Erektor 9 December 2006

časopis študentov Medicinske fakultete

december 2006

letnik 04.01 200 SIT (0,83€)

EKSKLUZIVNO Franc Planinšek

POD TUJIM NEBOM Ko te evakuirajo iz izmenjave

UPORABNO Prenova študija na MF

INTERVJU

Vesna Rožič

NAGRADNA IGRA Sudoku

UVODNIK Kdo je Gdo? 04 EKSKLUZIVNO asist. mag. Franc Planinšek, dr. med.: 05 Prava ženska ritka je kot breskev

05

UPORABNO Izbirni pouk 09 Kaj te to ŠOMF je? 10

12

NA SCENI Medicinci podirajo tabuje Anketa z bruci Zdravljenje je umetnost, ne obrt Študentski svet Medicinske fakultete se predstavi Prenova študija na Medicinski fakulteti Konzumator Intervju z Vesno Rožič: črno belo Srce moja skrb

12 13 14 16 17 21 23 26

POD TUJIM NEBOM Ko te evakuirajo z izmenjave Bili smo na GA Gremo na Dunaj Alah akbar, Sudan je še večji

28 30 33 34

23

28

30

KULTURNO Človek z imenom Ziegler 36 Pesmi 39

34

KOLUMNA Male črne škatle 40 V PROSTEM ČASU Sudoku 41 Brez besed 42 Pajzl 43

Kazalo

Kolofon Glavni in odgovorni urednik Matija Švagan

Kdo je Gdo?

Izvršni urednik Tine Pelcl

Veste kaj me najbolj čudi. „Politika“! Lahko se je braniš iz leve ali iz desne slej ali prej ti pride do živega. Komentiranje aktualnih dogodkov in državnih „smernic“ tukaj ni na mestu in tudi ni bil moj namen, čeprav se je marsikdo verjetno čutil osebno prizadetega, če ne celo izzvanega. Sicer pa tako ali tako vidite, da študentje jemljemo politiko „blazno resno“. Hja, jemljemo in ne jemljejo, sebe pač hočeš ali nočeš ne morem izpustiti.

Očitno sem si vzel prevelik zalet in pristal v velikanski študentski politično začinjeni klobasi, ki pa ne bi smela imeti okusa po politiki. In kakšnega okusa je ta klobasa? Hmm, naj pomislim, bridkega. In ta izhaja iz mojega bridkega spoznanja: namesto, da bi izbrani študentje delali dobro za študente in jih zbirali, jih pač še dalje izbirajo. Najhuje je, da si pri mizi ampak ne odrežejo niti koščka klobase, ne tebi, še manj pa tvojim otročičkom.

Gledano iz druge perspektive pa miza ni mati dojilja, ki vsak dan skrbno nahrani svoje razvajene otročke. Seveda potem ti nasilno odstavljeni in na realna tla postavljeni otroci vekajo na ves glas. Povem vam, čas celi rane in otroci zrastejo.

In zakaj je vso to politiziranje študentu potrebno? Potrebno je, zelo je potebno, saj mi smo vendar cvet bodoče države, ali ne? In povem vam, da z dobrim gnojenjem zrastejo lepe rožice, samo dovolj jih je treba zalivati.

Fotografija, naslovnica in grafična podoba Tjaž Ocepek Oblikovanje Jernej Novak Lektorici Nina Milenkovič, Diana Ramšak Vodja prodaje Valentina Černetič Erektorjeva ekipa Rok Stojan, Timotej Lončarič, Tomaž Šmigoc, Petra Kovač, Petra Grbec Pri tej številki so sodelovali še: Vesna Bančič, Tina Krokter Kogoj, Andrej Porčnik, Gaja Leban, Ana Luin, Petra Cimperc, Rudi Zupan, Andraž Stožer, prof. dr. Dušan Sket, dr. med Tisk Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d.o.o.

Naklada 700 izvodov Izdaja Društvo študentov medicine Slovenije, Korytkova 2, Ljubljana

P.S.: ta Erektor ima 44 strani!!!

Cena vključuje 8,5% DDV. V razvidu medijev je Erektor vpisan pod zaporedno številko 906.

Matija Švagan

ISSN 1581-9078

s

Prispevke pošljite na: erektor@dsms.net

December 2006

Ekskluzivno Intervju z asist.mag. Francem Planinškom, dr.med.

PRAVA ŽENSKA RITKA JE KOT BRESKEV Petra Kovač, Jernej Novak, Timotej Lončarič

Asist. mag. Franc Planinšek je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, redno zaposlen na Kliniki za plastično kirurgijo in opekline v Kliničnem centru, pred kratkim pa se je začel ukvarjati z estetsko kirurgijo tudi v zasebnem sanatoriju v Ljubljani.

Znana slovenska medijska osebnost, lani dobitnik nagrade za najboljši moški osebnostni stil, perfekcionist, deloholik, ponosen očka, predvsem pa izredno preprost in direkten človek… ja, ja… to je tisti, ki je na prvih urah kirurgije metal umetne dojke po predavalnici…

1. Zakaj ste se odločili za študij medicine? Je bila to vaša dolgoletna mladostniška želja?

V bistvu ne vem… verjetno zaradi enega teh vzgibov, ko imaš občutek, da si zakompleksan do te mere, da pač moraš zgraditi en tak steber, zaradi katerega boš boljši in bolj opazen. Nekateri to naredijo zaradi staršev... Izviram s kmetov, kjer štejejo samo ‘dohtar’, ‘fajmošter’ in pravnik. Moja stara mama si je strašno želela, da bi postal duhovnik in me je pogosto vodila s seboj v cerkev. Potem je ‘čepela’ tam par ur, jaz pa sem bil tako apatičen otrok, da sem samo sedel in se sploh nisem premaknil… tako, kot med študijem medicine (smeh). Potem pa se človek vpraša, zakaj ljudje izberejo eno ali drugo. Ali v bistvu tiči za vsem tem nek isti gon, ki nas vodi k temu, da poskušamo biti boljši in poskušamo ugajati… Ja, zagotovo! Pri medicini ni nikoli tako, da bi izbral študij zato, ker drugega nisi mogel. Če prideš na

Franc Planinšek

luč. Na nek način sem želel ustvariti svoj lastni cirkadiani ritem, čeprav tega ni možno storiti v popolnosti.

Veliko stvari me zmoti, ampak ko študiram, mi koncentracija ne uide niti za sekundo. V bistvu sem knjige prebral le enkrat, bral pa sem jih ultra počasi. Če preberete enako poglavje v dveh različnih knjigah, je to najbolj fantastičen način študija, saj s tem dobite bistvo, ki je presek obeh tekstov.

medicino, prideš povsod.

Na kratko, hotel sem imeti poklic, ki bo tudi meni omogočil ohranitev vrste.

2. Kako bi se opisali kot študent medicine?

Zakompleksani piflar!

Nikoli nisem nič ‘prešprical’, a vedno sem imel racionalen odnos do znanja. Tudi sam sem si pisal ‘plonkceglce’ za stvari, pri katerih sem imel občutek, da so ljudje ‘usekani’… toliko normalen pa sem, da vem, kaj je treba znati in česa ne.

Kar sem vam zadnjič predaval, je bila bedarija (smeh). Da bi se vse tisto naučili, se mi zdi totalna norost! Saj še nekateri kirurgi ne znajo vsega našteti.

Kot študent sem bil zelo zaprt. Med študijem za specialistični izpit sem študiral štiri mesece in le enkrat na teden sem zapustil stanovanje, da sem šel po hrano. Ves čas sem imel spuščene rolete in prižgano

3. Ste obiskovali Pajzl?

V celem študentskem času sem bil le enkrat na pajzlski zabavi, ker sem imel občutek, da moram študirati. V glavnem narobe!

4. Kaj vas je navdušilo za specializacijo plastične kirurgije?

Veste, na plastično kirurgijo tudi ne moreš priti kar tako… izbor za plastično kirurgijo je približno takšen, kot za medicino. Množica ljudi kandidira za eno samo mesto.

Najprej se mi je zdelo, da bom internist. Že na samem izpitu iz kirurgije sem profesorjevo ponudbo za sodelovanje zavrnil, češ kirurg pa že ne bom. Kirurgija se nekako ni skladala z mojim načinom obnašanja. Takrat so nam dajali občutek, da so internisti tisti, ki mislijo, kirurgi pa tisti, ki režejo.

Sedaj se šalimo, da so kirurgi le internisti z nožem (smeh).

Ko sem končal faks, sem imel povprečje 9. Prijavil sem se na nefrologijo, kardiologijo, pediatrijo… naenkrat sem bil sprejet na vseh klinikah, kamor sem se prijavil in največji problem

Ekskluzivno

6. Se vam zdijo študenti medicine posebni?

Seveda… da si pripravljen reči, ne bom ekonomist ali pravnik, ne bom se vozil s Ferrarijem, ne bom imel hiš in vil ter vsega živega in ne bom prihajal domov ob nekem normalnem času, ampak me bodo razporejali po svoje in z mano bodo grdo ravnali; in ko me bodo popljuvali, jim bom še vedno pomagal. Pa saj moraš biti malo usekan! Nekaj posebnega pa je v medicincih… kljub temu, da se pacient grdo obnaša, mu ne bomo odrekli pomoči. Zdravniki zelo veliko prestanejo, veliko hlač raztrgajo in zabav izpustijo, da lahko pomagajo nekomu drugemu za 350 tisočakov na mesec. Toliko povprečen advokat zasluži v enem dnevu.

Značilno za medicince je, da ko se učimo, se učimo in se predamo do konca, ko pa ga serjemo, ga serjemo do konca! Najbolj živahni ‘partiji’ so zagotovo medicinski.

Moje stanovanje gleda naravnost na 5. Kako bi se opisali kot kirurg?

Pajzl in to je največje rjovenje, ki je Sem zelo natančen. Pri meni lahko možno. Ne vem, zakaj me ‘pajzlčani’ vsi specializanti operirajo, ampak nikoli ne povabijo dol (smeh). oni točno vedo, da sem ‘pain in the ass’, da sem tečen, da sem nesramen, 7. S čim si zapolnite prosti čas? da so zraven mene vse drugo, razen Čisto odkrito, ga nimam… vzamem ljudje… ah, zadnji stavek je bil si ga le za sina, pa tudi na potovanja pretiravanje (smeh). Vse povem ne grem brez njega. Če hočem direktno in glede tega ni milosti. narediti karkoli produktivnega, Človeka začnem ceniti šele takrat, moram nujno vzeti dopust. ko je sposoben vse, kar je sestavil skupaj, podreti in sestaviti nazaj 8. Na kaj ste najbolj ponosni? mnogo boljše.

Na sina Jakoba.

Cilj estetske kirurgije je dosežen takrat, ko je pacient zadovoljen. Jaz 9. Vsi vemo, da sta lepota in se pogovarjam z ljudmi drugače. popolnost subjektivni merili.

Hočem ugotoviti, kaj jih najbolj Kako pa vi pojmujete žensko moti, kaj je za njih veliko in kaj lepoto? Kateri je za vas najlepši del majhno, predvsem pa, kdaj bodo ženskega telesa? zadovoljni. Poskušam poiskati Gledam veliko pornografskih revij. skupne točke estetike. Pri meni ne Žensko telo mora biti skladno, ne gre gre za šablonsko delo. le za obliko. Ni lepo, ko je česa preveč je postala odločitev, kaj je tisto ‘ta pravo’. Nefrologija se mi je zdela zgolj pisanje odpustnic in pogovarjanje z ljudmi, kar pa se mi ni zdelo neko konkretno delo. Če nimam krampa in lopate v rokah, nimam občutka, da sem kaj delal. Rekel sem si, da ne bom nič od tega in grem kar na patologijo, kjer se bom ukvarjal s čisto znanostjo. Obseden sem z vizualnim in mikroskopiranje se mi je zdelo presežek vsega… strašno medicinsko in biološko. A patologija je bila premalo organizirana zame.

Edina specializacija, za katero nisem nikoli prosil, je bila psihiatrija, čeprav bi verjetno ravno tja moral… a kot pacient (smeh).

Na koncu sem se dodobra najedel zarečenega kruha, ko sem ugotovil, da je kirurgija tisto, kar mi najbolj leži. Potem pa so mi enkrat rekli: ,,Franc, ti boš šel pa kar na plastiko!’’

ali česa premalo. Mora biti ravno prav, da se lahko za en ‘kandelabr’ človek spodobno skrije (smeh).

Prevzame me ženska gracilnost, ozki gležnji in vitek pas… od nekdaj

December 2006

Ekskluzivno so mi bile všeč balerine. Še vedno pa se mi zdi Jakobova mama presežek lepote v vsakem smislu.

Med znanimi osebnostmi se mi zdi izrazito lepa igralka Li Gong v

filmu 2046. Zagotovo je to estetika bodočnosti, še posebej sedaj, ko so Kitajci na pohodu. Idealna se mi zdi latino-kavkaško-aziatska mešanica.

Oči malo postrani, koža rahlo temnejša, Evropejka pa bi dodala višino. To je mešanica prihodnosti.

10. Kako pa bi opisali dobro žensko zadnjico?

Breskev! Ko pogledate zadnji dekolte, mora biti enak sprednjemu. Če spredaj ni dekolteja, tudi zadaj ne more biti veliko. Če ženska nosi hlače, tako kot se morajo nositi, torej sredi riti, mora biti tudi ta dekolte temu primerno oblikovan.

11. Kateri pa je najlepši del vašega telesa?

Nerodno mi je povedati…

12. Ali so med vašimi pacientkami tudi študentke?

So… tudi medicinke…

13. Se zgodi, da kdaj tudi odklonite poseg?

Zelo pogosto… predvsem ko ljudje pridejo z nekimi iracionalnimi željami. Pacientova estetika je seveda primarna, a mora biti skladna tudi z mojo. Imam pravico narediti samo tisto, kar bo pacientu prineslo odrešenje in bo na koncu s tem tudi zadovoljen. Cilj estetske kirurgije je vedno enak - zadovoljstvo pacienta.

Presežek, ki ga pacientu lahko nudim, je, da mu dam svoj občutek za estetiko in mu lahko svetujem, kaj je dobro in zanj sprejemljivo.

Vsi moji pacienti dobijo od mene iskreno mnenje. Lepotna operacija pač ni primerna za vsakogar.

Pacienta, ki se mi ne zdi primeren, lahko mirno zavrnem, saj nisem privatnik in nisem obremenjen s tem, ali bodo zaposleni dobili plačo na koncu meseca.

Franc Planinšek

14. Kaj največkrat operirate?

Dojke, obraz… korekcije dojk so postale kot plombiranje zob, tega je sedaj zelo veliko.

15. Kaj pa pri moških?

V vsakem obdobju je malo drugače.

V mladosti so to ušesa, med 18. in 25. letom pa sledi obdobje nosov. Ko pride nekdo na korekcijo nosu pri štiridesetih, to pomeni, da nekaj ni v redu in za tem tiči še nekaj drugega.

Po 30. letu zaradi odlaganja maščevja v pasu pride na vrsto liposukcija. Po 40. letu, ko je moški še vedno poln moči, njegova žena pa je prestala že štiri porode, začne ‘bezljati’ malo naokrog in v tem času se začnejo korekcije vek, botoks, pektoralni vsadki… Vendar pa je za slednje potrebno hoditi vsaj eno leto v fitnes in dokazati, da se samo z vadbo ne da doseči želenega učinka.

Plastična kirurgija pri tistih, ki so tolste postave, ni lažja pot do idealnega videza. Najprej mora priti do spremembe v načinu življenja, spremembe prehranjevanja…

Nekdo, ki je makrofag in je zaljubljen v svoj hladilnik, se kar naprej baše, podnevi in ponoči, ter si nato pride vsake dve leti to porezat stran… tega pač ne opravljam.

16. Kakšno pa je razmerje med ženskimi in moškimi pacienti?

Pri nas je približno 10-15% moških, ostalo so ženske. Vendar pa se bo to razmerje zagotovo spremenilo v prid moških.

17. Kaj najraje operirate? Dojke?

Ja, v bistvu ja! Ne vem zakaj… verjetno zato, ker me mama ni dojila (smeh). Dojke niso le okroglina na prsnem košu. Imajo svojo določeno obliko. Za vsak volumen imamo šestnajst oblik kapljice, različne kakovosti gelov in površin. Tako

Ekskluzivno

dobimo 264 permutacij naenkrat za sleherni želeni volumen. Nato med vsemi vsadki izberemo tistega, ki je za žensko optimalen. Kar pa je meni še posebej ljubo, so zmanjšave dojk.

Motijo me brazgotine na telesu in pri zmanjšavah dojk se operacija vedno konča z brazgotinami okoli kolobarja, navpično in v spodnji gubi… to se mi zdi grozljivo grdo. Če ne more ženska nositi odprtega dekolteja do simfize, je to ‘brez veze’!

Potem ima lahko tudi dolge dojke.

Jaz sem to tehniko v precejšnji meri modificiral. Ideja je bila narediti dojko, ki bo imela navihan pogled navzpred in se bo končala v špičko.

Pri vsaki ženski poskušaš doseči to obliko in hkrati trajnost. Dojka s starostjo dobiva širino, se začne nabirati v pazduhi in viseti navzdol. Če ženska hodi naokrog brez modrčka, je jasno, da bo gravitacija potegnila dojko navzdol. Nedrček je treba nositi tako, da prek ramena tišči, drugače je vse ‘brez veze’, saj ga ne nosimo zato, da bi nas ogreval.

Imamo ga zato, da nosi dojke. V nasprotnem primeru imamo le dolge ogrete dojke (smeh)!

18. Katere operacije so najbolj zahtevne?

Na vseh področjih obstajajo zahtevne operacije, tudi v estetski kirurgiji.

Recimo kompletni lifting telesa, če nekdo zelo shujša in je kože odveč.

Takrat v bistvu odrete človeka in to na novo fiksirate nazaj ter ga ovijete.

Ta operacija traja zelo dolgo in mora biti logistično zelo dodelana, sicer človek izgubi veliko krvi.

Med zahtevnejše operacije sodijo tudi bolniki s hudimi in obsežnimi poškodbami. Izpostavil pa bi predvsem opeklinsko kirurgijo, kjer imamo drugačen profil pacienta. To so verjetno najbolj hvaležni pacienti.

So nekomplicirani in cenijo vsak trenutek, ki jim ga nameniš.

S psihološkega vidika pa so najbolj naporne operacije spremembe spola, saj so ti pacienti posebni. Gre za neskladje med fenotipskim in psihičnim spolom. Pacienti, ki želijo preobrazbo iz ženske v moškega, so manj težavni od tistih, ki želijo obratno. Slednji, ko dosežejo svoj cilj in spremenijo fenotipski spol, vsi po vrsti postanejo perfekcionisti.

Transseksualizem je klasificirana bolezen in kadar operacije ne opravimo, je stopnja suicidalnosti nad 70%. To ni več estetska kirurgija, to je zdravljenje bolezni.

19. Ali prepoznate obraz lepotno operiranega človeka? Če je dobro operiran, potem ne. Tudi jaz želim operirati svoje paciente tako, da se to ne vidi.

imam malo celulita?’’ (smeh). Tega se človek nasiti, to je pač slabost tega poklica.

23. Ste mogoče kdaj sami poskušali prelisičiti naravo in uporabili tehnike vaše stroke na sebi?

Sem poln botulina, imam ‘posekan’ nos, dajem si rastni hormon, požiram enormne količine tablet… sem eden tistih, ki se javno klasificira za ponosnega tabletomana. Ni važno katere, samo da so tablete. Kapljic ne maram, tablete so mi pa res všeč, tudi če so antibiotiki… meni vse pomaga (smeh).

24. Ali ste trenutno samski?

To napišite z velikimi črkami: Franc Planinšek zopet samski! (smeh)

25. Se vam zdi, da smo vas še kaj pozabili vprašati?

Veliko svinjarij pišejo v časopisih, pa 20. Kakšno pa je vaše strokovno me tega niste vprašali. Zabavajo me mnenje o tračih glede povečanja trači, ki se pojavljajo naokrog. Trpel dojk z ročno masažo? bi, če se ne bi pisalo o meni! Kar me Sama masaža v bistvu ne koristi. moti, je le dejstvo, da nekdo s tem Koristi le, če je ne izvajate sami mastno služi in je pripravljen pisati in ponavadi deluje šele čez devet laži ter se hraniti kakor mrhovinar z mesecev (smeh). nesrečo nekoga drugega, zato da bi bil bolj tolst in bi imel več. Mi je pa 21. Ali ste spali s katero svojih vrhunsko prebirati, s kom vse sem pacientk? se zadnje čase ‘drstil’ (smeh).

Nisem. Pred tem imam strašen moralni predsodek in tudi preziram vse tiste, ki so to storili. Menim, da je to zloraba položaja.

26. In za konec… še kakšen nasvet za študente?

22. Kaj pa obratno? Ste operirali Ne zamudite nobene pajzlske zabave, katero svojih punc? živite razvratno in dekadentno, Ponavadi je tako, da se predstavim kar se da, a ko študirate, študirajte kot delavec Elektro Ljubljana, koncentrirano in iskreno, z željo, odgovoren za daljnovode ali kot da se naučite, ne pa da pridete transportni delavec v Kliničnem skozi. Mora biti oboje, študij in centru (smeh). Drugače mi pa razvrat (smeh)… to je tisto, kar dela ženske rečejo: ,,Ti, ali bi mi povečal medicince posebne! Pa tudi kakšno dojke?’’ ali: ,,Kaj ti misliš, se ti zdi da leto podaljška ni nič hudega.

December 2006

Uporabno Večno vprašanje vsakega medicinca

IZBIRNI POUK Petra Kovač

Novo študijsko leto je zopet tu, a vprašanja še vedno ostajajo…

Kako je z izbirnimi predmeti letos?

Kaj se najbolj splača oziroma kje najlažje pridobiš točke? Koliko točk je sploh treba zbrati do konca faksa - 6, 9 ali celo več? Kaj pa, če jih ne zbereš dovolj?... Zdaj je pa že res skrajni čas, da razjasnimo par stvari glede te tematike. A na internetu ni ne duha ne sluha o odgovorih na vprašanja (kar niti ni tako presenetljivo), pa tudi prek elektronske pošte z dekanata ni bilo odgovora. Očitno elektronska doba še ni zajela vseh delov naše fakultete. Tako se je treba še vedno vsake toliko časa poslužiti stare metode ‘pot pod noge’, se odpraviti do referata za študentske zadeve in tam povprašati prijazne gospe, kaj je na stvari…

V času študija je potrebno zbrati 9 ur oz. točk izbirnih predmetov. Ni pomembno, ali se te ure nabirajo na predkliniki ali kliniki, važno je le, da jih do konca študija zbereš zadostno število.

Opravljeni izbirni predmeti so torej pogoj le za diplomo! Vse predmete lahko opravljaš tudi za nazaj oz. kadarkoli v času študija, letnik ni pomemben. Če ti na koncu slučajno zmanjka nekaj točk, lahko še vedno izbereš predmete iz prejšnjih let in problem je rešen… le prijaviti se je treba pravočasno. Vendar pa na referatu priporočajo, da izberemo vsak semester vsaj 1 izbirni predmet, saj jih bomo le tako z lahkoto nabrali dovolj do konca študija. Zaradi vedno večjega vpisa na fakulteto in omejevanja števila prostih mest

Izbirni predmeti

smer: MEDICINA zimski semester 1.letnik /

2.letnik 3.letnik 4.letnik

5.letnik

6.letnik

Anatomija (1) Histologija z embriologijo (1) Mikrobiologija in imunologija (1) Medicinska psihologija (2) Farmakologija (1) Kirurgija (2) Psihiatrija (1) Klinična mikrobiologija (1) Pediatrija (2) Porodništvo (1) Ortopedija (1) Medicina dela (1) Klinična stomatologija (1) Sodna medicina (1) Mikrobiologija v izrednih razmerah (1) Anesteziologija (1) /

letni semester Biologija celice (1) Biofizika (1) Biokemija I (2) Biomedicinska informatika (1) Biokemija II (1) Fiziologija (2) Patologija (2) Patološka fiziologija (2) Infekcijske bolezni (1) Nevrologija (1) Dermatovenerologija (1) Medicinska imunologija (1) Interna medicina (2) /

/

*Izbirni predmet Tropska medicina: k izbirnemu predmetu se lahko prijavijo študenti medicine 5. in 6. letnika ter absolventi medicine, ki imajo opravljen izpit iz infekcijskih bolezni. Lahko se prijavijo tudi študenti, ki še nimajo opravljenega izpita, vendar ga bodo opravili do konca leta. Izbirni predmet se vpiše v indeks v letnem semestru s številom dveh tedenskih ur. (www.stpm.org)

smer: DENTALNA MEDICINA zimski semester 1.letnik /

2.letnik

Histologija z embriologijo (1)

3.letnik

Patologija (1) Patološka fiziologija (1) Farmakologija (1) Kirurgija (2) Fiksna protetika (1) Otroško in preventivno zobozdravstvo (1)

4.letnik

5.letnik

6.letnik

Snemna protetika (1) Fiksna protetika (1) Zobne bolezni II (1) Oralna kirurgija (1) Otroško in preventivno zobozdravstvo (1) Ustne bolezni in parodontologija (1) /

letni semester Biologija celice (1) Biokemija I (1) Biofizika (1) Anatomija (1) Biokemija II (1) Fiziologija (2) Mikrobiologija in imunologija (1) Patološka fiziologija (1) Farmakologija (1) Snemna protetika (1) Zobne bolezni (1) Oralna kirurgija (1) Ustne bolezni in parodontologija (1) Medicinska imunologija (1) Snemna protetika (1) Fiksna protetika (1) Zobne bolezni II (1) Maksilofacialna kirurgija (1) Ortopedija zob in čeljusti (1) Ustne bolezni in parodontologija (1) /

pri določenih predmetih so se ob Glede zanimivosti določenih koncu 6. letnika že začeli pojavljati predmetov pa… še vedno je najlažji problemi, pričakujejo pa jih vedno način, da se prepustite nasvetu več. starejših kolegov.

Uporabno

10 Dobro je vedeti...

»KAJ TE TO ŠOMF JE?« Tomaž Šmigoc

V predavalnico pride šest študentov, prosijo profesorja za malo časa in potem en govori o nekem ŠOMFu, o funkcijah in volitvah, predstavi svoje kolege… »Pa kaj te to sploh ŠOMF je?« Tako nekako zgleda, ko se pridejo predstavit kandidati za Upravni odbor Študentske organizacije Medicinske fakultete (UO ŠOMF). Volitve so potekale v torek 24. oktobra. Koga in zakaj smo sploh volili? ŠOMF je ena od 30 Študentskih organizacij visokošolskih zavodov (ŠOVZ), ki spadajo pod Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani). ŠOMF dobi del finančnih sredstev od ŠOU, ki se razporedijo za študentske projekte, ki se odvijajo na MF. To so na primer projekti DŠMSja, Medicinskih razgledov, SIDSICa, odprave v trope in še veliko drugih. ŠOMF tako predstavlja nekakšen most med študenti in društvi na MF ter ŠOU v Ljubljani. Tako da, če imaš kakšno idejo za projekt, se obrni na njih.

Projekt lahko prijaviš tako pri njih kot pri DŠMS, ki ti lahko nudi tudi logistično podporo. UO ŠOMF sestavljajo predsednik in podpredsednik, ki sta hkrati študentska poslanca v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani, ter štirje predstavniki interesnih področij za kulturo, izobraževanje in založništvo, šport in turizem ter mednarodno sodelovanje.

Predsednik in podpredsednik sta torej dva izmed 45 poslancev v Študentskem zboru, ki so bili izvoljeni na posameznih fakultetah.

Njihov mandat zaenkrat traja dve leti. Volitve na nekaterih faksih ne

minejo tako mirno in neopazno kot pri nas, kjer je kandidirala le lista DŠMS. Dobro so nam znane predvolilne borbe med »oranžnimi« (SAS – Samostojna akademska skupina) in »modrimi« (Neodvisni) ter še ostalimi listami na FDV, PF, EF… Gre seveda za prevlado v Študentskem zboru, kjer bo zmagovalec imenoval predsedstvo in uveljavil svojo politiko. MF že vrsto let vzdržuje nevtralno pozicijo in se tako naša predstavnika odločata po lastni presoji in v konstruktivnem smislu za MF. Študentski zbor je torej najvišje zakonodajno telo v ŠOU Ljubljana. Študentski zbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in ministri, ki vodijo posamezne resorje ŠOU (Resor za študijsko problematiko, Resor za mednarodno sodelovanje, Resor za socialo in zdravstvo, Resor za obštudijske dejavnosti in Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov). Poslovanje ŠOU pa vodi direktor, ki ni študent in ga izvoli Študentski zbor za dobo štirih let. ŠOU v Ljubljani zastopa študentske interese in se zavzema za njihovo uresničevanje, skrbi za prodajo bonov, svetuje in pomaga študentom, skrbi za pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti in še veliko več. ŠOU v Ljubljani, ŠOU v Mariboru, ŠOU na Primorsken in Svet študentskih klubov (ŠKIS) pa sestavljajo Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), ki je stanovska organizacija vseh slovenskih študentov. Njeno predsedstvo sestavljajo predsednik ŠOS, predsedniki posameznih ŠOU in ŠKISa in

predsedniki posameznih odborov.

Predsedstvo ima mandat eno leto in ga imenuje Skupščina ŠOS, ki je najvišje telo študentov v ŠOS. Tudi strokovne službe in poslovanje ŠOS vodi direktor. Vloga ŠOS kot krovne organizacije študentov pa je prizadevanje za izboljšanje študijskih razmer, socialnega položaja študentov in razvoj interesnih dejavnosti ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju nacionalne študentske politike.

Funkcionarji v ŠOS, ŠOU in ŠOVZ morajo vsi imeti status študenta in za svoje delo dobijo honorar.

Organe ŠOS pa moramo ločevati od organov univerze. Organi Medicinske fakultete, kot ene izmed članic univerze, so dekan, senat, akademski zbor, upravni odbor in študentski svet. Študentski svet MF (ŠSMF) sestavljajo predstavniki letnikov (13 članov), ki izmed sebe izvolijo vodstvo - predsednika (trenutno Domen Plut), podpredsednika, tajnika. Študentski svet razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, razdeljuje sredstva, ki jih MF nameni za obštudijske dejavnosti študentov MF, posreduje študentska mnenja ob napredovanju pedagoških delavcev v višji naziv oz. ponovno izvolitev v isti pedagoški naziv, predlaga pedagoške delavce za Lavričevo nagrado, pomaga pri izvajanju univerzitetne ankete o pedagoškem delu. ŠSMF izvoli izmed študentov MF predstavnike študentov v Senatu in njegovih komisijah ter Akademskem zboru MF. V obeh študentje predstavljajo 1/5 glasov.

December 2006

Uporabno Na univerzitetnem nivoju predsedniki študentskih svetov (in podpredsedniki, če ima fakulteta več kot 1000 študentov) sestavljajo Študentski svet Univerze v Ljubljani (ŠSUL). Ta skupaj z rektorjem, senatom in upravnim odborom sestavlja organe univerze. ŠSUL opravlja podobno delo kot študentski sveti članic, le da se ukvarja s stvarmi, ki zadevajo celotno univerzo ali ki presežejo okvir posamezne članice ali pristojnosti posameznega študentskega sveta članic. Tudi v ŠSUL izmed sebe izvolijo predsednika in dva podpredsednika. Svet voli predstavnike študentov v komisije senata UL, Senat UL in Upravni odbor UL. Za predstavnike študentov v Senatu UL lahko kandidira vsakdo, ki ima podporo ŠS lastne fakultete.

No, pa smo se na hitro prebili skozi glavne oblike organiziranosti študentov. Vidimo, da ŠOMF, ŠOU, ŠS in ostali niso le sami sebi namen in se ne tičejo le tistih nekaj študentov, ki v njih aktivno sodelujejo. To smo mi vsi in prav vsak je lahko njihov aktivni član. To ni le študentska politika. Preko njih lahko vplivamo na našo kvaliteto študija, rešujemo svoje težave, se dodatno izobražujemo, spoznavamo nove ljudi, si nabiramo izkušnje in sproščamo energijo v številnih obštudijskih dejavnostih.

Novo pečeni člani UO ŠOMF – njihovi razlogi za kandidaturo in pričakovanja Miha Vodičar, 4. letnik Predsednik UO ŠOMF in študentski poslanec v ŠZ

ŠOMF

»Z Mišo (op. bivša predsednica ŠOMF) sva se pogovarjala, prišla do dogovora, vedel sem, kako stvari funkcionirajo, IO je potrdil, nabral sem svoj tim, za katerega mislim, da bo uspešno deloval in delal v dobro tako študentov medicine kot vseh ostalih študentov Univerze v Ljubljani.« Matija Švagan, 4. letnik Podpredsednik UO ŠOMF in študentski poslanec v ŠZ

Še malo moraliziranja za konec...

Od bodočega zdravnika se namreč poleg postavitve prave diagnoze in znanja mešanja bambusa v pravem razmerju pričakuje še vsaj malo širine (ne mislim glutealne).« Vane Savinek, 4. letnik Interesno področje izobraževanja in založništva

»Zakaj sem se odločil, da ponovno vstopim v vode ŠOMFa? Zato, ker »Za funkcijo podpredsednika ŠOMF imam know-how iz prejšnjega mansem se odločil, ker menim, da lahko data in bo zato “ŠOU posel” lažje in s svojim poslanstvom delam v do- hitreje delovalo. V prejšnjem manbrobit vseh študentov, v prvi vrsti pa datu sem v ŠOMF opravljal vlogo študentov Medicinske fakultete.« podpredsednika, ki pa se bo od nove razlikovala skoraj le po tem, da ne bom več hodil na seje poslancev ŠOU. Zato v delovanju ŠOMFa ne Gregor Nopričakujem nič novega, le drugačno vak, 4. letnik ekipo z novimi svežimi idejami za Interesno projekte in za študente.« področje kulture Katja Matovič, 3. letnik »Po 2 letih dela v DŠMS-ju sem želel I n t e r e s n o sesti h koritu in deliti pogačo. Ned- p o d r o č j e vomno je potrebno ponuditi našim športa in turštudentom več obštudijskih ak- izma tivnosti, vsebin! Torej če imate idejo, se kar name obrnite, še posebej, če bo vsaj malo povezano s kulturo. »Že od začetka študija se mi zdi V mislih imam tudi zadeve, ki bi pomembno zastopati interese povezovale in pletle vezi med kolegi študentov medicine, pa naj bo to vašega letnika in medicinci nasploh preko organiziranja različnih pro(npr. pikniki, neformalno druženje, jektov ali preko omogočanja ormajčke)! Hkrati bi želel, da bi že ganizacije le-teh. Zelo pomembno obstoječe aktivnosti pritegnile čim se mi zdi prav področje športa in širšo mnozico (KUS, Dramska sku- turizma, kjer bi lahko z različnimi pina, pevski zbor Cor, Filmoljub, dejavnostmi študente medicine bolj potopisi, koncerti...). povezali.«

11

Na sceni

12 Jure Kos, 3. letnik Interesno področje mednarodnega sodelovanja »Za sodelovanje sem se odločil zato, ker bi rad spoznal kakšne so možnosti mednarodnega sodelovanja med medicinskimi fakultetami po svetu, ker bi rad pridobival nova znanja ter izkušnje, ker bi se rad pobližje seznanil s tem kako deluje svet financiranja študentskih društev, ter seveda zaradi odličnega team-a, ki bo ti dve leti deloval v ŠOMFu. Pričakujem, da bomo naredili veliko dobrega za naše študente, da bodo le-ti ponosni, da so nas izvolili.«

Koncert študentov medicine

MEDICINCI PODIRAJO TABUJE

Kaj si počel v četrtek, 9. novembra zvečer? Si bil na Koncertu študentov medicinske fakultete? Ne? LAHKO TI JE ŽAL! Res je sicer, da te najbrž ne bi imeli več kam dati, saj je izraz ‘premalo prostora’ preblag za opis stanja, vendar bi se za ta koncert splačalo tudi dve uri stati na eni nogi.

Kaj si torej zamudil?

Ideja za koncert je padla, ko je nekaj entuziastov ugotovilo, da je med medicinci res veliko pianistov. Nadaljnje raziskovanje je odkrilo, da je na medicini ogromno glasbenikov, ki so končali srednjo glasbeno šolo, kar nekaj pa celo glasbeno akademijo. Pa to niso ljudje, ki bi hodili okoli s kupi not in si mrmrali v brado Beethovnovo deveto. Marsikateri poslušalec je bil presenečen, ko je na odru zagledal kolega, ki ga vidi vsak dan. Nekatere ‘tihe vode’ so na odru

napravile pravi glasbeni orkan, drugim bi prej pripisali naziv goflja, kot pa dejstvo, da poje opero…. Ta koncert je bil presenečenje tudi za organizatorje in nastopajoče, najbolj pa

Vesna Bančič

za poslušalce. Ni bil kak ‘Pokaži kaj znaš’, bil je pravi pravcati koncert, s čisto pravimi odličnimi glasbeniki.

Ker je bil prvotno načrtovan kot koncert pianistov, je bilo največ prav teh: Natalija Keber, Nataša Maguša, Mojca Mlinarič, Andrej Babnik, Rok Berlot, Martina Turk, Polona Maver, Tamara Gorjanc, Nevena Sember, Barbara Robnik. Pridružili pa so se jim tudi godalci: Andrej Gubenšek na violini in Maja Goršin na violončelu, vokalisti: Angela Svoljšak in Boštjan Berlot ter celo pihalci Jure Volk (oboa), Alja Koren (flavta), Andreja Saje (saksofon), Marko Saje (klarinet). Program, ki ga je občuteno povezovala Mojca Zajc, je bil zanimiva mešanica stilov, ki je ustvaril paleto različnih podob in razpoloženj. Kar nekajkrat sem med poslušanjem dobila kurjo polt, zvoki, ki so se prelivali po prostoru so te ponesli v svet fantazije, svet dvornih dam, španske pokrajine, zaljubljene sanje, globoke misli… Hkrati pa si ostal tu, v dvorani, z očmi prikovan na roke, ki so iz glasbil izvabljale neverjetne glasove in z ušesi odprtimi na stežaj, da ti ne bi kaj ušlo.

Velika HVALA glavni entuziastki in vodilni sili Poloni Maver (ki je, mimogrede, prototip superženske) in pa veliki podpornici doc. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med. Res posebno in enkratno doživetje, ki je, upam, pomenilo šele začetek. Filharmonija – še se bomo videli!

December 2006

Na sceni

ANKETA Z BRUCI

Valentina Černetič, Timotej Lončarič

Leto je naokrog in spet lahko na našem faksu pozdravimo novo generacijo nadobudnih študentov.

Sprva smo jih malo prestrašili, kasneje pa smo le našli nekaj korajžnežev.

Ujeli smo jih po predavanju anatomije in jih povprašali, zakaj so se odločili za študij medicine, kakšni so prvi vtisi, kakšno je njihovo mnenje o profesorjih in sošolcih, ter kako doživljajo študentsko življenje v Ljubljani.

Diana, Škofja Loka Za študij medicine sem se odločila v četrtem letniku, predvsem ker mi je všeč delo z ljudmi, pomoč. S faksom sem zadovoljna, profesorji so zelo strokovni, obvladajo svoja področja. Stvari so zelo urejene, dobro organizirane, kolokviji so lepo razporejeni. Študentsko življenje v Ljubljani še ni dovolj raziskano, je pa zanimivo. Žiga, Ljubljana letnika)

mesecu so zelo v redu. Zadovoljen sem s profesorji in še bolj s sošolci, ki so res zelo prijazni. Študentsko življenje smo spoznavali že v gimnaziji, tako da na tem področju ni veliko novega.

V Pajzlu sem bila že nekajkrat, ampak mislim, da bi lahko bil bolj pogosto.

Matjaž, Kranj

Lana, Ljubljana

(predstavnik

Za ta študij sem se odločil, ker hočem pomagati ljudem in se mi zdi medicina najboljši študij za to. Poleg tega pa me tudi zanima naravoslovje.Vtisi po prvem

Bruci

Zelo me zanima praktična stran študija, zato me je prvi letnik malo razočaral, saj mi predmeti, kot so fizika in kemija, niso najbolj všeč. Z večjim veseljem pričakujem klinični del. Glede profesorjev: tri četrtine jih je sprejemljivih, ostali pa ne.

Sošolci se še niso čisto vživeli, ne upajo si še veliko, drugače pa so fajn. Študenskega življenja je premalo.

Medicina mi je bila vedno všeč, veliko sem o tej temi prebral, zelo rad tudi pomagam ljudem. Nekateri predmeti se mi zdijo balast, ampak za prvi letnik je to pričakovano.

Profesorji so v redu, najbolj mi je všeč prof. Zorko. Sošolci so tudi v redu, sicer se še nismo učili skupaj, mogoče pa se še bomo. Študentskega življenja v Ljubljani ne poznam prav dobro, ker ne stanujem v Ljubljani.

V Pajzlu tudi še nisem bil.

13

Na sceni

14 Peter, Lucija

ZDRAVLJENJE JE UMETNOST, NE OBRT Ste se kdaj vprašali, zakaj začetna zagnanost študentov medicine po letih šolanja pravzaprav izpuhti?

Študij medicine se mi zdi zanimiv in mislim, da lahko pridobiš veliko znanja. Tako da bom, ko bom enkrat, nekoč, davno naprej končal svoj delovni dan, res imel občutek, da delam nekaj pomembnega.

Zaenkrat je študij kar naporen, sem pa zadovoljen z vsem sošolci, fakulteto... Pajzl je bil zelo v redu, za druge stvari pa se še malo držimo za vajeti, vsaj do prvega kolokvija.

Federiko, Celje

Starša sta zdravnika in ta študij se mi zdi zanimiv. Zanimiva so predavanja določenih profesorjev, nekatera pa ne tako zelo. Na splošno je v redu in mi je všeč. Sošolci so fajn, jih je pa kar veliko. Pravega študentskega življenja za zdaj še ni.

V marcu in aprilu 2006 je daleč od večine študentskih oči na MF (pod pokroviteljstvom Katedre za javno zdravje) potekala serija petih delavnic z naslovom Umetnost zdravljenja.

Delavnice je pred 13 leti zasnovala Rachel Naomi Remen, ameriška zdravnica, ki zadnjih trideset let dela z rakavimi ter drugimi umirajočimi bolniki in jim (med drugim) pomaga, da se soočijo z obetom smrti. Delavnice so uspele in jih danes izvajajo na številnih medicinskih fakultetah po svetu.

Tako je tudi 50 študentov lanskih drugega in tretjega letnika na svoji koži izkusilo, kaj pomeni pogledati zdravniški poklic z drugega, bolj človeškega zornega kota. Naše tiho, skupno, začetno spoznanje je namreč bilo, da medicina v zadnjih desetletjih, ko doživlja izjemen znanstveni napredek, hkrati stagnira v človečnosti. Rešujemo in podaljšujemo lahko čedalje več življenj, hkrati pa se čedalje manj poglabljamo v odnos med zdravnikom in bolnikom; zdravnikom za ceno ohranjanja profesionalnosti pripisujemo nadčloveško zbranost in popolno odsotnost čustev, kajti to naj bi zagotovilo vrhunske pogoje za zdravljenje. Zanimivo je, da se v vlogi, kjer se od njih zahteva, da brez izkazovanja čustev spremljajo svoje bolnike, mnogo študentov počuti utesnjenih. Mnogi so bili tudi nezadovoljni s sistemom študija ali kritični do njegovih zahtev, čeprav v veliko primerih niso znali natančno določiti, kaj jih moti.

Delavnice so se začele s skupnim

Tina Krokter Kogoj

pogovorom, kjer smo nastavili temo določenega srečanja, potem pa smo se preselili v majhne skupine po pet študentov in en mentor. Vsi naši mentorji so bili zdravniki z dolgoletno prakso, ki so si želeli sodelovati na delavnicah in delati z nami. Čeprav so delavnice potekale v večernem terminu, so si požrtvovalni mentorji, mnogi obremenjeni z delom, vzeli čas za nas. Za mnoge študente je bila to posebna pohvala – mentorji so nam izkazali, da so se tudi oni pripravljeni potruditi za nas, da ni vedno obratno – da se moramo le študentje truditi za mentorje, da bi bili opaženi in pohvaljeni.

V skupinah se je sčasoma vzpostavil poseben zaupljiv in domačen odnos, skratka okolje, v katerem nam ni bilo težko razkriti nekaterih ranljivih delov sebe. V majhnih skupinah je bila namreč naša naloga, da poslušamo zgodbe drugih, in če želimo, delimo svoje zgodbe. Poudarek je bil na tem, da pravi, enovit odgovor ne obstaja, pač pa je tu le naša zgodba, taka kot se je zgodila. Za študente je bilo posebno olajšanje prav to, da ni bilo pravilnih in nepravilnih odgovorov in da nam ni bilo nakazano, kako moramo pripovedovati in kaj moramo deliti z drugimi. Če smo želeli, smo namreč lahko ostali tiho. To popolno sprejemanje s strani skupine je na nas delovalo izjemno blagodejno. Naše šolanje nas namreč postavlja v tesne okvirje, kjer je točno znano, kaj je zaželeno in kaj ni. Mnogi študentje sčasoma ugotovijo, da s tem, ko postanejo taki, kot okolje od njih zahteva, v sebi zatajijo pomembne dele svoje

December 2006

Na sceni osebnosti. Študij medicine namreč ponuja le malo priložnosti za učenje sočutja, ki je izjemno pomembno za razumevanje bolnikov. Za študij je treba biti močan oz. se takega narediti. Zatajevanje ranljivosti skoraj sodi v učni načrt.

Pri zdravnikih čustveno, človeško reagiranje velikokrat dojemamo kot osebni poraz, kar je nenavadno, kajti v življenju pot do zadovoljstva, sreče in izpolnjenosti vodi vzporedno s čustvenostjo. Čustva nam velikokrat

medicinskih kolegov in nekaterih zdravnikov ni nekaj, česar bi se morali sramovati.

Vse preveč pogosto tudi (kot študentje in kasneje zdravniki) pozabljamo, da dolžnosti (predvsem do bolnika, ki se nam je zaupal) in odgovornosti pritičejo tudi pravice. Čudovite pravice prisostvovanja v življenju svojega bolnika, spremljamo ga lahko od rojstva do smrti in predstavljamo edini poklic, ki združuje oba spektra

Udeleženci iz drugega letnika in mentorji

omogočijo, da neke razmere popolnoma doživimo. Zakaj se zdravniki te čustvenosti, te ranljivosti tako otepamo? Pri zdravnikih je pristno čustveno odzivanje na razmere, ki se vsak dan odvijajo pri njihovem delu, pogosto okrnjeno.

Prav na to plat so nas spet spomnile delavnice, kajti njihov namen je bil v nas podpreti ta del osebnosti in ji omogočiti rast. Nas opomniti, da čustovanje omogoča, da človek nekomu drugemu na najbolj pristen način pove, kaj si o nečem misli in da to kljub drugačnim prepričanjem

Umetnost, ne obrt

človeškega bivanja in minevanja. Ko tako natančno spremljamo življenja drugih, pogosto pozabimo sami nase. Nikakor ne gre zanikati, da je srečevanje s smrtjo in reševanje bolnikov iz njenega objema, neprestano delo (vikendi, nočne izmene) in težke razmere naporno prenašati več let. Zatajevanje lastnega telesa se ponavadi začne že med študijem, ko se na račun vestnega učenja odpovedujemo spanju. Zahtevnost in izčrpavanje ob študiju poskušamo nadomestiti z divjimi zabavami, alkoholom ali

psihoaktivnimi snovmi, notranjega miru pa morda kljub temu ne dosežemo. Še več, stresen življenjski slog in pomanjkanje motivacije za delo v težkih razmerah zdravnike pogosto vodita v prezgodnjo naravno smrt, samomor ali različne odvisnosti.

Delavnice so nam dale pobudo za razmišljanje, kako malo pravzaprav zdravniki vemo o življenju, čeprav poznamo njegove biokemijske osnove, embriologijo, normalno in patološko delovanje. V svoji zaverovanosti (poznati vsa dejstva in najnovejša spoznanja) včasih (ali velikokrat) pozabimo, da so meje našega znanja zelo blizu in da že na nekaj “osnovnih” vprašanj o človeškem življenju ne znamo odgovoriti. Kaj nastopi po smrti, nam je neznano. Smrt in umiranje sta dve največji skrivnosti življenja, kakor sta dolgo bili in morda še vedno sta spočetje in rojstvo. Kaj nastopi po smrti, se sprašuje veliko bolnikov v zadnjih fazah bolezni.

Jim zdravniki znamo odgovoriti?

Znamo pomiriti njihov strah pred smrtjo? Kaj in kako človek doživlja v času pred (nenasilno) smrtjo, je zelo posebno. Je nasilna smrt v tem kaj drugačna od naravne smrti? Kaj sploh vemo o tem?

Ko izstopimo iz povsem znanstvene perspektive preverljivega, ponovljivega dvojno slepega poskusa, številk, odstotkov za preživetje, diagnoz in anamnez in pogledamo življenje s širšega zornega kota, ugotovimo, da smo v življenju precej nebogljeni in nevedni. Naenkrat se siljenje z vsakovrstnimi podatki zdi obupano hlastanje utapljajočega za zrakom. Seveda je gnanje sodobne medicine za preverljivimi in zanesljivimi podatki vredno občudovanja in je tudi prineslo tako

15

Na sceni

16 silovit napredek v medicino. Vendar pa velika masa podatkov, ki smo jih medicinskemu znanju dodali v preteklem stoletju, še ne pomeni, da vse znamo, vse zmoremo in smo vsemogočni.

Pred potmi in silami življenja smo še vedno precej nemočni. Včasih umirajo mladi, zdravi in krepki, preživijo pa stari, bolehni in nebogljeni. Zakaj je tako, velikokrat ne znamo pojasniti. Včasih pa se z zdravljenjem celo tako trudimo, da pozabimo, da pred nami sedi resnična oseba, s svojimi potrebami, s svojimi čustvi, z željo, da bi bila cenjena in opažena.

Kolikokrat smo si med diagnosticiranjem vzeli minuto časa, da

bi se opomnili, da pred nami sedi diagnostičnim postopkom? Da bi ga nam enakovredno živo bitje s svojo pomirili in priznali njegov človeški zgodbo, svojimi strahovi? Kolikokrat element? smo si prizadevali, da bi zmanjšali bolnikova strah in nelagodje pred Morda ne bi škodilo, če bi se tudi medicinci, sicer obremenjeni s podatki, dejstvi in zakoni, kdaj pa kdaj prepustili čudovitemu življenju, ki nas obkroža. Včasih imam občutek, da vse preveč pozabljamo, da se je potrebno učiti tudi iz življenja, ne le iz knjig.

Zgodbe ob kuhinjski mizi

P.S. Udeleženci delavnic svojim kolegom priporočamo v branje knjigi Zgodbe ob kuhinjski mizi in Blagoslovi starega očeta izpod peresa Rachel Naomi Remen.

Prav tako obveščamo, da bodo delavnice potekale tudi v letošnjem šolskem letu, predvidoma po novem letu.

Študentski svet Medicinske fakultete se predstavi ŠSMF je uradno telo študentov MF, ki je namenjeno sodelovanju študentov z vodstvom fakultete in obratno. Sestavlja ga 13 članov, in sicer po en predstavnik vsakega letnika odsekov za splošno in dentalno medicino ter predstavnik absolventov. Navadno sestankujemo enkrat mesečno, ponavadi prvo sredo v mesecu. Seje so odprte za javnost, tako da se nam lahko vsak, ki ga to zanima, pridruži.

Med naše redno delo sodi: - dodelitev in nadzor finančnih sredstev, ki jih Medi- - izvolitev študentskih članov Senata in Akademskega cinska fakulteta nameni za obštudijske dejavnosti zbora MF; študentov MF; - izvolitev študentov elektorjev, za volitve rektorja.

- oblikovanje študentskih mnenj ob napredovanju pedagoških delavcev v višji oziroma ponovni izvolitvi Poleg rednih opravil pa se ukvarjamo tudi z različnimi v isti pedagoški naziv; projekti, ki so ob tistem času aktualni (prenova študijskega programa, obiski tujih študentov, - predlog pedagoških delavcev za Lavričevevo na- študentske ankete,...). grado (Lavričevo nagrado vsako leto prejme en asistent ter en profesor, ki se je najbolj izkazal v preteklem Vse naše delo lahko spremljate tudi na naši prenovljeni letu); spletni strani na naslovu www.ssmf.org. Vabljeni!

December 2006

Na sceni

PRENOVA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI Matija Švagan

Da, dragi moji, začelo se je, končno! Senat Medicinske fakultete (MF) je potrdil urnik za prve štiri semestre prenovljenega študija na MF. Prvi bruci se bodo lahko po novem programu vpisali oktobra 2008. Pričujoči članek je informativne narave in je nastal z namenom informiranja študentov o novem programu in seznanjanju s pojmi, ki ne zadevajo samo študij medicine, ampak visokošolski študij nasploh.

Proces prenove Kako naj bi potekala prenova študija? Če hočemo nekaj spremeniti, se moramo najprej vprašati, kaj je narobe. Potrebno se je poglobiti v obstoječi sistem, ga do potankosti analizirati in biti kritičen do stvari, ki bi se jih dalo spremeniti. Vendar je pri tem potrebno biti previden. Da se izognemo enoličnemu pogledu na težave, se ponavadi poslužujemo anket, ki jih večinoma izpolnjujejo študentje. Šele tako lahko ima oz. imajo osebe, ki se ukvarjajo s prenovo, ustvarjeno celotno podobo o težavah. V tej fazi se lahko začnejo zbirati predlogi za izboljšave. Prav zaradi tega je mnenje študentov, da so ankete nepotrebna nadloga in še ena dodatna stvar, ki jo morajo narediti, napačno. Vsako posamezno mnenje je še kako pomembno in lahko bistveno prispeva k prenovi študija.

našem primeru doktor medicine. Po tej razdelitvi je študentovo znanje klinične veščine razdeljeno v štiri stopnje: (1) ima teoretično znanje o veščini, (2) ima teoretično znanje o veščini; veščino je tudi že videl, (3) ima Kaj je kurikulum?

Začnimo z bistvom. Vsaka šola rabi teoretično znanje o veščini, nekajkrat svoj učni program ali strokovno je veščino izvedel pod nadzorom, rečeno kurikulum. To je neke in (4) ima teoretično znanje o vrste načrt, ki se ga mora držati veščini in jo rutinsko zna izvesti. fakulteta ali katerakoli druga šola Na podlagi jedrnega kurikuluma in na podlagi katerega nato ustvari se nato oblikuje program, urnik in svoj urnik pouka. Moderni trendi tako dalje. Dandanes obstaja na so, da se najprej oblikuje tako desetine jedrnih kurikulumov, ki jih imenovani „jedrni kuriklum“ (ang. je med sabo zanimivo primerjati, core curriculum), ki vsebuje seznam ker vsebujejo različna pričakovanja zmožnosti (kompetenc), ki naj bi in poglede inštitucij (država, jih bil sposoben opraviti diplomant evropski študentje medicine, ...) na medicinsko stroko. nekega študijskega programa, v

Prenova študija

Sodobne metode poučevanja medicine Iz izkušenj vemo, da predavanja niso ravno najučinkovitejši način učenja in zahtevajo od študenta veliko mero motivacije, ne samo za aktivno sodelovanje ampak tudi za samostojni študij. Zaradi tega so se začele pojavljati nove, t.i. integrirane metode poučevanja, s pomočjo katerih je učenje hitrejše in učinkovitejše, hkrati pa zelo vzpodbujajo študentovo motivacijo za samostojni študij.

Integriran pouk pomeni povezovanje med kliničnimi problemi in predkliničnim teoretičnim znanjem (vertikalno povezovanje) in v obratni smeri, kar pomeni uvajanje kliničnih problemov že zgodaj, v

17

Na sceni

18 prvem letniku. Drug način pa je organiziranje študentovega znanja okoli najpogostejših znakov in simptomov, zaradi katerih bolnik obišče zdravnika ali z drugimi besedami problemsko naravnan pouk (ang. PBL – problem based learning). Bistvo PBL je, da se študentje dobivajo s tutorjem v manjših skupinah, na katere pridejo že z določenim predznanjem, ki so ga pridobili sami iz knjige. Nato se predstavi klinični primer in naloga študentov je, da v naslednjih dneh samostojno poiščejo informacije in poskušajo rešiti problem. Čez dva do tri dni se skupina ponovno sreča, študentje predstavijo svoje izsledke, obnovi se najpomembnejše znanje.

Tak način pouka je sicer za učitelje in študente veliko napornejši od klasičnih oblik ima pa veliko boljše rezultate pri dolgoročnem pomnjenju in integraciji znanja.

Sodoben trend pri poučevanju medicine je tudi zgoden stik z bolnikom, kar omogoča boljše grajenje medicinske etike, boljše grajenje odnosa do bolnika, boljše sporazumevanje z bolnikom. V praksi to pomeni, da ko študent prvič pristopi k bolniku (recimo pri predmetu Propedevtika), že obvlada osnovni način pristopa, osnove komunikacije z bolnikom, itd.

Bolonjska reforma in medicina Bolonjska deklaracija je bila podpisana 19. junija 1999 z namenov povečevanja primerljivosti in prepoznavnosti diplom na evropskem nivoju, boljšim zagotavljanjem kakovosti, večjo mobilnostjo študentov, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in administrativnega osebja ter uvedbo kreditnega sistema za vseživljenjsko učenje. Študij naj bi bil razdeljen na tri stopnje: (1) dodiplomska stopnja, naziv diplomant, ki traja 3-4 leta; (2) podiplomska stopnja, naziv magister stroke, ki traja 1-2 leti in (3) doktorska stopnja, naziv doktor, ki traja 3 leta. Tukaj pri študiju medicine naletimo na težavo, tako glede trajanja kot tudi glede na nazive. Zaenkrat v Sloveniji še ni izoblikovane strategije kako se bo v ta sistem vključil študij medicine, znano pa je da bodo študenti po šestih letih študija pridobili univerzitetno izobrazbo in magistraturo znanosti.

predmeta enako formalno število ur na urniku, vendar ima en predmet bistveno več kreditnih točk, ker od študenta zahteva bistveno več vloženega časa. Kredit predstavlja tudi način ovrednotenja rezultatov študija, zato se krediti dodeljujejo šele po opravljenih študentskih obveznostih in primernem ovrednotenju osvojenega znanja.

Pogoj za napredovanje je doseženih 48 kreditov.

Dodelitev kreditov je pogojena z uradno dolžino študijskega programa. Študentske obveznosti, potrebne za dosego diplome po treh ali štirih letih študija, so ovrednotene z 180 oziroma 240 krediti. Medicina je ovrednotena s 6 X 60 = 360 krediti (5500 ur).

ECTS (The European Credit Transfer and Accumulation System) postavlja v središče študenta. Temelji na skupnem delu in učenju študenta, ki je potrebno za dosego ciljev izobraževalnega programa. ECTS omogoča vsem študentom lažje Kaj je kreditni sistem? razumevanje in primerjanje različnih Kreditni sistem je sistematični študijskih programov, tako doma kot način ovrednotenja izobraževalnega v tujini. ECTS pooseblja mobilnost programa in njegovih komponent s in akademsko prepoznavnost ter kreditnimi točkami. Kreditne točke tako pomaga univerzam vzpostaviti pomenijo obremenitve rednega in izpopolniti njihove študijske študenta v enem akademskem letu. programe. ECTS je primeren za vse Akademsko leto z vsemi študijskimi oblike izobraževalnih programov in obveznostmi redno vpisanega nenazadnje ECTS naredi študijske študenta obsega v evropskem programe privlačnejše za študente.

Dandanes se pojavlja še dodatna povprečju od 36 do 40 tednov in 60 težava učenja medicine, predvsem kreditov. V teh primerih sledi, da Novi ljubljanski kurikulum kliničnih veščin. Pacienti se vse je 24-30 delovnih ur enako enemu Citat iz elaborata kurikularne bolj zavedajo svojih pravic, zato kreditu. Pod študijsko obremenitev komisije MF v Ljubljani: „Cilj pouka se pogosto zgodi, da odklanjajo se šteje ves čas, ki ga povprečni medicine je izobraziti diplomanta, da pregled s strani študenta, kar lahko študent porabi za izpolnitev se bo sposoben vključiti v nadaljnji predstavlja težavo pri učenju. Zato zahtevanega cilja izobraževanja proces samostojnega in vodenega se pojavljajo posebni modeli učenja, (delo v manjših skupinah, PBL; izobraževanja na področju medicine imenovani laboratorij kliničnih vaje in priprava na vaje, seminarji, v katerikoli izmed medicinskih veščin (ang. skill labs), kjer se samostojno delo, predavanja, specialnosti, temeljna znanja pa mu študentje učijo veščin na lutkah in priprava na izpit, izpit sam, … ). To omogočajo nadgradnjo v znanstveno prostovoljcih (modelih). v praksi pomeni, da lahko imata dva raziskovalnem delu.“

December 2006

Na sceni Preglednica 1: Globalna razdelitev pouka po letnikih Predklinika

Klinika

Javno zdravje

Izbirni

Krediti

1.

Predklinika 1

Sporazumevanje

Medicina in družba

Izbirni 1

60

2.

Predklinika 2

Nega bolnika

Medicina, družba in okolje

Izbirni 2

60

3.

Predklinika 3

Propedevtika

Medicina, družba in okolje

Izbirni 3

60

4.

Klinika 1

Medicina, družba in okolje

Izbirni 4

60

5.

Klinika 2

Medicina, družba in okolje 5

Izbirni 5

60

6.

Delo ob bolniku

Družinska medicina

Izbirni 6

60

skupaj

360

Preglednica 2: Predmetnik po letnikih Novi študijski program zagotavlja: (1) visoko stopnjo integracije predmetov, (2) povečan obseg izbirnosti študijskih vsebin, (3) aktivno vlogo študenta v poučevanju, (4) stik s stroko in bolnikom od prvega letnika dalje, (5) prehodnost med posameznimi šolami in prehodnost med posameznimi državami v skladu z Bolonjsko deklaracijo.

Predmetnik univerzitetnega študijskega programa vsebuje naslednje tipe predmetov: (1) predklinični predmeti, (2) klinični predmeti, (3) javno zdravstveni predmeti, (4) Izbirni predmeti.

Uporablja se kreditni sistem, ki. predvideva 40-urni delavnik študenta.

Predlog globalne razdelitve pouka je sestavljen iz treh temeljnih delov: osnovni kurikulum, ki se stopnjuje od predklinike preko klinike do dela z bolnikom v 6. letniku, javno zdravstveni kurikulum ter izbirni kurikulum.

Prenova študija

1.letnik SKLOP

Predklinika

PREDMET

Anatomija Biofizika Biologija celice Biokemija I Klinika Osnove nujne medicinske pomoþi Sporazumevanje Javno zdravje Socialna medicina Biomedicinska informatika Izbirni Izbirni predmet SKUPAJ

KREDITOV

16 7 9 13 3 4 1 1 6 60

2.letnik

SKLOP

Predklinika

PREDMET

Fiziologija Histologija z embriologijo Biokemija II Klinika Nega bolnika Javno zdravjeSocialna medicina Zgodovina medicine Medicinska deontologija Biomedicinska informatika Izbirni Izbirni predmet SKUPAJ

KREDITOV

16 10 12 3 5 2 2 4 6 60

19

Na sceni

20 3. Letnik SKLOP

PREDMET

Predklinika Osnove patologije Osnove patološke fiziologije Osnove mikrobiologije in imunologije Splošna farmakologija Klinika Propedevtika Osnove preiskovalnih metod Nujna medicinska pomoþ Javno zdravje Okolje in zdravje Izbirni Izbirni predmet SKUPAJ 4. Letnik SKLOP

I

II III IV Izbirni SKUPAJ

PREDMET

Srce, žilje, kri Javno zdravje Dihala in prebavila Skelet Onkologija Infekcijske bolezni Kliniþna mikrobiologija Izbirni predmet

KREDITOV

9 9 6 6 11 5 3

5 6 60

KREDITOV

9 5 14 14 4,5 5,5 2 6 60

5. Letnik SKLOP

V VI

VII VIII Izbirni SKUPAJ 6.letnik SKLOP

Delo ob bolniku

Izbirni SKUPAJ

PREDMET

Živþevje Koža Seþila Medicina dela Sodna medicina Rast in razvoj Glava in vrat Izbirni predmet

KREDITOV

13,5 5,5 1 2 5 13,5 13,5 6 60

PREDMET

KREDITOV

Kirurgija Pediatrija Družinska medicina Izbirni predmet

19 15 8 12 6 60

Interna medicina

Spremembe v urniku glede na dosedanji program so predvsem naslednje: v sedanjem prvem letniku se ukinja predmet Medicinska terminologija, v prvem letniku je na novo je uveden predmet Sporazumevanje z bolnikom, ki poteka s sodelovanjem več kateder, v drugem letniku se uvede še nov predmet Nega bolnika, katerega cilji so uvajanje veščin obnašanja ob bolniku, ki poteka v sodelovanju Medicinske fakultete in Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, v tretjem letniku se spremeni vsebina posameznih predkliničnih predmetov tako, da se del njihovih dosedanjih ur prenese v klinične sklope v višje letnike in tako zmanjša predklinični pomen tega letnika, v četrtem in petem letniku se pouk organizira v štirih kliničnih sklopih, ki so organizirani v glede na organske sisteme (pouk poteka interdisciplinarno), v šestem letniku se k delu ob bolniku doda še sklop Pediatrija.

December 2006

Na sceni

KONZUMATOR Tjaž Ocepek, Jernej Novak

»Gremo na kosilo? Štorklja? Shang Shang hai (www.shanghai.si) hai? Pa ne že spet…« Tako se je začelo Cena bona: 505 SIT (2.10 €) najino veliko gurmansko potovanje.

Na strani www.studentski-boni.net sva

Alibaba (www.ali-baba.si) Cena bona: 445 SIT (1.90 €)

poiskala nekaj bolj ali manj poznanih restavracij v okolici naše fakultete in kupila bone. Vse ostalo je zgodovina…

Štorklja (storklja.amadej.si) Cena bona: 545 SIT (2.27 €)

Ponudba Vsak dan sta na voljo dva različna menija. Poleg tega so na voljo še stalna kosila (ocvrti sir, dunajski zrezek, pica...) in 5 azijskih kosil, ki se menjujejo vsak teden. Poleg glavne jedi sodijo k vsem menijem razen k pici tudi juha, solata in sladica.

Ambient in vzdušje Lokacija za študente MF ne more biti boljša. Slaba stran tega pa je, da velikokrat ob popularnih urah ne dobiš mize ali pa zelo dolgo čakaš na hrano.

Postrežba Odnos do študentov in hitrost postrežbe sta solidna, odvisna tudi od gneče.

PlusMinus Plus: Zelo raznolika in okusna hrana, se redko ponavlja. Sladice so odlične.

Minus: Gneča, s katero pride tudi slabša postrežba. Občasno odlične sladice zmanjka in jo zamenjajo z jabolkom ali pomarančo. Natakarji radi pozabijo prinesti pijačo. Pico definitivno odsvetujeva.

Ocena: 8

Konzumator

Ponudba Na voljo je dovolj različnih menijev, h katerim spada predjed v obliki malih spomladanskih zavitkov ali juhe, glavna jed in ocvrte banane.

Na voljo je tudi samopostrežni meni, kjer lahko izbirate med veliko različnimi jedmi.

Ambient in vzdušje V restavraciji vas čaka pravo kitajsko vzdušje, za katero skrbijo tudi kitajske priredbe znanih popevk.

Postrežba Včasih boste imeli težave s sporazumevanjem, vendar slabo znanje jezika nadomestijo s prijaznostjo. Postrežba je hitra in zanesljiva.

PlusMinus Plus: Samopostrežni meni, ki deluje po principu vse, kar lahko pojeste.

Na hrano vam nikoli ne bo treba dolgo čakati.

Minus: Meniji ostajajo enaki tekom celega leta. Samopostrežna hrana je občasno hladna.

Ocena: 7.5

Ponudba Nekaj različnih menijev, v katerih se pojavljajo indijske, grške, arabske, turške in ruske jedi. Poleg glavne jedi dobite še juho, solato in sladico.

Obrok ni ravno primeren za čas hude lakote.

Ambient in vzdušje Pravo orientalsko vzdušje z glasbo, preprogami, nizkimi mizami in vodnimi pipami.

Postrežba Če se vam mudi, z Alibabo ne boste udarili mimo, saj boste postreženi zelo hitro.

PlusMinus Plus: Razen juhe je bila hrana zelo okusna in dokaj eksotična.

Minus: Lastnik, ki je hkrati tudi glavni kuhar in natakar, je preveč osebno vzel dejstvo, da nisva uspela pojesti juhe. Ves čas najinega bivanja v prostoru je glasno godrnjal na račun naju in študentov nasploh.

Misliva, da bi to lahko bil tudi vzrok predčasnega izgona iz restavracije in to celo brez sladice.

Ocena: 3.5

21

Na sceni

22 Nekropolis

Cena bona: 485 SIT (2.02 €) Ponudba Dnevni kosili, od katerih je eno vegetarijansko. Štiri različne pice, od katerih sta bolj obloženi dve na voljo le v manjši velikosti. In nekaj stalne ponudbe.

Ambient in vzdušje Prijeten kletni ambient.

Postrežba Natakar si je vzel čas preden sva uspela plačati pa tudi za kečap ga je bilo potrebno nekaj časa prositi.

PlusMinus Plus: Zraven vode so naju prijetno presenetili še z rezino limone.

Minus: Za moj okus (ne pa tudi Tjažev) preveč sira na pici.

Ocena: 7.5

Guliver (www.guliver.net) Cena bona: 545 SIT (2.27 €)

Ponudba Tri dnevna kosila in velika izbira stalnih jedi. Poleg glavne jedi dobite še juho, solato in sladico.

Ambient in vzdušje Gostilna je prostorna in lepo urejena.

Postrežba Natakarica je bila zelo prijazna in ustrežljiva.

PlusMinus Nobile Plus: Odlična izbira in priprava Cena bona: 645 SIT (2.69 €) jedi. Jedi primerne tudi za prave gurmane.

Ponudba Tri dnevna kosila, od katerih je eno Minus: Brez pripomb! enolončnica in pice v vrednosti Ocena: 9.5 bona. Z doplačilom si lahko izbereš karkoli na meniju. Poleg dnevnega kosila si lahko izbereš še solato ali juho.

Ambient in vzdušje Od vseh restavracij v izboru ima najboljši ambient. Jedilnica je miren prostor, popolnoma ločen od prostorov za kadilce.

Postrežba Prijazna natakarica, s katero se da tudi kaj dogovoriti o prilagoditvi menijev.

PlusMinus Plus: Zelo okusno kosilo, ki so ga tudi malo prilagodili glede na moje želje. Ni gneče.

Minus: Tunina pica je plavala v olju. Za večino naročil je potrebno doplačilo.

Ocena: 7

Salsa

Cena bona: 545 SIT (2.27 €) Ponudba Dnevni kosili, eno vegetarijansko.

Pice in vse ostalo na meniju. Bon ima določeno vrednost, nad katero je potrebno doplačilo. Zraven kosila sodi juha, solata in sladica. Slednjo dobite tudi zraven pice.

Ambient in vzdušje Vse skupaj deluje rahlo zanemarjeno in ni ločenega prostora za nekadilce.

Postrežba Prijazna natakarica, ki pa ji je nekaj težav povzročala matematika.

PlusMinus Plus: Odlična pica. Pri plačilu z bonom lahko za 50 SIT (0.21 €) dobite tudi 3 dl borovničevega soka.

Minus: Ni sobe za nekadilce. Dokaj majhne porcije (razen pic, ki so velike).

Ocena: 6.5

Upava, da vas bo najina izkušnja pripeljala v kakšno restavracijo, v kateri do sedaj še niste jedli, in da bova uspela razbiti monopol, ki ga nad prehrano medicincev drži Štorklja. Ocene so zgolj podlaga najine izkušnje in naj vas slabša ocena ne odvrne od obiska. Saj veste: » Vsake brbončice imajo svojega kuharja.« P.S. Če kljub slabi oceni želite v restavraciji Alibaba jesti na študentske bone, to storite v kratkem. Lastnika restavracije je izkušnja z nama namreč tako travmatizirala, da se je odločil, da ne bo več nudil prehrane za plačilo z boni. In ne pozabite: »VEDNO POJEJTE JUHO!«

December 2006

Intervju Intervju z Vesno Rožič

ČRNO BELO Valentina Černetič, Jernej Novak

Nekoč je mladi šahist vprašal svojega mnogo bolj uveljavljenega prijatelja - mojstra za mnenje: »Kaj je šah: umetnost, šport ali izguba časa?« Mojster mu je odvrnil, da je po njegovem temu tako: »Kadar igra šah Kasparov - potem je to umetnost, kadar ga igra mojster - potem je to šport, kadar pa igra šah njegov mlajši kolega - potem je to izguba časa...« O šahu in ostalih stvareh smo se pogovarjali z Vesno Rožič, mednarodno mojstrico, večkratno državno prvakinjo v mlajših kategorijah in študentko prvega letnika medicine.

Ali zgornja anekdota drži pa presodite sami…

Kdaj in kdo te je navdušil za igranje šaha?

Začela sem, ko sem bila še majhna, navdušil pa me je dedi. Tekmovati sem začela pri osmih letih, v 2. razredu osnovne šole. Takrat sem začela obiskovati šahovski krožek, temu so sledila regijska tekmovanja v organizaciji šole in tako dalje. Pri devetih letih sem prvič tekmovala na državnem prvenstvu - mislim, da sem bila takrat četrta.

Koliko časa vložiš v treninge in kako pravzaprav potekajo? Katere so bistvene stvari, ki jih moraš »natrenirati«? Šah ni ravno kot drugi športi, kjer moraš biti v neprestani kondiciji.

Treningi so pogosto kar kampanjski.

Ponavadi so to priprave pred turnirjem, ki trajajo tri, štiri dni.

Treningi takrat potekajo zjutraj in

Vesna

popoldne po tri ure. Treniraš tipične pozicije, končnice in otvoritve, ki jih potrebuješ za svoj repertoar.

Pri treningih je pomembna tudi analiza partij, ko si ogledaš napake, ki jih delaš. Veliko časa vzame tudi priprava na partijo.

Kaj pa je najpomembnejše pri samem tekmovanju?

Najpomembnejša je motivacija, to, da imaš že na začetku nek motiv, da igraš na zmago ali remi.

Odvisno je tudi od nasprotnika. Če je boljši, potem si zadovoljen že z remijem, drugače pa ga poskušaš »nabiti«.(smeh) Kako potekajo turnirji? So ponavadi prisotni tudi gledalci, navijači?

Partije se igrajo na čas, tako da lahko pri hitrih partijah, ki trajajo

pet ali deset minut, turnir traja le en dan. Če imaš za partijo več časa, npr. 90 minut plus 30 sekund na potezo, turnirji običajno trajajo sedem dni, v tem času se odigra 9 kol. Zjutraj se lahko pripraviš na nasprotnika, ker pri počasnih partijah vnaprej izveš, kdo je tvoj nasprotnik. V računalniški bazi pogledaš njegove partije in ugotoviš njegove najmočnejše in najšibkejše strani. Počasne partije se ponavadi prenašajo po internetu, sploh pomembni dogodki npr. svetovna/ evropska prvenstva in olimpiade. Za gledalce na turnirju pa so ponavadi organizirane projekcije na zaslonih.

Lahko se tudi sprehajajo okoli miz, ampak za označeno mejo. Drugače pa ima vsak igralec svoj klub in na tekmah v Sloveniji nastopa za svoj klub, izjeme pa so šolska tekmovanja in delavske lige.

23

Intervju

24 Ti je kateri turnir ostal še posebej v spominu? Kateri je tvoj največji dosežek?

Nekatera tekmovanja so mi ostala še posebej v spominu zaradi družbe, ampak to bom raje obdržala zase.

Drugače pa je moj največji dosežek to, da sem postala mednarodna mojstrica in doseženo 4. mesto na evropskem prvenstvu do 18 let. V bistvu sem delila 3. mesto po točkah, dodatni kriteriji pa so me uvrstili na 4. mesto.

Se ti zdi, da se igranja šaha lotevajo inteligentnejši ljudje, torej nekakšna elita? Kakšna je ponavadi izobrazba šahistov?

To, da so bolj inteligentni, po mojem ne drži, ampak drži pa, da naj bi šahistom ležali bolj naravoslovni predmeti - matematika, fizika.

Drugače pa mislim, da je bolj pomembno kot inteligenca to, da si zmožen biti toliko časa na istem mestu in biti ves čas skoncentriran na partijo. Kar se tiče izobrazbe se mi zdi, da punce kar pridno delamo fakse, medtem ko fantje malo

zaostajajo. Me ne moremo živeti samo od šaha, oni pa mislijo, da lahko.(smeh)

vsako partijo lahko neobremenjena.

Največji znesek, ki sem ga prejela, je bil 250 evrov za zmago na turnirju.

Najboljši na svetu pa seveda dobijo Kaj pa starostne omejitve? Ali bi veliko več. Kramnik in Topalov sta se študent 1. letnika lahko odločil samo za sodelovanje v dvoboju za za aktivno igranje šaha? Koliko so naslov svetovnega prvaka prejela stari najstarejši tekmovalci? milijon dolarjev.

Starostne omejitve ni, je pa verjetno res, da če nekaj začneš že v mlajših Kakšen je položaj šaha v Sloveniji letih, hitreje razvijaš v primerjavi z drugimi državami? svoj potencial.Večinoma začenjajo Bi te na primer v Rusiji že imeli za mlajši. Od aktivnih velemojstrov pravo športno zvezdnico? Šahisti v Rusiji ne hodijo v šolo, oziroma jim je stranskega pomena.

Imajo tudi poseben režim treningov, trenirajo od jutra do večera, imajo tudi kondicijske treninge. Pri nas je šola še vedno pomembna in zato tudi ostane manj časa za trening. Če hočeš biti v Rusiji poznan, ni dovolj, da si dober, ampak moraš biti res vrhunski. Verjetno je tam veliko takšnih, kot sem jaz, pa nikogar ne zanimajo.

Ali tudi pri šahu obstaja kakšne vrste doping?

Tega je bolj malo. Ko sem bila na olimpiadi, so bile neke govorice o tem, ampak mi nismo prišli na vrsto za preverjanje. Med zadnjim dvobojem za naslov svetovnega je najstarejši Korčnoj, ki ima prvaka pa so bile razne afere; kot prek sedemdeset let. Ampak s na primer , da ima Topalov čip v starostjo nekako pada ta kvaliteta. glavi, Kramnik pa naj bi na WC-ju Za rekreativno igranje pa res ni komuniciral z računalnikom. Po omejitve. moje so to bedarije, ki predvsem privlačijo novinarje. Drugače pa Se igranje šaha finančno splača? kakšen red bull včasih prav pride Kakšne nagrade si prejela ti? to je za zdaj še dovoljeno.(smeh) Kakšni so zneski, ki jih prejemajo vrhunski tekmovalci? Ženski v Sloveniji se finančno ne Katere lastnosti, ki si jih pridobila splača, razen če pridejo tekmovalke preko igranja šaha, misliš, da boš iz vzhodnejših držav. Lepo je, če lahko uporabila tudi pri študiju? kaj zaslužiš na turnirju, ampak ne Potrpežljivost, koncentracija, igram zaradi denarja in sem zato vztrajnost.

December 2006

Intervju Kaj pričakuješ od študija in kako si zadovoljna do sedaj? Že prvi teden sem bila navdušena, všeč so mi vsi predmeti, informatika in terminologija malo manj od ostalih. Zaenkrat se mi še ne zdi preveč težko, je pa kar veliko informacij v tako kratkem času.

Si se pred vpisom pozanimala o faksu? Ali si pričakovala več kliničnega dela?

Prej sem pogledala predmetnik, tako da sem vedela, kaj me čaka.

Mogoče sem malo presenečena nad fiziko, ker mi je teorija jasna, pri računanju pa se lahko kaj zalomi. Za medicino sem se odločila, tik preden smo oddali prijavo, moje druge Si se že mogoče navdušila nad možnosti pa so bile še farmacija in katerim projektom v DŠMS, te zanima kakšna izmenjava v tujini? arhitektura.

Ne, tega še ne poznam. Sem pa enkrat rešila tiste nasproti WC-ja, Kateri profesor je „glavna faca“?

Od profesorjev mi je najbolj všeč ko so se zaklenili. So to DŠMS-jevci? prof. Zorko, kljub temu da mi Tujina me trenutno ne mika. Če bi trenutna snov pri biokemiji ni preveč šla, bi verjetno izbrala katero izmed všeč. Asistenti pa so tudi večinoma držav, kjer govorijo angleščino. Pred kratkim sem bila v Londonu, ki mi je fajn.

NAJ NAJ figura

konj

knjiga Mali princ film glasba

vzornik hrana

Gejša stari rock (Rolling Stones, Led Zepellin… ) nimam testenine na vse načine

v prostem času lenarim

Vesna

zelo všeč. Tekmovala pa sem samo v Evropi: Grčija, Španija, Srbija…

Si že imela bližnje srečanje s Pajzlom?

Ne, na tistem žuru nisem bila, pa tudi drugače še ne vem, komu je tisti prostor sploh namenjen. Ali tja lahko pride vsak? Ali naj kar vstopim in rečem živijo? (smeh) Načrti in cilji za bližnjo in daljno prihodnost – glede šaha in študija?

Pri meni je šola vedno na prvem mestu, tako da mislim v prvi vrsti pridno študirati, čas, ki mi bo ostal, pa bom posvetila šahu. Za zdaj sem zadovoljna z nazivom mednarodne mojstrice, tako da se je treba najprej malo ustaviti, počasi vzeti zalet in potem naprej. Še nasvet za vse začetnike v igranju šaha?

Najprej se seveda morajo naučiti pravil, potem pa je najboljše, da gledajo mate, oziroma kar je zanimivo, estetsko. Drugače jim lahko kmalu postane dolgčas.

25

Na sceni

26

SRCE MOJA SKRB Andrej Porčnik

Preden preberete ta članek, prosim, zaprite oči in se za trenutek zamislite.

Pomislite, kaj vam pomenijo besede v naslovu. Razum? Prijateljstvo? Prezir?

Morda častihlepje ali vizionarstvo? … Tako kot je vsak svoje sreče kovač, tako dobi vsak tudi drugačno asociacijo. Jaz osebno vidim v tem nekaj neotipljivega, pomembnost vitalnega organa, v svetu, posutim s trnjem, nekakšno upanje na boljši jutri in hkrati zaskrbljenost, strah, negotovost… Se vam po glavah vrtijo podobne misli? Za trenutek so tudi moje misli odtavale…

Navzlic višjim idealom naj malce osvetlim vse skupaj. Zagotovo ste o tem že vsaj nekaj slišali. Tako se namreč imenuje eden izmed projektov Društva študentov medicine Slovenije. Letos poteka že tretje leto in nekaterim, kot tudi meni, je zelo prirasel k srcu, saj včasih celo sanjam o njem. Kaj je njegov smisel?

Hodimo po srednjih in osnovnih šolah na kul način mlade seznanjat o boleznih srca in ožilja, ki so ljudem razvitih držav največji trn v peti.

Tematika je vsekakor »popularna« in »zanimiva«. Prepričani smo, da s pogovorom, delavnicami, kvizi in igrami na šolah poskrbimo, da vsaj nekaj mladih izbere »pravo« pot in potemtakem ne bo tonilo v brezno ateroskleroze. Ti pogovori so zelo odprti, dinamični, apolitični in zelo prijetni tako za nas kot tudi za dijake. Meni osebno se to zdi »lušten« način preživljanja prostega časa. Poleg tega pa še rasteš, tako izkustveno kot duševno.

vaš bratranec potreboval operacijo, čakalna vrsta pa bo zelo dolga in seveda, on bo težil vam. Vi boste samo poklicali nekoga, s katerim ste se spoznali v društvu in je po naključju kirurg na tistem področju.

Posledica: bratranec bo že čez mesec dni veselo metal na koš.

Bratranec gor ali dol, mi smo si zadali cilj, da bomo zaradi dobrega odziva tek organizirali tudi to šolsko leto. Zdi se mi, da bo pravi hit z ogromno udeleženci. Veselim se ga kot majhen otrok. ogromnim številom delavnic, ki smo jih izvajali po vsej Sloveniji. Nikoli ne bom pozabil svojega tresočega glasu v Škofji Loki, obedovanja na gimnaziji Jožeta Plečnika, uka željnega dijaka iz periferije, ki je kar preresno zrl vame s svojimi zelenkastimi očmi, bučnega aplavza v Kočevju, zaradi katerega sem kar bridko zajokal,…

Mogoče se vam zdi, da smo si med poletnimi počitnicami rekli: »Kurc, naj projekt malo počiva.« No, to ni ravno res. Dva člana smo namreč poslali v Zlatibor v Srbiji, kjer sta se udeležila GA-ja (srečanja medicincev iz celega sveta). Tam so naš projekt tako rekoč požirali

Kajpada se ne ukvarjamo samo z delavnicami. Letos aprila smo namreč organizirali tek Srce moja Skrb za vse prebivalce republike Slovenije. Čeprav se nam je vreme izneverilo, je kljub temu prišel zajeten kup tekmovalcev, ki so bili z nami več kot zadovoljni. Takrat smo bili srečni… jaz sem poklical svojo staro mati in ji rekel: »Veš,…rad te imam!« A nekaj je vseeno manjkalo.

Mogoče prav vi, da bi se skupaj veselili, pred tem skupaj delali in se družili. Sem mnenja, da je društvo en super kraj, kjer se lahko študenti medicine družimo, izmenjamo In kaj se je v projektu dogajalo zadnje izkušnje, ustvarimo poznanstva, leto? Kar veliko... Začnem lahko z prijateljstva…Pomislite, čez 20 let bo

December 2006

Na sceni z očmi. To leto se bo na GA-ju v Avstraliji po vzoru našega odprl podoben projekt na svetovni ravni.

Naj še omenim naše sodelovanje na Dnevu srca v Ljubljani, kjer smo za mimoidoče pripravili igro o dejavnikih tveganja za aterosklerozo.

Ker je bil ravno predvolilni čas, smo se igrali tudi z dvema županskima kandidatoma – z enim iz desne in enim iz leve opcije. Moram priznati, da ne obvladata samo besed.

Letošnje šolsko leto smo začeli s šolanjem novih voditeljev delavnic.

Znanja so nam podajali strokovnjaki iz različnih področij kardiovaskularne medicine. Temu je sledil motivacijski vikend na koči CŠOD v Trebnjah. Kdor je že bil na takšnem vikendu, se ob tem le nasmiha, ostalim pa ga toplo priporočam.

Zagotovo je to ena »fletna« izkušnja in meni osebno bo pustila pečat za vse življenje. Na vikendu smo izvajali simulacije delavnic,

diskutirali o načinu sodelovanja z mladimi, na programu so bile tudi razne igre, ki naj bi »krepile timski duh« in na koncu napornega dne smo se pobližje spoznali ob kapljici dobre pijače. Nazaj v slovensko prestolnico smo se vrnili polni novih idej, s kakšnim novim prijateljstvom in spomini za pozna leta… Vsi pa vznemirljivo čakamo izzive z razigranimi osnovnošolci in dijaki.

In če mislite, da bi to utegnilo biti zanimivo, morate samo kdaj zaviti v društvo in povprašati po nas.

Vsakega bomo zelo veseli, saj so nas šole kar zasipale s povabili in že čakajo na vas, da s svojim talentom predate svoja znanja in izkušnje mladim. Skupaj pa se bomo še naprej trudili osveščati mlade saj, ironično, za ohranitev zdravega srca v starosti lahko največ storiš takrat, ko še leto veselo tiktaka – to pa je ravno čas Kako naj zaključim? Ali naj zaključek brezskrbne mladosti. prepustim vam? Kakšno je vaše mnenje o življenju nasploh? Bom kljub temu natrosil nekaj vizionarsko naravnanih misli. Naš projekt je zanimiv, postaja vedno bolj znan širši Sloveniji in kot tak ima tudi prihodnost. A ni le to! Predstavlja neko bazo, v kateri se lahko študentje medicine spoznajo in družijo. Tam spoznaš ljudi, ki jih drugače nikoli ne bi, prav tako dobiš organizacijske in voditeljske sposobnosti, ki nam bodo v naši karieri koristile. Kar pa je najpomembnejše, narediš nekaj dobrega tako zase kot tudi za druge in mogoče postane tvoje življenje za odtenek bogatejše.

srce@dsms.net

www.dsms.net/srce

Srce moja skrb

27

Pod tujim nebom

28 Bejrut

KO TE EVAKUIRAJO Z IZMENJAVE! Gaja Leban

Bejrut, ki je v preteklosti veljal za Pariz bližnjega vzhoda, je nedvomno mesto velikih nasprotij. V njem druga ob drugi stojijo napol porušene stavbe iz časa državljanske vojne in na novo zgrajeni luksuzni hoteli; študentski vozni park, ob katerem ti jemlje sapo, in prenatrpani palestinski begunski kampi; razgaljena dekleta v nočnih klubih in konzervativno zavite muslimanske ženske (redke, a so!). Pestrosti sveta religije mi najbrž ni potrebno poudarjati in nenazadnje nenaden preobrat iz lagodno počitniškega v vojno stanje… Ravnotežje med vsemi ekstremi vzbuja občudovanje, vendar postane krhkost in reaktivnost tega barvitega sistema ob zaostritvi razmer ogrožajoča.

V začetku julija sva se z Manjo končno odpravili na dolgo pričakovano poletno izmenjavo v Bejrut, glavno mesto Libanona. Kljub vsem pripravam in načrtom pa si še zdaleč nisem mogla predstavljati vseh zapletov, s katerimi sva se srečali na sicer precej skrajšanem potepanju.

Prvi teden je bil čas spoznavanja nove kulture, okolja in študentov, ki so se pritepli od vsepovsod. Zaradi vtisa, ki ga je ustvarila kulinarika s svojimi dobrotami, bi se po prvotnih planih na Brnik prikotalili najbrž le še dve kroglici:). Živahno nočno življenje ni zaostajalo, tako da je bil tempo precej oster. Pridno smo koristili nočne urice in si v največji vročini praktično vzeli oddih za nadoknaditi dobrodelni spanec.

Vse se je začelo zapletati 13.7, ko me je ob prihodu v laboratorij mentorica vprašala, če vem, da sem obtičala v Libanonu. Najprej mi ni bilo nič jasno; je bilo to mišljeno kot metaforična provokacija? Vendar se je na koncu izkazalo kot vse preveč resnično, saj je bilo to noč bombardirano letališče, mi pa med predajanjem orientalskim ritmom za to sploh nismo vedeli. S tem je libanonsko-izraelski konflikt, ki je že pred nekaj dnevi začel bolj intenzivno buriti naše misli, dobil nove razsežnosti. Odziv domačinov

je bil precej različen; nekateri se niso preveč vznemirjali, češ da je to del njihovega vsakdana in da se bo situacija pomirila v nekaj dneh. Po drugi stani pa se študentki, s katerima smo skupaj delali v laboratoriju, nista prikazali več na vajah. Kasneje sem izvedela, da sta se z družinama že selili na sever. Naslednji večer so nam priporočali, naj ne zapuščamo študentskega doma, v katerem smo bili nastanjeni vsi tuji študentje. Večer smo preživeli na terasi ob ugibanju, kaj nam bo prinesel naslednji dan in spremljanju novic na Aljazeeri, ki so bile vse prej kot pomirjujoče (še posebno, če ti domačini prevedejo vsako tretjo pikantno novico). V skupini vsak prevzame svojo vlogo in družba nudi čustveno pribežališče.

Stiska neverjetno zbliža ljudi in bližina tako dobro dene. Kmalu smo se porazgubili po sobah, vendar je imela noč še svoje plane. Iz spanja me je prebudilo glasno ropotanje po vratih. Napol prisotna sem uspela razvozlati, da se moramo takoj spraviti v kletne prostore, ker je v bližini odjeknila eksplozija. Z Manjo sva hitro pograbili najnujnejše stvari in vodo, ki sva jih že prej pripravili in se z ostalimi v naglici spuščali v klet.

Med preskakovanjem stopnic me je preplavil ledeni val, ko je ponovno počilo, tokrat neprimerno bliže.

V dvigalo si nihče ni drznil. Nad nami so nizko preletavala izraelska

letala in njihov zvok je bil skrajno vznemirjajoč. Kmalu smo ostali brez elektrike, tako da so baterije prišle še kako prav. Pod vtisi dogodkov nas je noč zadrževala v pribežališču, ob prvi svetlobi pa smo se le premaknili v dnevni prostor in en ob drugem izčrpani zaspali na divanih.

House arrest na terasi študentskega doma.

Prav zanimivo, kako sonce in svetloba preženeta tesnobo. Čez dan je bilo po mestu vse precej normalno, trgovine so bile odprte, ljudje so hodili po opravkih…, infrastruktura pa je bila na udaru. Tarča naj bi bil južni del mesta, kjer naj bi se nahajal sedež Hezbolaha, poleg tega pa je naš dom stal v neposredni bližini ameriške univerze, tako da je bila to ena izmed najvarnejših sosesk. Kmalu smo se sestali s predstavniki AUB (univerze), ki so nam predstavili načrte glede na razvoj situacije. Španci so dobili

December 2006

Pod tujim nebom poziv z ambasade in so bili že v fazi pakiranja. Počasi se je vsem začelo porajati vprašanje morebitnega odhoda, tako da so se prvotni plani o obisku Damaska začeli dozdevati skoraj preroška izbira, saj je bilo letališče v Bejrutu potrebno popravila, meja s Sirijo na severu pa je ostajala odprta. Možnost, da bi se odpravili po najkrajši poti proti vzhodu, so nama odsvetovali, saj je bila dolina Beka ena izmed možnih tarč, pa tudi taksisti so bili vse bolj muhasto pripravljeni podajati se v tej smeri in cene so poskočile.

Odločili sva se, da kontaktirava slovenskega konzula, ta pa nama je uspel urediti možnost, da se pridruživa italijanski evakuaciji naslednje jutro. Malo sva še oklevali, a ko je eden izmed študentov dobil sporočilo z ambasade, da celotna evropska unija organizira evakuacijo za svoje državljane, je postalo jasno, da je odhod le še vprašanje časa. Poleg tega so težnje od doma postajale vse jasnejše in stavim, da so si bližnja frizerstva že mela roke ob pogledu na buhteče sive glave najinih domačih:). Imeli sva pogoj, da lahko vzameva s seboj le ročno prtljago, tako da sva morali nahrbtnike pustiti v Bejrutu! Saj vem, da je to sekundarnega pomena, a majhnega cmoka v grlu ne bi mogla zanikati. Vsi dogovori so potekali ponoči, v zadnjem hipu, tako da sva se uspeli posloviti le z nekaterimi.

Med vožnjo na italijansko ambasado, ki je locirana na jugo-vzhodu mesta, je bil viden dim, ki se je valil iz južnih sosesk. Tam smo napolnili namesto pričakovanih treh kar sedem avtobusov in se v jutranjih urah počasi odpravili proti severu.

Popotovanje se je ustavilo na sirijski meji, kjer smo čakali kar sedem ur na prestop in ureditev viz! Avtobus

Libanon

Postanek na libanonsko-sirijski meji.

so preplavili otroci, ki so jim okoli vratu visele škatle z raznimi sokovi in priboljški, v upanju, da zaslužijo dolar ali dva. Pot smo nadaljevali proti sirijskemu mestu Letakia, od koder naj bi nas dve vojaški letali prepeljali na Ciper. Za hip je nastala na letališču velika zmeda, saj se je situacija razvijala v smeri, da bi na ti dve letali smeli le italijanski državljani, ostale pa naj bi pričakali predstavniki njihovih držav…

Jasno – bilo ni nikogar, tako da se nama je že obetalo nadaljevanje dogodivščine po Siriji.

Na koncu smo ob šesti zjutraj vsi pristali v Larnaki na Cipru. Tam sva vrgli na noge ciprskega konzula in se po treh dnevih skoraj brez spanja dobesedno zrušili v posteljo.

V naslednjih dneh sva iskali najbolj ugodno možnost za odhod proti domu. Vse bolj je postajalo jasno, da sva se zopet znašli na konfliktnem območju, saj s turško letalsko družbo, pri kateri sva imeli karto, z grškega dela otoka ni bilo mogoče leteti. Prekinjeni so tudi telefonski stiki, tako da sva morali vse urejati preko Slovenije. Nazadnje nama je

le uspelo prestaviti let iz Damaska v turški del Nikozije in od tam prek Istanbula domov.

Udobni sedeži v trebuhu Herculesa

Sirija torej še čaka na raziskovalske pohode, obleganje Libanona pa je na srečo končano.

Eno je zapustiti kraj ob nastopu težav, nepredstavljivo pa je, da ti pred očmi izginja sistem mnogih komponent, ki ti omogoča normalen vsakdan in predstavlja tvoja dotedanja prizadevanja ter vlaganja. Prvotni poletni plani so bili brez dvoma do temeljev prerešetani, vendar je to, kar mi je dala sicer precej adrenalinska izkušnja, nemerljivo.

29

Pod tujim nebom

30

BILI SMO NA GA….

V prvem tednu avgusta smo člani pestre delegacije SloMSIC-a*1 odpujsali malo južneje, natančneje v znano letovišče Zlatibor nekje v srbskem dinarskem gorstvu. Razlog našega obiska: v tem idiličnem kraju je potekala ena od dveh letnih Generalnih Skupščin (o.p. General Assembly, GA) IFMSA*2. Seveda nas vse zanima, kaj se je na skupščini počelo in kaj je bil namen našega obiska. No, lepo potrpežljivo preberi članek do konca pa boš izvedel-a vse!

Naj začnem lepo na začetku, marsikdo od vas še ni seznanjen s strukturo delovanja IFMSA, krovne organizacije vseh »nacionalnih DŠMSjev*3«.

IFMSA kot nevladna, apolitična in neodvisna organizacija (tudi s stališča financiranja s strani farmacevtske industrije!) trenutno združuje 88 članskih organizacij iz celega sveta in s tem predstavlja glasove več kot milijona študentov

medicine po celem svetu. Kot takšna se lahko pohvali tudi s slovesom največje študentske organizacije, ki je kadarkoli obstajala na modrem planetu!

Namen tega in ostalih dogodkov IFMSA je ponuditi bodočim zdravnikom (se pravi nam) okno v svet, da bi se v večji meri začeli zavedati sveta okrog sebe. Posebej je poudarek na perečih globalnih

Ana Luin

javnozdravstvenih problemih, kot so spolno prenosljive bolezni, tuberkuloza, malarija, rak, uporabi legalnih in nelegalnih drog, zagotavljanju osnovne zdravstvene oskrbe prav vsakemu človeškemu bitju pod soncem, nenazadnje zagotavljanje primerne medicinske izobrazbe za nas, študente, kar med drugim vključuje tudi izmenjave po celem svetu (ne pozabite se prijaviti, razpis je že izšel!).

*1SloMSIC – Slovenian Medical Students’ International Committee = mednarodno ime za DŠMS *2 IFMSA – International Federation of Medical Students’ Associations *3 nacionalni DŠMS – termin se nanaša na članske organizacije IFMSA, tako imenovane NMO, national member organisations, v Sloveniji je to SloMSIC

December 2006

Pod tujim nebom Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, se IFMSA deli na več t.i. »Standing Committejev«. No, pa krenimo dalje: 1. SCORA – Standing Committee on Reproductive Health and AIDS je odbor, ki se, kot že ime pove, ukvarja s spolnostjo v vseh oblikah. Projekt VIRUS je tudi v svetovnem merilu eden večjih preventivnih projektov na tem področju, k čemur ste v veliki meri s svojim sodelovanjem in zagnanostjo pripomogli tudi vi. Na delavnicah SCORA so predstavniki DŠMSja pridobivali in predvsem delili dragocene izkušnje in nasvete od kolegov iz celega sveta, kako kar najbolje izpeljati tako zahteven projekt.

2. SCOPH – Standing Committee on Public Health je definitivno moj najljubši odbor. Udeleženci smo se najprej ukvarjali z za slovensko okolje malo manj pomembno tematiko – malarijo ter TBC, kaj kmalu pa smo prešli na tematiko, ki je za Janeze bolj vabljive sorte – življenjski slog v zahodnem svetu. Te delavnice smo se udeležili predstavniki DŠMS, ki delamo na projektih Srce moja skrb ter O2 za vsakega, naš input je bil v primerjavi z ostalimi viden in kar zavidljiv. Poleg vsega smo dobili nove ideje in motivacijo za še boljšo izvedbo projektov v prihodnje! Vabljen, postani tudi TI del teh projektov, ozri se okrog sebe in pridi na sestanke!

3. SCOME – Medical education… ta plat je nam, ljubljanskim medicincem (t.j. tistim, ki študiramo v LJ), poznana pretežno v obliki: nauči se telefonski imenik na pamet. Zavedli smo se, da nismo edini, v svetu je še kar nekaj fakultet, ki počasi (res zelo počasi) spreminjajo način študija na bolj učinkovit in študentu bolj prijazen. Z deljenjem izkušenj iz tujine želimo ustvarjalcem študijskih programov po vsem

Zlatibor

svetu sporočiti, kaj je za nas pomembno in kako bi zagotovili čimbolj efektiven kvaliteten študij za svoj podmladek.

4. SCORP – human Rights and Peace: samo Bogu se lahko zahvalimo da so problemi na tem področju v Sloveniji manj pereči. Vendar pa se v svetu v tem trenutku bijejo krvave vojne in vsako sekundo zaradi vojn, pomanjkanja hrane in vode ter bolezni, ki bi jih lahko pozdravili z zdravili, ki jih na zahodu po pretečenem roku mečemo v smeti, izgubi življenje en otrok!

Podatki so zastrašujoči. Ta odbor se zavzema za olajševanje trpljenja nekaterim, ki jim usoda ni bila naklonjena. V DŠMS poteka nekaj manjših projektov, ki predvsem z zagotavljanjem finančnih sredstev pomagajo, da ti ljudje dobijo osnovne življenjske potrebščine.

5. SCORE in SCOPE – pri nas bolj znani kot IZMENJAVE (kratici: RE = research exchange = elektiv; PE = professional exchange = izmenjava).

V tem komiteju so potekali dogovori med NEOti (national exchange officerji) in LEOti (local exchange officerji), ki so eden drugega žicali za čimveč izmenjav v svojih državah. Poudariti je treba, da se je za prav vsako državo treba potegovati in da so naši predstavniki zagotovili izmenjave v več kot tridesetih državah sveta, kar je več kot pohvalno. Pomemben del tega uspeha pa ste tudi vi: število držav, ki želijo podpisati pogodbo z nami Janezi, je v veliki meri odvisno od naše gostoljubnosti, se pravi receptorjev, ponudnikov prenočišč in ostalih, ki ste s svojim vložkom bivanje t.i. incoming študentov naredili prijetnejše.

31

Pod tujim nebom

32 Poleg teh komitejev pa so potekale še seje predsednikov članskih organizacij (NMO = national member organisations), ki odločajo o statutu ter delovanju celotne IFMSA ter seje podpredsednikov za zunanje zadeve (VPE vice president on external affairs), ki pa so se izobraževali o marketingu ter PR zadevah.

S svojimi aktivnostmi IFMSA pripomore k doseganju Milenijskih Razvojnih Ciljev (MDGs, http:// www.un.org/millenniumgoals).

MDGje je skupščina Združenih Narodov odločila izpolniti do leta 2015, med drugim pa naj bi obsegali razpolovitev deleža revežev (v smislu osnovnih življenjskih potrebščin) v svetu, zagotavljanja zdravstvene oskrbe nosečnicam in materam, preprečevanje okužb s SPB, z malarijo in ostalimi epidemičnimi boleznimi, zmanjšati smrtnost otrok ter zagotavljati trajnostni razvoj v svetu.

Da pa ne bo izgledalo, kot da smo tudi v času počitnic nezdravljeni deloholiki, moram omeniti in pohvaliti tudi organizacijo družabnega dela srečanja. Deležni smo bili pestrega kulturnega programa, od trubačev do lastnih točk, celonočnih žurk v hotelski diskoteki, celo national food and drinking*4 party-a.

Slovenska delegacija je med drugim zaslovela z Magnificovim Hir aj kom Hir aj gou, ki je na GAjih postal že stalnica. Nekajkrat smo na noge spravili celo dvorano naroda.. *4kot medicinci ste sigurno že slišali da Minister za Zdravje opozarja: »Pitje alkohola škoduje zdravju«, in to resno mislim, se ne zezam, zdravstveno blagajno pitje in kajenje stane veliko preveč...

December 2006

Pod tujim nebom Patološko-anatomski muzej

GREMO NA DUNAJ! Petra Cimperc

Ko se je zdelo, da bo se bo oktobrski dan končal dokaj povprečno, je padla ideja – GREMO NA DUNAJ! In sicer ne kar tako, temveč s prav posebnim “medicinskim” namenom, da si ogledamo Patološko-anatomski muzej.

Ideja in želja po ogledu patološkega muzeja je v glavah treh študentk živela vse od predavanja zgodovine medicine. In tako so prišli izpiti, navdušenje je s časom pojenjalo in že se je zdelo, da bo ideja tako hitro, kakor se je pojavila, tudi izpuhtela. Pa vendar je nekega dne padla pobuda in mahnile smo ga na Dunaj …

V patološko-anatomskem muzeju si danes obiskovalec lahko ogleda preko 50.000 preparatov, sama zbirka pa ima začetke že v letu 1796.

Preparati so živalski in človeški ter najrazličnejših oblik, od mokrih in suhih preparatov do mulaž, ki so bili za nas najzanimivejši, saj predstavljajo stadije bolezni, ki jih zdravnik v urbanem okolju danes najbrž ne bo nikoli videl. Muzej se nahaja v »Stolpu norcev«, ki je prej služil kot prva psihiatrična bolnišnica, tako da so preparati razporejeni po bolniških sobah. Kako desetletje kot muzej služi celotna zgradba, vendar sta obiskovalcem na ogled le dve nadstropji. V pritličju se nahaja nekakšna »zbirka za laike«, nad katero je povprečen obiskovalec sicer navdušen, študentu medicine pa se ta zbirka sicer zdi zanimiva, vendar svoja pričakovanja popolnoma izpolni z obiskom prvega nadstropja muzeja.

Ta del zbirke naj bi sicer bil na ogled le v obliki vodene ture, ki traja okoli 40 minut in služi hitremu preletu le peščice preparatov. Študentom

Anatomski muzej

medicine pa je omogočen samostojen ogled zbirke, tako da se lahko le-ti popolnoma prepustijo patološkim čarom. Če boste skupaj s še kakšnim Slovencem, bo najpogosteje izrečen stavek: »Joj, to pa je tisto, kar je pisalo v Robbinsu levo spodaj pa si nisem nikoli znal prav predstavljati.« Glede na našo izkušnjo lahko rečem, da je muzej zares vreden ogleda, saj naši (bolj ali manj) dobri teoretični predstavi o patologiji doda še tisto praktično komponento, ki je verjetno za dolgotrajni spomin najpomembnejša. Ker se muzej nahaja na Dunaju, pa sploh lahko združite prijetno s koristnim. Glede na naše izkušnje bo ostalo še vedno dovolj, da nabavite knjige za bližajoče se izpite.

Pa še to! Nikar ne načrtujte svojega izleta kar na slepo, ker ima muzej precej eksotičen odpiralni čas. Odprt je namreč le v sredo in četrtek ter prvo soboto v mesecu.

33

Pod tujim nebom

34

ALAH AKBAR*, SUDAN JE ŠE VEČJI Rudi Zupan

Ob prihodu v Khartoum je bila prva stvar, ki mi jo je črni Omar Hasan, eden od številnih Sudancev, ki so se z družino izselili v Saudsko Arabijo, a vendarle prišli v domovino študirat, rekel: »Dobrodošel v Sudan, kjer je nemogoče mogoče in mogoče ni mogoče.«

Z nasmehom navdušenega evropskega popotnika sem skrival strah in zmedo v svojih očeh ob pogledu na najboljšo sobo v študentskem domu, ki mi je bila dodeljena skupaj s študentom iz Švedske in nekaj žuželkami velikosti palca na levi roki. Rešetke na oknu, ventilator, ki dela sezonsko, in neposredna bližina stranišča, iz smeri katerega nam je občasno

pihljal prijeten svež vetrič, so delovali tako stereotipno afriško.

Iz radovednosti pokukam v skupne sanitarije, pazljivo stopam po ploščicah, po katerih je vlažno rjava

umazanija, da vidim, kaj me čaka.

Loža oddiha je vključevala luknjo v tleh, kanglico za spiranje ter tuš nad glavo, vse skupaj ovito v tri plesnive stene in razpadajoča bakrena vrata.

To je bil le začetek dogodivščin.

minareti so nadomestili bloke, pesek travo, McDonalds Delicious Kebab, Alah Boga, Mobitel Areeba, CNN Alžazira, pečene kostanje arašidi, pivo kava z ingverjem, plastične bele okrogle uhane so zamenjale kičaste zlate zapestice, mini majčke Kot je rekel Alkimist, so stvari zelo pisane svilene rute na temni koži zakomplicirane, a vendarle tako lepih sudanskih žensk, jutranji mraz enostavne, da se jih da zapisati na pa moj jutranji pot. Ko je polzel po košček smaragda. Smaragdov nisem moji koži in napajal rjuhe na železni postelji, sem doumel, da ekstremno vroč in suh julij ni najbolj pametna odločitev za pot v Sudan.

Ogromna rjavkasta površina nizkih hiš, nekaj upravnih stavb, predsednikova palača, obdana z edinimi zelenimi površinami, hoteli za delegacije Združenih Narodov in kitajske poslovneže, ki izkoriščajo njihove bogate naravne vire, letališče sredi mesta, ogromne afriške tržnice, na katerih je mogoče občutiti zlitje Afrike in arabskega muslimanskega sveta, nešteto džamij, ki jih v Ljubljani še ni, snop ulic brez pločnikov in smisla, čajnice in kavarne s šišo ter seveda dve najbolj znani sladoledarni, ki sta najpopularnejša in edina legalna izbira četrtkovega nočnega življenja.

To je Khartoum.

videl, slonovine, krokodilje kože in ebenovine, dateljnov, začimb in srebra pa ni primanjkovalo. Vera se je pomešala v zakon in način Eno največjih afriških glavnih mest, življenja, medsebojne odnose, ki je v kolonialnih časih slovelo po

*Alah (Bog) je velik.

December 2006

Pod tujim nebom največji trgovini s sužnji v tem delu črne celine, tvorijo zgodovinski Omdurman, moderni Khartoum in industrijski Bahri, ki jih deli združitev obeh Nilov. Prebivalcev ima, odvisno od tega koga sem vprašal, približno med dvema in petnajstimi milijoni.

in pripravljenost zdravnikov, ki so se ukvarjali z mano, njihovo praktičnost, način, na katerega so mi predstavili bolnika in smo skupaj skušali priti do prave diagnoze.

Poleg Belega in Modrega Nila, ki sta sicer bolj rjave in rdečkaste barve, se tu meša še paleta ras in religij.

To je prestolnica islamske arabske vlade, ki nadzira tako črne kristjane na tropskem jugu, sudanske muslimane v suhem in vročem središču in divjo odročno multietnično pokrajino Darfur na zahodu kot tudi kopte in pravoslavce.

Videl sem razmere v bolnici, kjer zaradi nizkih vlaganj v zdravstvo, primanjkuje sterilnih rokavic in razkužil ter vseh pripomočkov za jemanje krvi, ki si jih bolniki kupijo v bližji lekarni. Katetri so speljani v plastične vrečke, mačke skrbijo za deratizacijo, ginekološke inštrumente za večinoma obrezane ženske pa skušajo razkužiti v vroči vodi, ki so jo zavreli v čajniku.

Zdrznil sem se, ko mi je kolega iz Sudana rekel, da je v državi tretjega sveta najcenejše človeško življenje.

neorganiziran svet, kjer kljub vsemu vse lepo teče. Čas je v Sudanu zgolj nasvet, ki se ga seveda nobeden ne drži, ker se neradi počutijo omejene. Kar se glede na vse možne prepovedi zdi skregano z razumom. »Tako je pač v naši veri. Tako piše v Koranu.Tako je

rekel Mohamed…« so najpogostejši odgovori na meni nesmiselne restrikcije. Če sledijo njegovim naukom, je imel Prerok smisel za poročne zabave, kjer smo se vsi tujci nagledali lepih temnopoltih, v vseh barvah oblečenih deklet, ki so se zvijala v hitrih ritmih arabskega turbo folka.

Odgovorov na to, zakaj mi v enem Prakse, tudi če bi hotel, ne bi mogel mesecu niso našli kontaktne osebe, pozabiti.

Ob prihodu sem se počutil potopljen zakaj se nesojeni imaginarni Občudoval sem dobro znanje v ta nenavadni, zame kaotičen in zdravnik mentor nikoli ni prikazal

Sudan

35

Kulturno

36 Hermann Hesse in sem bil vsak dan na nekem drugem oddelku, zakaj vse sedeže v avtomobilih obložijo s krznom, zakaj ima osel po svetem Koranu najgrši glas na svetu, nikoli ne bom dobil. Prav tako mi bo za vedno ostalo nejasno dobrota, gostoljubnost, nasmehi, povezanost med študenti in prenovljen študij po vzoru ostalih zahodnoevropske države, in to v srcu Afrike.

Prišel sem z nekaj kilogrami manj, slabotnejši in utrujen od neštetih poskusov reševanja moje duše, da bi jo na koncu neuspešno, usmerili k ‘’pravi veri’’. Vendar te življenjske izkušnje ne bi nikoli zamenjal.

Finančne pomoči morda res potrebujejo, mi pa smo lačni toplih medčloveških odnosov, ki jih premorejo tudi najrevnejši med njimi, samo da se tega premalo zavedamo.

ČLOVEK Z IMENOM ZIEGLER Andraž Stožer

Nekoč je živel v Brauergasse mlad gospod z imenom Ziegler. Bil je eden tistih ljudi, ki jih vsak dan vedno znova srečujemo na cesti in katerih obrazov si nikdar ne moremo zares zapomniti, ker imajo vsi enega: obraz kolektiva.

Ziegler je bil vse in je počel vse, kar ti ljudje zmeraj so in kar zmeraj počno. Ni bil nenadarjen, a tudi ne nadarjen, ljubil je denar in veselje, rad se je lepo oblačil in bil je ravno tako strahopeten kot večina ljudi: njegovo življenje in početje so goni in prizadevanja obvladovali manj kot pa prepovedi, strah pred kaznimi. Ob tem je imel nekatere poštene poteze in je bil sploh razveseljivo normalen človek, samemu sebi zelo ljub in pomemben. Imel se je, kot vsak človek, za osebnost, medtem ko je bil le primerek, in v sebi, v svoji usodi je videl središče sveta, kot to počno vsi. Bil je daleč od dvomov, in če so dejstva govorila proti njegovemu pogledu na svet, je neodobravajoče zatisnil oči.

Kot moderen človek je razen denarja brezmejno spoštoval še eno silo: znanost. Ne bi znal povedati, kaj je, ob tem je mislil na nekaj takega kot na statistiko in še malo na bakteriologijo, in bilo mu je dobro znano, koliko denarja in pozornosti namenja država znanosti. Prav posebej je spoštoval raziskovanje raka, zakaj njegov oče je umrl za rakom in Ziegler je domneval, da v tem času tako visoko razvita znanost ne bo dopustila, da bi se to nekoč zgodilo tudi njemu.

Navzven se je Ziegler odlikoval po prizadevanju, da bi se

Hermann Hesse

oblačil nekaj preko svojih zmožnosti, vselej v skladu z modo leta. Kajti modo četrtletja in meseca, ki bi vse preveč presegli njegove zmožnosti, je preziral kot trapasto afnanje. Veliko je dal na značaj in med sebi enakimi in na varnih mestih je brez plahosti zabavljal čez predstojnike in vlade.

Najbrž se predolgo mudim ob tem opisu, ampak Ziegler je bil zares mikaven mlad človek in z njim smo veliko izgubili. V nasprotju z vsemi svojimi načrti in upravičenimi upanji je namreč zgodaj in na čuden način našel svoj konec.

Kmalu zatem ko je prišel v naše mesto, je nekoč sklenil, da si napravi nedeljo kratkočasno. Ni še našel pravega stika z ljudmi in iz neodločnosti se še ni priključil nobenemu društvu.

Morda je bila to njegova nesreča. Ni dobro, da je človek sam.

Tako je bil odvisen od tega, da se

December 2006

Kulturno pozanima za znamenitosti mesta, o katerih je vestno povprašal. In po temeljitem izpraševanju se je odločil za zgodovinski muzej in zoološki vrt. Prvega se je dalo ob nedeljskih dopoldnevih obiskati brezplačno, vstopnice za drugega pa so bile ob nedeljskih popoldnevih na voljo po znižani ceni.

V svoji novi dnevni obleki s suknenimi gumbi, ki jo je zelo ljubil, se je Ziegler odpravil v nedeljo dopoldne v zgodovinski muzej. S seboj je vzel svojo tanko, elegantno sprehajalno palico, štirioglato, rdeče polakirano palico, ki mu je podeljevala blišč in ki mu jo je vratar na njegovo najgloblje razočaranje pred vstopom v dvorane odvzel.

V visokih prostorih je bilo moč videti marsikaj in pošteni obiskovalci so v srcih slavili vsemogočno znanost, ki je tudi tukaj izkazovala svojo zaslužno zanesljivost, kakor je iz skrbnih napisov na steklenih omaricah zaključil Ziegler. Stara šara kot zarjaveli ključi mestnih vrat, potrgane, z zelenim volkom prevlečene ogrlice in podobno je s pomočjo teh napisov pritegnila presenetljivo veliko pozornosti. Bilo je čudovito, za kaj vse je skrbela ta znanost, kako je vse obvladovala, znala vse opisati- o ne, gotovo bo že kmalu odpravila raka in morda umiranje nasploh.

V drugi dvorani je našel stekleno omaro, katere šipa se je tako imenitno bleščala, da je lahko v tihi minuti s skrbnostjo in zadovoljstvom preveril svojo obleko, pričesko in ovratnik, črto na hlačah in položaj kravate. Z veselimi vdihi je odkorakal naprej in svoji pozornosti namenil nekaj izdelkov starih rezbarjev.

Sposobni dedci, čeprav dokaj naivni, je pomislil naklonjeno. Tudi staro

Hermann Hesse

uro s slonokoščenimi figuricami, ki so ob odbitju polne ure plesale menuet, je potrpežljivo opazoval in odobraval. Nato ga je začela stvar nekolikanj dolgočasiti, zehal je in pogosto izvlekel svojo žepno uro, ki jo je najbrž smel kazati, bila je težko zlata in dediščina po njegovem očetu. Kot je obžalujoče videl, mu je ostalo še veliko časa do obeda in tako je stopil v drug prostor, ki je

Rojstna hiša Hermanna Hesseja

uspel ponovno prikleniti njegovo pozornost. Vseboval je predmete srednjeveškega vraževerja, knjige urokov, amulete, opravo čarovnic in v nekem kotu célo alkimistično delavnico z ognjiščem, terilnicami, s trebušastimi kozarci, osušenimi svinjskimi mehurji, mehi in tako dalje. Ta kot je bil ločen z volneno vrvico, tabla je prepovedovala dotikanje predmetov. A takih tabel nikoli zelo natančno ne preberemo in Ziegler je bil v prostoru čisto sam. Tako je brez pomislekov iztegnil roko preko žice in otipal nekatere od komičnih stvari. O

tem srednjem veku in njegovem smešnem vraževerju je že slišal in bral, bilo mu je nepojmljivo, kako so se lahko ljudje takrat ukvarjali s takimi otročarijami in da niso vseh coprniških prevar in vsega preprosto prepovedali. Nasprotno pa je alkimijo vendarle moč upravičiti, saj je iz nje izšla tako koristna kemija.

Moj bog, če pomislimo na to, da so ti alkimistični talilniki in vsa neumna čarovniška krama morda vendarle bili potrebni, ker sicer danes ne bi bilo aspirina in plinskih bomb!

Nepazljivo je vzel v roko majhno temno kroglico, nekaj takega kot zdravilno pilulo, posušeno reč brez teže, jo sukal med prsti in jo ravno hotel znova položiti nazaj, ko je za seboj zaslišal korake. Ozrl se je, nek obiskovalec je vstopil. Zieglerja je motilo, da ima kroglico v roki, kajti tablo s prepovedjo je seveda le prebral. Zato je stisnil dlan, vtaknil kroglico v torbo in odšel ven. Šele na cesti se je spet spomnil na pilulo. Izvlekel jo je in jo mislil vreči stran, pred tem pa jo je pomolel pod nos in jo povohal. Reč je imela šibek, smolast vonj, ki ga je zabaval, tako da je kroglico vtaknil spet nazaj.

Zdaj je odšel v restavracijo, si naročil jesti, malo vohljal po nekaterih časopisih, s prsti otipal svojo kravato in goste ošvrknil z delno spoštljivimi, delno ošabnimi pogledi, glede na to, kako so bili oblečeni. Ko pa ga je hrana pustila nekaj časa čakati, je gospod Ziegler potegnil na dan svojo pomotoma ukradeno alkimistično pilulo in jo ovohaval. Nato jo je še malce spraskal z nohtom kazalca in končno sledil neki otročji skomini in odnesel reč v usta, kjer se je hitro raztopila, ne da bi bila neprijetnega okusa, in

37

Kulturno

38 jo splaknil s požirkom piva. Takoj zatem je prispela hrana.

Ob dveh popoldne je mladi mož skočil z vagona tramvaja, stopil v preddverje zoološkega vrta in vzel nedeljsko karto.

Ljubeznivo smehljajoč se je odšel v zgradbo za opice in se ustavil pred kletko šimpanzov. Velika opica mu je pomežiknila, dobrovoljno prikimala in z globokim glasom spregovorila besede: »Kako gre, bratec?« Navdan z odporom in čudno prestrašen se je obrnil proč in med odhajanjem zaslišal zmerjanje opice za seboj: »Še ponosen je dečko, ploskonožec (1), tepec!« Ziegler je hitro stopil preko k zamorskim mačkam (2). Te so razposajeno plesale in se drle: »Daj sem sladkorček, kamerad!« in ker ga ni imel, so postale zlobne, ga posnemale, imenovale siromak in mu kazale zobe. Tega ni prenesel.

Osupel in zmeden je pobegnil ven in zasukal korake k jelenom in srnam, od katerih je pričakoval lepše vedenje.

Velik, veličasten los je stal blizu rešetke in gledal obiskovalca.

Tu se je Ziegler prestrašil do srca.

Zakaj odkar je pogoltnil staro čarobno tabletko je razumel govorico živali. In los je govoril s svojimi očmi, z dvema velikima rjavima očesoma. Njegov tih pogled je izražal suverenost, vdanost in žalost

in premišljeno resno zaničevanje, grozno zaničevanje. Za ta tih, mogočen pogled je bil on, Ziegler, s klobukom in palico vred, z uro in nedeljsko obleko nič drugega kot samo golazen, smešna in odvratna živina.

Od losa je Ziegler pobegnil h kozorogu, od tam h gamsom, k lami, h gnuju, k divjim svinjam in medvedom. Žalili ga vsi ti niso, a prav vsi so ga zaničevali. Prisluhnil jim je in iz njihovih pogovorov izvedel, kako mislijo o ljudeh. Bilo je strašno, kako so mislili o njih.

Posebno so se čudili nad tem, da smejo prav ti odvratni, smrdeči dvonožci brez dostojanstva v svojih gizdalinskih preoblekah prosto tekati naokoli.

Slišal je govoriti pumo z njenim mladičem, pogovor poln dostojanstva in stvarne modrosti, kakršnega je med ljudmi le redko moč slišati. Slišal je lepega panterja, kako je kratko in primerno z aristokratskimi izrazi podal svoje mnenje o svojati nedeljskih obiskovalcev. Blond levu je videl v oko in izvedel, kako prostran in čudovit je divji svet, kjer ni nobenih kletk in nobenih ljudi.

Videl je postovko sedeti žalostno in ponosno v okameneli melanholiji na mrtvi veji in šoje, kako so prenašale svoje ujetništvo s spodobnostjo, skomigovanjem in humorjem.

Omotičen in iztrgan iz vseh

svojih miselnih navad se je Ziegler v obupu obrnil spet na ljudi. Iskal je oko, ki bi razumelo njegovo stisko in strah, prisluhnil je pogovorom, da bi slišal kaj tolažilnega, razumevajočega, dobrodejnega, oziral se je za kretnjami številnih gostov, da bi tudi pri njih kjerkoli našel čast, naravnost, plemenitost, tiho premišljenost.

A so ga razočarali. Slišal je glasove in besede, videl premikanje, geste in poglede in ker je zdaj vse videl skozi oči živali, ni našel drugega kot izrojeno, popačeno, lažnivo, nelepo družbo živalim podobnih bitij, ki so se zdele kot gizdava mešanica vseh živalskih vrst.

Ziegler je obupano blodil naokoli in se samega sebe neznansko sramoval. Štirioglato paličico je že zdavnaj vrgel v grmovje, rokavice za njo. A ko je zdaj s sebe vrgel svoj klobuk, sezul svoje škornje, strgal s sebe kravato in se ihteče stisnil k rešetki losjega hleva, so ga ob velikem zgražanju prijeli in odvedli v norišnico.

Prevod: Andraž Stožer , štud.med.

Malečnik, 27., 28. in 29. malega travna 2006 po: Hermann Hesse.

Ein Mensch mit Namen Ziegler.

V Jahrhundertchronik: Deutsche Erzählungen des 20. Jahrhunderts, herausgegeben von Walter Hinck.

Stuttgart: Phillip Reclam jun., 2000.

(1) V nemški besedi der Plattfuβ biva zares mnogo pomenov. V prevodu ploska noga pomeni v medicini enako kot plosko stopalo, pes planus, torej stopalo, katerega notranji rob je spuščen, podplat pa zravnan. Figurativno je sinonim za prazno gumo (ali tako, ki vsebuje le še malo zraka). V Hessejevem originalu pa najverjetneje zamenjuje daljšo besedo der Plattfussindianer, ki lahko pomeni moškega s ploskimi nogami, zmerljivko za moškega (tudi takega, ki nima ploskih stopal), v vojaškem slengu pripadnika pehotne enote, infanterista, pešaka, sicer pa tudi preprosto tepca, bedaka. V želji po ohranitvi slikovitosti besede in možnosti navedbe opombe sem besedo prevedel z nekoliko ohlapnim izrazom ploskonožec.

(2) Zamorske mačke (Cercopithecidae) so tako kot vitkostase opice (Colobidae) družina znotraj naddružine psoglavcev oz. pasjeglavcev (Cercopithecoidea) v podredu opic (Anthropoidea). V družini zamorskih mačk najdemo rod makakov (Macaca), v njem pa znanega predstavnika rezusa (M. mulatta), pri katerem so odkrili obstoj Rh faktorja (rezus krvni faktor), pomembnega pri transfuziji krvi in pri razvoju bolezni imenovane hemolitična anemija novorojencev (morbus hemolythicus neonatorum), fetalna eritroblastoza (erythroblastosis fetalis) pa tudi kernikterus. Op. prev.

December 2006

Kulturno

PESMI D. Sket: Ena okrogla študentska (za profesorja Marjana Kordaša) Marjo znani je učitelj medicine, ki slovi, a je tudi izumitelj, ki programe naredi.

Misel mu takole pravi, vse kar dela nam telo, tud’ program lahko napravi, če sestavljen je tako.

Računalnik simulira dihanje, utrip srca, z vzvratno zanko stimulira, vzburjenje simpatika.

Pa začnimo s tlakom ključnim, srednjim cirkulacije, ki priliv določa venski, srca vsac’ga polnjenje. Če bi Frank in ata Starling tak program poganjala, bi življenje svoje pasje* si močno olajšala. Če srce se slabo polni, tudi so programi bolni, pade tlak, vsahne pretok, smrt potrka tok, tok, tok.

Na ekranu se izpiše link za male žalne hiše, ki jih Plečnik je zgradil.

Zgodba ta je zanimiva, misel pa je vedno živa, ki poetu tole pravi: Ali se lahko napravi tak program, ki, brez zamere, vzvratno zanko uporabi za fíziologijo spolno, vse v okviru trezne mere. Če bi linke uporabil na medmrežju in sestavil ravno pravi bi program, ki orgazem simulira, res močno me animira, kaj pokazal bi ekran.

Rekel bi, da ojačitev vzvratne zanke jê rešitev in da pozitivna zveza tukaj se s človekom zéza.

Superego glasno trobi, Marjo, prosim za pardon, da se dalje ne spodobi, tud’ v programih je bonton.

D. Sket: Ptičja gripa Žal mi je za ptičice, ki niso prav nič krive, če jih virus položi sredi božje njive.

Velik vlada pa preplah med brez perja tiči*, ki letajo na dveh nogah, da smrt jih ne napiči.

Mogoče se spet zmažemo, ga bomo dalje srali, saj upanja pač ni za nas, da bi se spamet’vali.

In ptičice, kar jih bo še, nam bodo žvrgolele in gnezdeca si spletale, prijetne pesmi pele. *Homo sapiens

*Starlingov zakon srca je nastal na pasjem srcu.

D. Sket: Lublana Ke pade noč se zun kraval zečne.

Rulet spustim in ni me več za vse.

Du jutra skor kraval pu mest nuri, ub štireh zutri človk lohko zespi.

Poezija

prof. dr. Dušan Sket, dr. med.

Putem zečne se pucarija, puspravt smeti, plastenke, piksne, kuzlajne, drek in igle fiksne.

De zablesti spet nem Lublana bela, de neb še upudnev smrdela .

39

Kolumna

40

MALE ČRNE ŠKATLE Petra Grbec

Sedeli smo v vajalnici na pafiju. Nekateri vidno zainteresirani in navdušeni, drugi očitno zdolgočaseni, tretji indiferentni. Poslušali smo predstavitev izbirnega pouka iz tega predmeta in se v malih skupinicah pomikali od mize do mize.

Profesor Kordaš je imel pred seboj računalnik in na njem neko zapleteno shemo vezja, ki naj bi ponazarjala srce in krvožilje. Menda je ravno tako naneslo, da se je ob njegovi mizi takrat nabrala skupinica študentov, ki so bili bolj kot ne zdolgočaseni ali pa vsaj indiferentni, tisti vidno zainteresirani pa so si ravno ogledovali drugo ponudbo. Profesor je na kratko razložil koncept vaje, se zazrl v nas in čakal na morebitna vprašanja. Ki pa jih ni bilo. Še nekaj časa je bolščal v nas. Nekaterim je postalo nerodno, a ne dovolj, da bi rešili čast letnika in postavili vsaj eno, še tako neumno vprašanje. Ker neumnih vprašanj profesorju Kordašu nihče ne upa postavljati. In tako je bil profesor primoran krstiti nastalo tišino.

Tematika je bila sprva pafijaško obarvana, a ko smo kljub njegovemu trudu še vedno stali apatični kot v vrsti na pošti in so besede švigale naokoli, brez da bi kogarkoli resneje zadele, je obrnil jadra. »Zakaj nič ne sprašujete?« me je prvič resno streslo.

V sebi sem se ironično nasmehnila in pomislila: »Kaj pa naj vprašamo?« Pa spet nič. Buljili smo predse kot kaki bedaki. »Pa naj že kdo kaj vpraša,« sem si mislila. »Vam bom jaz povedal, zakaj ne,« je na olajšanje vseh prisotnih dahnil profesor. Aha, torej je bilo tisto prej retorično vprašanje. Profesor je nadaljeval: »Zato, ker je naše znanje tu, v brezplačnem visokošolstvu, brez vrednosti. Na drugih univerzah se študentje tepejo za profesorjevo pozornost in ga na koncu predavanj dobesedno ožamejo s svojimi vprašanji. Zakaj? Zato, ker so plačali in hočejo za svoj denar nekaj imeti!« Opa, streslo me je drugič in me ni več pustilo hladne. Ozrla sem se po kolegih, ali bo kdo odbil tole žogico. Pa spet nič. »Hudiča, a bom mogla ravno jaz?« »Tu pri nas pa je znanje brez vrednosti, ker je zastonj,« je odločno povzel profesor. Ko sem

zajemala zrak in razmišljala, kaj konstruktivnega bi se dalo povedati, se mi je vedno bolj dozdevalo, da vsi molčimo enostavno zato, ker ima profesor prav.

Mogoče je to slutil in z nekajminutnim strmenjem v naše sklonjene in okrog se ozirajoče glave še povečal dramatičnost situacije. Bilo je sila neprijetno.

A je nato mirno nadaljeval o tem, kakšni postajamo ljudje. Lično zapakirani v svoje svetove, ne oziramo se preveč na druge, stike zmanjšamo na minimum, čim manj pravega odnosa, čim manj pristnih čustev, kontakt samo na formalni ravni.

Kot varno spravljeni v kake male črne škatle.

Lahko, da se motim in sem bila edina tam, ki je začela resno razmišljati o tem, kar je profesor rekel.

Mogoče bi se celo upala na glas strinjati, a se je odmerjeni čas iztekel in ducat malih črnih škatel se je premaknil k sosednji mizi, kjer je bila naslednja predstavitev izbirne vsebine.

Sledi moralni nauk o tem, kako res ne znamo ceniti tega, kar nam je dano – ali so nas grožnje s šolninami kaj prebudile (?), o tem, kako ne znamo vzpostaviti odnosa s profesorji in oni z nami - ker z nekaterimi je res težko, in o tovarišiji med kolegi - katere naj ne bi bilo.

A poznam preveč odličnih pedagogov (in hkrati izvrstnih profesorjev) ter požrtvovalnih, odprtih in znanja željnih kameradov, da bi jim z moraliziranjem delala krivico.

Naj za konec ostane le misel, da beseda ni konj, in da smo – hudiča – vsi (tudi profesorji) socialna bitja. Prepleteni med seboj, odvisni en od drugega, da se lahko razumemo, da si lahko pomagamo in sodelujemo. Ali pa se skregamo in kričimo. Glavno, da »se«. Da smo ljudje…in ne male črne škatle.

December 2006

V prostem času

Sudoku 1

2 5 6 9 7 4 9 7 4 5 1 c 3 6 3 8 a b 4 4 5 d 6 9 5 8 e 9 1 8 f 5 4 g 6 3 h 9 i 7 5 Sudoku 2

3 2 5 4 1 g

6

a

8 b

2

7

7 6 4 1 9 3 4 2 8 1 d 5 e 6 f 6 8 7 i 4 6 h 2 5

Nagradna igra

c

1 7 9 8 2

Rešitve nagradnega sudokuja pošljite na erektor@dsms.net do 10. 1. 2007, in sicer v obliki: sudoku 1: a=*, b=*, c=*, d=*, e=*, f=*, g=*, h=*, i=* in sudoku 2: a=*, b=*, c=*, d=*, e=*, f=*, g=*, h=*, i=* Izmed prispelih pravilnih odgovorov bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel brezplačno večerjo za dva v indijski restavraciji Namaste. Člani DŠMS-ja ne morejo sodelovati v nagradni igri.

INDIJSKA RESTAVRACIJA

Uživajte v jedeh, pripravljenih po orginalnih receptih iz najboljših sestavin, ki pričarajo vzdušje Indije!

Naš naslov je: Breg 8, 1000 Ljubljana Prispevali so tudi dobrote za potopisno predavanje o Indiji na MF!

41

42

Brez besed

December 2006

zgodil se je . . .

PRVI PAJZL

Aktivnosti za zdravje

Talum d.d., Kidri~evo