EU dvigniti preglednost socialnih in okoljskih informacij, ki jih dajejo na voljo podjetja v vseh sektorjih, na primerljivo visoko raven v vseh državah članicah. Razkritje nefinančnih informacij je po mnenju Evropske komisije nujen korak za obvladovanje prehoda k trajnostnemu globalnemu gospodarstvu, ki povezuje dolgoročno donosnost s socialno pravičnostjo in varstvom okolja. V tem pogledu naj bi razkritje nefinančnih informacij pripomoglo k merjenju, spremljanju in upravljanju uspešnosti podjetij ter njihovega vpliva na družbo.

foto: www.shutterstock.com

Direktiva od podjetij z več kot 500 zaposlenimi zahteva, da pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, v kateri navedejo informacije vsaj o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, o spoštovanju človekovih pravic ter o zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. V to izjavo bo treba vključiti opis politik, rezultatov in tveganj na teh področjih. Izjava o nefinančnem poslovanju bo morala vključevati tudi informacije o postopkih skrbnega pregleda, ki jih izvaja podjetje. Za podjetja je večji zalogaj razkritje ključnih okoljskih in socialnih informacij o njihovih dobavnih in podizvajalskih verigah, kjer je to ustrezno in sorazmerno. Izjava bo morala biti priložena poslovnemu poročilu podjetja.

Nefinančno poročanje

mag. Vanesa Čanji

okolje

Za velika podjetja obvezno razkrivanje okoljskih in družbenih podatkov

Maribor je že sprejel Trajnostno urbano strategijo, ki jo je oprl na pet tematskih stebrov z nekoliko nenavadnimi poimenovanji: Samozadostni, Mobilni, Premeteni, Mestni Kos, predstavnik Mestne

občine Maribor v skupini za

strategijo, pojasnjuje, da so v

interdisciplinarnem pristopu na

ta način želeli preseči uradniški pogled na mesto. Zelo so se povezali z mariborsko

Univerzo, v programe pa

vključujejo tudi študente. Na vprašanje, koliko sredstev

pričakujejo iz nove finančne perspektive, je nedvoumno

odgovoril, da Maribor pričakuje spoštovanje meril pri delitvi

sredstev, saj bi morala imeti vzhodna kohezijska regija

prednost. Država bi se morala tega zavedati.

marec 2016

Mestna občina Maribor se je pri odločitvah glede priprave Trajnostna urbana strategija (TUS) opirala na navodila Evropske komisije.

Ta poudarjajo vključenost različnih skupin že v času priprave strategije. Tako smo v delovno skupino vključili voljene člane NVO, profesorje Univerze v Mariboru, zaposlene na MO Maribor in posamezne strokovnjake zainteresirane javnosti. Tak pristop je prinesel drugačen pogled na problematiko mesta. Zahteval je več koordinacije dela in usklajevanj, predvsem pa so rezultati izhajali iz obsežne analize stanja mesta, ki jo je delovna skupina opravila. Vodilo pri postopku je bilo preseči uradniški pogled na mesto in to nam je s sestavo skupine tudi uspelo.

Trajnostne urbane strategije

in Prizemljeni Maribor. Igor

Mariborska mestna občina je med tistimi občinami, ki so že sprejele trajnostno urbano strategijo. Poznavalci ocenjujejo, da se je delovna skupina, ki je dokument pripravljala, odločila za nekatere posebnosti v postopku. V čem je svežina ali inovativnost?

Na neuradniški pristop kaže poimenovanje petih tematskih stebrov, na katerih sloni strategija. Dva sta poimenovana zelo nenavadno.

Mislim na del, ki nosi naslov Premeteni, in na del z naslovom Prizemljeni? Fokus?

Pet strateških stebrov, ki so poimenovani Samozadostni, Mobilni, Premeteni, Mestni, Prizemljeni Maribor in 34 ukrepov, s katerimi želi mesto postati samozadostno, vključujoče mesto s celovitim principom delovanja in z lastno urbano identiteto, je rezultat že omenjene analize. Iz njene izhaja, da so izzivi Maribora predvsem v demografski strukturi. Gre za nadpovprečno število starejših, predvsem žensk, za degradirana območja, aktiviranje lastnih potencialov in za celovit pristop k izboljšavi bivalnega okolja. Tako so tudi po posameznih sklopih imenovani ukrepi, ki bi naj definirali projektna izhodišča.

Področji, ki smo jih poimenovali Premeteni in Prizemljeni, se navezujeta na teme in določene dejavnosti, ki jih v Mariboru že izvajamo.

Zakaj Premeteni?

Gre za nov način upravljanja mesta, za prestrukturiranje mestnih financ, za participatorni proračun, za informacijsko platformo z digitalizacijo podatkov. Prizemljeni? Za preureditev zelenega obroča mesta, integracija reke, prehod na zeleno gospodarstvo. Sama poimenovanja so rezultat drugačnega pristopa in pogleda na izzive, ki so pred nami. So pa poimenovanja

foto: Marko Pigač

Maribor pričakuje spoštovanje meril v novi finančni perspektivi

Igor Kos

32 107

okolje

Trajnostne urbane strategije

pritegnila še dodatno pozornost javnosti, kar je pri tako obsežnem dokumentu potrebno zaradi fokusa na posamezna pomembna področja.

Pravite, da ste izhajali iz analize razmer. Maribor je že zelo zgodaj z ureditvijo prometa želel doseči manj negativnih vplivov na okolje. Katere ukrepe ste izpostavili v prometni strategiji, še posebej, ko gre za upravljanje mobilnosti in za učinkovite poti za spreminjanje potovalnih navad?

Pri procesu sprejemanja Celostne prometne strategije MO Maribor (CPS MOM) v 2015 je bilo izpostavljeno, da je potrebno izvesti vrsto med seboj usklajenih ukrepov. Spreminjanje potovalnih navad je samo eden od ukrepov, ki ga bomo zelo izpostavili v prihodnjem obdobju.

Glede na realno velikost mesta, polmer iz centra mesta znaša cca 6 km, in terensko konfiguracijo je Maribor zelo primeren za kolesarjenje.

Prav tako si želimo, da se krajše poti v mestu ne opravijo z avtomobilom. Omogočanje varne kolesarske povezave vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti s centrom mesta je naslednja od prioritet. MO Maribor v skladu z danimi finančnimi možnostmi ta del strategije že uresničuje.

Zmanjšanje prometa skozi staro mestno jedro je prav tako ena od prioritet, zlasti pa povečanje privlačnosti javnega potniškega prometa.

V preteklosti smo že izvedli ukrepe/aktivnosti, ki nakazujejo usmeritve iz CPSja. Mislim na

S katerimi ukrepi boste uspeli zmanjšati onesnaženost zraka v občini?

Tako kot pri prometu je pri tem potrebno uskladiti več ukrepov. Zmanjšanje prometa skozi mestno jedro, opuščanje nepotrebnih kratkih poti, povečanje kolesarjenja, zamenjava voznega parka JPP z novimi, okolju prijaznejšimi avtobusi, so ukrepi na področju prometa, ki bodo dolgoročno izboljšali kakovost zraka v mestu. K izboljšanju bo prispevalo opuščanje individualnih kurišč na trda goriva in prehod na drugačne – alternativne vire, kot so širitev plinskega omrežja, širitev omrežja daljinskega ogrevanja, toplotne črpalke. Povečati bo potrebno tudi število merilnih mest, tako da bomo lažje identificirali ožja področja onesnaženja zraka.

Sanacija degradiranih urbanih območij naj bi dobila posebno mesto v trajnostni strategiji.

Kaj načrtujete?

Sanacije degradiranih področij so priložnosti mesta, da posamezna območja aktivira oziroma redefinira. To so urbanistično zelo zahtevni projekti, ki pa lahko s pravilnim pristopom dvignejo bivanjske standarde in v okolje prinesejo nove vsebine. Skupaj z Univerzo v Mariboru pripravljamo program za industrijska območja, imenovan Revitalizacija degradiranih industrijskih območij. Ostala v TUS-u definirana območja bodo predmet posameznih vsebinsko povezanih projektov.

V proces vključujemo posamezne fakultete Univerze v Mariboru, predvsem Fakulteto za gradbeništvo, promet in arhitekturo, kjer skupaj s študenti pripravljajo program, ga usklajujejo z Sektorjem za urejanje prostora MOM, rezultate pa bomo predstavili v prvi polovici 2016.

Suburbanizacija ni samo slovenski pojav v razvoju mest. Kako boste povezali mesto in podeželje?

Skladen razvoj mesta in okolice je ena izmed prioritet. Predvsem turizem in samooskrba omogočata vsebinsko povezovanje mesta in podeželja.

V Mariboru ste z nekaterimi pristopi spodbudili vrtičkarstvo. Kaj je ključno v doseganju samozadostnosti, zlasti prehranske, v občini?

To so dobre izkušnje. Ustvarjanje pogojev za večjo dostopnost površin za obdelavo, spodbujanje uporabe lokalno pridelane hrane, organiziranje ponudnikov za zagotavljanje količin lokalno pridelane hrane in umestitev lokalno pridelane hrane v obstoječi sistem redne dnevne prehrane podjetij, šol, vrtcev, vse to lahko vodi k samooskrbi.

Novice Zelenega omrežja Zaprta zanka v praksi V Centru ponovne uporabe (CPU) ocenjujemo, da se bodo z razvojem zelenega gospodarstva povečale možnosti ustvarjanja lokalnih delovnih mest. Zelena delovna mesta niso povezana samo z nekaterimi novo nastajajočimi sektorji, temveč nastajajo iz »zelenitve« proizvodnih procesov in proizvodov v vseh sektorjih. Nove možnosti zaposlovanja mladih in starejših prinaša dodano vrednost v medgeneracijskem podjetništvu, ki smo ga razvili v mreži CPU. Prehod na zeleno gospodarstvo

107

33 Danes še nimamo v veljavi posebnih mobilnostnih načrtov za podjetja in ustanove, v prihodnje pa predvidevamo, da bo tak pristop potreben predvsem na levem bregu Drave na območju Univerze na Smetanovi ulici in za oglede nogometnih tekem v Ljudskem vrtu.

Ustvarjanje višje kakovosti bivalnega okolja, boljše komunalne servisne dejavnosti mesta, ustvarjanje infrastrukture za kvalitetno preživljanje prostega časa. Konkretno pa je potrebno prenoviti mestno jedro in ustvariti pogoje za razvoj dejavnosti v mestnem jedru. Poudariti moram ozaveščanje prebivalstva na področju mobilnosti in boljšo organizacijo delovanja subjektov v mestu. Nujno je povezovanje, skupni nastopi kot tudi ustvarjanje skupne mestne informacijske platforme.

okolje

Kako se na zahteve po drugačni mobilnosti odzivajo podjetja in ustanove, ali se morda odločajo za mobilnostne načrte?

Katere konkretne ukrepe, izrazito pomembne za kakovost življenja občanov, bi izpostavili?

Prav tako je zelo pomembno dolgoročno urejanje urbanih vrtov, zagotavljanje dostopnosti površin za vrtnarjenje/vrtičkanje vsem zainteresiranim prebivalcem. Ne smem pa pozabiti na izobraževanje vrtičkarjev za kar najboljši izkoristek njihovega dela.

S katerimi projekti boste kandidirali na evropska sredstva?

Za sredstva EU se bomo potegovali s projekti, ki bodo izpolnjevali vsaj dva od šestih kriterijev in so skladni z definiranimi ukrepi v TUS-u.

Potrebno bo dodelati posamezne projekte, ki jih ima mesto 'na zalogi' iz prejšnjega kohezijskega obdobja, na nove kriterije. V ospredju bodo mehki projekti, s katerimi želimo nagovarjati drugačne – celostne pristope k definiranim izzivom mesta. Na podlagi ukrepov v TUS-u bomo pripravili tudi nove projekte.

Primarno želimo izvesti prenovo mestnega jedra, predvsem dokončati obnovo Vojašniškega trga, revitalizacijo Koroške ceste, obnovo mestnega parka, urediti rekreacijska območja na obeh bregovih Drave ter povezati vse MČ in KS z varnimi kolesarskimi potmi.

Znano je, da je EU razdelila Slovenijo na dve kohezijski regiji in to naj bi upoštevali v finančni perspektivi 2014-2020. Kaj pričakuje Maribor v novi finančni perspektivi?

Maribor pričakuje pri delitvi sredstev spoštovanje kriterijev tako glede same delitve po kohezijskih regijah kot tudi po ostalih kriterijih, ki jih je EU postavila za mesta kot nosilce regionalnega razvoja v perspektivi 2014-2020.

Naj spomnim na izhodišča v novem skladu za mesta na nivoju EU UIA – Urban inovative action. Maribor je regijsko središče v vzhodni kohezijski regiji in kot nosilec razvoja regije pričakuje temu ustrezno delitev finančnih sredstev.

zahteva aktivne politike zaposlovanja, ki zagotavljajo ustvarjanje dostojnih delovnih mest, vključno s poklicnim usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem za aktivno prebivalstvo. Gospodarska rast je v preteklosti temeljila na izkoriščanju naravnih virov, pri čemer se je pogosto zdelo, da so zaloge surovin neomejene. Posledica tega je današnja »kriza virov«, tj. grožnja pomanjkanja naravnih surovin in čedalje višje cene. Vse več državljanov in ekonomistov zato danes išče drugačne gospodarske modele, ki bi omogočali blaginjo, ne da bi škodovali okolju. Varčevanje z viri na primeru ponovne uporabe šolskih stolov omogoča enostavno razumevanje zaprte zanke, kjer vizualno nevšečen šolski stol postane ponovno uporaben. Ogromen potencial je v iskanju možnosti zapiranja zank in to prav v vseh sektorjih in na vseh nivojih, še predvsem v javnih institucijah zaradi desiminacije.

Center ponovne uporabe d.o.o., SO.P. www.cpu-reuse.com

marec 2016

ureditev varnega shranjevanja koles na železniški postaji, projekt varne povezave vseh MČ in KS z mestnim jedrom. Pomembna je zamenjava voznega parka Marproma. Gre za delno uvedbo avtobusov na CNG (stisnjen zemeljski plin), delno avtobuse s standardom Euro6. Uvedli smo cono 30 v mestnem središču na levem bregu Drave, promet na določenih ulicah pa s prednostjo uporabnikov na kolesih.

34

Večina projektantov načrtuje slabo arhitekturo, znanja je premalo foto: arhiv podjetja

Tanja Pangerl

Odprte hiše Slovenije

okolje

107

Odprte hiše Slovenije

Med 15. in 17. aprilom

2016 bo v okviru festivala

Odprte hiše Slovenije (OHS)

na ogled 100 izbranih

arhitekturnih projektov.

Prevladujejo stanovanjske

stavbe in izobraževalni

objekti, med oglednimi

objekti pa bodo tudi poslovni, turistični, kulturni objekti in

ureditve odprtega prostora.

Najmanj je infrastrukturnih objektov. Poudarek bo na

zdravju, dobrem počutju in

učinkovitosti. Velik odstotek prispelih predlogov, 90 %,

ima urejen pristop za ljudi z

ovirami, kar kaže na zavedanje o dostopnosti za vse ljudi,

pravita Ana Struna Bregar in

Lenka Kovačič, obe arhitektki in direktorici projekta OHS. Kljub temu, da je bilo v

Sloveniji v zadnjih desetletjih

zgrajenih preveč slabih stavb

marec 2016

in ureditev, OHS predstavljajo izbor kakovostne arhitekture.

Lenka Kavčič

Ana Struna Bregar

Tema letošnjega festivala Odprte hiše Slovenije je »Zdravje, dobro počutje in učinkovitost«. Kakšen objekt je zdrav in učinkovit?

prijav. Strokovni odbor jih je presojal z vidika arhitekturne in oblikovalske odličnosti stavbe, ureditve kot celote. Stavbe, ki jih želimo predstaviti, morajo imeti neko dodano vrednost za uporabnika in prostor. Pokazati morajo na trud tako investitorja kot projektantov.

Premalo se zavedamo vpliva, ki ga ima arhitektura na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Zdravo delovno in bivalno okolje sta ključna elementa trajnostne gradnje in razvoja.

Zato bi se morali vsi, ki kakor koli vplivajo na gradnjo objektov, gre za odločanje o investicijah v nepremičnine, za javne in zasebne investitorje, projektante, proizvajalce, izvajalce, dobavitelje, vzdrževalce idr., zavedati posledic svojih odločitev pri gradnji ter vpliva stavb na zdravje ljudi. Javno zdravje ni le medicinsko vprašanje. Je izjemno kompleksen preplet politike, gospodarstva, kulture in čustev. Prav zato bi se morali bolj pozorno posvetiti vplivu arhitekture na javno zdravje.

Grajen prostor vpliva na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Hkrati je nosilec visoke kulturne vrednosti in narodne identitete, je generator ekonomskega in gospodarskega razvoja. Zato je pomembno, da razumemo arhitekturo in skupaj ustvarjamo, načrtujemo in strateško zasnujemo prostor, v katerem živimo.

Na festivalu so na ogled zasebni in javni objekti. Kateri objekti prevladujejo in kaj je tisti presežek oziroma posebnost, da so umeščeni med ogledne objekte? Po kakšnih kriterijih izbira strokovna žirija?

Na povabilo k oddaji predlogov realiziranih stavb, objektov, interierjev in prostorskih ureditev, ki je bil objavljen na spletni strani www.odprtehiseslovenije.org, je prispelo 93

Največ objektov na festivalu se nahaja v osrednjeslovenski regiji skupaj z glavnim mestom Ljubljano. Med predlogi je največ, četrtina stanovanjskih stavb in četrtina izobraževalnih objektov, sledijo poslovni, turistični, kulturni objekti in ureditve odprtega prostora.

Najmanj je infrastrukturnih objektov. Festival je namenjen predvsem predstavitvi sodobne arhitekture, vsako leto pa odpremo tudi nekaj objektov, ki javnosti načeloma niso dostopni, a so zanimivi.

Velik odstotek prispelih predlogov, kar 90 %, ima urejen dostop za ljudi z oviranostmi, kar kaže na visoko zavedanje stroke o pomenu dostopnosti kakovostne arhitekture za vse ljudi. Težkim časom slovenskega gradbeništva navkljub nas je kakovost in odličnost, predvsem pa številčnost projektov letos prijetno presenetila in razveselila. Z veseljem jih bomo odprli za obiskovalce in s tem nadaljevali naše poslanstvo.

Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže Open House Worldwide. V Sloveniji festival deluje že sedem let. Kako je sprejet med slovenskimi prebivalci, predvsem pa, kaj daje stroki, obiskovalcem in gospodarstvu?

Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje že v 30 mestih po celem svetu. S tem nastaja največji

35 V Sloveniji festival deluje od leta 2010. Doslej smo odprli več kot 390 objektov, ki si jih je ogledalo skoraj 15.000 ljudi. Vedno večje zanimanje javnosti za oglede in naraščajoče število obiskovalcev na spletni strani ter izjemno zanimanje medijev za dogodek in njegove vsebine dokazuje, da ljudje potrebujejo kakovostne informacije in da so željni izkušenj.

Kateri so ključni razvojni premiki v arhitekturi v zadnjih nekaj letih, saj so bile nekatere arhitekturne rešitve v javnosti sprejete kritično, češ da se ne prilagaja zelenim elementom gradnje in da ohranjanje naravnih virov ni dovolj upoštevano. Kje je položaj Slovenije v primerjavi z državami EU in širše? Ima Slovenija razvito zeleno arhitekturo?

Pred nakupom preizkušamo avtomobile, telefone, oblačila, nepremičnin, ki so ena naših največjih investicij v poslovnem ali zasebnem življenju, pa večinoma ne preizkušamo.

Zato nimamo razvitih pravilnih kriterijev za vrednotenje nepremičnin ter za odločanje o gradnji, prenovi in vzdrževanju. S festivalom Odprte hiše Slovenije ter z našimi ostalimi dogodki, konferencami, izleti, vodenji, razstavami, ponujamo ljudem možnost izmenjave pravih informacij na drugačen način. OHS so namenjene tudi promociji stroke, proizvajalcev in dobaviteljev ter osebnemu in poslovnemu mreženju vseh zainteresiranih.

Na Slovenskem in tudi drugod je bilo v zadnjih desetletjih zgrajenih izjemno veliko oziroma lahko bi rekli preveč slabih stavb in ureditev.

Gradbena recesija je prišla v bistvu prepozno.

Veliko prostora je degradiranega in stavbe bodo stale takšne več kot 50 let. Vendar, če pogledamo Odprte hiše Slovenije, lahko vidimo, da imamo v Sloveniji tudi lepo število kakovostne arhitekture. Slovenska arhitektura sodi v sam vrh svetovne arhitekture, kar dokazujejo številna mednarodna priznanja našim arhitektom. Je napredna, premišljena in se odziva na današnji čas.

Pri stavbah kulturne dediščine prihaja do problemov pri rekonstrukciji tudi z vidika energetske prenove. Kako se arhitekti lotevate tovrstnih izzivov?

Kulturna dediščina je naše kulturno bogastvo, zato jo je potrebno ohranjati. Seveda pri tem

Glede odpora ljudi na posege v prostor lahko po eni strani rečemo, da se ljudje vedno odzovejo na arhitekturo, saj zmoti ustaljenost.

Pomislimo samo na reakcijo, ko je bil postavljen Eifflov stolp v Parizu. Bil je revolucija, brez katerega pa danes Pariza ne bi bilo. Če je arhitektura zasnovana premišljeno, je uporabna in

107

naletimo na veliko predvsem tehničnih in ne nazadnje tudi finančnih problemov. Sama energetska sanacija lahko naredi veliko škode, kadar ni zasnovana celovito z vidika uporabe materialov, svetlobe, prezračevanja, toplotnega ugodja in akustike.

Sindrom bolnih stavb / SickBuildingSindrom SBS Izpostavljenost negativnim dejavnikom in onesnažilom v stavbah lahko povzroča • draženje sluznice (oči, nos in draženje grla), • nevrotoksične učinke (glavobol, utrujenost in razdražljivost), • astmo in astmi podobne simptome (tiščanje v prsih in sopenje), • suhost in razdraženost kože, • prebavne motnje in druge zdravstvene težave, ki so lahko kratkoročne ali dolgoročne.

okolje

globalni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi. Vsa mesta, ki sodelujejo na festivalu, so objavljena na povezavi www.openhouseworldwide.org. Koncept je bil ustanovljen leta 1992 v Londonu z namenom, da ljudem omogoči praktično izkušnjo v arhitekturi.

upošteva tako človeka, kot naravo, svoje okolje, je finančno vzdržna med celotnim življenjskim obdobjem, potem je takšna arhitektura brezčasna in bo vedno aktualna, tudi če najprej zaradi svojih novosti ne bo sprejeta pozitivno.

V zadnjih dvajsetih letih se je v zahodnem svetu in tudi Sloveniji trajnostna - zelena gradnja iz nišnega segmenta razvila v novo poslovno gonilo. Vendar trendi kažejo, da nove trajnostne, učinkovite zelene stavbe ne bodo več dovolj.

Vedno bolj se pričakuje, da bodo stavbe imele pozitivne učinke na zdravje, dobro počutje in učinkovitost ljudi. Prav tako pa bodo morale biti učinkovite z vidika stroškov porabe energije, naravnih virov, predvsem vode, pomembno bo njihovo vseživljenjsko varčno vzdrževanje. A nenazadnje, stavbe bodo morale postati zdrave.

Več na www.zelenaslovenija.si

Na razmerje med prostori in uporabniki vpliva več dejavnikov, ki so med seboj tudi povezani

Toplotno ugodje ima močan vpliv na zadovoljstvo na delovnem mestu. Že majhna možnost kontrole nad lastnim temperaturnim ugodjem ima lahko povratni učinek na učinkovitost. Opaziti je zmanjšanje produktivnosti za 4 % pri nižjih in 6 % pri višjih temperaturah.

Naravna svetloba in dobra svetloba delovnega mesta je ključnega pomena za zadovoljstvo uporabnikov. Številne raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da se učinkovitost veča z bližino oken, izjemno pomembni pa so tudi pogledi ven, zlasti, kadar so usmerjeni v naravo. Tako se lahko produktivnost poveča celo do 18 %.

Povezava z naravo je vedno bolj aktualna tema. Znanstveno razumevanje pozitivnega vpliva zelenih površin in narave je dokazano predvsem pri vplivu na duševno zdravje.

Hrup. Biti učinkovit v današnjih sodobnih pisarnah je skoraj nemogoče, ker hrup povzroča nezaželeno motnjo. To je lahko eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo med uporabniki.

Celo 66 % nižja učinkovitost je zaznana pri prevelikem hrupu in zvočnih motnjah.

Notranja zasnova prostora. Hrup je pogosto povezan z notranjo zasnovo prostora. Obstaja veliko razlogov, ki vplivajo na zadovoljstvo in učinkovitost, tako gostota delovnih mest, postavitev delovnega mesta, prostori za premor in prostori za druženje.

Ti razlogi ne vplivajo samo na hrup, temveč tudi na koncentracijo, sodelovaje, zaupanje in kreativnost.

Izgled in počutje imata potencialni vpliv na dobro počutje tako na zaposlene kot na

stranke podjetja. Čeprav so to subjektivni vplivi, ki jih različni ljudje dojemajo različno in so odvisni tako od starosti, spola in kulture.

Aktivno oblikovanje & gibanje. Gibanje nedvoumno vpliva na naše zdravje. V poslovnih stavbah ga lahko spodbudimo z aktivnim oblikovanjem znotraj stavbe in z dostopi do storitev znotraj in zunaj pisarn, kot so na primer telovadnica, kolesarnica, zeleni predeli (parki, terase, atriji idr.). Narejenih je veliko raziskav o povezanosti med gibanjem in produktivnostjo. Na primer manj odsotnosti od dela je zaznati pri tistih zaposlenih, ki kolesarijo v službo. V določenih podjetjih pa zaposleni tekmujejo v hoji po stopnicah ali pa imajo celo dan brez dvigala.

Storitve & lokacija. Lokalna dostopnost do storitev je vedno bolj prepoznana kot pomembna za uporabnike.

Vir: Health, wellbeing and productivity in offices http://www.worldgbc.org/activities/ health-wellbeing-productivity-offices/

marec 2016

Kakovost zraka v zaprtih prostorih ima velik vpliv na zdravje in učinkovitost. To se kaže z nizko vsebnostjo CO2, onesnaževal in visoko stopnjo prezračenosti. Dokazano je, da je 8-11 % boljša učinkovitost pogosto posledica boljše kakovosti zraka.

Slovenija bi lahko med prvimi določila, kaj je zelena gradnja

Gradbena zakonodaja

marec 2016

Čeprav je Zavod za gradbeništvo kritičen do rešitev v novi gradbeni zakonodaji, hkrati pozdravlja namen za odpravo pomanjkljivosti pri urejanju prostora, graditve objektov in določanju odgovornosti deležnikov, ki jih prizadevajo zakonodajne rešitve. Dr. Andraž Legat, direktor ZAG, meni, da bi bilo bolje nadgraditi, izboljšati nekatera določila v podzakonskih aktih.

Ko gre za določila o varnosti in okolju, pa bi lahko Slovenija med prvimi v EU normativno opredelila priporočila ali zahteve za okolje prijazno gradnjo. Zanimivo. ZAG ni bil vključen v programe URE v Sloveniji, je pa zelo uspešen na mednarodnih razpisih, saj je pri pridobivanju razvojno raziskovalnih projektov na tretjem mestu med evropskimi raziskovalnimi organizacijami.

foto: Boštjan Čadej

Jože Volfand

Tudi vaša inštitucija, kot skoraj celotna panoga in stroka, ni soglašala z rešitvami v osnutku gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Ali ste pri tem izhajali iz vaše analize o Napakah pri graditvi, kjer ste ugotovili, da je nepopolna in neustrezna projektna dokumentacija vzrok za velik del napak pri zgrajenih objektih?

To je res, vendar na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) pozdravljamo namen Vlade RS, da izboljša zakonodajo na področju urejanja prostora, graditve objektov in regulacije odgovornosti deležnikov, ki so ključni pri zagotavljanju varnosti in trajnosti gradbenih objektov. Istočasno kot vrhunska znanstveno-raziskovalna in strokovna inštitucija dvomimo, da trenutno predlagana oblika GZ lahko reši dosedanje pomanjkljivosti. Del naših izkušenj temelji na analizi »Napak pri graditvi«, projekt smo izvedli za MOP pred leti, ki je pokazala, da je nepopolna ali neustrezna projektna dokumentacija vzrok za približno polovico napak na zgrajenih objektih. Tudi kasneje smo ugotavljali, da projektanti niso določili posameznih detajlov in so premalo definirali lastnosti posameznih materialov za vgradnjo. To je bistveno vplivalo na funkcionalnost, predvsem pa trajnost objektov. Naj še omenim, da se je z ekonomsko krizo v gradbeništvu žal znižala tudi usposobljenost na strani izvajalcev.

dr. Andraž Legat

36 107

okolje

Gradbena zakonodaja

Opozarjali ste še, da bi morali gradbeno zakonodajo predvsem nadgraditi. Kateri podzakonski akti potrebujejo spremembe in ali je javna razprava o osnutkih vaša pričakovanja potrdila?

Imate prav. Obstoječi Zakon o graditvi objektov (ZGo-1-NPB7), ki je v uporabi že dvanajst let, ima po našem mnenju dobro zasnovo in ne potrebuje nadomestitve z novim konceptom, ampak predvsem določene popravke, dopolnitve in nadgradnjo. V preteklih letih smo večkrat opozorili pristojna ministrstva, MOP, MIZP, da bi bili potrebni novi ali obnovljeni pravilniki na številnih področjih. To so na primer podzakonski akti za vgradnjo, za zagotavljanje mehanske odpornosti in stabilnosti, dokazovanje trajnosti, varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite ter zaščite okolja, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom, varčevanja z energijo in ohranjanje toplote in drugo. Natančneje bi bilo potrebno določiti tudi pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov pri gradnji. Mislim na investitorja, projektanta, revidenta, izvajalca, nadzora ter po potrebi tudi zunanje kontrole in izvedencev. Novi ZG predvideva modernizacijo tehničnih predpisov, glede na zadnje informacije pa se pripravlja tudi nova verzija zakona, ki se bo v večji meri naslonila na ZGo.

37 Prav primerjave z drugimi državami EU bi veliko povedale. Kot vodilna znanstveno-raziskovalna inštitucija na področju gradbeništva, ki sodeluje v več mednarodnih projektih, zagotovo lahko primerjate pristope k rešitvam, ki naj bi zagotovile sonaravno gradnjo in upoštevale bistvene elemente zelene gradnje.

Kje so razlike?

Znanje v Sloveniji ne zaostaja za Evropo. Ne samo ZAG, temveč tudi več ostalih inštitucij aktivno sodeluje v mednarodnih projektih.

Prav tako številna naša podjetja delujejo na mednarodnem, predvsem evropskem trgu, torej sooblikujemo vrhunske tehnološke rešitve. Ključna razlika med Evropo in Slovenijo je na strani investitorjev, predvsem javnih, ki nimajo želje ali znanja implementirati trajnostnih rešitev. Dodatna ovira je izvedba javnih naročil, kjer smo zaradi različnih razlogov v praksi večino kriterijev skrčili na najnižjo začetno ceno.

Bojim se, da bo potrebno veliko naporov, da bodo spremembe obstoječe zakonodaje, letos začne veljati ZJN-3, prinesle pozitivne spremembe tudi v praksi.

Naj omenim le, da sta Vlada in Mestna občina Ljubljana v letih 2009 in 2010 naredili že vse začetne korake za demonstracijski javni objekt zelene gradnje, kjer bi sodelovala tudi slovenska podjetja. Omenjeni objekt, hiša eksperimentov, naj bi se zgradil predvsem v okviru švicarskega mehanizma, ki je zagotavljal 7 milijonov evrov. Ob preselitvi sektorja tehnologije na Ministrstvo za gospodarstvo takratni minister Radovan Žerjav projekta ni podprl, zato je bilo tudi vse pripravljalno delo, pri katerem je strokovno sodeloval tudi ZAG, žal zaman.

Slovenija tako še danes nima kompleksnega objekta trajnostne gradnje, v katerem bi se istočasno lahko predstavljale nove tehnologije slovenske industrije.

Trajnostna gradnja. Prav razvoj novih materialov in njihova raba je glavni izziv sodobne gradnje. V Sloveniji stroka vse bolj prisega na les, vendar je spekter uporabe novih materialov

Les je vsekakor prepoznan kot eden najbolj trajnostnih materialov, vendar ni edini. Uporaba posameznih materialov, novih ali že uveljavljenih, je v gradbeništvu odvisna predvsem od zahtev, ki jih mora produkt izpolnjevati za svojo namembnost in polno funkcionalnost. Seveda pa lahko pri izbiri materiala ali produkta za specifične primere obstajajo tudi druge zahteve ali usmeritve. S tem mislim na posamezne rešitve, ki so značilne za določeno vrsto objektov ali na upoštevanje nekih dodatnih parametrov, od arhitekturnih do mikro-klimatskih. Splošni recepti torej ne obstajajo. Je pa v skladu z načeli trajnostnosti smiselno razmišljati o tistih rešitvah, ki najmanj obremenjujejo okolje in v ospredje postavljajo zdravo bivalno okolje.

Vaš inštitut je organizacijsko razdeljen na štiri oddelke. Eden med njimi je oddelek za materiale. Kaj raziskujete, pri katerih mednarodnih projektih sodelujete?

Običajno se posamezne nove tehnologije z drugih področij začnejo uporabljati v gradbeništvu z določenim zamikom. Tako so trenutno zelo aktualne nanotehnologije in posamezni materiali z izjemnimi mehanskimi lastnostmi. Istočasno zelo intenzivno raziskujemo uporabo gradbenih kompozitov z uporabo posameznih vrst odpadkov ter tehnologije za vezavo toksičnih snovi in čiščenje onesnaženih vod. Posebej je torej izpostavljeno področje zmanjševanja vplivov na okolje in vplivov iz okolja. Tu je potrebno omeniti, da smo bili dokaj uspešni pri LIFE projektih in razpisih v okviru EIT (European Institute of Innovation&Technology), KIC (Knowledge and Innovation Communities) za področje Raw Materials.

Kaj je razvojno in raziskovalno dala obnova laboratorija za konstrukcije?

Predvsem nam je omogočila raziskave na vzorcih večjih dimenzij, ki jih prej nismo mogli izvesti. Istočasno smo lahko vpeljali posamezne nove metode za preiskave mehanskih lastnosti gradbenih elementov in sklopov. Z novo opremo smo pridobili tudi testno platformo s katero lahko preskušamo celoten nabor termičnih lastnosti materialov in elementov ob naravnih pogojih. Nova postavitev raziskovalne in preskuševalne opreme je tudi izboljšala pogoje in varnost pri delu.

Kakšna je finančna stabilnost Zavoda glede na razmere v gradbeništvu in upoštevaje, da z razpisi za novo finančno perspektivo Slovenija zamuja?

Finančna stabilnost ZAG je bila v zadnjih letih, v okviru razmer, v katerih delujemo, relativno dobra. Dosedanje zamujanje z razpisi nove finančne perspektive na naše delovanje ni bistveno vplivalo. Upamo, da do zamikov ne bo prihajalo pri naslednjih razpisih, saj bi to

107

otežilo koordinacijo posameznih konzorcijev in ogrozilo celovito izvedbo same perspektive.

Na naše delovanje v večji meri vplivajo nihanja pri izvajanju večjih infrastrukturnih objektov.

V razvitih državah skrbno regulirajo javne investicije, tako so letna nihanja le nekaj odstotkov. Pri nas žal ni tako, kar povzroča izjemne težave gradbenim in projektantskim podjetjem.

S temi podjetji smo velikokrat povezani pri aplikativnih raziskavah, zato omenjene težave posledično doletijo tudi nas. Naj povem, da ZAG pri javnih investicijah ni neposredno vključen, temveč večinoma sodeluje le preko javnih razpisov. Po podatkih avstrijskega Ministrstva za promet, inovacije in tehnologije (BMVITBundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie) je ZAG v zadnjem obdobju pri pridobivanju razvojno raziskovalnih projektov na zavidljivem tretjem mestu med vsemi evropskimi raziskovalnimi organizacijami. Žal zaradi že prej omenjenih problemov javnega naročanja naše široko znanje in mednarodne izkušnje v Sloveniji lahko redko uporabimo.

okolje

Neposredno varnost obstoječi zakon s podzakonskimi akti naslavlja. Vendar pogrešamo zavedanje o posredni nevarnosti, npr. problemu radona. Ta je načelno sicer del zahtev glede zdravja in higiene, vendar pa se tu tudi ustavi.

Okolje je druga zgodba. Veliko naporov, ki jih vlagamo v to, da bi bila gradnja okolju prijazna, se v zakonodaji zaenkrat še ne odraža. Kljub temu, da na pristojnih inštitucijah nedvomno obstaja želja, da bi to področje ustrezno uredili, se zdi, da je do konkretne realizacije še daleč. Eden od vzrokov je verjetno ta, da to tudi v večini držav EU še ni sistematično urejeno. Slovenija kot zelena država bi bila na tem področju lahko med prvimi, ki postavljajo konkretne zahteve in priporočila za okolju prijazno gradnjo.

zelo širok. Od mineralnih snovi do recikliranih odpadkov. Kaj je bolj v modi in kaj bi naj upoštevala gradbena stroka pri nas?

Programi za večjo energetsko učinkovitost stavb se že izvajajo. Koliko ste vključeni v projekte energetskih sanacij po državi?

Različni programi energetskih sanacij se že izvajajo že nekaj časa in v prihodnje bo njihova intenziteta še naraščala. Posledično se bo pojavil pritisk na izvajalce v vseh fazah procesa, od načrtovanja, do izvedbe in prevzema. Zato obstaja realno tveganje, da bodo te sanacije načrtovane in izvedene necelovito in neoptimalno. Poseben problem predstavlja predvsem sanacija starejših stavb, ki so vprašljive s stališča potresa, požara ali radona. V teh primerih namreč nespametna energetska sanacija precej oteži naknadno reševanje teh, lahko bi rekli pomembnejših vprašanj. Zato bi bilo nujno k programom spodbujanja energetskih sanacij pristopiti tako, da bo zagotovljena celovitost.

Poleg tega je nujno, da s stališča učinkovitosti energetskih sanacij država dobi kakovostno povratno informacijo o pričakovanih in realiziranih učinkih. Ta del bi nujno moral biti jasno vpet v vse programe spodbujanja energetskih sanacij. Skratka – programi energetskih sanacij so s stališča namere dobri, izboljšati pa bi bilo treba celovitost pristopa in analizirati rezultate tudi z uporabo teh ukrepov. V tem smislu je ZAG zagotovo ena najbolj kompetentnih inštitucij za te naloge, kar potrjuje tudi naša vpetost v različne evropske organizacije, ki so na tem področju relevantne. Nenazadnje je naša sodelavka članica znanstvenega sveta E2BA (Energy Efficient Buildings Association), sodelavec pa vodi delovno skupino za trajnostnost v okviru EOTA (European Organization for Technical Assessment). Verjetno ni treba posebej omeniti, da sta obe omenjeni združenji ključni pri načrtovanju smernic in izvajanju pravil trajnostnega gradbeništva v Evropi.

Več na www.zelenaslovenija.si

marec 2016

Med drugim ste omenili varnost in okolje? Kaj pomenijo sedanja določila?

V slovenski energetiki je živahno, a do razvojnih odločitev in krajših poti do naložb v infrastrukturo, predvsem v hidrocentrale, je vendar še precej daleč. Tudi mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, kjer so nedavno odprli sodobni center vodenja prenosnega omrežja, na vprašanja, kako Slovenija oblikuje Energetski koncept, raje opozori na drugo temo.

In sicer, ali bodo sedanje proizvodne družbe sploh preživele zaradi prenizkih tržnih cen. Slovenija je sicer veliko vložila v zeleno energijo, a po mnenju sogovornika je njen delež v oskrbi zanemarljiv.

Brez TEŠ 6 in konvencionalnih virov Slovenija po njegovem ne bo zmogla zanesljive oskrbe, njena uvozna odvisnost se bo povečevala.

marec 2016

Najsodobnejši sistem vodenja prenosnega omrežja naj bi bil v prihodnje sposoben prevzeti vse, kar bodo prinesli razpršena proizvodnja električne energije, vremenske razmere in druge spremembe. Koliko več energije boste lahko prenesli in koliko bolj zanesljivo? Katere vremenske ujme ga vseeno lahko ogrozijo?

Sodobni center vodenja je zmogljivo programsko orodje. Omogoča zajemanje velikega števila podatkov in zelo hitro ter kompleksno obdelavo teh podatkov za izvajanje avtomatskih procedur vodenja obratovanja in učinkovitega odločanja operativnega osebja. Poleg tega bo v novi center možno vključiti številne dodatne module, povezane z napovedovanjem obratovanja, dinamičnim določanjem prenosnih zmogljivosti in podobno.

Torej večja funkcionalnost in učinkovitost?

Oboje ima za posledico učinkovitejšo izrabo prenosnega sistema, ker se lahko z uporabo novega centra vodenja, ob upoštevanju istih varnostnih kriterijev, realizirani obratovalni parametri bistveno bolj približajo tehničnim zmogljivostim naprav. Povečanja zmogljivosti prenosnega sistema zaradi uvedbe novega centra vodenja ni mogoče natančno določiti.

Je pa nedvomno, da bo na ta račun zgrajen kakšen prenosni daljnovod manj, kot bi bil sicer.

Center vodenja prizadenejo le največje naravne, teroristične in podobne katastrofe, ker je ta dizajniran v slehernem delu vsaj podvojeno, pri čemer so podvojene komponente tudi fizično ločene. Za prostore, kjer so te komponente nameščene, veljajo stroga varnostna pravila.

Upoštevana so tudi na segmentu možnosti vdorov preko komunikacijskih omrežij. Delovanja centra vodenja bi seveda lahko ohromil denimo močan potres po celotnem ozemlju Slovenije.

Za Eles je znano, da se povezuje z znanostjo in stroko pri razvoju pametnih omrežij? Katere tehnološke rešitve so v ospredju?

Na področju povezav z znanostjo in vrhunsko domačo stroko na pametnih omrežjih in drugih zahtevnih področjih ima ELES vzpostavljene dobre vezi z Elektroinštitutom Milan Vidmar, obema fakultetama za elektrotehniko, v zadnjem času pa tudi z Inštitutom Jožef Stefan.

Osnovni princip sodelovanja je izpolnjevanje razvojne strategije podjetja prek zelo konkretnih projektov. To je za izvajalce pogosto velik izziv, saj je ELES na nekaterih področjih resnično v samem vrhu. Veljamo za zahtevnega naročnika, ki od izvajalcev pričakuje vrhunsko

mag. Aleksander Mervar

Jože Volfand

foto: Domen Grogl

Dokument je še daleč, dilema so prenizke cene elektrike

Energetski koncept

38 107

okolje

Energetski koncept

znanje in kakovost. Izvajalci imajo zaradi tega dobro priložnost, da rastejo in se razvijajo, kar dviga splošno raven znanja in organizacije. To je dobro za oboje. Kjer je le mogoče, pa domače znanje vključujemo tudi pri evropskih projektih FutureFlow in Migrate, ki sta se začela letos januarja.

Slovenija postopoma oblikuje Energetski koncept, na katerega je pristojno ministrstvo prejelo veliko pripomb. Po napovedih ga vlada še ne bo sprejela tako kmalu. Kaj ovira nastajanje EK, saj neusklajenost interesov na področju energetike Sloveniji in gospodarstvu že zdaj povzroča škodo? Kje so največje težave? Bo Slovenija še vedno nihala med OVE, fosilnimi gorivi in jedrsko energijo?

Bom zelo kratek. Smo še zelo, zelo daleč od kakovostnega dokumenta. Po moje bo ključna dilema, ki jo mora EKS razrešiti – kako bodo obstoječe proizvodne družbe pri teh grosističnih tržnih cenah sploh preživele do leta 2020!

A čeprav je EK daleč, kot pravite, nosilci energetske politike po vrsti poudarjate pomen hidrocentral, saj so potenciali vode naša konkurenčna prednost. Poleg tega je lahko pri gradnji objektov vključena naša industrija.

Vendar se tudi pri teh naložbah zatika. Zakaj?

39 Slovenija je že zdaj med tistimi državami v EU, ki se lahko pohvali z visokim deležem zelene energije. V aktualni politiki so OVE in učinkovita raba energije še vedno prednostni področji, tudi subvencije so ohranjene. Kakšna je sposobnost našega gospodarstva, da je angažirano pri razvoju novih tehnologij, ki jih potrebuje zelena energija? Kakšno politiko potrebujemo na tem področju?

Glede razvoja novih tehnologij s področja zelene energije je bilo na področju politike narejenih več napak. Politika je v določenih segmentih preprosto spregledala nekatera dejstva in stopnjo razvitosti našega gospodarstva predvsem na področju strojegradnje za izkoriščanje hidropotenciala. Brez premisleka so se spustili v fotovoltaiko, ki je po moči sicer omembe vredna, po energiji pa skoraj zanemarljiva. Kako je s subvencijami in koliko nas to stane, vemo vsi.

Potrebno bo spremeniti miselnost in kulturo, ki je večja težava. Okoljevarstveniki in razne civilne iniciative pogosto zavzemajo odklonilna stališča, ki so za državo škodljiva, a pri tem ne nosijo nobene odgovornosti. Osnova vsakega gospodarstva je, da najbolje izkoristi naravne danosti in krepi razvoj na tistih področjih, kjer lahko ustvari proizvode in storitve, ki jih ponudi na globalnem trgu.

Kljub vaši oceni o zanemarljivem pomenu fotovoltaike, kakšne so realne možnosti za nadaljnji razvoj sončne in vetrne energije Slovenije, saj za prvo nimamo domače proizvodnje, za drugo pa očitno ni pripravljenosti in razumevanja ali pa ne pomembnejših potencialov?

Po moji oceni bo sončna energija ena izmed nosilnih tehnologij za proizvodnjo električne energije v prihodnosti. Manjkajo samo tehnično in cenovno dovršeni hranilniki električne energije. Veter – ja, nimamo ravno na pretek primernih lokacij. Delež električne energije iz vetra po moji oceni v naši državi ne bo nikoli velik oziroma pomemben.

Toda električno energijo bomo potrebovali.

Kako si lahko Slovenija v prihodnjih desetih letih zagotovi zanesljivo oskrbo z električno energijo? Bodo izgube TEŠ6 zamajale slovenski energetski sistem?

Družba ELES kot sistemski operater prenosnega omrežja in eden izmed gradnikov slovenskega energetskega prostora nenehno skrbi za zanesljiv, varen in neprekinjen prenos električne energije. Naše poslanstvo je, da z zanesljivim prenosom električne energije skrbimo za kakovost življenja, stabilnost delovanja organizacij in razvoj družbe v Sloveniji in v regiji. Poudariti velja, da Republika Slovenija potrebuje strateško odločitev na nivoju države.

Mislim na kakovosten strateški dokument, ki

Kaj naj torej stori Slovenija za zanesljivo oskrbo?

Pomemben strateški cilj na nivoju države bi moral biti določitev optimalne stopnje samooskrbe Republike Slovenije in s tem v povezavi izvozno/uvozni značaj Slovenije v prihodnosti.

Opozoriti velja na dejstvo, da povečan obseg proizvodnje iz OVE že danes postavlja klasično proizvodnjo iz konvencionalnih elektrarn, predvsem TE, v nekonkurenčen položaj na trgu z električno energijo. V zadnjih letih smo priča ustavljanju konvencionalne proizvodnje, ki so v nasprotju z nestabilnimi OVE edine zmožne nuditi sistemske storitve, ki so potrebne za varno in zanesljivo obratovanje celotnega EES. V majhnem sistemu, kot je slovenski EES, se že kaže pomanjkanje virov sistemskih storitev in v primeru nedelovanja bloka 6 v TEŠ bi to pustilo velik pečat pri prepotrebnem zagotavljanju sistemskih storitev ter regulacije napetosti v slovenskem EES. TEŠ 6 je zato v tem trenutku skoraj nepogrešljiv za potrebe nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega elektroenergetskega omrežja naše države.

Zaradi navedenih razlogov ELES raziskuje tudi možnost vzpostavitve avtonomnosti EES pri zagotavljanju sistemskih koristi, s katerim bo uporabnikom omrežja omogočeno kakovostno omrežje.

Kaj pa naša uvodna odvisnost?

Ta se povečuje in bo, v kolikor Slovenija ne prične z izgradnjo novih proizvodnih virov, v prihodnosti še višja. V prihodnjem obdobju bi morali zato za zagotovitev ustreznega nivoja samooskrbe z električno energijo in za zanesljivo obratovanje nujno zagotoviti stabilnost delovanja TEŠ in celotnega proizvodnega dela slovenske elektroenergetike. V TE-TOL zastaviti prehod na zemeljski plin, dokončati izgradnjo verigo HE na Spodnji Savi, HE Brežice in HE Mokrice, pričeti z izgradnjo HE na srednji Savi, razmisliti o pričetku gradnje HE na Muri, dolgoročno pa razmisliti o gradnji novega bloka NEK 2. Glede na znane tehnologije je namreč jasno, da Slovenija do leta 2045, v kolikor želi vsaj približno dosegati stopnjo samozadostnosti, potrebuje pričetek obratovanja nove nuklearke, vključno z nadaljnjo rastjo proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn, to je ob

107

korenitem morebitnem tehnološkem razvoju hranilnikov itd.

Kolikšne bodo cene električne energije za gospodarstvo in gospodinjstva?

okolje

V tem trenutku je, kar se tiče HE na Muri, stanje nespremenjeno. Nič!

bo odražal realno dosegljive energetske cilje in bo začrtal želeno energetsko prihodnost Republike Slovenije. Zastavljeni cilji morajo biti tako postavljeni, da bodo realni in dosegljivi, s čimer strateška odločitev ne bo zgolj »seznam želja«, marveč bo kot strateška odločitev pridobivala na veljavi in se ji bo postopno povečevala stopnja realizacije. V kolikor v prihodnosti Slovenija krene na pot osiromašene strukture proizvodnega sistema, bo to lahko pomenilo še večje izzive pri zagotavljanju zanesljivega obratovanja EES. Posledično to pomeni povečanje stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev.

Zgodovina nas uči, da je napovedovanje cen EE zaradi številnih faktorjev sila nehvaležno početje. Česar vsaj v zadnjih letih ni mogoče zanikati, je dejstvo, da pretrese na borzah povzroča predvsem nezadržna rast proizvodnje OVE kot posledice izjemno agresivnih podpornih shem, ki jih uvajajo države. Zato so postali konvencionalni proizvajalci povsem nekonkurenčni.

Statistika pa vendarle kaže na to, da je za začetek potrebno ločiti trg na debelo in trg na drobno. Dogajanje na trgu na debelo, ki se v zadnjih letih v veliki meri interpretira skozi cene, dosežene na borzah, dejansko doživlja precej dramatične premike. Če je bila cena EE na nemškem trgu še v letu 2008 okoli 65 €/ MWh, je bila v letu 2015 samo še dobrih 31 €/MWh. Danes je mogoče kupiti električno energijo v Nemčiji za leta dobave do 2020 po cenah, nižjih od 21 €/MWh. To kaže, da akterji na trgu pričakujejo daljše obdobje nizkih cen.

Relativno gledano podobne trende zaznavamo tudi v Sloveniji, kjer je bila v letu 2015 povprečna cena, dosežena na borzi, dobrih 41 €/ MWh, torej približno 10 €/MWh nad ceno v Nemčiji. Razlog za ta cenovni odmik gre iskati v dejstvu, da so prenosne poti za uvoz EE in nemškega trga omejene. Posledično tudi cena teh prenosnih poti, ki so jih pripravljena plačati trgovska podjetja, narašča. Kljub temu se cena za dobavo v Sloveniji za obdobje 2017-2019 giblje okoli 35 €/MWh. Trg na drobno je bolj umirjen.

Zanimivo je, da dogajanje na njem kljub naraščajoči konkurenci tudi približno ni tako dramatično. Še posebej to velja za gospodinjski odjem. Cena EE se je v primerjavi z letom 2008 povišala za 24 % in je v letu 2015 v povprečju znašala malo manj kot 57 €/MWh. Končna cena se je povišala celo za 39 % in je znašala v povprečju dobrih 159 €/MWh. Kljub temu je vsaj na segmentu EE v zadnjih treh letih zaznati trend padanja cene. Slabih 7 % glede na leto 2013. Žal gospodinjskim odjemalcem to kaj prida ne pomaga, saj je končna cena praktično nespremenjena že zadnja tri leta. Ko govorimo o cenah EE, je nekoliko počasnejše odzivanje na razmere na trgu po svoje razumljivo. Ceno v veliki meri določajo dolgoročne pogodbe, ki jih imajo sklenjene trgovska podjetja. Zato se spremenjene cene na borzah ne odrazijo takoj tudi v portfeljih ter posledično v statističnih podatkih. Po drugi strani pa gre neobčutljivost končne cene, ki jo plačujejo gospodinjstva, pripisati predvsem naraščajočim prispevkom za podporne sheme za OVE, kar pa ni domena trga, temveč že omenjenih državnih politik.

Več na www.zelenaslovenija.si

marec 2016

Ali je realno načrtovanje hidrocentral na Muri?

Javni razpisi naj dajo prednost lokalni pridelavi hrane foto: arhiv podjetja

40 107

okolje

Lokalna samooskrba

Takšnih zadrug, kot je Dobrina v Mariboru, ni veliko po Sloveniji. Že v dopolnitvi

Lokalna samooskrba

imena zadruge je povedano,

zakaj so jo ustanovili – da je zadruga za razvoj trajnostne

izdelke ekološke in integrirane pridelave, pa tudi druge, od

mlečnih izdelkov do domače obrti. Odprli so svojo trgovino, tudi spletno, razvijajo catering

in še marsikaj, mladi direktor Denis Ploj pa želi, da bi lahko

zgradili manjši predelovalni obrat. Poslujejo kot socialno

podjetje, a pravi, da ne bi preživeli, če ne bi iz sredstev za projekt Evropske prestolnice kulture dobili zagonska sredstva. Zdaj jim gre dobro.

A Denis Ploj je prepričan, da so možnosti za lokalno pridelavo in samooskrbo

velike. Pred dnevi je MGRT objavil prve razpise za socialno

marec 2016

podjetništvo.

Kako je potekala ustanovitev zadruge kot socialnega podjetja in kaj ste ponudili malim kmetijam, da so se vključile in začele sodelovati? Kakšne pogodbe ste podpisali z njimi, mislim na medsebojne obveznosti in odgovornosti?

Zadruga Dobrina je bila najprej ustanovljena samo kot zadruga in je delovala po načelih socialnega podjetništva. Status socialnega podjetja je prejela v letu 2015, ko smo lahko željo o statusu potrdili na občnem zboru.

Malim kmetijam ponujamo odkup po pravičnih cenah. Prihranimo jim strošek ter čas logistike, vzpodbujamo jih k čim večji pridelavi zelenjave ter jim nudimo celostno podporo pri njihovem delu. S pridelovalci, ki pridelujejo zelenjavo, imamo sklenjene pogodbe o sodelovanju. V njih so aneksi z načrtovano proizvodnjo, ki jo prilagodimo potrebam in poznavanju pridelave na kmetiji.

Takšen načrt prodaje zahteva usklajenost pri načrtovanju pridelave na kmetijah. Kdo so vaši kupci? Ali lahko s ceno konkurirate ostalim ponudnikom?

V začetku smo odkupovali po naročilih naših strank, v naslednjem letu pa smo že lahko pripravili sadilne načrte ter okvirne količine zelenjave in sadja, ki smo jih potrebovali v tekočem letu. Naši kupci so, v veleprodaji, obrati javne prehrane ter nekaj hotelov na območju

Denis Ploj

lokalne oskrbe. Trgu ponujajo

Maribora. V našo trgovino v Tkalskem prehodu 4 v Mariboru pa prihajajo kupci različnih starostnih skupin, ki se zavedajo pomembnosti sveže, lokalne prehrane. Kupcem ponujamo samo lokalne pridelke/izdelke. Od sadja, zelenjave, tudi predelane izdelke, to so mlečni izdelki, domači pekovski izdelki iz krušne peči, sokovi, vložnine, zelišča, olja, med, žita, in izdelke domače obrti, kot so pletene košare, lesen jedilni pribor in podobno. Z določenimi cenami lahko konkuriramo, z določenimi ne.

Moramo se zavedati, da se v socialnih podjetjih »ne polnijo žepi lastnikov«, temveč se dela za skupno dobro.

Poslovanje je odvisno od prodanih količin kmetijskih pridelkov. Se prodaja povečuje?

Kako ste organizirani kot socialno podjetje, da lahko ohranjate finančno stabilnost?

Lahko rečemo, da smo v dani situaciji dokaj zadovoljni. V zadnjih treh letih povečujemo prodajo, kar pove, da delamo v pravi smeri. Kot socialno podjetje smo organizirani tako, da imamo minimalne marže na izdelke in imamo

41 Najprej bi bilo potrebno poenostaviti javna naročila v obratih javne prehrane, ko gre za lokalno pridelana živila.

Zdaj ste torej v drugačni kondiciji. Kje vidite potencialne razvojne možnosti zadruge v prihodnje in kaj pomeni vaš delež prehranske oskrbe na vašem območju v primerjavi s potrebami? Ste usmerjeni le na ožje območje?

Razvojnih možnosti je veliko - od skupnega predelovalnega obrata do širitve naše ponudbe

Kakšne prednosti daje sedanji sistem socialnega podjetništva in kaj bi spremenili? Ali sodelujete pri javnih naročilih?

Sedanji sistem ima za nas predvsem prednost v tem, da smo s pomočjo javnih del odprli trgovino v Tkalskem prehodu. Vseeno pa smo mnenja, da bi bilo potrebno še bolj vzpodbujati socialno podjetništvo. Moramo se zavedati, da se v socialnih podjetjih »ne polnijo žepi lastnikov«, temveč se dela za skupno dobro.

Se pravi, da se z dobrim delovanjem investira v samo podjetje, to pa pripomore k manjši brezposelnosti k dolgoročni uspešnosti. Pri javnih naročilih sodelujemo z obrati javne prehrane, kamor v večini dostavljamo sadje in zelenjavo.

Kaj bi morali storiti v Sloveniji za večjo prehransko samooskrbo? Katere težave vas najbolj ovirajo?

Najprej bi bilo potrebno poenostaviti javna naročila v obratih javne prehrane, ko gre za lokalno pridelana živila. To pomeni, da bi se takšna živila lahko direktno izločala iz razpisov, ker vemo, da možnost izločanja sklopov že obstaja, vendar tega razpisovalci razpisov ne upoštevajo oziroma upoštevajo premalo. Potrebno je omenit tudi omejitve s strani šol. Te imajo za celodnevne obroke dijakov namenjenih zelo malo sredstev in so občasno prisiljeni kupovati cenovno ugodnejšo, a posledično nekvalitetno hrano, za katero pa vsi vemo, da na dolgi rok ne koristi zdravju. Težava je tudi obdavčitev zadruge. Mi za izdelke, ki jih kupujemo od lokalnih pridelovalcev, ki seveda niso v sistemu obdavčitve, krijemo v višini celotnega zneska stroške 9,5 % oziroma 22 % DDV-ja, kar zelo poviša ceno izdelkov.

107

tudi na ostala večja območja Slovenije, saj je povpraševanje zelo veliko. Moram pa povedati, da je tudi na našem območju še veliko odprtih možnosti predvsem s povečanjem dobave lokalnih pridelkov v obrate javne prehrane. Ravno se pripravlja JN3, kjer bo imela prednost lokalno pridelana hrana, tudi zakon o zelenjavnem javnem naročanju je delo v pravo smer.

okolje

enakovreden odkup od vseh pridelovalcev. Na drugi strani pa vzpodbujamo manjše kmetije k pridelavi lokalno pridelane zelenjave, kar vpliva na obuditev lokalnih območij. Da zadruga še danes živi, pa gre zahvala projektu EPK 2012, kjer smo v letu 2012 prejeli sredstva, s katerimi smo lahko investirali v nabavo opreme, hladilnice in začetne promocije. Brez teh sredstev zadruge zaradi začetnega vložka ne bi mogli vzpostaviti.

Načrti?

Zadruga Dobrina se bo še naprej trudila krepiti lokalno pridelavo. Drugače pa je želja večine naših pridelovalcev, da bi lahko kot zadruga vzpostavili manjši predelovalni obrat, ki na našem območju manjka. S tem bi lahko brez posrednikov opravili dela, za katere sedaj potrebujemo podizvajalce.

Ak cij a po te ka m ed 1. in 10 . ap ri lo m UDï N G T L@MHS@QM H a k c ij i n a jde te na

e. s i

marec 2016

Promocija

c i s t ove se lj

Samo ena družba, trg stabilen – je to ključ?

EKO-KOM je edina češka

družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki ima dovoljenje

za zagotavljanje sistema sortiranja in predelavo

odpadne embalaže na Češkem.

Petr Sikyr, direktor oddelka

za odnose s strankami,

pojasnjuje posebnosti češkega

sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki po njegovem

Zapiranje nedovoljenih odlagališč in izgradnja sodobno opremljenih odlagališč sta bila prva večja premika po letu 1989. Ta premik se je v resnici zgodil v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Od leta 1995 dajemo osrednji poudarek recikliranju. Naše podjetje, ustanovljeno leta 1997, je izvajalo prve pilotne projekte, s katerimi smo uvajali ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov. Pridobili smo dovolj izkušenj, da smo lahko leta 1999 začeli s sistemom zbiranja odpadkov na državni ravni. EKO-KOM je na Češkem edina družba za ravnanje z odpadno embalažo.

Je bila vzpostavitev nacionalnega sistema gladka?

ravnanje z odpadki zahteval

Izpostavil bi dva mejnika ali gradnika. Prvi je bil infrastrukturni mejnik, saj smo postopoma opremljali gospodinjstva z zabojniki za ločevanje odpadkov. Sprva smo jih namestili nekaj tisoč, danes pa jih je na voljo že več kot 260.000. Državljanom smo skrajšali razdaljo do najbližjega zbirnega mesta odpadkov na povprečno 99 metrov. Priročnost sistema zbiranja odpadkov je bil pogoj za drugi velik premik. Sprva je gospodinjske odpadke vsak dan ločevalo približno 20 % gospodinjstev, danes jih dnevno dosledno ločuje 72 % gospodinjstev.

več učinkovitosti.

S katerimi zakoni na Češkem urejate področje ravnanja z odpadno embalaže?

mnenju dosega nadpovprečne rezultate v primerjavi z drugimi

evropskimi državami. Nov

zakonodajni sveženj prehoda v krožno gospodarstva bo

od evropskih sistemov za

Leta 1992 smo sprejeli zakon o ravnanju z odpadki. Z njim smo želeli regulirati področje odpadkov in preprečiti nenadzorovano odlaganje. Z novim področnim zakonom smo leta 1997 želeli pospešiti recikliranje odpadkov.

Na žalost je bil zakon šibek, saj ni učinkovito uveljavil razširjene odgovornosti proizvajalca.

V letih 1999 do 2002 smo zakonodajno šibkost presegali s prostovoljnim sporazumom, ki sta ga sklenila industrija, zlasti proizvajalci blaga za široko potrošnjo, in ministrstvo za okolje.

marec 2016

foto: Panek Tomas

Zahtevni cilji recikliranja ločenih frakcij odpadne embalaže veljajo za vse države članice EU, a vsaka ima svoj sistem za doseganje teh ciljev. V zadnjem desetletju praktično vse države dosegajo precejšnje izboljšave sistemov za ravnanje z odpadki. Kateri so bili največji premiki na Češkem?

Petr Sikyr

mag. Vanesa Čanji

Ravnanje z odpadno embalažo na Češkem

42 107

okolje

Ravnanje z odpadno embalažo na Češkem

Na podlagi tega dogovora smo začeli proces ločenega zbiranja. Velik premik se je zgodil leta 2002, ko je bil sprejet nov zakon o odpadni embalaži. S tem zakonom so vsi proizvajalci postali odgovorni za recikliranje odpadne embalaže. Tako se je začel hiter razvoj recikliranja

gospodinjskih odpadkov. Ta zakon, ki velja še danes, se je izkazal za zelo učinkovitega tako z vidika vzpostavitve sistema kot njegovega izvajanja. Še danes ni potrebe po kateri koli znatni spremembi.

Koliko zavezancev je v sistemu?

Danes sistem ločenega zbiranja, sortiranja in recikliranja financira 20.000 proizvajalcev.

Zakon zagotavlja pravično financiranje ravnanje z odpadno embalažo v več kot 6.000 mestnih in manjših občinah, saj so njihovi stroški ločenega zbiranja pokriti na nediskriminatoren način.

Kako financirate ravnanje z odpadno embalažo v občinah?

Po češki zakonodaji so lastnice ločeno zbranih odpadkov občine, zato so one naši glavni partnerji. Z občinami imamo pogodbe za ločeno zbiranje odpadne embalaže v njihovem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki. Stroške ločenega zbiranja si z občinami delimo glede na delež odpadne embalaže med vsemi zbranimi odpadki. Ta delež naša družba za ravnanje z odpadno embalažo v celoti financira iz embalažnine, ki nam jo plačajo proizvajalci pakiranih izdelkov.

Kako ugotavljate deleže?

Te deleže dobro poznamo, saj sistematično in dolgoročno izvajamo analizo ločenega zbiranja.

Analiziramo sestavo sortiranih odpadkov in

43 Kako pri vas poteka reciklažna veriga za t.i. nekomunalno odpadno embalažo?

ločenega zbiranja odpadne embalaže.

V verigi reciklaže embalažnih materialov „business to business“ imamo pogodbe z družbami za ravnanje z odpadki za zbiranje, evidentiranje in ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov od trgovcev na drobno, tovarn ali malih in srednje velikih podjetij.

Vrniva se k sodelovanju z občinami. Kako dejansko definirate stroške občin, ki jih družba za ravnanje z odpadno embalažo plačuje?

Naše glavno pravilo je ohranjanje enakih pogojev za vse naše stranke, vključno z enakimi embalažninami. To velja tudi za občine in druge subjekte, ki sodelujejo v sistemu, kot so upravljavci sortirnih linij, družbe za ravnanje z odpadki ali reciklažerji. To je jasno in neposredno opredeljeno v Zakonu o embalaži.

Zelo pomembno. Češko ministrstvo za okolje daje družbi za ravnanje z odpadno embalažo dovoljenje za delovanje. Redno preverja naše dejavnosti in rezultate. Ministrstvo določa standard omrežja za zbiranje odpadkov, na primer števila prebivalcev na eno zbirno mesto.

Ministrstvo preverja poročanje zavezancev o količini embalaže, dane na trg. Vsako leto mora neodvisni revizor po naročilu družbe za ravnanje z odpadno embalažo preveriti vsaj 20 % tokov embalaže na Češkem.

Plačujete po količinah ali tudi po vrstah materialov?

Sistem plačil občinam je nekoliko bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled. Za nas je to praktično edini ekonomski instrument, s katerim spodbujamo občine k sortiranju. Plačila občinam so sestavljena iz več delov, saj se lahko občine potegujejo za t.i. bonuse. Prvi del plačila je na prebivalca in na količino ločeno zbranih odpadkov preko mreže zabojnikov. Obstajajo pa tudi t.i. motivacijske komponente. Če občina doseže določeno količino ločeno zbranih odpadkov na osebo, dobi dodaten bonus. EKO-KOM plačuje občinam povprečne stroške, povezane z zbiranjem in nadaljnjim ravnanjem z ločeno zbrano odpadno embalažo. S temi nagradami zavezanci za embalažnino neposredno plačajo ravnanje z odpadno embalažo v občinah. To pomeni, da te stroške ne pokrivajo lokalne skupnosti, kot je sistem v Sloveniji.

Katere so še druge posebnosti vašega sistema za ravnanja z odpadno embalažo?

Razširjeno proizvajalčevo odgovornost sistem na Češkem ureja Zakon o embalaži, v katerem je jasno opredeljena odgovornost Družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Ta neprofitna organizacija zagotavlja zbiranje in recikliranje odpadne embalaže. Na Češkem je bil uveden celovit ali integriran sistem. To pomeni, da se ločeno zbrana odpadna embalaža in drugi ločeni odpadki po frakcijah zbirajo v istih posodah.

Kdo so še drugi akterji v sistemu?

Naši sistemski partnerji niso samo občine, ampak tudi upravljavci sortirnih linij, kjer se iz zbiralnih kant ločujejo odpadki po posameznih materialih. Če ima ustrezno sortirana sekundarna surovina pozitivno ekonomsko ceno, stroškov sortiranja ni potrebno finančno subvencionirati z naslova ravnanja z odpadki. To velja za večino ustrezno ločenih sekundarnih surovin. Če pa ima material negativno ekonomsko vrednost, tak primer je mešana plastika, EKO-KOM financira sortiranje in reciklažo, s katero pridemo do surovine za proizvodnjo novih izdelkov.

Kje opažate konflikte interesov?

Dosledno se izogibamo navzkrižju interesov.

Tako na primer delničar družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne sme biti podjetje, ki ima osnovno dejavnost ravnanje z odpadki.

Lastniki so lahko le tista podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo embalirano blago in so zato zavezanci po zakonu o embalaži. Tuje izkušnje kažejo, da je izogibanje takemu navzkrižju interesov eden ključnih dejavnikov za dolgoročno stabilen in učinkovit sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Kako uspešen je vaš sistem ravnanja z odpadno embalažo v ekonomskem in okoljskem pogledu?

Ko smo ustanovili EKO-KOM, smo se odločili za sistem, ki temelji na izkušnjah drugih držav, predvsem v zahodni Evropi. Izbrali smo kombinacijo belgijskega in francoskega modela, ki smo ga prilagodili lokalnim češkim razmeram.

Moram reči, da ima vsaka država svoj edinstven sistem. Ne gre le za prenos sistema iz ene države v drugo. Vsaka država ima svoje edinstvene zakonske pogoje, drugačne politike ravnanja z odpadki, tehnične možnosti ter kulturne navade. Te dejavnike je treba pri oblikovanju sistema močno upoštevati, saj imajo velik vpliv na to, ali je sistem učinkovit in uspešen ali ne.

Doslej ste omenjali le prednosti češkega sistema ravnanja z odpadno embalažo. Kakšne so slabosti?

Pozitivni rezultati in učinkovitost češkega sistema kažejo, da je več prednosti kot slabosti. Če sem iskren, v resnici ne vidim slabosti. Kot bistveno prednost pri nas vidim zelo natančno opredeljen pravni okvir na področju embalaže in odpadne embalaže. Embalažni zakon je na dolgi rok popolnoma funkcionalen. Zagotavlja stabilno perspektivo in zelo jasno opredeljuje odgovornosti, obveznosti in tudi cilje za vse udeležence.

Embalažni zakon natančno opisuje pogoje za ustanovitev družbe za ravnanje z odpadno embalažo, kdo je lahko delničar. Prepoveduje vertikalne integracije in določa zelo pregledno okolje. Morebitni dobiček mora družba za ravnanje z odpadno embalažo vložiti v sistem

okolje

Kakšno vlogo ima ministrstvo za okolje?

Kako primerjate uspešnost vašega sistema ravnanja z embalažo z drugimi evropskimi državami?

Zelo težko se je primerjati z drugimi državami.

Poznam sisteme večine najbližjih držav in ko pogledam podatke Eurostata, me čudi visok odstotek recikliranja odpadne embalaže. Kako ga dosegajo, če nimajo infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov? V teh državah odpadna embalaža konča med komunalnimi odpadki, v t.i. črni kanti. V najboljšem primeru gre v sežigalnico, v slabšem pa konča na odlagališčih.

Omenjate sežigalnice. Kakšno politiko in prakso ima Češka na tem področju?

V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki dajemo prednost reciklaži odpadne embalaže v primerjavi z energetsko predelavo. Tako usmeritev imamo zapisano v zakonodaji in to je tudi politika češke vlade in ministrstva za okolje.

V tem kontekstu moram omeniti, da Češka od leta 2010 svoja prizadevanja usmerja tudi k predelavi preostanka odpadkov. To pomeni, da smo postopno povečevali zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov, s katero smo zmanjšali odlaganje odpadkov, kljub zelo intenzivnemu ločevanju odpadkov. Tako imamo na Češkem tri sežigalnice z energetsko predelavo komunalnih odpadkov, načrtujemo še nekaj novih.

Kot član evropskega združenja Expra, ki povezuje družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ste dobro seznanjeni z najboljšimi evropskimi praksami. Kje so največji izzivi na tem področju v EU na poti v krožno gospodarstvo?

Mislim, da ima večina evropskih držav izzive na področju učinkovitosti. Evropska komisija je naročila študijo „BIO Intelligence Service“, ki prikazuje zelo zanimive rezultate v zvezi s stroški sortiranja in recikliranja odpadne embalaže v državah z najboljšimi praksami. V Nemčiji so ti stroški 20 evrov na prebivalca na leto, v Avstriji 10 evrov in na Češkem samo 5 evrov.

V prihodnje se bodo nižali, deleži recikliranja pa morajo ostati enaki. Še več. Evropski sveženj ciljev krožnega gospodarstva bo verjetno prinesel za vse države EU spremembam tudi na področju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. Sprejeti bo treba preventivne programe, nove cilje recikliranja, eko-design in zelo močno zavezo vseh držav za izvrševanje obveznosti.

marec 2016

Češka posebnost je, da imamo več kot 6.300 neodvisnih občin. Pogodbo imamo z okoli 6.100 občinami, kjer živi več kot 99 % češkega prebivalstva. Vsako četrtletje naša družba za ravnanje z odpadno embalažo občinam po ceniku plača za količino zbranih sortiranih odpadkov, ki je bila predana na sortirne linije.

107

celo komunalnih odpadkov. Največji del celotnih stroškov sistema so stroški infrastrukture, saj predstavljajo več kot 2/3 vseh stroškov sistema. K temu je treba dodati stroške izobraževanja in ozaveščanja čeških potrošnikov za nenehno povečevanje ločenega zbiranja. Tržne raziskave kažejo, da so naše komunikacijske akcije zelo učinkovite.

Ločenega zbiranja bo še več, a za vse v verigi je cilj predelava Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

44 107

okolje

Med komunalnimi podjetji

Upravljajo zavetišče za živali za več kot trideset občin.

Z dodatnimi storitvami za

Med komunalnimi podjetji

uporabnike, od urejanja zelenih

površin do čiščenja pisarn

selitvenega servisa, urejanja

individualnih okolišev,

hortikulturnih in drugih storitev

dosegajo že skoraj 20 %

delež teh tržnih dejavnosti

v prihodkih podjetja. Z novo

avtomatizirano mehansko

napravo za obdelavo odpadkov

pa želijo prispevati k učinkoviti

obdelavi odpadkov. Cveto Žalik, direktor mariborske ˝Snage,

pravi, da se količine odpadkov

pri njih povečujejo in se

zavedajo, kakšen izziv pomeni

krožno gospodarstvo. So med tistimi podjetji v državi, ki so

pri gospodinjstvih začeli zbirati

marec 2016

odpadna olja, na zabojnike pa

nameščajo identifikacijske čipe.

Cveto Žalik

in proizvodnih prostorov, do

Konec leta je potekel rok za začasno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da je odslej mogoče odlagati samo obdelane odpadke. Kako ste ukrepali?

Kako ste pri tem uspeli v občinah, ki jih pokrivate? Kaj kažejo količine zbranih frakcij? Ali načrtujete ločeno zbiranje še katere frakcije in koliko odpadkov odložite?

V Snagi smo se zaradi poteka pogodbe o predaji mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo in odstranjevanje konec minulega leta odločili za nov razpis. Z njim smo za čas do izgradnje naše lastne naprave za obdelavo odpadkov iskali začasnega partnerja za prevzem in dokončno oskrbo mešanih komunalnih odpadkov. Pri tem smo imeli srečo. Našli smo izvajalca, ki odpadke predobdela ter jih nato odda v nadaljnjo predelavo z energetsko izrabo, in sicer po relativno ugodni ceni. Res je višja, kot do sedaj, vendar nižja, kot izkazujejo ponudbe centrov, ki obdelujejo odpadke pred odstranjevanjem. Tako imamo do izgradnje lastne naprave v danih razmerah solidno ekološko in ekonomsko rešitev za mešane komunalne odpadke iz našega območja. Na spremenjene razmere na trgu smo opozarjali že konec leta 2015, predvsem v luči iskanja najbolj optimalnih rešitev za končnega uporabnika. Naš cilj je bil, da se spremembe ne bi pretirano poznale na ceni ravnanja z odpadki za naše uporabnike. Da bi omilili pritisk na cene, smo logistiko odvoza prilagodili dejanskim količinam posameznih frakcij, torej več ločeno zbranih frakcij, manj mešanih komunalnih odpadkov.

Ponosni smo, da smo bili na področju ločenega zbiranja odpadkov praktično pionirji v Sloveniji.

Naša prizadevanja na področju ozaveščanja se kažejo z zamikom, saj ločeno zbiranje odpadkov zahteva spremembo navad naših strank.

Spremeniti navade je najtežje. A sadovi našega dela se kažejo tudi v statističnih podatkih, ki kažejo iz leta v leto večjo količino zbranih ločenih frakcij. Tako pada skupna količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Pozornost ločenega zbiranja usmerjamo predvsem na frakcije, ki jih je mogoče reciklirati, pri čemer so na prvem mestu biološki odpadki. Tem sledita steklo in papir. Dobre deleže beležimo tudi pri ločenem zbiranju odpadne embalaže, ki pa žal nima tako velikega učinka v reciklaži. Večina te frakcije se sežge. Tudi na področju ločenega zbiranja nevarnih odpadkov smo pionirji v Sloveniji. Temu primerni so rezultati. Zbiramo še kosovne odpadke, kjer naročniški sistem zbiranja omogoča visoko stopnjo reciklabilnosti zbranih frakcij.

Leta 2012 smo v vseh devetih občinah, kjer smo izvajali GJS ravnanja z odpadki, zbrali 52.707 ton odpadkov. Od tega je bilo 47 % mešanih komunalnih odpadkov, 3 % kosovnih odpadkov,

45 Pri vas se količine odpadkov povečujejo?

Da. Po gospodarski krizi se količina odpadkov ponovno povečuje. A naši uporabniki iz leta v leto tudi bolj zgledno ločujejo odpadke.

Struktura odpadkov se spreminja. Zavedamo se, da bomo morali sistem zbiranja prilagoditi novim, spremenjenim razmeram. Na primer.

Med odpadki je vse več odpadne elektronske in električne opreme, ki smo jo s podjetjem Zeos že v lanskem letu pilotsko zbirali ob zbiralnicah, kjer sicer ločeno zbiramo papir, embalažo in steklo. Dosegli smo najboljši rezultat v Sloveniji in iz takšnih praks se učimo, se razvijamo.

Spremembe bo s seboj prinesla tudi naša lastna naprava za obdelavo odpadkov. Zato že pripravljamo načrte, katere odpadke bomo, poleg teh, ki jih v gospodinjstvih že zbiramo ločeno, dodatno ločeno zbirali v prihodnje.

Posebni ste že po tem, da ste se med prvimi v Sloveniji odločili za zbiranje odpadnih jedilnih olj pri gospodinjstvih. Zakaj? Kakšen je odmev pri občanih in kaj storite z zbranim odpadnim oljem?

V Snagi si nenehno prizadevamo, da bi naše uporabnike ozaveščali o pravilnem ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov. Hkrati se soočamo s slabim ločevanjem predvsem v večstanovanjskih stavbah oziroma blokih. Zato smo se prvi v Sloveniji lotili organiziranega zbiranja odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev, in sicer prav pri tistih, ki najslabše ločujejo – pri blokih.

Na testnem območju 40 večstanovanjskih stavb smo po smetarnikih razdelili posode, v katerih stanovalci zbirajo odpadno jedilno olje. Ko bodo stanovalci posodo napolnili, jo bomo na poziv hišnika zamenjali za prazno, količine pa sproti evidentirali. Dvakrat na leto bomo naredili obračun odpeljanih količin in vsakemu bloku za liter zbranega odpadnega jedilnega olja nakazali 10 centov, ki jih bomo obračunali kot dobropis pri položnici za ravnanje z odpadki. Več litrov odpadnega jedilnega olja bodo zbrali stanovalci posameznega bloka, manjši bo znesek na njihovi položnici za ravnanje z odpadki.

In kako sprejemajo to pobudo gospodinjstva?

Veseli smo, da se akciji priključujejo novi in novi bloki. Kaže se visoko zavedanje, da je odpadno jedilno olje nevaren odpadek. Zbiranje odpadnih jedilnih olj v blokih smo združili z akcijo ozaveščanja o krožnem gospodarstvu. Odpadki se morajo vračati kot nove sekundarne surovine v procese industrije. Po drugi strani pa smo znova opozorili na dejstvo, da je odpadno jedilno olje odpadek, s katerim ravnamo pretežno neodgovorno, saj ga običajno preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržemo v javni

Je pa ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj področje, ki sodi med frakcije, za katere pripravljamo nov načrt razvoja ločenega zbiranja.

Zajeli bi vsa gospodinjstva, tudi tista iz eno- in dvo-družinskih hiš.

Lani ste se odločili za elektronsko označevanje zabojnikov. Kaj kažejo prve izkušnje s čipi in kako boste upoštevali zbrane podatke? Kot spodbude ali tudi kot kazen? Še posebej, ker je pri shemah več kritičnih mnenj zaradi onesnaženosti embalaže.

V Snagi smo v sredini septembra lani pričeli s prvim delom projekta identifikacije posod – nameščanja identifikacijskih čipov v posode in uparjanje z uporabniki. Namen projekta je zagotavljanje ažurnih evidenc posod na terenu kot tudi njihovih uporabnikov, kar so izhodišča za optimizacijo naših delovnih procesov. Prvi del projekta je potekal po načrtu, nekoliko ga je podaljšalo le slabo vreme v začetku decembra.

Tudi z rezultati, ki smo jih dobili, smo zadovoljni. V Mariboru smo tako označili kar 97 % vseh posod za mešane in biološke odpadke, v Miklavžu, Rušah in Kungoti 99 %, v Pesnici, Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi in Staršah pa so označene prav vse posode. Eden od ciljev projekta je bil, da poiščemo tiste uporabnike naših storitev, ki v odvoz niso vključeni, imajo pa posode, ki jih na dan odvoza nastavljajo na prevzemno mesto za praznjenje.

Kaj ste našli?

Na terenu smo našli 288 posod za mešane komunalne odpadke, ki jih v naših evidencah ni bilo, in kar 809 takšnih za biološke odpadke.

Anomalije na terenu sedaj odpravljamo sproti. Naslednja faza je namestitev čitalnikov na smetarska vozila. To fazo bomo uresničili do poletja. Sledi pa doslednost pri praznjenju posod. V zadnjih letih smo stranke na prijazen način spodbujali k izpolnjevanju zakonsko predpisanih dolžnosti. Te pravijo, da mora biti vsak prijavljen v sistem ravnanja z odpadki, saj vsak proizvaja odpadke. Zato posod, ki ne bodo označene, ne bomo praznili. Kolegi iz drugih komunalnih podjetij imajo z identifikacijo pozitivne izkušnje in prepričani smo, da bo podobno tudi pri nas. Predvsem pa bomo lahko optimizirali naše delovne procese, kar je za nas ključen cilj celotnega projekta.

107

Zakaj je prišlo v petih občinah do sprememb cen pri zbiranju odpadkov, pri drugih pa ne?

Izračun končne cene za uporabnika je potrebno razumeti širše. Izhodišče za obračun celotnega sistema ravnanja z odpadki, ki ga z mesečno položnico plača uporabnik, je volumen črne posode izpraznjen v obračunskem obdobju. Cena je obračunana za sistem ravnanja z odpadki, ki vključuje zbiranje mešanih komunalnih in bioloških odpadkov iz gospodinjstev ter njihovo obdelavo in odstranjevanje oziroma dokončno oskrbo. Prav tako zbiranje vseh frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, nevarnih odpadkov v akcijah, kosovnih odpadkov pa po naročilih.

Upoštevamo še brezplačno predajo embalaže, odpadne električne in elektronske opreme ipd., plačilo za predajo lesa in nevarnih odpadkov, kot tudi prihodek od prodaje železnih in barvnih kovin ter papirja. Povedano drugače. Vse stroške ravnanja z odpadki preračunamo na obračunsko enoto. Ta je opredeljena z Uredbo: velikost posode za mešane komunalne odpadke in pogostnost njenega praznjenja. Če je trend, da se posode in pogostnost odvoza večajo, cena po obračunski enoti pada. In obratno, če se velikosti posod in frekvenca odvoza manjša, cene po posodi ob istih stroških rastejo. Z manjšo frekvenco odvoza pa vplivamo tudi na manjše stroške, zato se na novo obračunsko količino porazdelijo skupno nižji stroški.

okolje

V letu 2014 pa smo zbrali 55.941 ton odpadkov.

Od tega je bilo 42 % mešanih komunalnih odpadkov, 4 % kosovnih odpadkov, 22 % biološko razgradljivih odpadkov in 32 % ločeno zbranih frakcij.

kanalizacijski sistem. S tem ne tvegamo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč onesnažujemo površinske vode in podtalnico. Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode.

To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v petih dneh. Trudimo se, da vsako novost povežemo s širšimi okoljskimi cilji, ki jih želimo doseči. Ko bodo naši uporabniki pričeli dejansko živeti krožno gospodarstvo, ki je edini odgovor na izzive, ko količina odpadkov narašča, količina naravnih virov pa je omejena, bomo prešli v novo stopnjo razumevanja pomena pravilnega ravnanja z odpadki.

K spremenjenim cenam, h katerim smo bili zaradi spremenjenih obračunskih volumnov in zahteve po linearnosti primorani v občinah Kungota, Pesnica, Selnica ob Dravi, Ruše in Starše, je prispevalo še gibanje količin zbranih odpadkov. Skupna količina zbranih odpadkov narašča, kar pomeni več stroškov zaradi prevoza. Dejstvo je, da zaradi ločenega zbiranja odpadkov količina mešanih komunalnih odpadkov pada, posledično se seveda zmanjšuje obračunska količina, ki je zmnožek velikosti posode in frekvence odvoza. Po drugi strani pa prav zaradi manjših količin mešanih komunalnih odpadkov ustvarimo oziroma zberemo več drugih ločenih frakcij odpadkov, bioloških, stekla, papirja, embalaže idr. To pomeni več voženj in višje stroške. Manjša količina mešanih komunalnih odpadkov, ki so torej osnova za obračun, pomeni, da je cena na enoto višja, saj se morajo z njo pokriti stroški zbiranja in celotnega sistema ravnanja z odpadki. Deloma smo dvig cen v primestnih občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, ublažili s prehodom na 4-tedenske frekvence, sicer bi morale biti cene še višje.

MOP je pripravil analizo ravnanja z odpadki v državi in napovedal nekatere spremembe.

Katere spremembe so nujne predvsem glede na glavni cilj, da so odpadki vir in da je potrebno zagotoviti predelavo in reciklažo.

Glavni odgovor nekako podaja nov sveženj spremenjenih direktiv s področja ravnanja z odpadki, katerih spremembe temeljijo na logiki krožnega gospodarstva. Če izvzamem le eno. Objavljena

marec 2016

19 % biološko razgradljivih odpadkov in 31 % ločeno zbranih frakcij.

46 okolje

107

je enačba, na osnovi katere bo vsaka nacionalna skupnost morala dokazovati stopnjo reciklaže glede na vse zbrane komunalne odpadke. Tako bo potrebno zagotoviti spremljanje toka odpadka vse do predelovalca, kamor pa se ne prišteva energetska izraba. Posledično ločeno zbiranje na izvoru ne bo več zadostovalo, pač pa bo potrebno v verigo vključiti tudi vse predelovalce, doma in v tujini. Za Slovenijo lahko to pomeni celo ključni izziv za spodbujanje gospodarskega razvoja nadgrajenih ali novih predelovalnih obratov. Potrebno je torej širše povezovanje med izvorom potencialnih frakcij (gospodinjstva, gospodarstvo), preko zbiralcev in predobdelovalcev za zagotavljanje reciklabilnih frakcij do predelovalcev teh reciklabilnih frakcij.

NAJSODOBNEJŠI

CENTER ZA RAVNANJE Z

NEVARNIMI

ODPADKI

V KIDRIČEVEM.

Snaga je upravljavec zavetišča za živali za več kot 30 občin. Kako financirate zavetišče in kakšen izziv je ta dejavnost za podjetje?

Snaga upravlja z Zavetiščem za živali Maribor, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Dejavnost oskrbe zapuščenih živali opravljamo tako za Mestno občino Maribor in več kot 30 ostalih bližnjih občin. Ker gre v primeru oskrbe zapuščenih živali za obvezno gospodarsko javno službo, se deloma financiramo iz javnih sredstev, torej iz proračunov občin, s katerimi sodelujemo. Delno zato, ker so občine dolžne plačevati oskrbnino za pse in mačke zgolj prvih 30 dni njihovega bivanja v zavetišču. Prav tako občine krijejo stroške sterilizacije, kastracije in cepljenj, ki so za živali obvezna. Po 30. dneh pa postane žival strošek zavetišča. Zakon sicer dovoljuje evtanazijo živali, če po 30. dneh ne najde novega doma, a v mariborskem zavetišču te prakse ni, saj dajemo vsakemu psu in vsaki mački možnost, da najde nov dom. Tako imamo starejše pse v zavetišču tudi po nekaj let, stroške pa nosimo sami. Hvaležni smo za finančne donacije tistih, ki si jih lahko privoščijo, saj nam omogočajo lažje poslovanje.

In kako poslujete?

Zavetišče posluje z izgubo. Zavedati se namreč moramo, da je večina zapuščenih psov stara več kot 3 leta, kar pomeni, da padejo v kategorijo težje posvojljivih živali in so posledično tudi dlje časa v zavetišču. Ko smo leta 2012 prevzemali v upravljanje zavetišče za živali, smo se zavezali, da bomo ravnali kot družbeno odgovorno podjetje in to zavezo, tudi na račun slabšega poslovnega izida, ohranjamo. Oskrba zapuščenih živali je specifična dejavnost. Zato imamo seveda zaposlen strokovni kader, ki ustrezno poskrbi za zapuščene pse in mačke. Ker sami predhodnih izkušenj s to dejavnostjo nismo imeli, smo se v zadnjih letih veliko naučili. Predvsem pa jo, v segmentih, kjer le lahko, povezujemo tudi z našo primarno dejavnostjo. Tako veliko časa posvečamo ozaveščanju o pravilnem ravnanju s pasjimi iztrebki v urbanih okoljih in podobno.

Slovenija Prevzemamo odgovornost.

Sooblikujemo prihodnost.

+386 2 6202 300

Promocija

marec 2016

www.saubermacher.si

Tudi sicer ste razvili zelo bogat in raznolik program okoljskega ozaveščanja, zlasti mladih. Kako je uspela akcija, v katerih so otroci pripravili eko torte iz odpadnih materialov?

V letošnjem šolskem letu smo pripravili nabor

natečajev za različne ciljne skupine. Tako vodimo projekte za vrtce, osnovne in srednje šole.

Pri vsaki ciljni skupini so izzivi, ki jih postavimo pred mlado generacijo, po vsebini in zahtevnosti različni, sledijo pa ključnim okoljskim ciljem, ki vodijo naše podjetje. Poudarek dajemo ponovni uporabi in preprečevanju nastanka odpadkov.

Z vrtci smo od septembra naprej izvajali projekt Kako okusna je lahko eko torta. Vrtčevski otroci so z vzgojiteljicami iz odpadnih materialov ustvarjali torte. Na natečaj se je prijavilo 39 vrtcev oziroma njihovih enot iz vseh občin, kjer Snaga opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. Ocenjevalno komisijo so sodelujoči postavili pred velik izziv, saj je vsaka torta nekaj posebnega. Petčlanska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki sodelujočih občin, Snage in slaščičarka, je izbrala tri torte, ki so po kreativnosti uporabe odpadnih materialov, izgledu, stabilnosti in pričarani slastnosti izstopale. Najbolj slastne eko torte so oblikovali v vrtcu Pikapolonica v občini Starše, v enoti Najdihojca vrtca Pobrežje in v enoti Cesta zmage vrtca Jadvige Golež. Otroke teh enot, njihove starše in vzgojiteljice smo nagradili z ogledom predstave Dogodivščine Vile Maline. Pridružil se jim je tudi naš Duško, dihur, ki je naša maskota. Prav vsi sodelujoči so prejeli priznanje in zahvalo za sodelovanje.

Seznam dodatnih storitev za uporabnike je zelo dolg – od čiščenja poslovnih prostorov do urejanja zasebnih površin in drugega. Se obseg teh storitev povečuje? Kaj pomeni v prihodku podjetja?

V letu 2013 smo ustvarili 82,2 % prihodkov iz naslova opravljanja gospodarskih javnih služb, 17,9 % pa iz tržnih dejavnosti. V letu 2014 se je prihodek iz tržnih dejavnosti povišal na 18,2 %. Seveda bomo pri zasledovanju tržnih ciljev ohranjali kakovost izvajanja gospodarskih javnih služb in jo izboljševali. Nenazadnje lahko, kot podjetje, ki primarno opravlja gospodarske javne službe, ustvarimo največ 20 % vseh prihodkov iz naslova tržnih dejavnosti. Hkrati pa se zavedamo, da zgolj z izvajanjem gospodarskih javnih služb dolgoročno ne bi mogli ohranjati takšnega števila zaposlenih ali število celo povečevati.

Kako je z naložbo v sortirnico in kdaj načrtujete, da boste sami obdelovali odpadke? Ali menite, da bo odpadkov za obdelavo dovolj, ko pa jih v centrih za ravnanje z odpadki že zdaj primanjkuje?

Evropa 90 % vseh potrebnih surovin uvaža. Tudi stanje pri nas je privedlo do tega, da smo se odločili zgraditi avtomatizirano mehansko napravo za obdelavo odpadkov. Izločiti želimo vse frakcije, za katere v danem trenutku obstaja trg za predelavo. Naprava bo glede na stanje postopka zgrajena ob prelomnici leta. Še vedno bo ostala manjša količina t. i. težke frakcije z višjim deležem biološko razgradljivih odpadkov, ki jo bomo predajali najugodnejšemu ponudniku storitve obdelave te frakcije pred odstranjevanjem.

Zelena rešitev za cenejše »pisarniško« tiskanje

Leta 2009 ste zasnovali poslovni model, ki temelji na optimizaciji tiskanja z najemom tiskalnikov. Ustvarili ste uspešno poslovno zgodbo.

Za kakšen poslovni model gre in od kod ideja?

Ideja izvira z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Njen »oče« je profesor Marjan Aleš Vahčič.

Osnovno vodilo je, da porabniki za dostopno ceno tiskajo vse v barvi. Da ob tem ni odpadnih kartuš, je le še dodana vrednost.

Rešitev najema tiskalnikov Optiprint vključuje

Rešitev izgleda zelo enostavna, v ozadju pa je ogromno različnih delov, ki morajo imeti vsi pravilne specifikacije in karakteristike, če želimo, da sistem deluje optimalno. Rešitev moramo stalno nadgrajevati, saj se modeli tiskalnikov spreminjajo, s spremembo modela tiskalnika pa moramo tudi modificirati naše rešitve. Barve oziroma črnila, ki jih uporabljamo, so različna.

Lahko jih prilagajamo željam in zahtevam strank. Tako imamo možnost vodoodpornega črnila, črnila, ki se bistveno hitreje suši, črnila, ki je obstojno 20 ali več let. Vse komponente in črnila so preverjena s strani ustreznih inštitucij, tako da so popolnoma varna za uporabo.

Kako je slovenski trg sprejel vašo rešitev in kako so vaše rešitve prepoznane na tujih trgih?

Na katerih trgih ste prisotni in kdo so vaši najpogostejši naročniki?

foto: arhiv podjetja

47

Zelo pomembno je poudariti, da prihranek ni le zaradi znižanja stroškov nabave kartuš, pač pa stranke razbremenimo ukvarjanja s tiskalniki in jim omogočimo, da se ukvarjajo s svojim delom. Čas je vendarle največji strošek.

Stranke so rešitev sprejele z veliko mero previdnosti. S časom, dobrim delom in odnosom pa so tudi stranke postale bolj zaupljive. Naša rešitev je danes primerna skoraj za vsakogar, zato naročniki prihajajo tako iz zasebnega kot javnega sektorja. Med naročniki skoraj ni fizičnih oseb.

Tuje trge šele odpiramo. Trenutno delamo na Hrvaškem in v BIH. Zaključujemo pa pogovore še v dveh državah.

Lahko bi rekli, da gre pri vašem poslovnem modelu za zeleno tehnološko rešitev. Koliko je pri povpraševanju po vaših storitvah upoštevan kriterij manjšega vpliva na okolje?

Vaša rešitev zalogovnika za tiskanje, ki omogoča stalno polnjenje barv, je dobra rešitev tudi za zmanjšanje odpadnih kartuš, ki jih v Evropi vsako leto zavržemo več kot 200 milijonov, reciklira pa se jih le okoli 25 %. Kakšne okoljske in finančne prihranke prinaša vaša rešitev?

Kakšen je siceršnji zeleni trend pri poslovnih modelih »pisarniškega« tiskanja?

Plastika je za okolje ena izmed najbolj obremenjujočih odpadkov. Naša rešitev omogoči, da skozi celotno življenjsko dobo tiskalnika ne zavržemo nobenega seta kartuš. Posledično je naš prispevek k čistejšemu okolju izjemno velik.

V proizvodnem procesu porabimo tudi kar nekaj »smeti«, tako da poleg občutnega zmanjšanja količin novih odpadkov recikliramo tudi obstoječe odpadke. Poleg omenjenega naša rešitev porabi bistveno manj električne energije kot druge rešitve na trgu, kar pomeni tako okoljski kot finančni prihranek. Finančno sicer stranke zaradi naše rešitve prihranijo tudi do 80 % ali več, odvisno od trenutne rešitve, ki jo stranka uporablja.

Ta kriterij je v Sloveniji žal manj pomemben.

Bolj ko se pomikamo proti razvitejšim državam (Skandinavija, zahodna Evropa) bolj pomemben postaja vpliv na okolje.

Zeleni trend je zaznati, ni pa še močno prisoten.

Trend gre predvsem v smeri zniževanja porabe električne energije, zviševanja hitrosti izpisa in dodajanja različnih softwerskih rešitev.

Imate lasten razvoj, v katerega nenehno vlagate. Kakšni so novi tehnološki in poslovni izzivi? Kako v svoj razvoj vključujte okoljsko komponento? Podjetja in organizacije so namreč vse bolj naklonjene izdelkom in storitvam, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja.

Pri našem razvoju so najpomembnejše želje strank, partnerjev in trendi, ki prihajajo. V veliki večini primerov iščemo rešitve, ki pomenijo manj ukvarjanja z napravami. Manj ukvarjanja pa praviloma pomeni tudi bistveno trajnejšo rešitev. Zato lahko potrdimo, da okoljsko komponento upoštevamo.

marec 2016

Ideja, rojena iz projekta študentov in profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je obrodila dober sad. Kot prvi v Sloveniji so v podjetju Optiprint začeli s posebno rešitvijo »pisarniškega« tiskanja, in sicer s poslovnim modelom najema tiskalnikov skupaj z rešitvijo zalogovnika za barve, ki omogoča nenehno ponovno polnjenje in omogoča učinkovito barvno tiskanje. Pri tem ni odpadnih kartuš, saj njihovo recikliranje predstavlja v Evropi še velik izziv. Kot je povedal Lan Hvastija, direktor in eden od ustanoviteljev podjetja, pa pri uporabi rešitve Optiprint ne gre le za zeleno rešitev, ki ji sledijo v razvoju, ampak z njo stranke prihranijo tudi do 80 % ali več stroškov tiskanja.

Optiprintov zalogovnik za učinkovito barvno tiskanje, ki omogoča stalno polnjenje barv.

Gre za plod vašega lastnega razvoja, kar je tudi specifika vaše ponudbe. Za kakšno tehnološko rešitev gre in kakšne barve se pri tem uporabljajo?

Lan Hvastija

Tanja Pangerl

okolje

107

Zelene ideje

48

Skrb za varovanje okolja se

lahko kaže v vsakem podjetju, tudi v tiskarskem. V ospredju so predvsem uporaba

učinkovitih tiskarskih strojev,

povečevanje digitalnega tiska pri nizkih nakladah,

zmanjševanje nevarnih kemikalij za čiščenje strojev, pri povpraševanjih pa se

ponuja oziroma izpostavlja uporaba recikliranega papirja

ali papirja s FSC oziroma PEFC certifikatom. Tako je prepričan

Miran Dolar, direktor tiskarne

Medium d.o.o., kjer že od leta

2010 sistematično vlagajo v ukrepe za čim manjši vpliv na okolje. Kot prva in trenutno

edina tiskarna v Sloveniji so vključeni v okoljsko shemo

EMAS.

marec 2016

Edini v Sloveniji ste z okoljskim certifikatom ISO 14001 in vključeni v shemo EMAS že od leta 2011. Na mednarodni konferenci EMAS, novembra 2015, ste prejeli celo priznanje za zgodnjo vključitev v shemo. S katerimi ukrepi skrbite, da ima vaša dejavnost čim manjši vpliv na okolje in da sledite svojim zavezam v okoljski izjavi?

Oba okoljska certifikata, ISO 14001 in EMAS postavljata določene zahteve. Ena izmed njih je tudi določanje ciljev, kaj moramo storiti. Ti cilji so seveda vezani na našo okoljsko učinkovitost, so merljivi in se navezujejo na tista področja, preko katerih imamo največji vpliv na okolje.

V preteklosti smo se usmerili k racionalni rabi energije, k zmanjševanju CO2 odtisa, rabe vode in odpadkov ter posrednim ukrepom. Na primer: zamenjava tiskarskih strojev z novejšimi, racionalizacija tehnoloških procesov , ločevanje in zmanjševanje odpadkov, informiranje in izobraževanje zaposlenih, spodbujanje zaposlenih k prihodu v službo s kolesom, spodbujanje strank k uporabi recikliranega papirja in papirja s FSC oziroma PEFC certifikatom idr.

Filozofija podjetja je bila vedno usmerjena k varovanju okolja in k čim manjšemu obremenjevanju okolja. Oba certifikata nas zavezujeta, da je naš pristop bolj sistematičen. Vemo, kdo je odgovoren za uresničevanje ciljev in kakšni stroški bodo predvidoma nastali. Hkrati si beležimo, kaj delamo in se s konkretnimi podatki lahko pohvalimo npr. tudi čez 5 let.

Vendar, kaj se vam zdi na področju zelenega tiska bistveno? Tiskarstvo je lahko okolju nevarno.

Okolju prijaznejša naravnanost podjetja se pozna na vsakem koraku našega proizvodnega programa. Ves čas spodbujamo zaposlene, naj ravnajo ekonomično in s tem okolju prijaznejše.

Skozi delovni proces se lahko kar nekaj prihrani.

Oblikovalci, med njimi tudi grafični oblikovalci, imajo velik vpliv in moč pri ohranjanju okolja.

Pri grafičnem oblikovanju se z upoštevanjem nekaj manjših zakonitosti ogljični odtis končnega izdelka lahko precej zmanjša. Eko oblikovanje zajema uporabo standardnih formatov papirja, oblikovanje manjše potiskljivosti tiskovin, uporabo recikliranega papirja ali papirja z okoljskimi certifikati, lakiranje tiskovin namesto plastificiranja in podobno. Pri tisku na recikliran papir imamo že dolgoletne izkušnje, zato strankam svetujemo, kako prilagoditi oblikovanje, da je njihovo sporočilo čim bolj učinkovito. V zadnjih letih se je na tržiščih pojavil papir s FSC

Miran Dolar

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Kot zelena tiskarna smo pionirji, vse bolj zeleno razmišljajo tudi kupci

Zeleni tisk

okolje

107

Zeleni tisk

in PEFC certifikati. Oba certifikata dokazujeta, da je papir, označen z njima, prišel iz gozdov, ki jih upravljajo trajnostno. Pri offsetnem tisku uporabljamo barve na rastlinski osnovi.

Kljub drugačnemu prepričanju mnogih sodi tiskarstvo med dejavnosti z manjšim vplivom na okolje. Najbolj problematična so čistila za tiskarske stroje, tako da veliko pozornost namenjamo njihovi uporabi in ravnanju s njimi, ko postanejo odpadek.

Pričakovati bi bilo, da ima vaša okoljska zaveza pri povpraševanju tiskarskih storitev konkurenčno prednost?

V letu 2010 in 2011 smo pridobili certifikat ISO 14001 in okoljsko shemo EMAS. S tem formalno dokazujemo, da izpolnjujemo zakonske zahteve, obvladujemo stroške, učinkovito izkoriščamo vire, preprečujemo onesnaževanje in odprto komuniciramo z javnostjo. Preverjene okoljske informacije objavljamo v Okoljski izjavi, ki jo posodobimo enkrat letno in je objavljena na naši spletni strani. V njej so zapisani okoljski vidiki naše organizacije in konkretni cilji za zmanjševanje naših vplivov na okolje. Te naše pridobitve imajo trenutno večjo vrednost v tujini kot doma.

Počasi se premika in smo tudi v Sloveniji vedno bolj prepoznavni kot zelena tiskarna. Vedno več naših kupcev se zaveda, da je okolje potrebno vključiti v ceno in da so na dolgi rok ob tem tudi prihranki.

49 Strankam, ki se odločijo za naše storitve, svetujemo tako glede možnosti finančnih prihrankov kot tudi manjšega vpliva na okolje. Z izbiro formata, načina oblikovanja in postavitve namreč lahko prihranimo denar in zmanjšamo emisije.

Tudi pri recikliranem papirju?

Tudi pri uporabi recikliranega papirja.

Recikliran papir nima beline kot bel papir in tudi površinsko je bolj grob. Ni primeren za vsako tiskovino, za večji del tiskovin pa vsekakor. Nekako je mehkejši in toplejši, saj zmehča in otopli vizualno sporočilo. Pri proizvodnji recikliranega papirja se v primerjavi s proizvodnjo iz primarnih surovin (les) porabi 44 % manj energije, za 50 % se zmanjša poraba vode in za 38 % se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov. Papir se lahko reciklira do sedemkrat, potem pa vlakna postanejo prekratka. Že več kot 20 let imamo v ponudbi poslovno

Tiskarski stroji so velik porabnik energije.

Katerim novim tehnološkim smernicam na tem področju sledite in katere so glavne zahteve tehnologij za zeleni tisk, kot so tiskarski stroji, tehnike tiskanja in podobno?

Tiskarski stroji glede na dodano vrednost niso velik porabnik energije. V našem podjetju poraba električne energije stroškovno pomeni okoli 1 % letnega prometa. Strojni park obnavljamo, kupujemo novejše stroje, ki ob enakem izplenu porabijo manj energije. V tiskarstvu so možni prihranki tudi z optimizacijo in združevanjem tiskovin različnih naročnikov. Vedno bolj se uveljavlja tudi digitalni tisk. Odtis je vedno bolj kvaliteten, zato smo se pred nekaj leti odločili za nakup produkcijskega digitalnega stroja MGI. Digitalni tiskarski stroj MGI omogoča hiter, kakovosten, cenovno ugoden tisk manjših naklad in ima manjši vpliv na okolje kot klasični tisk. Barva, ki se uporablja, je brez silikona in primerna za enostavno reciklažo. Tiskamo lahko na različne medije, od recikliranega papirja vseh gramatur, do ostalih papirjev,

107

kartona in sintetičnih materialov. Priprava in izdelava tiskarskih plošč ni potrebna, saj stroj podatke črpa direktno iz računalnika. Priprava stroja zaradi umerjanja barv z jakostjo nanosa ni potrebna, kar pomeni manjšo porabo papirja. Digitalni tisk omogoča tudi enostavno in cenovno ugodno personalizacijo tiskovin, saj direktno naslovljene tiskovine dosežejo večji učinek. Visoka kvaliteta odtisa, do 3600 dpi, XXL format 102 x 33 cm in hitra odzivnost so konkurenčne prednosti MGI digitalnega stroja.

okolje

V zadnjem času je v porastu uporaba papirjev s FSC in PEFC certifikatom, s katerima se izkazuje trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Poraba recikliranega papirja se je v zadnjih letih nekako umirila. Najverjetneje zaradi cene, saj je kvalitetni recikliran papir dražji od brezlesnih za 10-40 %.

novoletnega programa tudi t.i. zeleni program.

To so koledarji, rokovniki, raznorazni bloki, izdelani iz okolju prijaznejših materialov, to je iz recikliranega in FSC/ PEFC certificiranega papirja. Za vzpodbujanje uporabe recikliranih papirjev smo cene znižali, čeprav je recikliran papir dražji.

Poleg naštetega smo se kot prvi na Gorenjskem že leta 2005 odločili za uporabo modre energije, kar dokazuje tudi številka našega certifikata (GO/2005/00001). Modra energija je električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov.

Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek in sončnih elektrarnah.

Kakšni so vaši zeleni poslovni načrti v prihodnjih letih?

Odgovoril bom bolj na splošno. V času delovanja smo si nabrali neprecenljive izkušnje, ki nam omogočajo izpolnjevanje želja in prepoznavanje potreb naših strank. Naše prednosti so kvaliteta, prilagodljivost, hitra odzivnost in tisk z okolju prijaznejšimi materiali. Še naprej se bomo trudili, da bo naš okoljski odtis čim manjši.

Več na www.zelenaslovenija.si Promocija

marec 2016

Kateri prijazni tiskarski materiali so v porastu?

Če bomo naredili spremembo v glavah, jo bomo tudi na cestah Zakaj ne na kolo, če se le

interdisciplinarnega projekta 'DriveGreen: Razvoj aplikacije za spodbujanje eko-vožnje

pri prehodu v nizkoogljično

družbo'. V projektu sodelujejo podjetje CVS Mobile,

Znanstvenoraziskovalni

center SAZU in Fakulteta

za elektrotehniko Univerze

v Ljubljani. V projektni ekipi so povezali družboslovne

in humanistične pristope

ter inženirske veščine, da bi ugotovili, kako lahko

spremenimo navade ljudi na

cesti in jih spodbudimo, naj raje sedejo na kolo ali avtobus

kot v avtomobil. Glavni rezultat

projekta je aplikacija za

pametne telefone '1, 2, 3', ki bo

jeseni zaživela v Ljubljani.

Projektno skupino sestavljamo antropologi in etnologi ter inženirji in strokovnjaki za logistiko in promet, ki z različnih zornih kotov spremljamo, kako se ljudje vozijo in kako lahko spremenimo njihove vozniške navade.

Antropologi to ugotavljamo z intervjuji in fokusnimi skupinami ter s pristopom, ki mu pravimo 'vožnja z udeležbo'. To pomeni, da se po mestih vozimo z avtomobili, kolesi in avtobusi. Ali pa se sprehodimo peš in opazujemo, kako se vedejo udeleženci v prometu. Pri tem smo posebej pozorni na kritične situacije, recimo na jutranje zastoje, ko se vozniki med sabo začnejo 'pogovarjati' s hupanjem in celo vpitjem. V takšnih stresnih situacijah se vedenje ljudi pogosto povsem spremeni. Sprosti se lahko plaz čustev, kar vpliva na način vožnje, porabo goriva, izpuste toplogrednih plinov in varnost na cesti.

To vedenje lahko merite?

Da. S pomočjo telematskih naprav merimo načine vožnje. Z rešitvami podjetja CVS Mobile natančno beležimo, kako hitro se vozimo v mestih in celo, kako se naš način vožnje spreminja, ko se pripeljemo v drugo mesto. Doslej smo ugotovili, da na vozniške navade vpliva ogromno dejavnikov – od infrastrukture in stanja vozil do formalnih in neformalnih pravil, ki veljajo v nekem družbenem okolju. Zato se Beograjčani, recimo, vozijo in jezijo povsem drugače kot Ljubljančani in Budimpeščani.

Vendarle, kako opredeljujete eko-vožnjo in kaj lahko nadomesti avto v mestih, če ni urejenih kolesarskih poti in če človek ne more peš?

Ali se velika mestna središča odločijo za bolj zelene prometne rešitve?

Eko-vožnjo lahko opredelimo kot način vožnje, pri katerem kar se da zmanjšamo porabo goriva in izpuste. Temu se približamo tako, da vozimo čim manj sunkovito in skušamo predvideti, kaj se bo v prometu zgodilo. Zato manj pospešujemo in zaviramo. Kot kažejo raziskave, na ta način zmanjšamo porabo in izpuste celo za 10 odstotkov. Največ pa za okolje in zase naredimo, če se na pot odpravimo peš, s kolesom ali javnim prevozom. Kot ste namignili v vprašanju, je to ponekod težje, a kjer je volja, tam je pot.

foto: arhiv podjetja

˝dr. Dan Podjed

Vprašanje je preprosto:

da? Dr. Dan Podjed je vodja

marec 2016

Razvoj mobilne aplikacije sloni na raziskavi vozniških navad v štirih mestnih središčih: Ljubljani, Beogradi, Budimpešti in Istanbulu.

Katere navade raziskujete, kako jih ugotavljate in ali že imate kakšne rezultate?

Trajnostna mobilnost

50 107

logistika

Trajnostna mobilnost

Mislite predvsem na kolesa?

V Beogradu, kjer je malo kolesarskih stez, se ljudje vse več vozijo s kolesi. Predvsem so dejavni mladi, ki so pred nekaj leti začeli akcijo 'Kritična masa' za spodbujanje urbanega kolesarjenja. S podobno akcijo so v zgolj desetletju povsem spremenili Budimpešto, ki je bila nekoč namenjena predvsem voznikom osebnih vozil, zdaj pa je kolesarjem prijazno mesto. Da je mesto postalo bolj podobno Kopenhagnu, ki je nekakšen ideal za kolesarje, so dosegli tako, da so se kolesarji organizirali in se v ogromnem številu peljali čez mesto – leta 2008 se jih je zbralo kar 80 tisoč. Takšnega števila ljudi na kolesih mestne oblasti seveda niso mogle spregledati, zato so zahteve kolesarjev začeli upoštevati in urejati kolesarske steze ter prilagajati drugo prometno infrastrukturo.

Kakšna bo vaša aplikacija, da bo uporabniku pomagala izbrati optimalen motivacijski pristop za bolj zeleno vožnjo? Kaj bo aplikacija dala uporabniku, da bo samo s pametnim telefonom ugotovil, koliko se zdravo giblje in ravna zeleno?

Sprva smo nameravali pripraviti aplikacijo za pametne telefone, ki bi pokazala, kakšen je naš način vožnje z osebnim vozilom. Bila bi kot ogledalo, ki pokaže, kakšni smo na cesti.

Ta 'zrcalna podoba' bi nas spodbudila, da se vozimo bolj varčno, varno, okolju prijazno. Med raziskavo se je pokazalo, da pametni telefoni v vozilu niso najbolj pameten pripomoček, saj naprave motijo pozornost voznikov. To ve vsak, ki

51 Zaradi česa pa?

K spremembam jih bolj spodbudi nekaj drugega – skrb za zdravje in dobro počutje. Ugotovili smo še, da so globalne podnebne spremembe za večino ljudi preveč abstraktne, da bi jih dejansko skrbele. Bolj jih skrbi čistoča in zdravje v lokalnem okolju. Zato smo pri razvoju napravili oster zavoj v drugo smer in začeli razvijati aplikacijo, ki v prvi vrsti spodbuja gibanje, posledično pa seveda tudi trajnostno mobilnost, in to na mestni ravni. Aplikacija '1, 2, 3', kot smo jo poimenovali, uporabniku pokaže, koliko je v zadnjem dnevu, tednu, mesecu in letu hodil, tekel, kolesaril, uporabljal javni prevoz ter se vozil z avtomobilom. Posameznikove dosežke določi izključno s podatki, ki jih pridobi s senzorji telefona, kar pomeni, da ne potrebuje pametne ure ali druge naprave, temveč le telefon. Ime '1, 2, 3' smo izbrali, ker opozarja, da je čas za akcijo. Pa še zato, ker ni jezikovno in kulturno obremenjeno. Izgovoriti ga znamo tako v slovenščini kot tudi v angleščini, srbščini, madžarščini, turščini in v vseh drugih jezikih, v katerih nameravamo predstaviti aplikacijo.

Aplikacija spodbuja trajnostno mobilnost z različnimi akcijami, in to tako individualnimi kot skupinskimi. Pri prvih skuša posameznik osvojiti katero od značk, pri drugih pa se za skupinsko nagrado potegujejo vsi uporabniki v mestu. Računamo, da bodo skupinske akcije najbolj privlačne, saj bodo spodbujale sodelovanje, solidarnost in zavedanje, da pri hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza nismo sami. V teh akcijah bodo uporabniki tekmovali tudi proti znanim meščanom, ki bodo, če v tednu dni izgubijo proti povprečnemu mestnemu rezultatu, za 'kazen' opravili dobro delo ali namenili nekaj sredstev za izboljšanje infrastrukture. Računamo, da bomo v skupinske akcije s pomočjo medijev in mestnih ustanov pritegnili igralce, glasbenike, športnike – morda pa bomo izzvali celo župana.

Kje boste premierno začeli z aplikacijo?

Najprej v Ljubljani, ki je letos zelena prestolnica Evrope. Pomladi in poleti jo bomo testirali z manjšo skupino uporabnikov, septembra pa bo brezplačno na voljo. V naslednjih letih nameravamo aplikacijo za mobilni operacijski sistem Android ponuditi še drugim mestom. Seveda

jo bomo ustrezno priredili, in to ne samo jezikovno, temveč tudi vsebinsko. Če po Ljubljani z aplikacijo 'osvojimo' še kakšno mesto, bo to pomembno izboljšalo njeno delovanje, saj se bodo mesta lahko primerjala in tekmovala med sabo.

Si predstavljate? Ljubljana je v večnem derbiju premagala Maribor in se uvrstila v končnico evropskega prvenstva v trajnostni mobilnosti!

107

Kako boste prepričali uporabnike, da bodo preizkusili aplikacijo?

logistika

se je skušal pogovarjati med vožnjo. Na terenu smo ugotovili še, da ljudje ne spremenijo svojih navad zaradi skrbi za okolje in morebitnih prihrankov na cesti.

Kako boste oživeli projekt DriveGreen v praksi? Kako ga financirate?

Razvoj aplikacije smo zagotovili s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je prepoznala pomen in razvojni potencial triletnega projekta, ki se izteče sredi leta 2017. Do takrat bo aplikacija zaživela v Ljubljani, njeno delovanje pa bomo preizkusili še v Beogradu, Budimpeši in Istanbulu. Dodatna sredstva za testiranje smo pridobili še s štipendijo britanske Univerze v Durhamu. Tako bomo lahko izvedli dodatno trimesečno raziskavo o tem, kako lahko vplivamo na vozniške navade v Newcastlu, ki je po velikosti primerljiv z Beogradom. Kako naprej?

Računamo na pomoč in podporo mestnih ustanov in lokalnih donatorjev, ki jih skrbi, kako ravnamo z okoljem, in to tako na globalni kot na mestni ravni.

Več na www.zelenaslovenija.si

Promocija

OSKRBOVALNE VERIGE OSKRBOVALNE VERIGE V ZNANOSTI IN PRAKSI 2016 V ZNANOSTI IN PRAKSI 2016 od 6. do 8. aprila 2016 v Portorožu od 6. do 8. aprila 2016 v Portorožu

DOGODEK, KI GA KOT PREVOZNIK, TRANSPORTNO DOGODEK, KI GA KOT PREVOZNIK, TRANSPORTNO PODJETJE ALI LOGIST NE SMETE ZAMUDITI; PODJETJE ALI LOGIST NE SMETE ZAMUDITI; 20 praktičnih predavanj, 3 okrogle mize in več kot 20 praktičnih predavanj, 3 okrogle mize in več kot 25 odličnih domačih in tujih predavateljev.

25 odličnih domačih in tujih predavateljev.

STANJE IN TRENDI RAZVOJA LOGISTIKE Z VIDIKA NAJPOMEMBNEJŠIH STANJE IN TRENDI RAZVOJA LOGISTIKE Z VIDIKA NAJPOMEMBNEJŠIH EVROPSKIH (LOGISTIČNIH) INSTITUCIJ EVROPSKIH (LOGISTIČNIH) INSTITUCIJ SODELOVANJE MED NAROČNIKI LOGISTIČNIH STORITEV SODELOVANJE MED NAROČNIKI LOGISTIČNIH STORITEV IZZIVI ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IN KAKO POSTAVITI SISTEM IZZIVI ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IN KAKO POSTAVITI SISTEM NAGRAJEVANJA ŠOFERJEV – aktualno za prevoznike oziroma NAGRAJEVANJA ŠOFERJEV – aktualno za prevoznike oziroma transportna podjetja transportna podjetja IZZIVI PRI OSKRBI MESTNIH SREDIŠČ – glavni problem IZZIVI PRI OSKRBI MESTNIH SREDIŠČ – glavni problem ter ter tehnološke rešitve modeli tehnološke rešitve in in modeli

Podroben program prijava: www.logisticnikongres.si Podroben program in in prijava: www.logisticnikongres.si Bralci revije lahko s kodo LK16EOL uveljavljate 10%10% popust*.

Bralci revije lahko s kodo LK16EOL uveljavljate popust*.

Generalni pokrovitelj Generalni pokrovitelj

Pokroviteljvečera večera Pokrovitelj

Velika Velika pokrovitelja pokrovitelja

Pokrovitelji Pokrovitelji

marec 2016

* Popust s kodo se izključuje z ostalimi popusti. * Popust s kodo se izključuje z ostalimi popusti.

PartnerPartner

Sledljivost živil in prikaz njihovega porekla ni več zgolj trend, je normativna zahteva in pomembno merilo za nakupne navade potrošnikov.

Tem zahtevam sledijo nekatera slovenska podjetja, ki preko aplikacije OriginTrail, ki jo je razvilo mlado start-up podjetje Prospeh d.o.o, razkrivajo poreklo svojih živil vse do kmetije. Žiga Drev, soustanovitelj in prokurist v podjetju Prospeh, pravi, da je v sistemu proizvodnje živil, kjer z dolžino dobavnih verig odgovornost za varnost in sledljivost razvodeni, pomembno centralizirano spremljanje dogodkov pri proizvodnji živil. Le na ta način se kupcem lahko zagotovi sledljivost celotne dobavne verige.

Prehrambna veriga je še posebej zahtevna glede izvora surovin za izdelke. Razvili ste aplikacijo OriginTrail, ki omogoča sledljivost prehrambnih izdelkov. Od kod ideja za aplikacijo in kako je potekal razvoj? So zgledi v tujini?

Z razvojem sistema preverjanja porekla živil smo se pričeli ukvarjati pred 4 leti, ko smo tedaj še kot študenti razvili prvo in razmeroma enostavno različico sistema za preverjanje porekla na primeru lokalnega ekološkega mesa Ekodar.

Prva verzija ali bolje rečeno testiranje, kako pomembna je za kupce možnost, da preverijo poreklo prehrane, je potrdila, da kupci želijo poznati točno poreklo hrane, ki jo kupujejo. Z nadgradnjo koncepta smo nadaljevali, ko smo se leta 2013 odločili za ustanovitev podjetja in razvijanje produkta OriginTrail, kot ga poznamo danes. Je dosti bolj kompleksen, kot je bila prva ideja. Razvoj sistema OriginTrail je vselej potekal v tesnem sodelovanju z našimi partnerji v prehrambni industriji. Sprva skupaj z Mlekarno Celeia, ki je tudi prva mlekarna na svetu, ki kupcem omogoča, da preverijo poreklo mleka v vsaki seriji proizvodov do kmetije natančno, kasneje pa tudi s podjetjema Perutnina Ptuj ter kamniško Natureto. Tako danes OriginTrail omogoča sledenje poreklu mlečnih, mesnih in tudi zelenjavnih proizvodov.

Kako deluje aplikacija in za kakšen sistem

Žiga Drev

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Aplikacija, ki preveri poreklo živila do kmetije natančno

Sledljivost živil

52 107

logistika marec 2016

Sledljivost živil

sledljivosti gre? Na kakšen način je sistem povezan z obstoječimi podatki o izvoru izdelkov, surovin in kako se aplikacija oziroma sistem posodablja?

Zaradi globalizacije poslovanja prehrambnih podjetij se povečuje tudi kompleksnost dobavnih verig hrane in posledično tveganje zlorab povezanih z dobavo surovin. Pomnimo denimo samo primer konjskega mesa v lazanjah, ki je zgolj nakazal ogromne dimenzije problema sledljivosti hrane, ki jo vsak dan uživamo. Z dolžino dobavnih verig hrane razvodeni tudi odgovornost za varnost in sledljivost. Vsako podjetje, ki sodeluje v procesu, je odgovorno zgolj za sledenje dobavljeni surovini za en korak naprej in en korak nazaj. Da bi zagotovili kupcem varnost in sledljivost celotne dobavne verige prehrambnega izdelka, je potrebno centralizirano spremljanje dogodkov pri proizvodnji hrane. Vse več uveljavljenih nosilcev blagovnih znamk povezanih s hrano tudi povečuje svoje vložke, da bi zagotovili transparentnost pri proizvodnji hrane.

OriginTrail sistem omogoča vsem podjetjem vzdolž celotne dobavne verige hrane, da avtomatizirano na dnevni ravni prenašajo podatke o izvoru vhodnih surovin prehrambnih proizvodov v eno podatkovno bazo, ki deluje v sklopu sistema. Zbiranje podatkov o izvoru surovin na enem mestu omogoča poizvedbo o

Kako natančna je sledljivost oziroma kako natančno aplikacija opredeli izvor izdelka?

Katere informacije ponuja?

Podatki o poreklu izdelkov so kupcem preko uporabniškega spletnega vmesnika ali preko mobilne aplikacije dostopni v nekaj sekundah.

Vse, kar morajo narediti, je, da poskenirajo proizvod, s čimer dobijo dostop do informacij o proizvodu in možnost ocenjevanja proizvoda. Če vnesejo še rok uporabe, pridobijo pristop tudi do podatkov o sledljivosti - o posameznih podjetjih, vključenih v proizvodnjo, vse do posamezne kmetije.

proizvodnje mleka in mlečnih proizvodov, mesa ter zelenjave. To nam omogoča boljše razumevanje problematike sledenja hrane, kar je izjemnega pomena, ko si v stiku s predstavniki velikih prehrambnih podjetij v tujini. Za sistem se zanimajo multinacionalna podjetja iz Skandinavije, katerim je še posebej pomembno, da bi s pomočjo našega sistema povečevali svojo kredibilnost na azijskih trgih.

Kakšni so rezultati oziroma odzivi na aplikacijo s strani proizvajalcev oziroma ponudnikov izdelkov in kupcev?

V Sloveniji že imate nekaj partnerjev. Vaš cilj pa je tudi tujina. Kateri so vaši ključni tuji trgi in kako je v tujini sprejeta sledljivost živilskih izdelkov? Kateri so vaši potencialni partnerji?

Proizvajalcem je zaenkrat pomembno predvsem to, da se s pomočjo sistema OriginTrail razlikujejo od svojih konkurentov, ki si zaenkrat še ne drznejo 100 % razkriti porekla svojih izdelkov. Ker poreklo postaja vse pomembnejši faktor pri nakupni odločitvi potrošnikov, pa se o možnostih za sodelovanje pogovarjamo tudi z večjimi trgovci. Odziv potrošnikov na možnost preverjanja porekla je izjemno pozitiven, vse več pa je pozivov, da bi v sistem vključili še več proizvodov. Seveda je sedaj žogica na strani prehrambnih podjetij, da za to poskrbijo.

Zelo pomembno je, da smo s sistemom OriginTrail uspeli prodreti v tri pomembne segmente industrije hrane, in sicer v

Aplikacija proizvajalcem oziroma ponudnikom izdelkov omogoča tudi povratno informacijo o vedenju kupcev. Na kakšen način?

Je aplikacija aplikativna tudi za sledljivost druge vrste izdelkov?

Trenutno je že izziv v prehrambni industriji ogromen, zato v druge industrije še nismo vstopali.

Mobilna aplikacija Izvor - by OriginTrail omogoča kupcem komunikacijo s proizvajalci ter ocenjevanje proizvodov. Proizvajalci lahko na odzive kupcev tudi odgovorijo.

Kako se aplikacija nadgrajuje in kakšni so vaši tržni in razvojni načrti?

OriginTrail vselej nadgrajujemo v tesnem sodelovanju z našimi parterji. Eden od izzivov, ki se ga želimo lotiti, je, da rešimo problem sledljivosti mesa, zelenjave in sadja v rinfuzi oziroma živil v razsutem stanju. Tukaj imajo podjetja še vedno ogromno težav z označevanjem in spremljanjem porekla.

Povezali ste se tudi z neodvisnim, nepridobitnim zavodom GS1 Slovenija. Zakaj? Za kakšne vrste sodelovanje gre in kakšna je vaša vloga oziroma vloga aplikacije Origin by Trail?

Z GS1 zaenkrat še nismo formalno povezani, sicer pa so pogovori tekli v smeri vpeljevanja obstoječih standardov GS1 v OriginTrail sistem ter o morebitnem sodelovanju pri razvoju novih standardov.

V prostorih Državnega sveta v Ljubljani je v organizaciji Združenja občin Slovenije potekal seminar na temo čiščenja komunalne odpadne vode na sonaraven način. Sodelujoči predavatelji so med drugim predstavili, kako pristopiti k izgradnji rastlinskih čistilnih naprav. Razložili so, katere so njihove prednosti v primerjavi s klasičnimi predvsem na področjih razpršene gradnje.

Sonaravne tehnologije, kot so rastlinske čistilne naprave, občinam omogočajo prihranke pri stroških in so prijazne do okolja. Kot primer dobre prakse je bila predstavljena sevniška občina. Njihov Oddelek za okolje in prostor vodi Roman Perčič. Na območju občine Sevnica je trenutno zgrajenih sedem čistilnih naprav v upravljanju Komunale d.o.o. Sevnica. Med njimi so tri rastlinske: Bazga v Gabrijelah, na Studencu in na Lisci. Njihovo dobro delovanje je spodbuda za sonaravno usmeritev čiščenja odpadne komunalne vode tudi še za načrtovane čistilne naprave, ki bodo zaključevale javne kanalizacijske sisteme.

53 107

Sevnica z dobro prakso pri čiščenju odpadnih vod

Letos načrtujejo izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Krmelju s pripadajočo rastlinsko čistilno napravo, sredstva pa so predvidena tudi za pričetek izdelave projektne dokumentacije za kraje Blanca, Loka pri Zidanem Mostu in Šentjanž. Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa bo občina tudi letos sofinancirala izgradnjo malih hišnih čistilnih naprav, kar se že od leta 2010 kaže kot zelo dobra praksa.

Akcija Čisto veselje Zveza prijateljev mladine s projektom Botrstvo tudi to pomlad v sodelovanju z Gorenjem Surovino d.o.o. organizira humanitarno - ekološko akcijo zbiranja odpadnih surovin, imenovano Čisto veselje. Akcija je bila v lanskem letu ena izmed najuspešnejših, saj jim je s pomočjo podjetij, raznih društev in velikega števila posameznikov uspelo zbrati 58.679,59 evrov oziroma 507 ton odpadnih surovin. S tem so omogočili počitnice 110 otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Na poslovnih enotah Gorenje Surovina d.o.o, Intersparovih in Sparovih izbranih trgovinah, ki jih najdete na spletni strani www.cistoveselje.si, bodo v času akcije, poteka med 1. in 10. aprilom, zbirali jeklene odpadke, barvne kovine, papir in odpadno električno ter elektronsko opremo. Čisto veselje otrok, ki so te počitnice doživeli, in neizmerna hvaležnost njihovih staršev so organizatorjem motivacija za naprej. Zato prosijo podjetja, da se priključijo z donacijo omenjenega materiala, organizator pa vas bo v tem primeru objavil kot podpornika akcije.

marec 2016

poreklu do primarnega proizvajalca/kmetije natančno tako pri nepredelanih prehrambnih proizvodih, kjer je dobavna veriga razmeroma kratka (primer je lokalno sadje in zelenjava), kot tudi pri predelani hrani, kjer v procesu proizvodnje navadno sodeluje več podjetij.

Tako lahko podjetje v vsakem trenutku preveri poreklo proizvoda do primarnega proizvajalca natančno in hkrati to omogoči tudi kupcem.

Kupci dostopajo do informacij preko uporabniškega vmesnika na spletnih straneh podjetij, ki sodelujejo z nami, ter preko mobilne aplikacije Izvor - by OriginTrail (za Android in iOS).

logistika

Kratko, zanimivo

Ukrepov za večjo varnost bo še več, a vse se začne pri vozniku Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

54 107

logistika

Varnost na AC

Število nesreč in žrtev na slovenskih avtocestah se zmanjšuje. Tako pravi statistika.

mag. Ulrich Zorin

Hkrati so nekateri dogodki v zadnjih mesecih znova usmerili

Varnost na AC

javno pozornost k družbi

DARS, k cestnemu prometu in predvsem k ravnanju voznikov.

Mag. Ulrich Zorin, vodja Službe

za upravljanje s prometom

in prometno varnostjo na

DARS-u, pojasnjuje, kje so glavni razlogi za nesreče,

zakaj tovornjaki povzročajo

največ težav, s katerimi ukrepi

želijo zagotoviti večjo varnost in kaj lahko storijo za večjo pretočnost prometa. In

vendarle, kljub vsemu, vse se

začne in konča pri vozniku, ki

lahko največ stori za varnost na cesti.

Nekatere večje nesreče na avtocestah z žrtvami in materialno škodo zahtevajo strokovni odgovor, koliko so krive ceste, koliko upravljanje s prometom in koliko človek? Kaj kaže statistika, tudi v primerjavi z EU, v zadnjih treh letih?

Statistika v večini primerom kaže, da je krivda na človeški strani. Seveda niso izključeni primeri nesreče zaradi infrastrukture in vozila, vendar je to področje veliko bolj obvladljivo, kot če govorimo o človeškem dejavniku. Avtoceste so redno vzdrževane, obnavljamo jih, nadzorujemo jih. Mislim na obhode delavcev, na nadzorne centre – nadzornike prometa, kamere, vremenske postaje.. Napak na tem področju si ne moremo privoščiti. Zato so vsa naša prizadevanja usmerjena k vozniku – človeku, in sicer s pomočjo preventivnih akcij, opozoril in napotkov. Veseli smo, da je nesreč in žrtev na avtocestah manj. Takšen je trend. Še manj jih bo v prihodnjih letih, ko bomo naredili preskok tudi na vozilih – direktna komunikacija vozil s sistemi ob cesti in pa vozil med seboj.

marec 2016

A poglejmo bolj nadrobno. Med povzročitelji nesreč in kaosa na cestah so pogosto izpostavljeni tovornjaki. Ali drži podatek, da tovornjaki niso najpogostejši krivci?

Niso najpogostejši, so pa udeleženi ali pa povzročitelji nesreč, ki terjajo največ časa zapore AC. Tudi posledice so največje. Z vozniki tovornjakov iz vzhodnih držav imamo največ težav.

Niso nadzirani.

Kaj povečan tranzitni promet in več tisoč tovornih vozil dnevno povzroča na slovenskih avtocestah?

Poleg izjemno velikega obsega poškodb vozišča povzročajo nesreče z neprimerno varnostno razdaljo in zaradi preutrujenosti. Gre za kršitve časa vožnje, večje nesreče, nalete na osebna vozila in velikokrat blokiranje obeh smernih vozišč AC. Katere kršitve so najpogostejše?

Varnostna razdalja, neupoštevanje omejitev časa voženj, nepravilno naložen tovor, neupoštevanje hitrostnih omejitev, neupoštevanje omejitev prehitevanja tovornih vozil.

Pravite človek, človeški dejavnik. Kaj bi morali spremeniti v svojem vedenju na cesti vozniki?

Najprej bi se morali zavedati posledic, ki so rezultat nepravilne vožnje oziroma napake.

Na AC je najmanjša napaka že pogled na GSM, SMS, radio, lahko usodna tako za voznika, potnike ali pa druge udeležence v prometu. Tudi za vzdrževalce na AC!! Predvsem pa bi morali upoštevati vsaj osnovno načelo za varnost prilagoditi hitrost, če sneži, če je megleno, če je zastoj! Zlasti pa ohranjati varnostno razdaljo.

Manjka nam tudi nekaj strpnosti na cesti. Na primer, z divjanjem ne bomo med Mariborom in Ljubljano nič nadoknadili, kvečjemu bomo ogrožali sebe in druge. Teh nekaj minut ni toliko pomembnih kot življenja, ki jih lahko ogrozimo.

Na osnovi zadnje študije so vzroki ponovno povezani z vozniki. To so zmedenost, starost, opojne substance – alkohol, samomorilski primeri, nepoznavanje avtocest. DARS spremlja stanje in nenehno izvaja ukrepe. Trenutno zapiramo uvozne rampe na priključkih Lipce in Lesce, dodajamo novo signalizacijo na počivališča, da zna voznik priti s počivališča na avtocesto, postavljamo nove plastične stebričke na razcepu Malence. Izvajamo izobraževanje starejših v društvih upokojencev skupaj z Agencijo za varnost prometa in Policijo.

Nadgrajeni so števci prometa v vozišču, da javljajo morebitne vožnje v nasprotno smer.

Načrtujemo nove spremenljive znake na AC. A to še ni vse. Zavedamo se naše odgovornosti.

Kateri ukrep je najučinkovitejši v primeru megle, ki je na nekaterih mestih pogosta?

Trenutno imamo na AC le točkovne radarje, se pa trudimo, da čim prej vzpostavimo sekcijsko merjenje hitrosti.

S katerimi ukrepi je DARS želel zagotoviti večjo varnost in kateri deli na avtocestnem križu zahtevajo nove strokovne rešitve?

Ukrepov je več. Začel bom z infrastrukturnimi. Gre za obnavljanje in vzdrževanje vozišča in druge prometno varnostne elemente. Kar zadeva organizacijske ukrepe, je ustanovljena služba, ki se ukvarja z varnostjo na AC in je tesno povezana z Agencijo za varnost v prometu in Policijo. Zelo pomembni pa so preventivni ukrepi, kot so akcije REŠI ŽIVLJENJE, torej kako se razvrstimo na avtocesti, pa NISTE VARNI, kako ravnati ob okvari vozila in podobno. Pri ukrepih na področju informacijske tehnologije so v ospredju inteligentni transportni sistemi. Omeniti moram nove kamere, cestno vremenske postaje, detekcijo prometa, spremenljive znake, predorske varnostne sisteme itd. S sodobnim informacijskim sistemom pa zbiramo in razpošiljamo prometne informacije o stanju vseh državnih cest.

Kako je z najbolj nevarnimi odseki?

Znano je, da je avtocestno omrežje razdeljeno na nevarne odseke in najnevarnejše dodatno opremljamo s sistemi, ki sem jih omenil. Voznik lahko zazna te odseke tako, da so tam prisotni portali spremenljive vsebine, dodatni detektorji, kamere. Ti odseki so Vransko - Trojane, Klanec – Ankaran, Rebernice, zahodna LJ obvoznica. V načrtu so tudi nove investicije teh sistemov na odsekih Maribor – Ljubljana in Ljubljana – Senožeče. Poudariti moram, da zagotavljamo največjo varnost tam, kjer imamo radarske sisteme. Trenutno imamo na

Butan plin z novostmi za tovorni promet

Večja varnostna razdalja, ustrezno zmanjšanje hitrosti, a ne močno zavirati, ne prehitevati, a posebej večja pozornost.

Vozniki nimajo radi pogostih zastojev in zapor zaradi obnovitvenih in vzdrževalnih del. Kako lahko v teh primerih zagotovite znosno pretočnost in katera večja obnovitvena dela bo DARS izvajal letos?

Znosno pretočnost zagotavljamo tako, da v fazi načrtovanja izberemo najustreznejši termin, kar je seveda največji izziv, saj moramo upoštevati čas po zimi, počitnice in praznike pri nas ter v tujini, način gradbene izvedbe del in podobno. Na najbolj obremenjenih odsekih poskušamo zagotavljati pretočnost po načinu 2+2, vozni pasovi na AC, ali 2+1+1 (en vozni pas po gradbišču), da voznike čim bolje vodimo skozi gradbišče s signalizacijo. Voznike veliko prej obvestimo o delih (www.promet.si), da si lahko potovanje po AC prilagodijo. Sicer pa bo letos nekaj večjih zapor na naslednjih odsekih v AC omrežju zaradi obnove vozišč: • na A1 »Unec – Postojna vključno s sanacijo viadukta Ravbarkomanda« • na A1 »Arja vas – Šentrupert« • na A1 »MB (Ptujska) – Slivnica« • na avtocesti A2 »Kranj V – Brnik, Brnik – Vodice, priključek Kranj V in priključek Brnik« in • na hitri cesti H3 »LJ (Tomačevo – Dunajska) in LJ (Dunajska – Celovška)«. Načrtovana je tudi nadgradnja elektro-strojne opreme v pokritem vkopu Maribor na hitri cesti H2 »Maribor – Tezno«.

Brez vlaganj v prometno infrastrukturo bo težko doseči večjo varnost in pretočnost. Kje so največji izzivi za DARS in Slovenijo?

Največji izziv za DARS je, da optimiziramo pretok naraščajočega prometnega toka po AC z obstoječo infrastrukturo in z dodajanjem novih tehnologij ter varnostnih sistemov. Da optimalno načrtujemo in izvedemo vsa vzdrževalna in obnovitvena dela z minimalno motnjo prometnega toka. Pa tudi, da uporabnike redno in temeljito obveščamo o motnjah v prometu in o razlogu vzdrževalnih in obnovitvenih del: VEČJA PROMETNA VARNOST. Tudi za državo je to izziv, saj s tem zagotovimo ustrezno gospodarsko klimo, saj so avtoceste hitre, varne in zanesljive prometnice v državi in na mednarodnem prostoru!, ustrezne pogoje turizmu, kar je najbistveneje, pa je varnost voznika – človeka na cesti. To je naš skupni izziv, ne le za DARS in Slovenijo, za vsakogar, ki je na cesti.

Med 15.-18. marcem je na sejmišču v Milanu potekal eden največjih energetskih sejmov v Evropi Mostra Convegno Expocomfort 2016.

Na njem se vsako drugo leto predstavi več kot 2.000 razstavljavcev, med njimi tudi italijanska družba Liquigas, ki je preko nizozemskega koncerna SHV Energy strateško povezana s slovensko družbo Butan plin.

Andrea Arza, predsednik uprave Liquigasa je izpostavil, da je globalni trend, da se porabi manj energije. Tudi zgradbe so vedno bolj energetsko učinkovite. Rešitve so lahko v hibridnih sistemih, kot so npr. toplotne črpalke v kombinaciji s tradicionalnimi grelniki. Pomembno vlogo igra tudi razvoj energetskih storitev v smeri digitalnega upravljanja energije v hiši, zgradbi. Raste pa trg avtoplina v Italiji. V zadnjih 3 letih je narasel za 50 % in danes veliko logističnih podjetij kupuje tovornjake na utekočinjeni zemeljski plin (UZP ali LNG). Na tem področju je tudi Butan plin v Milanu na novinarski konferenci predstavil novosti v ponudbi UZP tudi za tovorni promet.

Gre za strateške usmeritve za zmanjšanje škodljivih prašnih delcev PM 10 iz prometa ter tudi gospodinjstev in industrije. Na tem področju se usmerjajo predvsem v hibridne rešitve, kot npr. kombinacija UZP in toplotne črpalke, s poudarkom rešitev za industrijo oziroma gospodarstvo, kar prinaša finančne prihranke in zmanjšan vpliv na okolje ter omogoča tudi do 45 % manjšo porabo energije. UZP sodi med najčistejšo fosilno gorivo, je lažji od zraka in ima nizko stopnjo izpustov CO 2 ter drugih škodljivih izpustov (CO, HC, SO 2), pri izgorevanju pa ne proizvaja prašnih delcev, kot so PM10 . Utekočinjena različica zemeljskega plina pa je primerna tudi kot pogonsko gorivo in bo odslej na voljo za tovorni promet. V Sloveniji je trenutno okoli 10.000 avtomobilov na plin, kar je približno 1 %. Kot je povedal Tomaž Grm, generalni direktor družbe Butan plin, je trend pozitiven, vendar je pomembna volja in okoljska ozaveščenost. Več kot 10 % rasti na leto ne pričakujejo. Pomembni pa so tudi dogovori na državni oziroma na EU ravni, saj brez vladnih spodbud večji premiki niso mogoči.

55 107

AC le točkovne radarje, se pa trudimo, da čim prej vzpostavimo sekcijsko merjenje hitrosti.

Testno bo Policija zagnala sistem na Trojanah.

logistika

Kje so vzroki za tako pogoste vožnje v napačni smeri na avtocestah in kaj lahko stori DARS za omejitev takšnih pojavov?

marec 2016

Kratko, zanimivo

Avtomatizacija z vse več modeli omogoča kompleksne procese Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

56 107

logistika

Viličarji pod lupo

Podjetja se večinoma podajajo v nakup lastnih viličarjev, v

Viličarji pod lupo

najem jemljejo nove. Flote viličarjev so raznovrstne in prilagojene dejavnostim.

Prehod na zelene tehnologije

je postopen in preudaren.

Trend gre v prid električnih

viličarjev in standardizaciji

flote. Velike prednosti se kažejo

v avtomatizaciji - od varnosti

do manjšega vpliva na okolje.

Avtomatizacija je po besedah

sogovornikov postala standard

sodobne logistike. Glavni

poudarek je na navigacijskih

sistemih za viličarje v hibridnih okoljih. Integracija avtomatskih

viličarjev v obstoječ

proizvodno-skladiščni proces

je enostavna. Več o razvoju

viličarjev in njihovi uporabi so povedali sogovorniki iz

marec 2016

različnih podjetij.

Večinoma v nakup lastnih viličarjev, v najem le nove Po besedah Boštjana Kirma, vodje službe Intralogistike v Krki, tovarni zdravil, d. d., Novo mesto je pri njih »ena izmed ključnih kategorij procesa zagotavljanje varnosti zdravil oz. varnosti okolja, kjer proizvajamo zdravila. Zato v naše okolje ne more viličar iz najema, ki je predhodno morebiti obratoval v neprimernem okolju. Poleg tega smo izvedli stroškovne analize in ugotovili, da v daljšem obdobju glede na naš proizvodni proces najem ni konkurenčen. Smo pa že izvedli nakup starih viličarjev t. i. testnih viličarjev, ki smo jih pred nakupom temeljito pregledali in ugotovili primernost za določene operacije.« Tudi v podjetju Lidl Slovenija so povedali, da kupujejo izključno nove viličarje. S tem se je strinjal tudi Primož Janc, vodja logistike, Merkur trgovina, d.d., ki je povedal, da »se ne odločamo za nakup starih viličarjev, jih pa imamo nekaj v najemu, temveč ob potrebah po dopolnitvah voznega parka investiramo v nakup novih.

Učinkovita notranja logistika je pomemben del Merkurjevega poslovanja, zato se odločamo za investicije, ki zagotavljajo optimalno delovanje na daljši rok, tako z operativnega kot s finančnega vidika.« Drugače pa je v Gorenju, kjer »že

več kot leto dni viličarje izključno najemamo.

V najem pa vzamemo samo nove viličarje,« je povedal Franci Zamrnik, Direktor programa transportne mehanizacija, Gorenje Group.

Flote viličarjev še raznovrstne in prilagojene dejavnostim »V voznem parku imamo električne, plinske in nekaj dizelskih viličarjev. Nakupov večjih (6- ali 9-tonskih) dizelskih viličarjev v prihodnje ne načrtujemo. Ta segment bo postopoma postal bolj izjema, saj se ostale tehnologije izkazujejo kot bolj učinkovite in hkrati okolju prijaznejše,« je pojasnil Primož Janc. Izbor viličarja je zelo odvisen od dejavnosti podjetja, kot je izpostavil njihove izkušnje Boštjan Kirm: »Naš vozni park obsega tako viličarje kot paletne vozičke.

Večino viličarjev/paletnih vozičkov je baterijskih, ker obratujejo v zaprtih in čistih prostorih farmacevtske proizvodnje. Glavni tovor, ki ga prevažajo viličarji/paletni vozički, so palete skupne mase do 1.000 kg. Zaradi obratovanja viličarjev v določenem deležu v eksplozijsko ogroženih prostorih imamo tudi EX viličarje, ki imajo ustrezno zaščito za obratovanje v posebnih razmerah. Nabor proizvajalcev tovrstnih viličarjev pa je zelo omejen.« Tudi v

Prihranek elektro viličarja pri stroških energentov je v primerjavi z dizelskim viličarjem približno 2,5 € na obratovalno uro.

Velike prednosti avtomatizacije, od varnosti do vplivov na okolje Po besedah Mihe Bogataja je »glavna prednost avtomatizacije popolna standardizacija celotnega procesa, visoka stopnja ponovljivosti in zanesljivost. Napredni varnostni sistemi skrbijo za varno integracijo v hibridnem okolju, kjer se srečujejo ljudje in avtomatska vozila. Zmanjša se število nesreč in poškodb zaposlenih, opreme in blaga. Tehnični vidik prinaša izjemno visoko stopnjo natančnosti in ponovljivosti vseh manipulativnih operacij, kot so transport, zajem, odlaganje. Preprečijo se človeške napake pri manipulaciji, napačno in nepravilno odlaganje TSE, transportno skladiščnih enot. Pomemben je tudi organizacijski vidik, kjer avtomatizacija skrbi za časovno standardizirane cikle. Človeški faktorji, bolniška odsotnost, nezbranost pri

107

logistika

Primož Janc Franci Zamrnik Miha Bogataj

Kot je povedal Franci Zamrnik v skupini Gorenje, »že sedaj ne uporabljamo viličarjev na dizelski pogon, ampak viličarje na plinski pogon oziroma električno energijo. Edini na dizelski pogon ima nosilnosti 16T in se ga uporablja za zunanja dela. Relativno je ohranjen in ga bomo s pridom še dolgo uporabljali.

Direktiva na našo logistiko ne bo imela vpliva.« To so potrdil tudi v podjetju Lidl Slovenija, kjer imajo že sedaj izključno viličarje z baterijskim napajanjem. Boštjan Kirm pa popolno menjavo vidi v postopnosti in novih tehnologijah: »Že danes so naši dizel viličarji opremljeni s filtri trdih delcev in na ta način skrbimo za varovanje okolja. Seveda spremljamo, kaj se dogaja na področju zelene tehnologije. Ko bodo tehnologije dovolj preizkušene, zanesljive in stroškovno konkurenčne, jih bomo v prihodnosti tudi uporabili.«

Boštjan Kirm

foto: arhiv podjetja

57 Opis razlik med električnim in dizelskim viličarjem na primeru 4-tonskega čelnega viličarja je predstavil Miha Bogataj: Elektro viličar, 1.000 ur, strošek elektrike približno 1.500 €, dizelski viličar, 1.000 ur, strošek dizelskega goriva približno 4.000 €.

Prehod na zelene tehnologije postopen in preudaren

delu, zamuda, so izničeni, zato je planiranje proizvodno-skladiščnih procesov enostavnejše (manjše število neznank). Avtomatizacija nudi tudi možnost integracije v informacijske sisteme. Na ta način se zagotovi komunikacija med proizvodno-skladiščnimi informacijskimi sistemi (ERP, WMS, OPC strežnik), kar zvišuje frekvenco skladiščnih nalog ter izniči možnost nastanka procesnih napak. Skozi razvojni vidik avtomatizacije je mogoče programsko opremo, ki skrbi za vodenje sistema, prilagoditi in optimizirati v primeru spremembe nalog viličarja.

Pomemben pa je tudi okoljski vidik, saj nenehna optimizacija voznih parametrov poskrbi za minimalno porabo energije. Avtomatski viličarji so energetsko učinkovitejši od klasičnih z ročno manipulacijo.«

marec 2016

Električni ali dizelski viličar, to je vprašanje?

foto: Grega Erzen

Kot pravi Miha Bogataj, Vodja prodaje in razvoja poslovanja v podjetju Jungheinrich, d.o.o., kjer prodajajo viličarje vseh vrst, je »v Sloveniji v uporabi približna polovica viličarjev čelnih, od katerih je dobra polovica dizelskih in plinskih čelnih viličarjev, slaba polovica pa elektro čelnih viličarjev. Trend zadnjih let gre v prid elektro viličarjev. Preostali najpogostejši tipi viličarjev so predvsem elektro ročni paletni viličarji, sledijo elektro ročni paletni vozički (dvig cca 120 mm) in električni regalni viličarji.

Predvsem v avtomobilski industriji je opaziti porast električnih vlačilcev s priklopnimi vozički, ki lahko v določenih primerih uspešno nadomestijo viličarje pri talnem transportu.« Boštjan Kirm je izpostavil pomembnost standardizacije flote: »Velikokrat imamo na preizkusu viličarje različnih proizvajalcev. Lahko rečemo, da so predvsem vodilni proizvajalci področja med sabo razmeroma primerljivi. Seveda ima vsak določeno karakteristiko, ki je boljša kot pri konkurenci. Poudariti pa je treba, da stremimo k standardizaciji flote viličarjev. To v našem primeru predstavlja vrsto prednosti, in sicer predvsem gre za prednosti poznavanja upravljanja viličarjev s strani različnih oseb in zagotavljanje internega trga viličarjev, kjer skrbimo za enakomernejšo izkoriščenost strojev. Pred nakupom viličarjev prednostno upoštevamo predvsem upravičenost nakupa. Če je nakup neizogiben, potem je ključno, da bo viličar izpolnil vse tehnične in tehnološke zahteve za področje, kjer se bo uporabljal.« S povedanim se je strinjal tudi Franci Zamrnik, ki je poudaril: »pomembnost vozne učinkovitosti viličarja, kot so preciznost, okretnost, preglednost, sledi cena, zanesljivost, ažuren servis in plačilni pogoji.«

foto: arhiv podjetja

Trend v prid električnih viličarjev in standardizaciji flote

Dvoizmenska uporaba električnega viličarja je že mogoča brez menjave baterij zaradi učinkovitih elektromotorjev, ki omogočajo regenerativno zaviranje in spuščanje. V večini primerov kapaciteta 1 baterije zadošča za več kot dvoizmensko delo. Ni razlik glede zmožnosti dela na prostem. Tudi elektro viličar lahko dela zunaj v mokrem (elektro motorji zaščiteni IP 54).Tudi velike razlike v maksimalni hitrostih vožnje več ni. Pri 5-tonskem elektro viličarju je največja hitrost 17 km/h. Pri 5-tonskem dizel viličarju pa 21 km/h. Obstaja velika razlika pri emisijah. Električni viličarji namreč nimajo emisij izpušnih plinov, dizelski pa imajo zahvaljujoč filtrom trdnih delcev emisije primerljive najsodobnejšim dizelskim avtomobilom.

foto: arhiv podjetja

Lidlu Slovenija so povedali, da »pred nakupom najprej vselej preverimo, za katere namene se bo viličar uporabljal. Potem se izbere model, ki najbolj ustreza tem potrebam. V floti imamo 165 viličarjev in komisionirnih naprav (za potrebe logističnega centra in poslovalnic).«

58 107

logistika

Avtomatizacija je standard sodobne logistike Boštjan Kirm nam je povedal, da je v Krki »logistično poslovanje v popolnosti informacijsko podprto. Viličarji so le del opreme, ki tvorijo proces kot celoto.« Tako je tudi v podjetju Lidl Slovenija, kjer pravijo, da so viličarji že integrirani v informacijski sistem, kar omogoča optimizacijo logističnih procesov in izboljšanje storilnosti. Tudi v skupini Gorenje je tako, kjer »že danes na novejših viličarjih uporabljamo sistem TWIS, spletni nadzor viličarjev. Pri delu pa uporabljamo mobilne terminale, ki niso del viličarja, ampak delujejo s pomočjo wifija in WMS-a avtonomno. Takšen način dela je praktično že standard sodobne logistike,« je dodal Franci Zamrnik.

V ospredju navigacijski sistem za viličarje v hibridnih okoljih Osnova za avtomatske viličarje so standardni – tu je v zadnjih letih glavni poudarek na optimizaciji pogonskih sistemov, ki so iz leta v leto robustnejši in imajo boljši izkoristek. Kot

pravi Miha Bogataj, je v zadnjih letih velik poudarek ter napredek tudi na področju baterijskih akumulatorjev – Li-Ion: »Če se osredotočimo na razvoj avtomatizacije, je glavni poudarek predvsem na navigacijskih sistemih za viličarje v hibridnih okoljih. Poznamo sistem navigacije z induktivno zanko oz. fiksnimi talnimi magneti, laserski sistem navigacije z odsevniki in sistem navigacije z zaznavanjem okolice v realnem času.

Inteligentni navigacijski sistem za orientacijo ne potrebuje dodatnih elementov. Naprednejša avtomatska navigacija sistemu (avtomatskemu viličarju) omogoča opravljanje zahtevnejših in kompleksnejših nalog. Tako se avtomatizacija aplicira na nove modele viličarjev, ki omogočajo zahtevnejše naloge. Začelo se je z aplikacijami za talni transport palet, nadaljuje pa se v smeri kompleksnih nalog in procesov, kjer avtomatski viličarji v hibridnem okolju na standardni paletni regal odlagajo in zajemajo palete do višine 5 m. Z avtomatskimi vlačilci je omogočen transport do 4 palet v vlačilni kompoziciji.«

Integracija avtomatskih viličarjev je enostavna »Reluktančni električni motorji v visokoregalnem komisionirnem viličarju EKX serije 5

le-tega uvrščajo v najvišji učinkovitostni razred. To pomeni občutno višji izkoristek energije od sicer še vedno zelo naprednih in na trgu prevladujočih asihronskih motorjev brez ščetk, kar za uporabnika pomeni večjo avtonomijo obratovanja z enim polnjenjem baterije, manj izgubljenega časa z menjavo baterije (ali polnjenja) in posledično nižje stroške obratovanja.

Nato polavtomatsko obratovanje visokoregalnih viličarjev v ozkih regalnih hodnikih, viličar sam odpelje do cilja, voznik le pritisne na gumb.

Možna je tudi naknadna vgradnja v obstoječa skladišča. To polavtomatsko obratovanje (skladiščna navigacija) omogoča hitro in natančno pot do cilja z optimalno porabo energije in časa, kar pomeni dvig produktivnosti do 25 %, eliminacijo poškodbe regalov itd. Avtomatski viličarji (APM), razviti iz platform na trgu preizkušenih serijskih viličarjev, lahko delujejo kot ročni viličar ali popolnoma samodejni viličar (AGV). Avtomatski viličarji APM so v osnovi standardni viličarji, ki so nadgrajeni z varnostnim in avtomatskim paketom (senzorika, krmiljenje, laserska navigacija, programska oprema). Integracija enega ali več avtomatskih viličarjev v obstoječ proizvodno-skladiščni proces je enostavna, hitra in varna, je še dodal Miha Bogataj.

Promocija

Izberite pravi akumulator za vašega viličarja

marec 2016

Družba EnerSys®, največji svetovni proizvajalec svinčenih industrijskih akumulatorjev, vam lahko pomaga s pogonsko energijo, kjer koli poslujete. Od standardnih akumulatorjev vrste Hawker® perfect plus, ki zagotavljajo veliko moči in zanesljivosti za vse industrijske delovne stroje, in Hawker® Water Less, ki ponujajo boljšo prilagodljivost in več obratovalnega časa zaradi daljših intervalov med dolivanji ter s tem nižje stroške dela z dolivanjem vode v akumulator tudi do 75 %, pri čemer nudijo tudi baterije v protieksplozijski ATEX zaščiti, do naprednih Hawker ® XFC in IRONCLAD® akumulatorjev.

Akumulatorji Hawker ® XFC, priznani kot najbolj napredni svinčeno-kislinski akumulatorji na trgu in cenovno učinkovita zamenjava za litijionske baterije, za

svoje delovanje ne potrebujejo vzdrževanja.

Zaradi večje gostote energije, tehnologije ZBC (zero battery change) in zmožnosti hitrega polnjenja se lahko uporabljajo in polnijo kadar koli. Omogočajo hitro in priložnostno polnjenje. Pri tem se akumulatorji ne poškodujejo in njihova življenjska doba se ne zmanjša. Dodatne prednosti so izredno nizke emisije plinov in najdaljša življenjska doba.

Za izpolnitev zahtev v najtežjih pogojih dela so v družbi EnerSys® razvili posebej zmogljivo baterijo IRONCLAD®, ki s tehnologijo kvadratnih cevi dosega večjo povprečno napetost na viličarjih od standardnih baterij, kar omogoča boljše vozne in dvižne hitrosti. Imajo najvišjo oceno kapacitete na ampersko uro in v primerjavi z ostalimi baterijami do 15 % več moči. Baterije lahko delujejo pod težjimi specifičnimi gravitacijskimi silami, njihova pričakovana življenjska doba je do 1.800 ciklov.

Za polnjenje baterij vam nudimo Hawker® modularni polnilec z IQ™ tehnologijo za brezžično komunikacijo z baterijo. Spremljajoča oprema je naprava za brezžično komuniciranje s polnilnikom in računalnikom EnerSys Wi-iQ, ki posreduje informacije o toku, napetosti, temperaturi in preko dodatnega zunanjega senzorja raven elektrolita v akumulatorju.

Informacije se lahko prenesejo v računalnik preko povezave USB ali v polnilnike iQ. Polnilci družbe EnerSys® pa omogočajo polnjenje kjer koli, saj ne vključujejo polnilne postaje.

Področje uporabe: manjši in večji viličarji, čistilni stroji, vozila za prevoz osebja, gospodarska vozila (npr. manjša vozila za odvoz odpadkov) idr.

Molson elektro d.o.o. ponuja svetovanje pri nakupu, uporabi in vzdrževanju akumulatorjev ter servisno popravilo.

Zastopstvo za SLO: Molson elektro d.o.o.

Partizanska pot 40, 1270 Litija Franc Koprivnikar t: 041 683 673, e: molson.elektro@siol.net w: www.molson-elektro.si

Priključite se na daljinsko ogrEvanjE

dodajamo elektriko Zagotovite si najugodnejši paket.

• 080 2882

Promocija

bivanjudajemoutrip.si

Toplota

Plin

Elektrika

Prihranek

Promocija

W W W. L A S KO. E U

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKO MERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!