Ekskurzija "Po solnih poteh"

PO SOLNIH

POTEH Strokovna ekskurzija SOLINE Pridelava soli d.o.o.

29.11.2017-2.12.2017

PO SOLNIH POTEH

Strokovna ekskurzija SOLINE Pridelava soli d.o.o.

29.11.2017-2.12.2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” besedilo Iztok Škornik fotografije Iztok Škornik, Brian Valentič, Silvia Altin, Klavdij Godnič, Martina Stanič, Desire Joras, Danijel Pokleka Seča, december 2017

4 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 5

Uvod Po večletnih poizkusih se je 29.11.2017 ob 4.00 h zjutraj pričela več kot 2000 km dolga strokovna ekskurzija podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. z naslovom “Po solnih poteh”.

V štirih dnevih smo si ogledali rudnik v Tuzli (BiH), soline v Ulcinju (Črna Gora), soline Ston, soline Nin in tovarno soli na Pagu (Hrvaška).

Pot nas je iz Sečoveljskih solin vodila preko Ljubljane, Slavonskega Broda do Tuzle. Vonj po premogu je značilen za to industrijsko mesto v BiH. Kljub gostoljubnosti osebja rudnika, smo pot nadaljevali in v večernih urah prispeli v Sarajevo, kjer smo prenočili v Hotelu Grand. Po nastanitvi v hotelu smo si ogledali Baščaršijo in si v privoščili odlične čevapčiče. Naslednji dan smo po zajtrku odpotovali proti Črni Gori. Za nami je, tako za nas, kot za oba voznika in avtobus, izredno adrenalinsko potovanje čez drn in strn preko zaselkov Trnovo, Dobro Polje, Miljevina, Budanj, Brod itd. Pot je v BiH vseskozi potekala nad sotesko reke Drine, nad strmimi prepadnimi stenami. Od dežja uničeno cestišče in kamenje na njem, je še dodatno povečevalo strah tako voznikoma, kot potnikom. V Črno Goro smo vstopili na mejnem prehodu Šćepan Polje pod Humom in pot nadaljevali ob reki Drini skozi številne tunele, nakar smo prečkali še veličasten most čez reko Pivo, nekoliko naprej pa je sledila še vožnja po jezu Mratinje. Nič manj spektakularna ni bila vožnja ob zajezitvi Pive vse do zaselka Plužine, kjer smo imeli krajši postanek. Nadaljevali smo preko Jasenovog Polja vse do Nikšića ter naprej do Podgorice, kjer nas je zaradi zemeljskega plazu na cestišču glavne ceste čakala delna cestna zapora. V večernih urah smo z zamudo prispeli v Ulcinj, kjer smo prenočili v hotelu Mediteran. Zvečer smo se odpravili v mesto in uživali v kulinaričnih dobrotah, predvsem pa v miru, saj v tem času v Ulcinju sploh ni turistov. Naslednji dan smo si sami ogledali Ulcinjske soline, saj z dogovorjenim vodenim ogledom ni bilo nič. Občutek ob prihodu na recepcijo solin je bil enak tistemu iz Černobila. Zapuščene v nekem trenutku in pozabljene od ljudi. Po ogledu solin nas je pot vodila naprej proti Stonu, kjer smo imeli na solinah voden ogled. Prenočili smo v Neumu v hotelu Villa Nova. Za popestritev pa smo, preden smo našli svoj hotel, prečkali še mejo med BiH in Hrvaško ter se takoj vrnili nazaj v Neum. Po tistem, ko smo v zgodnjih jutranjih urah zapustili Neum, smo se odpeljali proti Ninu. Ob pomoči simpatične vodnice Helene smo si ogledali še soline v Ninu, njihove proizvodnje objekte ter trgovino.

Muzej je bil zaradi poplave v semptembru zaprt za obiskovanje. Ker so nas čakale še ene soline na otoku Pag, smo takoj po “shoppingu” odbrzeli še na otok, kjer nas je vodja proizvodnje g. Kovačevič seznanil s tovarno soli na Pagu. V tovarni sicer ne sprejemajo obiskovalcev, prijateljskim solinam pa težko odpovedo dobrodošlico. Zaključili smo z odojkom v gostilni My Dreams na Pagu in z otoka pravočasno pobegnili pred orkansko burjo.

Trajekti niso vozili. Na srečo je bil most še prevozen, manj sreče pa smo imeli na avtocesti, saj je bila zaradi burje, snega in poledice na več mestih zaprta za avtobuse in tovornjake.

Naša odisejada se je končala v nedeljo 3.12.2017 ob 2 zjutraj pred vhodom v KPSS na Leri. Po 17 h urah ...

6 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 7

Rudnik soli v Tuzli Tuzla je mesto v Bosni in Hercegovini. Je sedež Tuzlanskega kantona in je gospodarsko, znanstveno, kulturno, izobraževalno, zdravstveno in turistično središče severovzhodne Bosne. Po Sarajevu in Banja Luki je Tuzla tretje največje mesto v BiH. Tuzla je izobraževalno središče in ima dve univerzi. Je tudi glavni industrijski “stroj” in ena vodilnih gospodarskih trdnjav v Bosni s širokim in raznolikim industrijskim sektorjem, vključno s storitvenim sektorjem, zahvaljujoč solinskemu turizmu. Zgodovina mesta sega v 9. stoletje; sodobna Tuzla pa sega v leto 1510, ko je postala pomembno garnizonsko mesto v Otomanskem cesarstvu. Ime “Tuzla” izhaja iz turške besede za sol in se nanaša na obsežne zaloge soli, ki se nahajajo pod mestom.

Mesto Tuzla ima edino slano jezero v Evropi, ki je del osrednjega parka in ga vsako leto obišče več kot 350.000 ljudi. Staro antično Panonsko morje se je izsušilo pred približno 10 milijoni let, vendar so raziskovalci in znanstveniki omogočili ohranjanje slane vode na površini. Leta 2003 pa je bilo odprto kot Panonsko jezero.

Rudarjenje soli in črpanje slanice predstavlja glavno nevarnost v mestu Tuzla in njegovi okolici od leta 1950, ko se je začelo reševanje rudarjenja solnih odlagališč. Analiza zbranih podatkov od leta 1956 do balkanske vojne in od leta 1992 do leta 2003 razkriva kumulativno udiranje in nagibanje do12 m v celotnem obdobju, kar povzroča škodo zgradbam in infrastrukturi na območju, ki vključuje tudi velik del zgodovinskega mesta.

Rudnik soli v Tuzli še vedno proizvaja nasičeno slanico in jo prodaja podjetju “Solana Tuzla” za proizvodnjo soli ter turškemu podjetju „Sisecam Soda Lukavac d.o.o“, ki proizvaja sodo.

8 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 9

10 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 11

12 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 13

Ulcinjske soline Ulcinj je mesto na južni obali Črne gore in glavno mesto občine Ulcinj. Večinsko prebivalstvo so Albanci. Kot eno najstarejših naselij na jadranski obali je bilo mesto ustanovljeno v 5. stoletju pred našim štetjem.

Ulcinjske soline se razprostirajo na 14.5 km2. So med desetimi največjimi solinami v Sredozemlju ter skupaj z delto reke Bojane eno najpomembnejših območij za ptice na celotnem Balkanu.

Soline in podjetje Bajo Sekulić, ki jih je v preteklosti upravljalo, so že dalj časa v stečaju, leta 2008 pa je skupščina Črne gore sprejela prostorski plan o zazidavi tega mokrišča.

Tako so splavali po vodi vsi načrti o prenovi solin, naravoslovnem turizmu in še kateri sonaravni dejavnosti v tem prostoru. Lokalno prebivalstvo je tej odločitvi nasprotovalo in se spraševalo ali bodo soline po 77 letih resnično prenehale delovati. 2004 smo Ulcinjske soline obiskali tudi mi iz KPSS, obljubili smo jim pomoč, uprava solin je obisk vrnila že leto kasneje. Leta 2006 nas je obiskala tudi delegacija črnogorskih ornitologov. Sedanji večinski lastnik solin Veselin Barović (Eurofond) ima za soline drugačne načrte. Za pičlih 800.000 evrov je kupil zazidalno zemljišče solin, ki bi mu lahko prineslo tudi do 1.5 milijarde evrov izkupička. Črna gora je bila na nogah, saj so verjeli da gre za povsem nečedne posle kapitala sumljivega izvora. Naravovarstveniki niso stali križem rok in po spletu je zaokrožila spletna peticija. Z interventnim zakonom sedaj Ulcinjske soline upravlja organizacija Nacionalni Parkovi Crne Gore.

Ulcinjske soline so bile že večkrat prepoznane kot pomembno območje v Evropi in Sredozemlju, že 6 x so bile predlagane za Ramsarsko območje, vendar še vedno propadajo in tudi o nekem resnem naravoslovnem turizmu ni niti duha ne sluha, v kar smo se lahko prepričali ob našem obisku. Pakirnica v solinah pa je očitno še delovala v letu 2015, ko so bile spakirane zadnje količine soli, kar je razvidno iz najdene embalaže.

14 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 15

16 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 17

18 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 19

20 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 21

22 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 23

Soline Ston Znameniti Ston je naselje in pristanišče na drugem največjem hrvaškem polotoku Pelješac, ki leži ob koncu severozahodnega dela Stonskega zaliva na hrvaški obali Jadrana. Spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo. Ston, tudi Ston Veli, je bil včasih najbolj znan po solinah in obali, ki je zelo primerna za kopanje, predvsem v zalivu Prapretna. Ston in Mali Ston so ustanovili Dubrovčani, takoj ko so leta 1333 zavladali Pelješcu.

Znamenito je zidovje, ki povezuje Ston (Castrum Istius Maris) in Mali Ston (Castum Iilius Maris), spomenik ljudskih rok. Dolgo je 5,5 kilometra in se ponaša s petimi trdnjavami (v vsaki je bila cerkev) in 40 stolpi. Obzidje, trdnjave, stolpe in mesteci Mali in Veliki Ston je zgradila Dubrovniška republika, da bi lahko nemoteno pridobivala sol iz solin, ki so bile tu že v času antike, verjetno pa še prej. Sol je prinašala velik profit in vsa gradnja se je plačala iz tega denarja. Bila je tako pomembna, da so s sicer sovražnimi Turki sklenili sporazume, da jo lahko nemoteno prevažajo prek njihovega ozemlja.

Območje v okolici Stona na Peljšcu izpolnjuje vse pogoje, zato so bile tukaj že v13. stoletju urejene soline, ki obratujejo še danes in kjer pridobivajo sol po enakem postopku kot v času njihovega nastanka. Sol pridobivajjo popolnoma naravno, zgolj z izhlapevanjem morske vode. Stonski zaliv je razdeljen v plitke, medsebojno ločene ograjene bazene, v katerih stoječo vodo segreva sonce, tako da ta postopoma izhlapeva. Stonske soline premorejo 53 bazenov vode. Podlaga je iz asfalta. Le v enem je prvobitna podlaga iz granitnih kamnov.

Sol se pobira le v devetih bazenih. Vsak bazen je dobil ime po svetniku, izstopa le Mundo.

Iz njega so v času Dubrovniške republike pobirali sol, ki so jo potem razmetali množici, medtem ko so npr. iz bazena Lazar vozili sol na dunajski dvor.

Stonska sol je primerna za industrijo in za posipanje cest, saj pobrana sol ni obdelana tako, da bi ustrezala prehranskim zahtevam.

24 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 25

26 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 27

28 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 29

30 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 31

Soline Nin Nin stoji v srednji Dalmaciji približno petnajst kilometrov severozahodno od Zadra. Zgodovinsko jedro mesta je zgrajeno na otočku s premerom približno petsto metrov. S celino ga povezujeta dva kamnita mostova, zgrajena v 16. stoletju. Širše območje mesta stoji v laguni in je obdano z naravnimi peščenimi plažami.

Nin (Latinsko: Aenona ali Nona) je mesto v Zadarski županiji (Hrvaška), s 1256 prebivalci (2001). Mesto je bilo v srednjem veku središče škofije neodvisne hrvaške veje cerkve, ki jo je v prvi polovici 10. stoletja razpustil in latiniziral kralj Tomislav ter sedež dalmatinskih knezov. Pomembna osebnost 10. stoletja je bil cerkveni politik in škof Grgur Ninski.

Mesto ima kljub svoji majhnosti zelo bogato in burno zgodovino. Od 9. stoletja pr. n. št. do prihoda Rimljanov so na širšem omočju Nina prebivali ilirski Liburni, ki so imeli v mestu močno pomorsko in kopensko trgovsko središče. Tristo metrov južneje, na področju sedanjih solin, je stalo še starejše naselje iz mlajše kamene dobe. Benečani so kupili soline v Ninu in jih zaradi konkurence za 500 let zaprli.

S površino 55 hektarjev, se soline Nin nahajajo v plitvi laguni globokega Ninskega zaliva.

Na širšem območju ni industrije, niti ekstenzivnega kmetijstva. Območje solin se nahaja med petimi hrvaškimi nacionalnimi parki, kar še dodatno govori o čistosti in nedotaknjenosti tukajšnjega naravnega okolja. Že stoletja soline v Ninu živijo s svojimi prebivalci. Danes soline v Ninu živijo in ​​proizvajajo tradicionalno sol enako, kot nekoč - ročno, le podlaga na kristalizacijskih površinah je drugačna - betonska. Povprečno v solinah Nin pridelajo 3200 ton soli letno. Prodajajo jo kot ekološko pridelano sol.

1. septembra 2017 je Zadar in okolico prizadela prava apokalipsa. Padavine, padlo je dvakrat več dežja od celomesečnega povprečja, so prizadele več mest. Velika škoda je nastala v mestu Nin, kjer je odneslo stari ninski most, poplavljene so bile tudi soline. Blato je prekrilo območje kristalizacije, uničen je bil del pridelane soli.

32 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 33

34 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 35

36 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 37

38 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 39

40 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 41

Tovarna soli na Pagu Vzdolž jadranske obale je kopica večjih, manjših, poraščenih, zelenih, skalnatih, razgibanih, obljudenih, razčlenjenih, samotnih otokov, z naravnimi in drugimi znamenitostmi.

Otok Pag je gotovo med tistimi, ki imajo svojo dušo in te ne pustijo ravnodušnega. V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte.

Ti so služili za obrambo pred Iliri.

Pagu je proizvodnja soli prinašala veliko bogastvo, obenem pa tudi probleme. Zaradi soli so Pažani v preteklosti velikokrat vodili bitke, vendar so prav tako na ta račun udobno živeli. Tradicija pridobivanja soli izvira iz prvih naseljevanj na tem predelu.

Na Pagu so v preteklosti sol pobirali ročno, tako kot v Sečoveljskih solinah, saj je bila tehnologija vzgoje petole in pobiranja soli na njej od tam prinešena k nam. Danes na Pagu soli ne pobirajo več ročno. Na Pagu letno proizvedejo okoli 33.000 ton soli. Slanico pa še vedno s pomočjo sonca in vetra pripravljajo na zunanjih površinah za zgoščevanje, kjer jo tudi skladiščijo. Bazeni za pripravo slanice zajemajo površino, ki je večja od dveh milijonov kvadratnih metrov. K razvoju solinarstva na Pagu so največ pripomogle klimatske in geomorfološke razmere. Poleg tega je ugodnost tudi to, da na Pagu ni obilnejših padavin.

Z izgradnjo moderne tehnologije konec 20. stoletja je bil stari način pridobivanja soli opuščen. Po modernizaciji pogona Soline Pag se sol pridobiva z ogrevanjem morske vode - evaporacijo.

Kapljica morja, zrno soli. Tako piše na spletni strani “Solana Pag” . In ponosno razlaga, da je njihova sedanja proizvodnja soli del tisočletne tradicije.

42 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 43

44 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh� - 2017 | 45

46 | Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017

Udeleženci ekskurzije

Klavdij Godnič

Iztok Škornik

Tina Bakić

Ivana Mijatović

Silvia Altin

Brian Valentič

Martina Stanič

Alen Vežnaver

Desire Joras

Nives Kovač

Danijel Pokleka

Jasmina Grbac

Silvo Grbac

Meho Hamzabegović

Valdi Leban

Dario Grbac

Edo Vukčić

Osman Dedić

Uroš Lutman

Erik Bernobič

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” - 2017 | 47

Strokovna ekskurzija “Po solnih poteh” besedilo Iztok Škornik fotografije Iztok Škornik, Brian Valentič, Silvia Altin, Klavdij Godnič, Martina Stanič, Desire Joras, Danijel Pokleka