Issuu on Google+

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

20:59

Page 1

Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi} - Stefanovska

MUZI^KO OBRAZOVANIE ZA V ODDELENIE DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE


Avtor Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi}- Stefanovska

Urednik Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi}- Stefanovska Ilustrator Slavjanka Dimova Vera Angelovska Marina Vasi}- Stefanovska Recenzenti: d-r Ivica Zori} Frosina Cvetkova-Muratovska Flurim Zulfija Jazi~en lektor Tatjana Nankova

Kompjuterska podgotovka Vesna Gorjanska-Kr`eva Dragan Arsovski

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија Печати: Графички центар дооел, Скопје Тираж: 15.400 Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр.22-2411/1 од 26.04.2010 година се одобрува употребата на овој учебник CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје 373.3.016:78 (075.2) = 163.3 ДИМОВА, Славјанка Музичко образование за V одделение : деветгодишно основно образование / Славјанка Димова, Вера Ангеловска, Марина Васиќ Стефановска. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010. - 103 стр. : илустр. ; 28 см ISBN 978-608-4575-94-8 1. Ангеловска, Вера [автор] 2. Васиќ Стефановска, Марина [автор] COBISS.MK-ID 84083722


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

20:59

Page 3

Drag u~eniku! I ovaa godina }e se dru`i{ so veselite gosti od muzi~kata ku}a. Tie }e ti pomognat da gi otkrie{ tajnite na muzikata. Za da gi razbere{, treba da se obide{ da pee{, sviri{, sozdava{ i slu{a{. Dokolku vnimatelna gi sledi{ i ispolnuva{ dadenite aktivnosti i zada~i od u~ebnikot, }e za~ekori{ po patot na muzikata. Dodeka pee{, sviri{ i istra`uva{ so svoite drugar~iwa }e ja otkrie{ ubavinata na sorabotkata i zaedni~kiot uspeh. ]e otkrie{ deka vol{ebnite zvuci go zajaknuvaat drugarstvoto, a tvoeto srce go ispolnuvaat so radost i qubov. Zatoa pobrzaj! Tancuvaj, pej, sviri i slu{aj gi prikaznite od minatoto iska`ani preku zvucite. Otkrij gi tajnite i vivni se vo svetot na veselite noti!

Od avtorite


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

20:59

Page 4

Mojot svet (po sluh)

Sonce me budi vo postela, pesna me gali vo du{ata. Tri spomeni {to bolea ve~no gi izbri{av jas. Mojot svet se vika muzika, nema vera nitu granica mojot svet se osum noti, edna du{a balkanska. Najna najna, nanana najna....... Mojot svet se vika muzika, nema vera nitu granica, mojot svet se osum noti, edna du{a balkanska. Mojot svet se osum noti, edna du{a balkanska.

h2

h2

h2

Aktivnost: 1.Bidi kreativen i tvori na tema †Mojot muzi~ki svet#. 4


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:00

Page 5

Zapejte deca na svetot (po sluh) muzika: Kiril Makedonski

Ta`ni da nema na svetot, de~iwa, nikoga{ glad , radosen neka e denot, za ~ovek star i mlad.

Srcata detski se izvor, igra i smea bez kraj, sre}a i radost vo svetot, da cuti v sekoj kraj.

Refren: La, la, la, la ...

Refren: La, la, la, la ...

Zada~a: 1. Tvoite inspiracii od sodr`inata na pesnata iska`i gi preku crte` ili ~estitka na tema †Za site deca na svetot#, so primena na IKT. 5


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:00

Page 6

Notni vrednosti Vo pesnite {to gi peeme i svirime melodijata e zapi{ana so tonovi razli~ni po visina i traewe. Notnata vrednost go opredeluva traeweto na tonot. Dosega gi upotrebuvavme ~etvrtina i polovina nota.

Da se potsetime: ~etvrtina nota

trae eden udar

polovina nota

trae dva udari

Zapomni! 1. ^etvrtina nota trae eden udar. Polovina nota trae dva udari. 6


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:01

Page 7

Cela nota i pauza

bele`ewe na cela pauza vo petolinie

Aktivnosti: 1.Vo tvojata tetratka napi{i ritmi~ki i melodiski ve`bi so cela nota i pauza. 2. Bidi kreativen i izraboti simbol za cela nota i pauza. 7


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:01

Page 8

Osmina nota i pauza Da se potsetime:

Novata notna vrednost {to }e ja otkrieme se vika osmina nota.

osmina nota e sostavena od: polna notna glava, notna crta i notno barja~e

bele`ewe na osmina pauza vo petolinie

Aktivnosti: 1.Taktiraj dve, ~etiri i osum osmini pauzi! 2.Kolku vkupno udari traat? 8


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:02

Page 9

Primena na osmina nota vo pesna Vol{ebna kocka

II strofa Jas sum pesna vo osmini, za vas deca moi mili. Vol{ebna sum, sila davam, od vas ni{to jas ne baram.

9


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:02

Page 10

Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na cela nota i pauza Ritmi~ka ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 2

10


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:03

Page 11

Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na osmina nota i pauza Ritmi~ka ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 3

Zada~i: 1. Imenuvaj ja taktovata mera! 2. Odredi kolku taktovi vremiwa ima taktot vo melodiskite i ritmi~kite ve`bi. 3. Pej i sviri ritmi~ki to~no! 11


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:03

Page 12

Mestoto na notite vo petolinieto Da se potsetime:

Na veselbata vo muzi~kata ku}a prisutni se notite: do, re, mi, fa, sol i la. Sekoja od niv si ima svoe mesto vo petolinieto. Pridru`i se na veselbata na notite i ispej ja pesnata so literaturen tekst i solmizaciski imiwa.

Vesela pesna muzika i tekst: S. Dimova

Zapomni! 1. Notite se zapi{uvaat vo liniski sistem (petolinie) koj se sostoi od 5 linii i 4 praznini. 12


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:03

Page 13

Mestoto na notite si1 i do2 petolinieto Ubavata pesna se slu{a nadaleku. Na veselbata }e se pridru`at u{te dve noti: notata si1 i do2. Tie }e go zazemat svoeto mesto vo petolinieto.

si1

do2

Notata si1 se pi{uva na tretata linija od petolinieto. Notata do2 se pi{uva na tretata praznina vo petolinieto.

Sega site noti se tuka. Veselbata neka prodol`i. Da zapeeme pesna!

Solmizaciska pesna muzika i tekst: S. Dimova

Crti~ka, glavi~ka, polna prazna odlu~i ! Do, do, si, si, la, la, sol, re, fa, mi, re, do, do, do.

Zada~a: 1. Vo tvojata muzi~ka tetratka napi{i gi site izu~eni noti. 13


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:03

Page 14

Blok flejta Da se potsetime:

Koga gi zatvorivte site sedum otvori i osmiot od dolnata strana na flejtata go dobivte tonot do1. Koga }e go krenete maloto prste od desnata raka }e go dobiete tonot re. Koga }e go krenete mrzlivecot od desnata raka }e go dobiete tonot mi. Koga }e go krenete sredniot prst od desnata raka }e go dobiete tonot fa. Koga }e go krenete pokazalecot od desnata raka }e go dobiete tonot sol. Koga }e go krenete mrzlivecot od levata raka }e go dobiete tonot la.

Ajde da nau~ime kako se svirat tonovite si1 i do2! Zatvori gi dup~iwata na flejtata so palecot i pokazalecot od levata raka! Go dobi tonot si1. Zatvori gi dup~iwata na flejtata so palecot i sredniot prst od levata raka! Go dobi tonot do2. 14


18.04.2010

21:03

Page 15

15

Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:03

Page 16

Melodiski ve`bi so primena na notite si1 i do2 Melodiska ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 3

Aktivnosti: 1.Voo~ete gi notite si1 i do2. 2.Interpretiraj gi ve`bite vokalno i instrumentalno! 16


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 17

Primena na notite si1 i do2 vo pesna Tawa pee (po noti) tekst i muz: N.Mi{~enko-Vodeb

Zabele{ka: Dozvoleno e menuvawe na imiwata vo pesnata, spored decata vo oddelenieto.

Zada~i: 1. Imenuvaj gi notnite vrednosti zastapeni vo melodijata na pesnata †Tawa pee#. 2. Zapi{i gi so cela nota imenuvanite noti vo literaturniot tekst na pesnata. 17


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 18

U~itelke ti si moj svet (po sluh) tekst i muzika: S. Dimova

Za tebe peam na glas, te sakam u~itelke jas. So tebe cveten e maj, za decata svetot e raj. Refren: U~itelke ti si moj cvet, za moeto srce si lek. Te sakam beskrajno znaj, ti pregratka topla mi daj.

Aktivnost: 1.Bidi kreativen i napravi ~estitka za tvojata u~itelka. 18


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 19

Takt Muzi~kata kompozicija e sostavena od pove}e mali delovi, nare~eni taktovi. Me|usebe se odvoeni so vertikalni crti, nare~eni taktovi crti.

Takt e mal del od muzi~kata kompozicija i pretstavuva rastojanie od edna do druga taktova crta. Na po~etokot na taktot se pi{uva taktova mera. Taa ja opredeluva dol`inata na traeweto na taktot i brojot na taktovi vremiwa. Taktovite vremiwa se: silni (naglaseni) i slabi (nenaglaseni). Gi bele`ime so ovie znaci:

Brojot na silni i slabi taktovi vremiwa go opredeluva taktovata mera. Se pi{uva na po~etokot vo petolinieto, po violinskiot klu~. Taa go odreduva ritamot na kompozicijata.

19


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 20

Dvodelen 2/4 takt Aktivnost: 1.Izgovori go literaturniot tekst so pravilen akcent na zborovite: Denes deca pesna peam, site velat deka smeam. Sakam dru`ba , igra mila, za{to nam ni dava sila. Akcentot od zborovite vo literaturniot tekst se sovpa|a so silnite (naglaseni) taktovi vremiwa. Poradi redosledot na silni i slabi taktovi vremiwa, ritamot na zborovite }e go zapi{ame vo 2/4 takt.

2/4 takt se taktira na dva udari. Ima edno silno i edno slabo taktovo vreme. Osnovna taktova mera e ~etvrtina nota. ^etvrtina nota trae eden udar - edno vreme.

Zapomni! 1. Dvodelniot 2/4 takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota. 2. Sodr`i dve taktovi vremiwa i se taktira na dva udari. 20


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 21

Primena na 2/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna Ritmi~ka ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 2

21


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 22

Prva, vtora

muzika i tekst: M. Vasi}-Stefanovska

Prva, vtora, leva, desna, zapej sega nova pesna. Odam napred, nema nazad, ti da ~ue{ {to }e ka`am? Silno, slabo vreme imam, taka mo`am svet da minam. Site deca da gi vidam, taka sre}en jas }e bidam.

Zada~a: 1. Pej ja pesnata so nisko taktirawe. 22


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:04

Page 23

Svirime vo 2/4 takt Prva, vtora

23


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 24

Esen muz: Stefan M. Gajdov tekst: M. Ivanovski

Aktivnost: 1.Bidi kreativen i daj mu nova obleka na ta`noto esensko drvo. - Izraboti list od hartija vo forma i boja po izbor. Na nego napi{i ili nacrtaj eden element od muzi~kata pismenost. Site izraboteni listovi od hartija zalepete gi na hamer. 24


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 25

Tridelen 3/4 takt

Izgovori go tekstot na ritmi~kata ve`ba ritmi~ki to~no i so pravilen akcent na zborovite.

Eden, dva, tri!

Tekstot od brojalkata †Eden, dva, tri!# e zapi{an vo tridelen takt, koj ima tri taktovi vremiwa. Ako taktovite vremiwa traat po eden udar gi bele`ime so 3/4 taktova mera. 3/4 takt se taktira na tri udari. Ima edno jako i dve slabi taktovi vremiwa. Osnovna taktova mera e ~etvrtina nota.

Zapomni! 1. Tri ~etvrtinski takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota. Sodr`i tri taktovi vremiwa i se taktira na tri udari. 25


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 26

Primena na 3/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna Ritmi~ka ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 2

Ritmi~ka ve`ba br. 3

Melodiska ve`ba br. 3

26


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 27

Eden, dva, tri!

Prva i vtora i treta sum jas, taktova mera za igra sum spas. Eden, dva, tri, dva, dva, tri, pejte na glas! Novo taktirawe u~am na ~as. Prva i vtora i treta po red, zapejte deca na celiot svet.

Aktivnost: 1.Ispej ja pesnata vo pridru`ba na detski ritmi~ki instrumenti ili nisko taktirawe. 27


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 28

Svirime vo 3/4 takt Valcer

28


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 29

^etiridelen 4/4 takt Ritmi~kata ve`ba e zapi{ana vo 4/4 taktova mera i sodr`i ~etiri takta.

4/4 takt ima ~etiri taktovi vremiwa:

^etvrtina nota trae eden udar - edno vreme.

Zapomni! 1. ^etiri ~etvrtinski takt za osnovna taktova mera ima ~etvrtina nota. Sodr`i ~etiri taktovi vremiwa i se taktira na ~etiri udari. 29


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:05

Page 30

Primena na 4/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi Ritmi~ka ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 1

Ritmi~ka ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 2

30


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 31

^etiri po ~etiri muzika i tekst: V. Angelovska

Cr - ve - ni i ^e - ka ta - a

ze - le - ni, trp - li - vo

`ol-ti, si - ni i - gra - ta da

po - be - di. za - po~ - ne.

Aktivnosti: 1.Izraboti ritmi~ka ve`ba od ~etiri takta. 2.Bidi kreativen i so primena na IKT izraboti crte` ili aplikacija koja }e asocira na 4/4 takt. 31


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 32

^etiri po ~etiri svirime na detski instrumenti

32


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 33

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe Utvrduvawe na vidovi taktovi preku aktivnost izrazuvawe i tvorewe.

Aktivnosti: 1. Nastavnikot dava nasoki i gi zapoznava u~enicite so na~inot na realizacija na aktivnosta izrazuvawe i tvorewe so igra plo~ka. Demonstracija na igra: model plo~ka.

Se odreduvat ( formiraat) od tri do {est grupi. Upatstvo za realizacija na aktivnosta: Sekoja grupa treba da izraboti model na igra plo~ka vo koja }e bidat zastapeni site vidovi taktovi: 2/4; 3/4; 4/4.

Sekoja grupa go prezentira svojot model na plo~ka.

Od grupno izrabotenite modeli se sostavuva golem model na plo~ka ~ij na~in na spojuvawe e po izbor na u~enicite. Skokni vo ritam, soglasno taktovite vo va{ata plo~ka!

U~enikot ima zada~a da gi prepoznae poliwata so zadadeniot takt i na istite da skokne soglasno brojot na taktovite vremiwa. U~enicite koi ja ispolnuvaat zada~ata dobivaat usna povratna informacija to~no ili neto~no ja ispolnile zada~ata od drugite u~enici. 33


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 34

Tonska skala Notite napi{ani na petolinie imaat razli~no ime i visina. Imiwata na notite gi odreduva muzi~kiot znak, violinski klu~, koj se pi{uva na po~etokot vo petolinieto. Koga notite gi peeme i svirime gi vikame tonovi. Sekoj ton ima opredelena boja, traewe, ja~ina i visina. To~nata visina na tonovite se vika intonacija. Melodiskata niza od osum tonovi, razli~ni po ime i visina se narekuva tonska skala. Taa pretstavuva osnovna muzi~ka azbuka. Tonovite vo tonskata skala gi imenuvame vaka:

Aktivnost: 1.Pejte ja skalata nagore i nadolu so to~na intonacija.

Zada~a: 1. Na osum karti~ki so lan~iwa od konec, napi{i gi imiwata na tonovite od tonskata skala. Istite mo`e da se pretstavat so simbol po tvoj izbor. 34


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 35

Aktivnost: 1. Koordinator na aktivnosta e nastavnikot.  Osum u~enici se naredeni vo prava linija i napred gi nosat izrabotenite karti~ki so imiwata na tonovite. Sekoe dete treba da go otpee tonot {to go nosi negovoto ime.  Po~nuvaj}i so u~enikot {to go nosi imeto do1, sekoj u~enik go ka`uva imeto na sosedniot ton.  Sekoe dete treba da go otpee tonot ~ie ime go nosi. Od ovaa aktivnost zabele`avme deka pome|u tonovite ima melodisko rastojanie.

Postojat dva vida stepeni: - Polovina stepen, rastojanie koe go bele`ime so znakot - Cel stepen, rastojanie koe go bele`ime so znakot Tonskata skala vo koja ima polovina stepeni pome|u tonovite {to se nao|aat na III, IV i VII, VIII stapalo pretstavuva durski rod. Vo tonskata skala sekoj ton ima svoe mesto.

Stapalata se bele`at so rimski broevi:

Zapomni! 1. Tonska skala e melodiska niza od osum tonovi razli~ni po visina. Prviot i osmiot ton se istoimeni. 35


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 36

C-dur skala Od sekoj ton na tonskata skala mo`e da se sozdade nova skala koja }e go dobie imeto po po~etniot ton. Postojat dva vida na imenuvawe na tonovite:

Sega }e sozdademe tonska skala od tonot do. Bidej}i negovoto abecedno ime e S, tonskata skala }e ja nare~eme:

C-dur skala

Polovina stepeni vo skalata C-dur ima pome|u tonovite:

i stapala: III

IV

VII

Celite stepeni se nao|aat pome|u tonovite:

36

VIII


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:06

Page 37

Tonskata skala mo`e da se podeli na dva ednakvi dela koi gi narekuvame tetrakordi.

Zada~i: 1. Napi{i ja C-dur skalata i obele`i gi tetrakordite vo razli~ni nijansi. 2. Bidi kreativen i so upotreba na IKT izraboti crte` na C-dur skala i nejzinite karakteristiki: imiwa, stapala, stepeni i tetrakordi. 37


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 38

Azbu~na pesna muzika i tekst: S. Dimova

Prvo jas sum stapalo, vtoro odi po mene, treto, petto, ~etvrto,{esto, sedmo se po red. Pesna si zapeavme, ime si nau~ivme, site gi naredivme, skala si napravivme.

SI

DO e S LA

SOL FA MI RE DO e S Zapomni! 1. Abecedno imenuvawe na tonot do e S! 38


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 39

Tempo Vo minatoto komunikacijata pome|u lu|eto bila po pismen pat, preku pisma. Informaciite pristignuvale bavno. Denes sovremenata kompjuterska tehnologija ni ovozmo`uva brza komunikacija. Za navremena i pravilna izvr{ena rabota, biten faktor e brzinata na pristignuvawe na informacijata. Za pravilna izvedba na muzi~kata kompozicija, potrebno e da se odredi soodvetna brzina. Za taa namena vo muzikata go upotrebuvame poimot tempo. Kompozitorot soglasno karakterot na kompozicijata go odreduva vidot na tempoto. Oznakata za tempo se zapi{uva na po~etokot na kompozicijata nad petolinieto. Vo muzikata tempoto mo`e da bide: bavno, umereno, brzo

Zima (II stav od serenadata za guda~ki orkestar) Vo ciklusot †Godi{ni vremiwa# od Vivaldi, opi{ani se ~etirite godi{ni vremiwa: prolet, leto, esen i zima. Preku upotreba na muzi~ki izrazni sredstva i upotreba na soodvetno A. Vivaldi tempo, Vivaldi sozdal verodostojni tonski sliki. Kompozicijata e oboena so zvukot na guda~kite instrumenti: violini, violi, violon~ela i kontrabas. Vo vtoriot stav, †Zima#, melodijata vo bavno tempo gi dolovuva karakteristikite na eden zimski pejza`: sivilo na denot, nate`nati sne`ni granki, belinata na sne`nite pateki, zamrznati reki, topewe na mrazot i pa|awe na te{ki vodeni kapki.

Zada~a: 1. Odredi go vidot na tempoto vo kompozicijata. 39


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 40

Metronom Dali znae{? Metronom e naprava so koja se odreduva tempoto pri izvedba. Johan Nepomuk Melcl (1771-1883) so pomo{ na mehani~arot Ditrih Nikolaus Vinkl (1780-1826) go napravile prviot metronom. Ludvig van Betoven e prviot poznat kompozitor koj go koristel metronomot. Modernite metronomi se elektronski so kristali od kvarc koi ja odr`uvaat preciznosta, sli~na na onie koi se koristat kaj ra~nite ~asovnici. Postojat i posovremeni metronomi koi mo`at da dadat dva ili pove}e posebni zvuci.

40


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 41

Saat

No}e, dewe sal si ~ukam, tika, taka, tak. Kako v~era, taka denes, taka utre pak. I vi velam vam, samo toa znam.

Aktivnost: 1. Interpretirajte ja pesnata ritmi~ki to~no so pridru`ba na detski ritmi~ki instrumenti koi }e gi upotrebite na zborovite †tika, taka, tak, taka utre pak, samo toa znam#. 41


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 42

Ve`bi i pesni so primena na razli~no tempo (Svirime i peeme) Melodija

Melodiska ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 2

42


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 43

Farmata na stariot Mekdonald

Brat~e Martin

Brat~e Martin, brat~e Martin, spie{ li? Spie{ li? ^asovnikot ~uka, ~asovnikot ~uka, din, dan, don! Din, dan, don!

43


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:07

Page 44

Zabavuvawe i zabrzuvawe Koga peeme ili svirime se javuva potreba od postepeno zabavuvawe ili zabrzuvawe na izvedbata na melodijata- tempoto. Ovie promeni gi obele`uvame so muzi~ki poimi i znaci.

Ruska narodna pesna

O, Suzana!

Aktivnosti: 1. U~enicite treba da se podelat vo tri grupi. Sekoja grupa treba da ima simbol za vidot na tempoto. Za vreme na svojata interpretacija go demonstrira simbolot za da go najavi tempoto vo koe }e ja izvede melodijata. Ostanatite dve grupi treba da izvedat ritmi~ko dvi`ewe vo odredeno tempo so pridru`ba na ritmi~ki instrumenti. 2. U~enicite mo`e da ja interpretiraat melodijata i so primena na znaci za zabavuvawe i zabrzuvawe. Za ovaa aktivnost treba da bidat podeleni vo dve grupi. 44


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:08

Page 45

Vals

45


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:08

Page 46

Karneval na `ivotnite Kamij Sen-Sans Kamij Sen-Sans e francuski kompozitor. Vo deloto †Karneval na `ivotnite# so golemo kompozitorsko majstorstvo, upotrebuvaj}i razli~ni instrumenti i drugi izrazni sredstva, napravil razli~ni muzi~ki sliki. Vo niv gi pretstavil `ivotnite vo edna posebna sve~enost karneval pod maski. Vo golemata me{anica sekoe `ivotno se krie pod maska. Ve}e ste se zapoznale so †Mar{ot na lavovite# ~ij rik e pretstaven so zvucite na pijanoto. Karnevalot e Kamij Sen-Sans predizvik i za drugi `ivotni. Dali muzi~kiot zvuk }e sozdade prepoznatliva slika za slu{atelot i }e gi otkrie ostanatite `ivotni pod maski? Toa }e go doznaete ako vnimatelno ja slu{ate muzikata.

46


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:08

Page 47

Kenguri Kamij Sen-Sans Na karnevalot na `ivotni se i kengurite. Karnevalskite maski ne mo`at da ja sokrijat nivnata palavost i qubopitnost. Veselo potskoknuvaj}i, pla{livo i nesigurno yirkaat, sakaj}i da bidat del od zabavata i nastanot okolu sebe. Za da dade verodostoen opis na karakternite osobenosti na kengurite, kompozitorot koristi muzi~ki izrazni sredstva. Preku promenite na brzina i ja~ina na zvukot go opi{uva nivnoto dvi`ewe, so instrument ~ija zvu~nost ve}e si ja zapoznal.

Zada~i: 1. Spored na~inot na izvedba, vo koj vid muzika spa|a kompozicijata? 2. Imenuvaj go instrumentot so koj se ispolnuva kompozicijata. 3. Slu{aj ja vnimatelno muzikata i kreni ja rakata sekoga{ koga }e zabele`i{ deka se menuva tempoto (se zabrzuva ili zabavuva). 4. Pri povtornoto slu{awe sledi ja dinamikata na izvedbata i imenuvaj ja promenata so soodvetni dinami~ki izrazi ili znaci. 5. So koi izrazni sredstva kompozitorot go dolovuva skokaweto i qubopitnosta na kengurite? 6. Obidi se da sozdade{ prikazna so naslov, Palavite kenguri, spored slu{anata muzika ili da napravi{ likovna ilustracija . 47


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:08

Page 48

Nova godina (po sluh) muz. S. M. Gajdov tekst: V. Kunovski

Nova, nova godino, peeme na glas, e~i pesna najmila, podarok za nas. Ima{ sne`na sila, no}va {to se svila, ti si nova dobra vila, prekrasna i mila.

Aktivnost: 1. Interpretirajte ja pesnata so pridru`ba na ritmi~ki DMI. 2. Podelete se vo tri grupi: I grupa - ja pee pesnata so literaturen tekst; II grupa - ja pridru`uva pesnata so ritmi~ki DMI , na prvoto taktovo vreme ; III grupa - (2-4 u~enika) vo ~etvrtiot i osmiot takt, soglasno ritamot na pesnata go izgovoraat tekstot din don, din don.

Zada~a: 1. Spored tekstot na pesnata obidi se da napravi{ dramatizacija ili pretstava na tvojata novogodi{na programa. 48


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:08

Page 49

Sne{ko (po sluh)

prerabotka na muzika i tekst: E. Gli{i}

Dojdi, dojdi Sne{ko bel, jas te ~ekam s¢ sum zel. Siten sne`ec ti ni daj, sanka jas si imam znaj. Duva vetre pa|a sneg, toj za mene }e e lek. ]e se sankam jas do mrak, toplo }e mi bide pak.

49


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:08

Page 50

Yvon~iwata yvonat

50


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 51

51


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 52

Johan [traus

Johan [traus (sinot)

Johan [traus, pomladiot (Johann Strauss 1825-1899), e poznat avstriski kompozitor, dirigent i violinist. Sin na Johan [traus (postariot), koj se proslavil so svoite valceri i bil nare~en †kral na valcerite#. Iako postignal golem uspeh kako muzi~ar ne sakal negoviot sin da bide muzi~ar. Po `elba na tatkoto, mladiot Johan stanal bankar. Vol{ebnite zvuci i ritamot na valcerite {to gi slu{al vo detstvoto, kaj Johan razvile qubov kon muzikata. So pomo{ na svojata majka, a bez znaewe na tatko mu, Johan zemal ~asovi po violina i komponirawe. Formiral svoj orkestar so koj gi izveduval svoite , no i delata na svojot tatko. Podocna stanal dirigent na dvorskite balovi. Sozdaval muzika za tanc kako {to se valceri i polki. Nekoi od niv i denes se izveduvaat. Edno od negovite poznati dela e kompozicijata †Radecki mar{#.

52


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 53

Radecki mar{ Johan [traus (sinot)

Kratkiot voveden del pompezno go najavuva sve~eniot karakter na kompozicijata. Pogolema veli~enstvenost i dava zvukot na duva~kite instrumenti. Nivnata zvu~nost i boja nenametlivo se zabele`uvaat preku postepeno dinami~ko nijansirawe od pijano do forte. Vo prodol`enie, glavnata melodijata ja ispolnuvaat guda~ki instrumenti. Vo forte dinamika, povtorno se ispolnuva prepoznatlivata melodija (tema), po~nuvaj}i so postepeno dinami~ko nijansirawe od pijano do forte. Ovaa kompozicija se nao|a na repertoarot na tradicionalniot Vienski novogodi{en koncert, koj sekoja godina se izveduva na 1 Januari. Mo`ebi si ja slu{al na televizija ili na koncert. Slu{aj}i ja }e go do`ivee{ karakterot na melodijata. Taa }e ti otkrie zo{to i denes lu|eto u`ivaat vo nea.

Zada~i: 1. Odredi go vidot na muzikata spored na~inot na izvedba. 2. Kakva e po karakter kompozicijata †Radecki mar{#? 3. Odredi koe od navedenite tempa go prepoznava{ vo kompozicijata: a) bavno; b) umereno; v) brzo. 4. Imenuvaj gi osnovnite vidovi na dinamika vo deloto. 5. Pridru`uvaj ja melodijata so pleskawe na racete sekoga{ koga }e voo~i{ izvedba na melodijata vo forte. 53


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 54

Fraza (dvotakt) Da se potsetime: 1. Muzi~kite kompozicii se sostaveni od pomali i pogolemi muzi~ki celini. 2. Najmal del od muzi~kata celina e motiv. 3. Kako {to od zborovi gradime govorni celini i literaturni dela, taka od motivi gradime muzi~ki celini i muzi~ki dela.

Zima

Zada~i: 1. Izrazno pro~itaj go tekstot na pesnata †Zima#. 2. Pej ja pesnata †Zima# so jasna dikcija i dinami~ko nijansirawe. 54


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 55

Aktivnosti: 1. Opredeli gi stihovite - frazi vo literaturniot tekst na pesnata. 2. Nastavnikot da gi interpretira frazite so noten tekst, a u~enicite da gi povtoruvaat so literaturen tekst. 3. Odredete gi muzi~kite celini sostaveni od dva motivi.

Muzi~kata celina sostavena od motivi se vika fraza (dvotakt).

Zapomni! 1. Fraza e muzi~ka celina sostavena od motivi. Naj~esto trae dva takta. 55


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 56

Utvrduvawe na muzi~kite celini motiv i fraza Vo dadenite {emi so tekstualni i muzi~ki primeri, odredeni se muzi~kite celini motiv i fraza.

Zada~a: 1. Vo ostanatiot del od pesnata †Sne{ko# (str. 49) napravi analiza i opredeli gi: - motivite od zborovi, - motivite od notite, - frazite od zborovi, - frazite od notite. 56


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:09

Page 57

Prispivna pesna J. Filip

Zada~i: 1. Sledete go notniot tekst na kompozicijata †Prispivna pesna# i vnimatelno slu{ajte ja muzikata. 2. ^ujte gi i voo~ete gi muzi~kite frazi. 3. Kolku vkupno frazi ima vo kompozicijata? 4. Dali ima povtoruvawe na muzi~ki frazi? 5. Obidete se da ja otpeete melodijata na pesnata. 57


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 58

Dinamika Da se potsetime: 1. Vo pesnata †Eho# so primena na dinami~kite znaci f-forte i p-pijano, kompozitorot napravil verodostojna imitacija na eho. Vo muzikata znakot f-forte zna~i silno, a znakot p-pijano zna~i tivko peewe ili svirewe.

Eho

Karl Marija Veber

Vo park, vo park, vo park, vo park, vo ubav cveten park, haj, haj, haj, haj ^uj ehov zvuk, ~uj ehov zvuk, vo park, vo krasen park, vo park, vo krasen park.

Aktivnost: 1. Ispej ja pesnata so primena na dinami~kite znaci f, p i napravi imitacija na eho. Preporaka: U~enicite mo`e da se podelat vo dve grupi. Ednata grupa }e ja pee muzi~kata celina ozna~ena so znakot f forte, a drugata grupa, celinite ozna~eni so znakot p pijano. Po `elba na u~enicite mo`e da se smenat ulogite. 58


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 59

Dinami~ki nijansi Ponekoga{ kompozitorite svoite idei, ~uvstva i do`ivuvawa gi iska`uvaat so postepena promena vo ja~inata na zvukot. Taa mo`e da se namaluva ili da se zgolemuva. Ja~inata mo`e da ja dostigne zvu~nata kulminacija i povtorno da se vrati nazad. Za taa promena vo muzi~kata literatura se primenuvaat muzi~ki znaci. Postepenoto namaluvawe na ja~inata na zvukot se obele`uva so znakot dekre{endo.

Postapnoto zgolemuvawe na ja~inata na zvukot se obele`uva so znakot kre{endo.

59


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 60

Utro od suitata †Per Gint# Edvard Grig Edvard Grig bil qubitel na prirodata. Se voshituval na ubavinata na prirodata {to taa mu go nudi na ~ovekot. Ubavinata na son~evoto utro, kompozitorot Edvard Grig ja pretstavil vo †Utro#, od suitata †Per Gint#. Ra|aweto na noviot den kompozitorot go pretstavil so umereno tempo i promena na ja~inata na zvukot. Preku melodijata na slu{atelot mu go opi{al momentot na prodirawe na utrinskite son~evi zraci i spokojstvoto na utroto. Edvard Grig dal verodostojna muzi~ka slika na ubavinite i zapo~nuvaweto na denot.

Zada~i: 1. Voo~i gi i imenuvaj gi postepenite promeni na ja~inata na izvedbata vo kompozicijata. 2. Preku likovno ili literaturno izrazuvawe opi{i kako go do`ivuva{ novoto utro spored slu{natata muzika. 60


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 61

Eho Orlando di Laso Orlando di Laso e kompozitor roden vo Belgija. @iveel vo XVI vek nare~en renesansa. Bil muzi~ki obrazovan i kako dete peel vo detskiot hor vo crkvata Sv. Nikola vo rodnoto mesto Mons. Negoviot ubav glas go zabele`al vicekralot od Sicilija i go odnel vo Italija. Tamu prestojuval podolg period vo pove}e gradovi. Podocna rabotel vo Holandija, Anglija i vo Germanija kade `iveel i tvorel do krajot na svojot `ivot. Orlando di Laso

Napi{al pove}e od 2000 dela vo pove}e `anrovi posveteni na svetovnata i duhovnata muzika. Pove}eto od niv se posveteni na ~ove~kiot glas i horskoto peewe. Deloto †Eho# e nameneto za hor. Vo ovaa kompozicija Orlando di Laso, uspeal da go dolovi ehoto na glasovite.Toa go postignal so imitacija na frazite i dinami~ki promeni f- forte i p- pijano. Slu{aj ja muzikata i obidi se da gi do`ivee{ dinami~kite promeni.

Zada~i: 1. 2. 3. 4.

Odredi go vidot na muzi~koto delo spored na~inot na izvedba. Preku koe izrazno sredstvo ni go dolovuva kompozitorot ehoto ? Imenuvaj gi vidovite dinamika vo slu{anata muzika. So koj vid na dinamika kompozitorot go pretstavuva glasot, a so koj ehoto? 5. Pri slednoto slu{awe pretstavi gi so simboli dinami~kite promeni. Na primer: - so visoko krenata raka i otvorena dlanka - f; - so ponisko krenata raka i zatvorena dlanka - p. 61


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 62

Znaci za prodol`uvawe na notnata vrednost Da se potsetime: 1. Trajnosta na notata mo`e da se prodol`i na pove}e na~ini i so razli~ni znaci.

Koronata naj~esto se upotrebuva na krajot na muzi~kata kompozicija, no mo`e da se upotrebi i vo tekot na kompozicijata na mesta kade {to kompozitorot saka da zaokru`i edna muzi~ka misla. Primer:

^asovnik

Zada~i: 1. Pej ja pesnata †^asovnik# so primena na znakot korona! 62


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 63

Prodol`uvawe na notnata vrednost so lak i to~ka

Primer:

Zada~i: 1. Sozdadi ve`bi vo 2/4, 3/4 i 4/4 takt so primena na znaci za prodol`uvawe to~ka i lak. 63


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:10

Page 64

Primena na znaci za prodol`uvawe na notnite vrednosti vo melodiski ve`bi i pesni Melodiska ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 2

Ero od onoj svet (opera) Jakov Gotovec

[to ~udo stanalo narodna pesna

64


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 65

Peeme i svirime Malkite momi (po noti) narodna pesna

Na seka moma po edno mom~e. Na bela Rada crno Arap~e, Pa se ~udila {to da mu pravi. Dva dni go mila tri dni go trila , Pa go ka~ila na bela kowa Kow se belee, on se crnee.

Zada~i: 1. Vo koi taktovi ima prodol`uvawe na notnata vrednost? 2. Koj znak za prodol`uvawe e upotreben vo prviot red, a koj vo vtoriot red na pesnata? 3. Pesnata sviri ja i pej ja ritmi~ki to~no. 65


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 66

Johanes Brams Johanes Brams (1833-1897) e poznat germanski kompozitor. @iveel vo vreme koga kompozitorite vo svoeto tvore{tvo gi iska`uvale svoite momentalni ~uvstva, naj~esto inspirirani od ubavinite na prirodata, interesni slu~ki i nastani. Johanes ne poteknuva od bogato semejstvo. U{te kako mal imal `elba da nau~i da sviri na pijano. Se obrazuval sam, a zarabotuval svirej}i do kasno vo no}ta po gostilnicite. Johanes Brams

Svojot prv koncert go odr`al koga imal samo 15 godini. Podocna `iveel i tvorel vo Avstrija. Vo negovoto tvore{tvo dominiraat kompoziciite za vozrasni, no ne gi zaboravil i najmladite slu{ateli i ispolniteli.

So najmladite prijateli - decata, ~esto drugaruval i neizmerno gi sakal. Toa mu pomognalo da go zapoznae nivniot svet, potrebi, `elbi i me~taewa. Dobro poznatata `elba na deteto so pesna da zaspie vo pregratkite na svojata majka, bila inspiracija za kompozicijata †Prispivna pesna#. Svoite umetni~ki vrednosti gi prilagodil na vozrasta na decata. Preku lesno pevliva melodija ja opi{al golemata ne`nost i toplina na majkata koga go zaspiva svoeto dete. Zvucite na pijanoto i glasot, umerenata dinamika i tempo vo kompozicijata, go dolovuvaat mirniot i prispiven karakter na muzikata.

66


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 67

Prispivna pesna Kompozicijata †Prispivna pesna# e napi{ana za interpretacija na `enski glas, vo pridru`ba na pijano. Nejzinata melodija pleni so milozvu~nost. Prevedena e na mnogu jazici i obrabotena za detski hor. Pro~itaj go tekstot na pesnata. Toj }e ti pomogne vo do`ivuvaweto i odreduvaweto na karakterot na deloto. Johanes Brams

Utre {tom niz prozor tvoj, son~ev yirne zrak, v igri, pesni, detski poj, bodar vesel }e si pak.

Zada~i:

Dobra no}.......

1. Vo koj vid na izvedba spa|a kompozicijata: a) vokalna b)instrumentalna v) vokalno-instrumentalna ? 2. Kakva e po karakter ovaa kompozicija? 3. Odredi go osnovniot vid na tempoto na izvedbata . 4. Imenuvaj ja dinamikata so koja se ispolnuva ovaa pesna. 5. Objasni zo{to kompozitorot primenil razli~no tempo i dinami~ki promeni vo pesnata? 6. Obidi se so pomo{ na nastavnikot i vo sorabotka so drugar~iwata da napravi{ dramatizacija na pesnata, pritoa irazuvaj}i gi to~no tempoto i dinamikata. 67


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 68

Intervali Vo nastavnata sodr`ina za tonskata skala nau~ivte deka melodiskoto rastojanieto pome|u dva sosedni tona se vika stepen. Ima polovina i cel stepen.

Aktivnost: 1. Koordinator na aktivnosta e nastavnikot. - Osum u~enici se naredeni vo prava linija i napred gi nosat izrabotenite karti~ki so imiwata na tonovite. Sekoe dete treba da go otpee tonot {to go nosi negovoto ime. - Po~nuvaj}i so u~enikot {to go nosi imeto do, sekoj u~enik go ka`uva imeto na bilo koj ton od tonovata skala. U~enikot koj e povikan treba da go otpee tonot ~ie ime go nosi, so pomo{ na ostanatite u~enici od oddelenieto i nastavnikot.

Tonovite na intervalot mo`e da gi peeme ili svirime posebno, (eden po eden) ili zaedno (istovremeno dvata tona).

Zapomni! 1. Rastojanieto pome|u koi bilo dva tona vo tonskata skala ili melodija se vika interval. 68


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 69

Interval prima Aktivnost: 1. Ispejte ja tonskata skala vo notni traewa po va{ izbor, povtoruvaj}i go sekoj ton po dva pati.

Zabele`uvame deka pome|u tonovite: do- do, re- re, mi- mi, fa-fa, sol-sol, la-la, si-si, nema melodisko rastojanie, tuku samo povtoruvawe na tonot.

Jas sum prima

Zada~a: 1. Vo muzi~kata tetratka so celi notni vrednosti napi{i interval prima od sekoj ton na tonovata skala.

Zapomni! 1. Melodisko rastojanieto pome|u koi bilo dva tona so isto ime i visina se vika prima. 69


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 70

Interval sekunda Rastojanieto pome|u dva sosedni tona vo tonskata skala go narekovme stepen.

Aktivnost: 1. Ispejte gi sekundite vo tonskata skala vo notni traewa po va{ izbor.

Sosedi

Zada~a: 1. Vo muzi~kata tetratka so celi notni vrednosti napi{i interval sekunda od sekoj ton na tonskata skala, nagore i nadolu.

Zapomni! 1. Melodisko rastojanieto pome|u dva sosedni tona vo tonskata skala se vika sekunda. 70


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 71

Interval oktava Aktivnost: 1. Napi{ete gi notite do1 i do2. 2. Imenuvajte i ispejte gi notite koi se nao|aat me|u niv. 3. Dali postoi melodisko rastojanie? 4. Otkrijte za kolku tona se oddale~eni tonovite eden od drug.

Pome|u tonovite do1 i do2 ima melodisko rastojanie od osum tona. Toa melodisko rastojanie se vika oktava. Za razlika od intervalot prima kade {to tonovite imaat isto ime i visina, kaj oktavata tonovite se istoimeni, no so razli~na visina .

Isto ime imame

Zapomni! 1. Melodisko rastojanieto pome|u dva tona so isto ime, no razli~na visina ( rastojanie od osum tona) se vika oktava. 71


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:11

Page 72

Primena na intervali prima, sekunda i oktava vo melodiski ve`bi Melodiska ve`ba br. 1

Melodiska ve`ba br. 2

Melodiska ve`ba br. 3

Melodiska ve`ba br. 4

Zada~i: 1. Voo~i gi intervalite vo melodiskite ve`bi. 2. Sviri gi melodiskite ve`bi. 72

S. Gajdov


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:12

Page 73

Folklor Da se potsetime: Seto ona {to go sozdal narodot i {to pretstavuva negovo tradicionalno obele`je se vika narodno tvore{tvo. Preku narodnoto tvore{tvo narodot ja pretstavuval i neguval svojata kultura i tradicija. Poimot folklor zna~i narodno tvore{tvo (tradicija). Poteknuva od dva zbora Follk {to zna~i narod i llore {to zna~i tvore{tvo. Poimot folklor e univerzalen zbor vo celiot svet. Narodnata kultura ~ovekot ja sozdava u{te od najranite vremiwa, so borba za opstanok niz vekovite. Tvorecot svojata darba ja izrazuval preku literaturata, arhitekturata, pesnata, oroto, nosijata, narodniot instrument, vezot, razli~nite zanaeti i drugi izlivi od negovoto golemo srce.

73


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:12

Page 74

Elementi na folklorot Te{ko i lesno

stara ku}a

narodna prikazna Eden ~ovek zapra{al nekoj mudrec: - Ka`i mi, mudrecu, {to e lesno, a {to te{ko? Mudrecot mu odgovoril: - Da dava{ soveti e mnogu lesno, a da gajda postapuva{ po niv, e mnogu te{ko.

Predanie Narodnoto predanie veli deka pred boeweto na veligdenskite jajca, doma}inkata treba da kasne barem eden zalak leb. Dokolku ne go napravi toa jajceto }e ja zagubi svojata mo}. grn~arstvo

nakit

manastir Sv. Joakim Osogovski

nosii zurla i tapan

Aktivnost: 1. Podelete se vo pet grupi. Od dadenite elementi na folklorot, sekoja grupa neka napravi mno`estvo: I grupa- arhitektura II grupa- literatura III grupa- zanaeti IV grupa- muzi~ko narodno tvore{tvo V grupa- rakotvorbi

Zada~a: vez

1. Sekoja grupa neka istra`uva za svojot element od folklorot i na sledniot ~as so pomo{ na nastavnikot i primena na IKT u~enicite da napravat bro{ura. 74


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:12

Page 75

Muzi~ki folklor Da se potsetime: Narodnite pesni, instrumenti i ora pretstavuvaat muzi~ko narodno tvore{tvo.Tie se del od folklorot i se narekuvaat muzi~ki folklor. Poimot muzi~ki folklor zna~i muzi~ko narodno tvore{tvo. Narodnite pesni i ora me|u narodot ~esto se narekuvaat narodna muzika. Pesnata bila del od sekojdnevniot `ivot na narodot. Narodniot tvorec peel, svirel i igral. Taka ja prika`uval svojata taga, radost, qubov i sloboda. Bidej}i melodijata na narodnite pesni i ora ne bila zapi{uvana, taa se prenesuvala usno od pokolenie na pokolenie. Vo ponovo vreme, so cel da se za{titi originalnosta na narodnite pesni i ora se pravat notni zapisi.

75


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:12

Page 76

Elementi na muzi~ki folklor Ajde red se redat ko~anski sejmeni (narodna pesna)

gajda

Ajde, red se redat, male ajde, red se redat ko~anski sejmeni, mila mamo, ko~anski sejmeni. Ajde, }e mi odat, male, ajde, }e mi odat pokraj Kriva Reka, mila mamo, pokraj Kriva Reka.

me{ano oro

Ajde, }e go barat, male, ajde, }e go barat, Iqo aramija, mila mamo, Iqo aramija.

Kraj Vardara sede{e (narodna pesna)

dudu~e

Kraj Vardara sede{e, altan kap~e veze{e, {e}erxi~e, jabanxi~e, da pukne{ }e te zemam. Altan kap~e veze{e, drobni solzi rone{e, drobni solzi rone{e, luto majka kolne{e.

tapan 76

`ensko oro

zurla

tarabuka


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:12

Page 77

ma{ko oro

dajre

Rum, dum, dum (narodna pesna) Zurli tre{tat na sred selo, tapan ~uka rum, dum, dum. Mladi momi i ergeni, do dve ora vijat.

kaval

Ozdol ide star bel dedo, zasukal musta}i, pravo trga na oroto, i on da se fati.

tambura

makedonska gusla (kemane)

Aktivnost:

Go zdogleda baba Neda, za raka go fati, kade odi{ staro aro, oro da im grdi{.

1. Imenuvaj gi elementite na muzi~kiot folklor. 2. Podelete se vo tri grupi. Od dadenite elementi na muzi~kiot folklor sekoja grupa neka napravi mno`estvo: I grupa- narodni pesni ; II grupa- narodni instrumenti; III grupa- narodni ora.

Zada~a: 1. Sekoja grupa neka istra`uva za svojot element od muzi~kiot folklor. Na sledniot ~as so pomo{ na nastavnikot i primena na IKT napravete album. 77


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:12

Page 78

Narodni pesni Narodnata pesna e del od muzi~kiot folklor. Taa e tesno povrzana so `ivotot na lu|eto, nivnite obi~ai, praznici i praznuvawa. Preku nea se iska`ani razli~ni ~uvstva i `elbi. Opeani se makite i stradawata na narodot niz vekovi, qubovta kon tatkovinata i svoite najbliski, razni slu~uvawa dodeka rabotele, nivnite obi~ai i tradicija. No, ~esto pati ja izrazuvale i svojata {egobijnost.

78


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 79

Semejni narodni pesni Vo semejnite pesni se pee za `ivotot na semejstvoto i odnosite pome|u ~lenovite vo semejstvoto. Tuka spa|aat i pesnite {to se peat vo krugot na semejstvoto.

Sestra kani brata na ve~era narodna pesna

Qubovni narodni pesni Motivite vo qubovnite pesni se razli~ni. Naj~esto se pee za qubovta me|u mom~e i devoj~e, za nivnata prva sredba kako i za pre~kite na koi naiduvaat vo qubovta.

Nazad, nazad Kalino mome narodna pesna

79


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 80

[egobijni narodni pesni [egobijnite pesni naj~esto se peele na sedenki. Vo niv na {egobien na~in se opi{uva nekoj nastan ili li~nost.

Ku}a imam na Pelister narodna pesna

Revolucionerni narodni pesni

Sodr`inata na revolucionernite pesni e povrzana so borbata na narodot za osloboduvawe od okupatorot. ^estopati se opi{ani borbite ili se opeani slavnite junaci.

Poslu{ajte patrioti narodna pesna

80


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 81

Trudovi narodni pesni

Trudovite pesni narodot gi peel dodeka gi obavuval zemjodelskite i sto~arskite raboti, no i koga odel na pe~alba.

Tu|inata, pusta da ostane narodna pesna

Obredni narodni pesni

Obrednite pesni gi opi{uvaat praznicite i praznuvawata kaj razli~nite kulturni zaednici.

Oj, Lijar~e narodna pesna

81


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 82

Obi~ajni narodni pesni

Obi~aite na lu|eto od razli~ni kraevi se opeani vo obi~ajnite pesni.

Vrana kowa javam ja narodna pesna

Na sred selo tapan ~uka, oro se vie. Na sred selo tapan ~uka, oro se vie. Oro se vie, moma vode{e, moma vode{e, oro krase{e. Tatko i ja dava v selo ne ja dava. Tatko i ja dava, v selo ne ja dava. V selo ne ja dava, oti e ubava, oti e ubava, bela em crvena. ]e umram majko zaginam, bez nea doma ne odam. ]e umram majko zaginam, bez nea doma ne odam. V selo sluga }e bidam, samo nea da zemam, v selo sluga }e bidam, samo nea da zemam.

Aktivnost: 1. Bidi kreativen i so pomo{ na nastavnikot napravi dramatizacija na edna obredna pesna.

Zada~i: 1. Nabroj ja podelba na narodnite pesni spored sodr`ina. 2. Podelete se vo sedum grupi. Sekoja grupa neka istra`uva za eden vid pesna. So pomo{ na nastavnikot i primena na IKT napravete pesnarka. 82


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 83

Jas te prativ na voda Kalino (po sluh)

narodna pesna

Jas te prativ na voda, Kalino. Ti na voda odi{, belo lice mie{, po ergeni gleda{ mori, Kalino. Pusto da ostane mamo liceto. Koga nego nema libe da go qubi, tebe ne te slu{am mori, mamo le. Jas te prativ na lozje, Kalino. Ti na lozje odi{, belo grozje bere{, na ergeni dava{, mori, Kalino. Pusto da ostane mamo lozjeto. Koga nego nema, ergen da go jade tebe ne te slu{am mori, mamo le.

Vodarki

Aktivnost: 1. Formirajte ~etiri grupi u~enici. - Prvata grupa treba da gi pee strofite od pesnata vo koi se obra}a majkata na Kalina. - Vtorata grupa gi pee strofite od pesnata vo koi se obra}a, Kalina. - Tretata grupa e instrumentalna pridru`ba vo koja se opfateni u~enici koi imaat pogolem afinitet kon svireweto. - ^etvrtata grupa ima zada~a da napravi koreografija spored sodr`inata na pesnata. 83


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 84

Te{koto (narodno oro) Da se potsetime: Vo narodno tvore{tvo spa|a se ona {to niz vekovi sozdaval eden narod: - umotvorbi (gatanki, pogovorki, legendi, bajki)... - rakotvorbi (}ilimi, nosii, nakit)... - narodna muzika (pesni, ora i narodni instrumenti)... Preku muzikata narodniot peja~ gi iska`uval ~uvstvata na radost, sre}a, taga, bolka i `elbi, no opi{uval i istoriski nastani i sekojdnevni slu~uvawa. Razli~nata koreografija na orata e izraz na ~uvstva i zbidnuvawa povrzani so sekojdnevniot `ivot na ~ovekot.

Te{koto (himna na te`inata sobrana vo makedonskite du{i) Makedonskoto oro, Te{koto, se smeta za edno od najubavite i najte{kite makedonski ora. Se povrzuva so pe~albarstvoto kako sudbina na lu|eto vo Makedonija. Oroto poteknuva od momentot koga pe~albarite od Lazaropole, Gali~nik, Gari i drugi mija~ki sela, zaminuvale na pe~alba. Se igralo na krajot na seloto, na mestoto kade pe~albarite se razdeluvale so najbliskite pred da trgnat na iscrpuva~ka rabota vo tu|ina. Na verskiot praznik Petrovden, pe~albarite se vra}ale vo rodniot kraj za da u~estvuvaat na svadbite na svoite rodnini. Udarite na tapanot i piskotot na zurlite go ozna~uvaat po~etokot na oroto. So bavni dvi`ewa igraorcite formiraat krug. Orovodecot dava znak so {amiv~eto i igraorcite se fa}aat za race. So smirenost i dostoinstvo zapo~nuva tanecot so prikazna za ma~niot `ivot na makedonskiot narod. Dinamikata na igrata i izedna~eniot ritam ja naru{uva momentot koga orovodecot }e se ka~i na tapanot. Ovaa simbolika go pretstavuva povikot za pobeda otpor kon makite, stradawata i te{kotiite. Vo prodol`enie igrata dobiva zabrzan ritam. Sekoj igraorec za mig e orovodec, go prima maram~eto, go vodi oroto i go predava na sledniot. Na~inot na igrawe i zvukot i ritamot {to go sozdavaat zurlite i tapanot, sozdava vozbudliva atmosfera. So tek na vremeto †Te{koto# prerasnuva vo himna, ne samo na pe~albarstvoto, tuku i na seta te`ina i gor~ina sobrana vo makedonskite du{i niz mnogu vekovi robuvawe. 84


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:13

Page 85

†Te{koto# i negovite elementi stanale neiscrpen i inspirativen motiv. Napi{ani se mnogu literaturni pesni i raskazi, snimeni se filmovi, sozdadeni se dela na klasi~na muzika i novosozdadeni narodni i zabavni pesni. Vo do`ivuvaweto na karakterot na oroto }e ti pomognat i stihovite na pisatelot Bla`e Koneski: ... †Sinxir ti be{e na robja, dur ne stana narod vo listena gora, se duri so jadot od vekovi sobran ne povede bujno, buntovni~ko oro! Se zalula tanec niz krvja i ogan i povik se za~u i grme` vo ~ad te raznese segde buntovnata noga po rodniot kat!#...

Te{koto narodno oro

Zada~i: 1. 2. 3. 4.

Imenuvaj gi instrumentite so koi se izveduva oroto. Vo koe tempo zapo~nuva oroto, Te{koto? Dali tempoto se zabrzuva ili zabavuva pri ponatamo{na izvedba? Imenuvaj gi navedenite dinami~ki oznaki koi gi prepoznava{ vo izvedbata na oroto: p < , f >. 5. Objasni {to se izrazuva so promenata na tempoto i dinamikata vo oroto? 6. Obidi se zaedno so nastavnikot i drugar~iwata da zaigra{ na zvucite od oroto. 85


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:14

Page 86

O, Suzana

86


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:14

Page 87

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe na tema muzi~ki formi.

Aktivnost:

1. Opredeli gi govornite celini - frazi vo literaturniot tekst na pesnata. Dojde, dojde, proletta, ubava i mila. Pticite doletaa, novi gnezda svija. Na ovoj tekst ima i melodija.

Prolet

2. Obidi se da gi podredi{ pravilno muzi~kite celini frazi spored literaturniot tekst i }e ja dobie{ melodijata na pesnata. 3. Bidi kreativen i napi{i u{te eden tekst za pesnata â&#x20AC; Prolet#. 4. Podelete se vo tri-~etiri grupi i pejte ja pesnata so pridru`ba na detski muzi~ki instrumenti. 87


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:14

Page 88

Golem den - Veligden (po sluh)

muzika i tekst: I. Pecevska

Korpi~ki {areni ajde da zememe,

darovi veligdenski, vo niv }e polnime. Refren: Hristos Voskrese ...

Aktivnost: 1. Za vreme na veligdenskite praznici, istra`uvaj i sobiraj informacii za narodnite obi~ai i izraboti prezentacija (model po tvoj izbor). 88


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:14

Page 89

Pe{terata na {umskiot kral od suitata â&#x20AC; Per Gint# na Edvard Grig

Edvard Grig

Edvard Grig e norve{ki kompozitor. Vo svoeto tvore{tvo ~esto koristi norve{ki narodni pesni i stari tanci. Toj napi{al muzika za dramata â&#x20AC; Per Gint#. Preku razli~ni melodii (temi) ni dolovuva slu~ki od `ivotot na mladiot selanec Per Gint. Per rastel i `iveel vo koliba vo {uma, me~taej}i za razni avanturi. Koga porasnal ~estopati talkal niz svetot kade {to do`ivuval razni avanturi. Za da gi dolovi tie slu~uvawa, kompozitorot koristi razli~ni instrumenti i melodii.

Per Gint

xuxiwa â&#x20AC; Trolovi#

89


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:14

Page 90

Pe{terata na {umskiot kral IV-del od suitata â&#x20AC; Per Gint#

Per se zapoznava so {umskiot kral koj `ivee vo pe{terata. Negovoto kralstvo go ~uvaat xuxiwata, trolovi. [umskiot kral posakuva svojata }erka da ja oma`i za Per. No, toj ne ja saka i ja odbiva ponudata na kralot. Xuxiwata go napa|aat Per i go sovladuvaat. Vo toj mig yvonat kambanite od bliskata crkva. Xuxiwata se ispla{eni begaat, a pe{terata se urnuva.

Zada~i: 1. 2. 3. 4.

Imenuvaj go vidot na muzi~koto delo, spored na~inot na izvedbata. Odredi go osnovniot vid na tempoto so koe zapo~nuva deloto. Imenuvaj gi promenite na tempoto vo kompozicijata. Pri povtornoto slu{awe obidi se da ja sledi{ dinamikata na izvedbata i da ja imenuva{ promenata so soodvetni dinami~ki izrazi. 5. So kakvo tempo i dinamika zapo~nuva i zavr{uva deloto? 6. Obidi se da objasni{ zo{to kompozitorot go menuva tempoto i dinamikata vo muzikata? 90


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:14

Page 91

Dvoglasno peewe Da se potsetime: Tonovite na intervalite gi izveduvame oddelno (eden po eden) ili istovremeno (zaedno). Vakov na~in na izvedba se primenuva i vo peewe i vo svirewe na melodiite. Istovremeno peewe na dve melodii se vika dvoglasno peewe. Vo dvoglasnoto peewe peja~ite se delat vo dve grupi. Grupata {to ja pee gornata melodija e prvi glas, a grupata {to ja pee dolnata melodija e vtori glas. Vakviot na~in na peewe se sretnuva i vo sekojdnevieto. Vo dvoglasnoto peewe prviot i vtoriot glas mo`e da po~nat istovremeno. Na primer:

Ili eden po drug. Na primer:

Koga glasovite po~nuvaat eden po drug no peat ista melodija toga{ stanuva zbor za poseben na~in na peewe. Na primer:

Vakov na~in na peewe se vika kanonsko peewe.

91


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 92

Dvoglasno kanonsko peewe Aktivnost: 1. Otpejte ja pesnata â&#x20AC; Kanon Medo i med# koja ja nau~ivte kako ednoglasna pesna vo IV-oddelenie. Vo dadeniot primer pesnata e napi{ana vo dva glasa. Podelete se vo dve grupi. 2. I grupa- neka zapo~ne da ja pee pesnata; 3. II grupa- neka zapo~ne da ja pee pesnata po ispeanata melodija na tekstot â&#x20AC; Saka medo, med da jade# kako vo dadeniot primer;

Kanon Medo i med (po sluh)

Sigurno zabele`avte deka prviot glas pesnata ja zapo~na prv, no i ja zavr{i prv. Dodeka vtoriot glas zapo~na podocna, vo odredeno vreme i isto taka zavr{i podocna. Ova peewe se narekuva kanonsko dvoglasno peewe.

92


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 93

Kanon Notniot tekst na kanonot vo pove}eto primeri se zapi{uva ednoglasno. Mestoto na po~etokot na vtoriot glas se obele`uva so broj, kako vo dadeniot primer:

Ov~arska pesna (kanon, po noti)

Vo ovoj primer, kanonot e dvoglasen. Kanonot mo`e da bide triglasen, ~etiriglasen i pove}eglasen.

Aktivnost: 1. Nau~ete ja pesnata ednoglasno so noten tekst. 2. Podelete se vo dve grupi i pejte ja pesnata so noten tekst kako dvoglasen kanon. Preporaka: Obidete se da napravite vokalno- instrumentalna izvedba (ednata grupa neka pee, a drugata neka sviri). 93


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 94

â&#x20AC; Izlegol Del~ev vojvoda niz toa pole bitolsko# (narodna pesna) Izlegol Goce pro{etal, niz toa pole bitolsko. [to ~udo Goce mi videl, devet sinxira so robje. Trite sinxiri najnapred, se mladi momi, mom~iwa. Trite sinxira oni se, so starci i so starici. Vaska Ilieva

Trite sinxira najnazad, sade se mladi nevesti. Sade se mladi nevesti, so ma{ki deca na race.

Koga gi vide starcite, krvavi solzi proroni. Koga gi vide decata, od srce Goce zaplaka. Goce na pa{a govori, mijazin more Efendi, robjeto oslobodi gi, oti }e plati{ so glava.

Goce Del~ev

Zada~i:

interpretacija Vaska Ilieva

1. Spored podelbata na pesni po sodr`ina, na koja grupa na pesni i pripa|a â&#x20AC; Izlegol Del~ev Vojvoda niz toa pole bitolsko#? 2. Istra`uvaj za drugi narodni pesni vo koi e opean makedonskiot revolucioner, Goce Del~ev. 3. Izraboti pesnarka od narodni pesni so patriotska sodr`ina. 94


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 95

Sonce (po noti) muzika: Stefan Gajdov tekst: Du{ko Avramov

Aktivnost: 1. Interpretiraj ja pesnata po noti, ritmi~ki i melodiski to~no so primena na dadenite muzi~ki elementi: tempo, dinamika i znak za zabavuvawe.

Zada~a: 1. Analiziraj go notniot tekst na pesnata i otkrij go: - Vidot na tempo; - Vidot na dinamika; - Muzi~kite pismeni znaci, noti i pauzi; - Znakot za prodol`uvawe na notnite vrednosti. 95


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 96

Nikolaj Rimski Korsakov Nikolaj Rimski Korsakov (1844-1908) e ruski kompozitor i pedagog. Qubovta kon muzikata kaj nego se ra|a vo ranoto detstvo. No, poradi `elbata na negovite roditeli toj se zapi{uva vo pomorskoto u~ili{te. Istovremeno u~i pijano i muzi~ka teorija. Na 17 godini go zapoznava kompozitorov Balakirev. Toj go voo~il talentiraniot Korsakov i mu dava golema Nikolaj poddr{ka vo ponatamo{nata muzi~ka dejnost. Po sozdavaweto na prvata ruska simfonija, Korsakov stanuva ~len na grupata Rimski Korsakov najpoznati ruski kompozitori nare~ena "Ruska petorka#. Vo svoite dela koristel motivi od ruskiot folklor, a naj~esto od narodnite legendi i prikazni. Inspiriran od legendata †[eherezada#, sozdava kompozicija vo koja se pretstaveni nekolku prikazni od †1001-na no}#. Operata †Prikazna za carot Saltan#, e edna od negovite poznati dela. Kratka sodr`ina na operata †Prikazna za carot Saltan#. Vo zemjata na carot Saltan se pro~ulo deka carot saka da se `eni. Najmalata od trite sestri vetila deka dokolku stane carica }e mu rodi sin naslednik - hrabar vitez. Poradi nejzinoto vetuvawe, `elbata i se ispolnila. Carot Saltan ja odbral za `ena. Naskoro zaminal vo vojna. Vo me|uvreme caricata go ra|a sinot. Zavidlivite sestri mu ispratile pismo na carot deka negovata `ena rodila ~udovi{te. Carot naredil deteto i caricata da se stavat vo bure i da se frlat vo more. Proterani od svoeto carstvo tie isplovile na eden ostrov. Po mnogu godini, carskiot sin, Gvidon, po site stradawa posakal da go vidi svojot tatko, rodnata zemja i carskiot prestol. Princezata Lebed, so`aluvaj}i se na Gvidon, go poprskala so morska voda i go pretvorila vo bumbar. Taka toj mo`el da gi sledi carskite brodovi koi minuvale pokraj ostrovot Bujon i da stasaat do carstvoto na car Saltan. Gvidon i negovata majka go ~ekaat pristignuvaweto na carot Saltan koj po dolgoo~ekuvanata sredba, pokajni~ki pobaral pro{ka za site nepravdi {to im gi nanel. Na svadbata na Gvidon i princezata Lebed, a poradi golemata veselba i neizmerna sre}a, dvete sestri dobile pro{ka. 96


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 97

Bumbarov let

Ovaa poznata i virtuozna melodija e predizvik na mnogu instrumentalisti. Od tie pri~ini e prilagodena za izvedba na razli~ni instrumenti: pijano, klarinet, flejta, saksofon i harmonika.

Bumbarov let (scena od operata â&#x20AC; Prikazna za carot Saltan#) Koristej}i gi muzi~kite izrazni sredstva, Korsakov napravil muzi~ka slika na patot i letaweto na bumbarot do carskiot dvorec. Sredbata so carot Saltan i letaweto okolu negovata glava, vpe~atlivo e pretstaveno so promena na tempoto i dinamikata. Atmosferata na netrpelivost koga carot saka da go protera bumarot, sozdava voznemirenost, iako vo kompozicijata izobiluva vedrina..

Zada~i: 1. Imenuvaj go vidot na tempoto na kompozicijata. 2. Preku crte` iska`i {to ~uvstvuva{ dodeka ja slu{a{ kompozicijata. 97


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 98

Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe Zada~a: 1. Muzi~ka asocijacija za prepoznavawe na slu{ani kompoziciii.

Aktivnost: 1. Nastavnikot dava nasoki za rabota i gi zapoznava u~enicite so na~inot na realizacija na aktivnosta izrazuvawe i tvorewe â&#x20AC; Muzi~ka asocijacija#. Demonstracija na primer:

Upatstvo za realizacija na aktivnosta: - Formirawe na grupi od u~enici (od ~etiri do pet grupi, zavisno od brojot na u~enici vo paralelkata). - Sekoja grupa treba da izraboti model za asocijacija na edno slu{ano delo po izbor. Odgovorot od kolonata i kone~niot odgovor ne treba da bidat vneseni. - Izraboteniot model za asocijacija treba da go re{i edna od ostanatite grupi. - Prezentacija na re{enieto na modelot. Preporaka: Ovaa muzi~ka asocijacija mo`e da se realizira i na nekoja druga tema: na primer: Nova godina, muzi~ki folklor i narodno tvore{tvo, muzi~ki formi i drugo. 98


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:15

Page 99

Buba Mara (po sluh) tekst: B. Mirkulovska muz. N. Mi{~enko Vodeb

Let, let, buba Maro, donesi mi gosti! Mnogu sakam da gi gledam tvojte krilja li~ni, kako fustan sli~ni. Let, let, buba Maro, donesi mi gosti! Ispolni mi edna `elba: Letni, {iri krilja, mnogu sakam da mi dojdat dedo, baba mila!

Zada~a: 1. Tekstot na pesnata pretstavi go preku likovna ilustracija. 99


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 100

Sonata (fragment)

100

V. A. Mocart


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 101

101


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 102

Za ovoj svet

]e ~ue{ glas, ponekoga{, deca stradale. O, Bo`e, ne! Na vesti slu{am povtorno, vo svetot negde nova vojna, novo nasilstvo. Ni treba miren son, Ni treba nevinost. Da nema strav i solzi, Seto zlo da is~ezne, Da nema ta`en den za nas!

Za ovoj svet, eden i edinstven, treba se da storime, samo toj go imame. Za ovoj svet, koj ni e edinstven, i so detska nasmevka treba da se borime, Za ovoj svet!

Vo srcata n¢ dopira za tro{ka qubov, sekoj mig po edna molitva. Decata se nevini, da u~ime od niv Za ovoj svet............... za verbata i nade`ta. Nema strav, nema glad, Nam ni treba da e `iv sonot da nema gri`i za nikogo. {to gi hrani niv za spas! Za ovoj svet...........

Aktivnost: 1. Tvoite do`ivuvawa od slu{anata muzika iska`i gi likovno. 2. Izraboti ~estitka naslovena â&#x20AC; Za site deca na ovoj svet#.

Zada~a: 1. Izraboti album so kompozicii od tvoi omileni peja~i i pesni. 102


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 103

So muzika na odmor Se bli`i krajot na u~ebnata godina. Ta`ni sme poradi razdelbata, no veseli poradi zaslu`eniot odmor. Ovoj moment odbele`i go so pesna i igra. Napravi izbor na pesni koi }e gi slu{a{ ili pee{. Na{iot predlog e pesnata: â&#x20AC; Muzikalna zgrada# Pesnata e ispolneta na detskiot festival â&#x20AC; Zlatno Slavej~e# 2009 godina. muzika i tekst: Svetlana Pecakova ispolnuva: Martin Joveski

Angelina sviri violina, Ema ~asovi po klavir zema, Cela zgrada ni e muzikalna, Jane komponira sam vo spalna. Eden sosed na{, vo liftot re~e: Na ova mora da se stava red. A jas pet-ni {est, so palka v raka: Nema da si svirka koj {to saka. Jas sum re{en da bidam dirigent, pa, tuka mora da ima nekoj red. Cela zgrada se ni{a, tancuva, jas sum toj {to }e komanduva. 103


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 104


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 105

SODR@INA Mojot svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 Zapejte deca na svetot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Notni vrednosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 Cela nota i pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 Osmina nota i pauza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Primena na osmina nota vo pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na cela nota i pauza . . . . . . . . . .10 Ritmi~ki i melodiski ve`bi so primena na osmina nota i pauza . . . . . . . .11 Mestoto na notite vo petolinieto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Mestoto na notite si1 i do2 petolinieto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 Blok flejta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Melodiski ve`bi so primena na notite si1 i do2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 Primena na notite si1 i do2 vo pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 U~itelke ti si moj svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 Dvodelen 2/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Primena na 2/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna . . . . . . . . . . .21 Prva, vtora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Svirime vo 2/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 Esen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Tridelen 3/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 Primena na 3/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi i pesna . . . . . . . . . . .26 Eden, dva, tri! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Svirime vo 3/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 ^etiridelen 4/4 takt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Primena na 4/4 takt vo ritmi~ki i melodiski ve`bi . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 ^etiri po ~etiri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 ^etiri po ~etiri (svirime na detski instrumenti) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 Tonska skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 C-dur skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 Azbu~na pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Tempo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 Metronom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 ^asovnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 Ve`bi i pesni so primena na razli~no tempo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Farmata na stariot Mekdonald . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 Brat~e Martin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 Zabavuvawe i zabrzuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44 Vals . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Karneval na `ivotnite - Kamij Sen-Sans . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Kenguri - Kamij Sen-Sans . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 Nova godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48


Muzicko za 5 oddelenie Vesna.qxd

18.04.2010

21:16

Page 106

Sne{ko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 Yvon~iwata yvonat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 Johan [traus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 Radecki mar{ - Johan [traus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 Fraza (dvotakt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 Utvrduvawe na muzi~kite celini motiv i fraza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 Prispivna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 Dinamika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 Dinami~ki nijansi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 Utro od suitata †Per Gint# - Edvard Grig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 Eho - Orlando di Laso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 Znaci za prodol`uvawe na notnata vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62 Prodol`uvawe na notnata vrednost so lak i to~ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 Primena na znaci za prodol`uvawe na notnite vrednosti vo melodiski ve`bi i pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 Malkite momi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 Johanes Brams . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 Prispivna pesna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67 Intervali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 Interval prima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Interval sekunda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 Interval oktava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 Primena na intervali prima, sekunda i oktava vo melodiski ve`bi . . . . .72 Folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Elementi na folklorot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74 Muzi~ki folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75 Elementi na muzi~ki folklor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 Narodni pesni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Jas te prativ na voda Kalino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 Te{koto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84 O, Suzana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 Golem den - Veligden . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .88 Pe{terata na {umskiot kral od suitata †Per Gint# na Edvard Grig . . .89 Pe{terata na {umskiot kral IV-del od suitata †Per Gint# . . . . . . . . . . . .90 Dvoglasno peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91 Dvoglasno kanonsko peewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 Kanon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93 †Izlegol Del~ev vojvoda niz toa pole bitolsko# . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94 Sonce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 Nikolaj Rimski Korsakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .96 Bumbarov let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97 Muzi~ko izrazuvawe i tvorewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .98 Buba Mara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 Sonata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100 Za ovoj svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102 So muzika na odmor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103


Музичко