Revija utrip srca, št.3, april 2004

UTRIP SRCA

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

ŠT.3 APRIL 2004

Evropski bolnik prihodnosti

Predstavitev nove klinike Skrivnosti tihe ubijalke ubijalke Kuharske delavnice

Mašèobe za vitkost

2 Utrip Srca / April 2004

Izbor prispevkov iz tokratne številke: 4

Valentinovo

5-6

Evropski bolnik prihodnosti Na to smo èakali. Zaèenja se

7-8

Marsikaj lahko naredimo tudi sami

11

Skrivnosti tihe ubijalke

22-23

12-13

Hujšajmo z mašèobami

19-20

Generièna zdravila niso enakovredna.

26-27 30

Zakaj živijo ženske dlje kot moški?

Solate v zdravi prehrani Utrip srca je glasilo Društva na srcu operiranih bolnikov Slovenije.

Urejejo ga: Vladimir Petek, predsednik, Milka Krapež, strokovna svetovalka, Èlani: Vladimir Kobi, Jože Smrekar, Evgenij Valjavec, Marjan Kokalj. Glasilo je brezplaèno.

Naslov:Društvo na srcu operiranih operiranih bolnikov Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana E-pošta: srce@drustvo-nsos.si Spletna stran: http//www.drustvo-nsos.si Naklada: 3000 izvodov, Izhaja: 3 krat letno, Fotografije: Katt, Tisk:Tiskarna Pagat d.o.o.

3 Utrip Srca / April 2004

Drage èlanice in èlani,

dolgoletno,

Pravkar smo zakljuèili petdnevno zdravstveno delavnico v Portorožu, kjer smo vsakodnevno izvajali hojo v naravi, plavanje in telesno vadbo v bazenu z morsko vodo ter se na predavanjih priznanih zdravnikov in strokovnjakov farmacije seznanjali z zdravo razlièico našega vskdanjika.

vztrajno delo, oblikovanje naših stališè, hotenj ter zaupanja v uspeh je konèno pred velikim zakljuèkom.

Pri tem seveda ne pozabljamo tudi zdravega prehranjevanja, o katerem se poduèujemo na znamenitih kuharskih delavnicah po razliènih krajih naše dežele pod vodstvom priznanega strokovnjaka prof. Dražigosta Pokorna in drugih.

Samo še malo nas namreè loèi pred odpr tjem kardiokirurškega centra MC. Medicor v Bolnišnici Izola.

Ob vsem naštetem pa gre vsekakor omeniti, da imajo naša druženja na delavnicah tudi izjemne psihološke uèinke, saj medsebojni pogovori, izmenjave izkušenj in sprememba okolja ustvarjajo enkratno družabno vzdušje in pripomorejo k odpravljanju raznih osebnih predsodkov in boljšemu poèutju. V bistvu veè, kot je sploh mogoèe prièakovati.

Naše fotka

Z veliko mero tankoèutnosti, toplimi barvami in izbranimi slikami na stenah je sprejet obiskovalec, vstopajoè skozi glavna vrata vhoda klinike in se znajde na hodniku, ki vodi v številne sobe sodobno urejene intenzivne nege.

Prijaznemu izgledu in odliènosti sledijo še vsi ostali funkcionalni prostori vkljuèno z operacijsko dvorano, ki je popolnima nared, da sprejme prvega pacienta. Vse to predstavlja prièetek tako dolgo prièakovanega optimizma za številne slovenske srène bolnike, ki v dolgi vrsti èakajo na možnost, ki se ji reèe - še naprej živeti.

Seveda pa se bolniki, ki morajo na srèno operacijo zavedajo, da le-ta za vsakega od njih predstavlja resno duševno in telesno travmo. Danes, ko je že splošno znano, da je bolezen Ateroskleroza posledica nezdravega življenja, si v Društvu prizadevamo delovati v smeri svetovanja ljudem, kako se izogibati dejavnikom tveganja in na ta naèin zmanjševati število èakajoèih na srèno operacijo.

Izjemno pomembno je razumeti, da obolelim za Aterosklerozo operacija nikakor ni konèni izhod iz bolezenskega stanja, temveè lahko to dosežejo edino s spremenjenim naèinom dosedanjega življenja.

S pozitivnim obratom v opustitev kajenja, kontrolirano uživanje zdrave (po možnosti ekološko pridelane) hrane, izogibanju stresa, poveèanju telesne aktivnosti in opušèanju drugih zdravju škodljivih razvad. S tem bomo zase naredili veè in stakšno miselno ter udejanjeno naravnanostjo operaciji celo ubežali.

Da bi posamezniki tako spremenjen naèin zdravega življenja sprejeli za svojega in ga tudi aktivno izvajali, je nujno vkljuèevanje v tovrstna društva, kot je npr. naše Društvo na srcu operiranih Slovenije, ki prav takšne že omenjene programe vseskozi izvaja.

Naše Društvo deluje brezplaèno in prostovoljno, v nenehnem prizadevanju po širjenju kroga obvešèenih in vpliva na èim veèje število dejavnikov, ki nam lahko na kratki ali dolgi rok pomagajo.

Tako se skušamo povezovati tudi z ostalimi sorodnimi institucijami, kar bi nedvomno prispevalo k še veèji uèinkovitosti dosega srèno obolelih državljanov.

S tem namenom smo se kot enakopravni èlani že v preteklem letu pridružili Slovenski hiši srca. Da pa bi kar najbolje zajeli vso zainteresirano populacijo, ki se nam želi pridružiti, ustanavljamo v tem letu tudi pododbore v nekaterih veèjih krajih Slovenije in v okviru tega postajamo Zveza društev na srcu operiranih Slovenije.

Skladno s temi spremembami, predvsem pa z novim zakonom o društvih ter zakonom o humanitarnih organizacijah, smo dopolnili tudi naš pravilnik, ki vam ga bomo dostavili takoj po njegovi izgotovitvi.

S tem zakljuèujem nekakšen kratek povzetek novejših dogajanj v Društvu. Zelo si želimo, dragi bralci revije, da nam pišete, nas k èemu spomnite, predlagate, morda tudi pokritizirate ali pa pohvalite, èe smo storili kaj posebno dobrega.

Do prihodnje številke vam zaželim obilo krepkega zdravja in dobrega poèutja ter nekaj prijetnih uric, ko se boste posvetili prebiranju tega, kar smo za vas zanimivega zapisali tokrat.

Vaš predsednik in urednik Vladimir Petek

4 Utrip Srca / April 2004

sreèen ni, ki sreèo uživa sam, je zapisal Simon Gregorèiè. In še kako prav je imel naš »goriški slavèek«.

Èeprav izvira iz Anglije, smo Valentinovo prevzeli od Amerièanov. Žal se je na stari kontinent praznik ljubezni vrnil predvsem k spretnim trgovcem in postal uspešen posel.

Vendar ga slovensko ljudsko izroèilo pozna tudi kot znanilca pomladi.

Za naša srca pomeni letošnje Valentinovo veè kot praznik zaljubljenih, izmenjavo cvetja in priložnostnih daril. Je res znanilec neke pomladi. Pomladi, ki prinaša uresnièenje dolgoletnih sanj. Novi kardiološki center v Izoli prièenja svoje humano poslanstvo kljub neverjetnim zapletom, ki jih èlani Društva na srcu operiranih ne bi nikoli prièakovali. V to veliko srce, ki simbolièno odpira vrata v Medicorjev oddelek bolnišnice v Izoli, je vtkano veliko ljubezni, pa tudi solza razoèaranja. No, zdaj je tu težko prièakovano pribežališèe za dolgo vrsto

Center Medicor v Izoli

èakajoèih ob senèni strani ulice, ki pomeni življenje. Medicorjev projekt bo bistveno skrajšal èakalne dobe na operacijo v Kliniènem centru, ki ga pestijo predvsem prostorske stiske.

Ne bi rad govoril o konkurenci, saj ima ta v zdravstvu p o v s e m d r u g a è n e razsežnosti kot tista v trgovini.

Gre pa vendar za možno etièno neoporeèno tekmovalnost v prizadevanju, kako rešiti dragocena življenja ljudi, ki si ponovno želijo deliti ljubezen s svojimi bližnjimi. Nesluten razvoj medicine, zlasti v kirurgiji, prinaša nove rešitve. Verjamemo, da tudi za veèjo varnost na operacijski mizi. Samo taka konkurenca je moralno opravièljiva.

Gorja mu, ki v nesreèi biva sam, a

Hlastanje za materialnimi dobrinami in prazno povzpetništvo pogosto zaznamujeta sodobnega èloveka.

Mnogim, ki zdaj prekipevajo od zdravja, lahko že jutri bolezen prekriža pot.

Uprimo se sejmu neèimrnosti in po svojih moèeh podprimo veè možnosti za svoje zdravje. Bolezen srca in ožilja je b o l e z e n modernega èasa, ki si jemlje prevelik davek, da bi ob tem ostali ravnodušni.

Kardiovaskularni center v Izoli naj bo ogledalo nevernim Tomažem, kako je vendarle mogoèe uspeti, èe zaupaš klicu srca.

Naj ne bo praznik ljubezni samo enkrat v letu.

Jože Pogaènik

5 Utrip Srca / April 2004

Evropski bolnik prihodnosti

Zdravniki, z oblakov!

V

Bruslju je bila predstavljena posebna knjiga z naslovom Evropski pacient prihodnosti, publikacija, ki je nastala kot plod raziskav v osmih državah Evrope: Nemèiji, Italiji, Španiji, Švici, n a P o l j s k e m , v Ve l i k i Britaniji, na Švedskem in v Sloveniji.

Ena glavnih ugotovitev je, da si Evropejci od svojih zdravstvenih sistemov želijo veè, kot pa jim nudijo zdaj. Bolniki bi radi bolj dejavno sodelovali pri svojem zdravljenju in si želijo o svojem telesu sami odloèati. Zdravniki pa naj bi jim pri tem pomagali.

Današnji bolniki, še bolj pa èez kakšnih 15, 20 let (projekt je naravnan v leto 2020, ko se v s v e t u napoveduj e j o številne pandemije, od sladkorne bolezni do raka in srènih bolezni), so drugaèni kot so bili desetletja nazaj.

Tedaj so prišli k zdravniku, povedali, kaj jih teži, zdravnik ni obièajno povedal kaj dosti, ampak je samo

skrivnostno kimal in pisal po papirjih. Kakšno zdravljenje je predpisal, je bolnik izvedel šele, ko ga je bil deležen. Ali pa še tedaj ne.

Danes si tega nihèe ne more veè privošèiti. Obvešèenost ljudi je izjemna in ves èas narašèa, èeprav Slovenija v tem delu precej zaostaja za Švedsko, Veliko Britanijo ali Nemèijo.

Informacije o razpoložljivih terapijah, boleznih, o tem, kaj lahko èlovek sam stori zase, išèejo predvsem ženske in sicer veèinoma po tiskanih medijih. Po spletnih

straneh pa bolj brskajo moški.

Bolniki si od zdravnikov želijo, da bi jim jasno povedali, kakšno bolezen imajo, kakšne so možnosti za zdravljenje, da bi natanèno pojasnili, kakšne preiskave bi bile potrebne, potem pa jim dali na izbiro, da se sami odloèijo.

Seveda s tem, da bi zdravniki

bolniku izpred let. Šlo je za gospoda v zrelih letih, pri katerem je kot mladi splošni zdravnik zasledil pljuènega raka. Bolnik ga je vprašal, kaj se da storiti, potem pa ga je prosil za nekaj dni za premislek. Èez nekaj dni se je vrnil in mu povedal, da se je odloèil, da se ne bo zdravil. O odloèitvi se ni hotel pogovarjati. Isti bolnik se je po petih letih znova pojavil pri zdravniku, ker je imel težave z odvajanjem vode. Zdravnik ga je poslal k specialistu, urologu. Ta je kaj hitro ugotovil, da ima poleg težav s prostato bolnik tudi pljuènega raka.

In je poklical splošnega zdravnika, èeš, kako to, da rak ni zdravljen.

Urolog ni mogel razumeti, zakaj se je bolnik tako odloèil. Bolnik pa mu je zabièal, naj poskrbi za njegovo prostato, pljuènega raka pa naj pusti lepo pri miru. Ko je dobro leto pozneje ta bolnik umiral, seveda za pljuènim rakom, je poklical splošnega zdravnika, dr.Irvina, da bi mu povedal, da se je pred leti prav odloèil. Bil je gospodar svoje usode.

Bolnik vidi zdravljenje iz povsem drugega zornega kota kot zdravnik.

Sprašuje se, kakšne spremembe v njegovem življenju bo zdravljenje povzroèilo, kako bo to vplivalo na njegovo delo, na njegovo življenje, na njegovo družino, kako se bodo odzvali prijatelji, kakšni bodo zdravniki med njegovim zdravljenjem, kako se bodo vedli do njega in podobno. Zdravnik pa je željan uporabiti svoje znanje, da bi se spopadel z boleznijo in jo seveda tudi premagal.

Verjetno je bil najbolj zanimiv del predstavitve projekta tisti, v katerem so sodelovali predstavniki raznih bolniških društev iz vse Evrope.

F i n s k i predstavnik J o r m a Koskinen, ki ima za seboj leta razliènih bridkih izkušenj, saj so mu pred 18. leti odkrili, da je okužen z virusom hiv, je razlagal, kako so se ga zdravniki bali. Znašel se je v èudnem položaju, ker je moral sam iskati informacije o svoji bolezni. >>

Bolnik vidi zdravljenje iz povsem drugega zornega kota kot zdravnik. svetovali, katera odloèitev se njim zdi najbolj pravilna. Dr.Donald Irvine z Inštituta Picker Europe , kjer so zbrali in obdelovali rezultate raziskav iz evropskih držav, je povedal pouèno zgodbo o svojem

6 Utrip Srca / April 2004

Toda, kot je rekel, zdaj prihaja nova g e n e r a c i j a b o l n i k o v, k i s o pripravljeni sprejeti veè odgovornosti za svoje zdravje. »Zdravniki se bodo morali spustiti z oblakov, sicer jih bomo sestrelili z njih kot divje race,« je rekel.

Simbolièno, vendar je sporoèilo dovolj jasno. Švedski predstavnik Anders Milton pa je odloèno pribil, da se bo treba znebiti slabih zdravnikov, takih, ki ne bi smeli delati z bolniki. Èeprav je ideja o »rangiranju«, torej o nekakšnem razvršèanju zdravstvenih ustanov (najbrž po kakovosti storitev in odnosov) za marsikoga slaba, pa so predstavniki evropskih bolnikov zatrdili, da bo do tega nujno prišlo.

Med bolniki se hitro razve, kdo je dober, potem pa vsi silijo k njemu, kar je seveda logièno. V veèini od osmih držav (tudi v Sloveniji) so bolniki želeli, da bi bile zdravstvene storitve dostopnejše. Bojijo se, da bo dostopnost pravzaprav vse manjša.

Skrbi jih, ker se vse gleda skozi denar in so zaradi tega pesimistièni.

Povsod vlada nekakšna kriza, znanost napreduje, prebivalstvo se stara, potrebuje vse veè zdravstvenih storitev, zdravil, vse to pa je vsak dan dražje. Navsezadnje so ugotovili, da gre za politièno odloèitev, za kaj bo neka država namenila svoj denar.

Britanski novinar je pri tem jezno dejal, da je njegova vlada brez problemov odštela 8 milijard funtov za nezakonito vojno proti Iraku, zraven pa prešteva vsak funt, ko gre za zdravstveno varstvo njihovih lastnih državljanov.

Premalo o odnosih, preveè o denarju Pri predstavljanju rezultatov je

sodeloval dr.Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja Slovenije, poleg nekaterih drugih strokovnih delavcev pa je v projektu sodelovala tudi novinarska kolegica iz Delove hiše Diana Zajec, ki pa je zaradi bolezni v Bruselj žal ni bilo.

Dr.Albreht je na kratko predstavil osnovne ugotovitve v Sloveniji: možnost izbire tako splošnega zdravnika kot tudi specialista se zdi slovenskim bolnikom zelo dobrodošla; odklonilni odnos imajo do vseh doplaèevanj, èeprav se zavedajo, da s sedanjo kolièino denarja ni mogoèe narediti veè; slovenski bolniki menijo tudi, da se preveè govori o plaèah zdravnikov, premalo pa o odnosih zdravnikov do bolnikov. Posebej zanimivo je, da so bolniki izredno sprejemljivi za alternativne metode zdravljenja (omenjeni sta kiropraktika in homeopatija), medtem ko so zdravniki do njih prav tako moèno odklonilni. To se Evropi zdi vsaj nekoliko èudno, saj se znanstvena medicina lahko lepo dopolnjuje z alternativno oziroma komplementarno.

Zdravniki premalo poslušajo Angela Coulter, izvršilna direktorica Picker inštituta, kjer so podatke zbrali in obdelali, je povedala, da med državami, ki so sodelovale v raziskavi, najveè za zdravstvo namenjajo v Švici, sledijo Nemèija, Italija, Velika Britanija, Švedska, Španija, Slovenija in Poljska.

Prevladujoèe mnenje udeležencev v telefonski raziskavi je pokazalo: skrb zaradi èakalnih dob (razen v Nemèiji in Švici), odnos med zdravnikom in bolnikom je še vedno zelo visoko cenjen, temeljna vrednota je praviènost, zaskrbljenost zaradi

stroškov je velika, enako velja za èrnogledost zaradi prihodnosti.

Zanimivo je tudi, kaj so odgovorili anketiranci v vseh osmih državah na vprašanje, ali jih zdravnik vedno posluša, razloži diagnozo in terapijo in si vzame èas za bolnikova vprašanja. Najveè pritrdilnih odgovorov je bilo v Veliki Britaniji, sledijo Švica, Italija, Španija, Švedska, Slovenija, Nemèija in Poljska. Veèinoma so namreè bolniki odgovorili, da bi morali zdravniki bolj prisluhniti bolnikom. Na splošno pa bolniki prièakujejo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, veè informacij, veè možnosti za sodelovanje bolnika pri zdravljenju in veè možnosti izbire.

Najveè informacij dobijo bolniki še vedno od svojih splošnih zdravnikov, sledijo specialisti, takoj za njimi pa tiskani mediji, televizija in radio, spletne strani, prijatelji in družinski èlani, zdravstveni delavci, farmacevti, oglasi in organizirane skupine bolnikov. In še, v anketi, kdo naj bi odloèal o naèinu zdravljenja, je veèina (50 odstotkov) odgovorila, da zdravnik in bolnik skupaj, okrog 25 odstotkov jih je menilo, da zdravnik, enako število pa, da naj bi odloèal bolnik sam.

Obišèite nas tudi na Internetu www.drustvo-nsos.si

7 Utrip Srca / April 2004

Najbrž ni treba znova naštevati, kaj vse se je dogajalo od dne, ko se je MC Medicor prijavil na razpis za oddajo prostorov v splošni bolnišnici Izola v najem. Èeprav so se dogajale neverjetne stvari, ki bi si jih èlovek komajda lahko predstavljal (zlasti v tako majhni državi kot je Slovenija), pustimo spletke ob strani in raje poglejmo, kje smo se znašli.

Konec novembra 2003 je prof.dr.Metka Zorc tako nam kot tudi uglednim gostom iz tujine in iz Slovenije z veseljem razkazala prenovljene prostore klinike, ki te dni zaèenja s prvimi operacijami.

Soba za pooperativno intenzivno nego

Prof.dr.Matija Horvat in prof.dr.Vinko Dolenc si ogledujeta monitorje v prostoru za intenzivno nego.

Komisija, ki ji predseduje doc.Tone Gabrijelèiè, dr.med., sicer predstojnik kliniènega oddelka za k a r d i o v a s k u l a r n o k i r u rg i j o v Kliniènem centru v Ljubljani, je izbrala 80 bolnikov s seznama èakajoèih na operacijo srca.

Nekateri od teh bolnikov so bili na èakalni listi že »celo veènost«, tudi tri leta, na primer.

Ker so bili izvidi preiskav pri teh bolnikih že zastareli, so jih zdravniki v MC Medicor (med njimi poleg prof.Zorèeve tudi prof.Radovanoviæ) pregledali še enkrat, da bi dobili sliko sedanjega stanja. >>

Med ogledom prostorov. V ospredju prof.dr.Vinko Dolenc, županja Breda Peèan, odvetnica Tjaša Andree-Prosenc in prof.dr.Metka Zorc.

8 Utrip Srca / April 2004

Kakorkoli, to je zdaj opravljeno in delo se zaèenja.

Na predstavitvi klinike lanskega novembra so prišli k nam ugledni gostje, kot je bilo že omenjeno.

Med njimi so bili: prof.dr. Roberto Favaloro, kirurg iz Favaloro Foundation v Buenos Airesu, prof.dr.

Enrique Gurfinkel iz iste ustanove, sloviti kardiolog, ki se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo (vanjo je vpletena tudi Slovenija), prof.dr.

Robert Hobbs, svetovno znani kardiolog iz Cleveland Clinic v ZDA, ene najboljših tovrstnih ustanov v tej državi, pa seveda naš prof.Igor Gregoriè s Texas Heart Institute v Houstonu, enem najslovitejših centrov za srèno kirurgijo na svetu. Prišel je tudi prof.

Ninoslav Radovanoviæ, pa znani slovenski nevrokirurg prof.Vinko Dolenc, kar nekaj uglednih slovenskih strokovnjakov s podroèja

kardiologije (prof.Miran Kenda, prof.Josip Turk, prof.Marko Noè) in še mnogi drugi.

Prostore si je ogledala tudi županja

Prostori pred adaptacijo

Prostor za pogovor z bolnikom in njegovimi svojci

Breda Peèan, zraven so bili tudi vsi ali vsaj veèina delavcev klinike, med d r u g i m k i r u r g d r. M i l a d i n Džordževiæ.

Na naših fotografijah lahko vidite, kakšni so bili prostori, ko jih je prevzel Medicor, in kakšni so zdaj, ko se prenovljeni. Razlika je oèitna!

Prostori pred adaptacijo

S tiskovne konference v Portorožu

Prof.dr.Igor Gregoriè

Prof.dr.Robert Hobbs

Prof.dr.Ninoslav Radovanoviæ

Barbara Ravnik, direktorica MC Medicor in prof.dr.Metka Zorc

Od leve proti desni: Prof.dr.Ninoslav Radovanoviè, dr.Miladin Džordževiæ, prof.dr.Robert Hobbs, prof.dr.Roberto Favaloro, prof.dr.Enrique Gurfinkel, prof.dr.Vinko Dolenc, prof.dr.Matija Horvat, v ospredju: prof.dr.Marko Noè,in prof.dr.Metka Zorc.

9 Utrip Srca / April 2004

Usklajevanje z novim zakonom o humanitarnih organizacijah

Zakaj novi pravilnik društva?

Naša osnovna dejavnost ostane prizadevanje za pomoè srènim bolnikom in njihovim svojcem Državni zbor je oktobra 2003 sprejel novi zakon o humanitarnih organizacijah Slovenije (ZHO), s katerim doloèa okvire in pravila delovanja humanitarnih organizacij, kamor sodi tudi naše društvo. To je bil vzrok, da smo morali pravilnik p r i l a g o d i t i omenjenemu zakonu, hkrati pa ga popraviti in dopolniti s tistim, kar smo sprejeli že leta 2002 na obènem zboru v Laškem.

Naše delovanje se po vsebini seveda ne spreminja. Nasprotno. Zakon vnaša v delovanje društva nove vsebinske elemente, kar nam bo delo v društvu samo še popestrilo in obogatilo. ¸

pozitivno prièakovanje. Skratka, vsi se bomo trudili, da bomo tudi v delovanju društva èim manj »bolniki«. To spremembo bo treba pri pristojnih ustanovah še formalizirati.

Po prej omenjenem zakonu smo v novi pravilnik vnesli spremembe, ki doloèajo okvire dejavnosti našega društva. Skladno s tem smo v preteklosti že delovali. Pojdimo po vrsti!

Dejavnost društva je torej humanitarna, javna in specifièna.

Humanitarnost pomeni, da društvo deluje za doseganje plemenitih ciljev, za reševanje in pomoè

ogroženim (ne le èlanov), za krepitev zdravja, za prepreèevanje poslabšanja zdravja, za èim boljšo rehabilitacijo operiranih in vkljuèevanje v normalno življenje.

Upravni odbor se je glede formalnega imena društva odloèil, da se dokonèno formalizira ime s tem, da iz naslova izpustimo besedo »bolniki«. Morda to ni povsem toèno glede na delno strukturo èlanstva, vendar pa je tudi res, da tisti, ki je bil uspešno operiran, ni veè bolnik. Je ozdravljeni »bolnik«. S tem soglaša tudi prof.dr. Metka Zorc.

Javnost in odprtost društva pa se v novem pravilniku manifestira predvsem s tem, da društvo deluje v javnem interesu za vse, ki so na podroèju srènih bolezni potrebni pomoèi, ne glede, ali je ta oseba èlan društva ali ni. Specifiènost našega društva pa zakon doloèa s tem, da se zajemajo tiste bolezni in bolniki, ki so opredeljeni v klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije, kar srène bolezni nedvomno so.

Seveda nam ta »kozmetièni« popravek da boljši obèutek. Tistim, ki bodo še operirani, pa veèje

Nova vsebina delovanja društva je tudi v tako imenovanem zagovorništvu èlanov in ogroženih

posameznikov pri zdravstveni obravnavi, kot so, na primer, varovanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in podobno.

Delovanje v društvu je kot doslej prostovoljno in neplaèljivo.

Poseben pomen zakon predpisuje strokovnosti delovanja društva, kar smo v precejšnji meri upoštevali že prej, zato smo to novost z veseljem vnesli v novi pravilnik. To nam narekuje ne le dolžnost, temveè tudi pravico, da se ustanovi strokovno telo, ki bo bedelo nad našimi programi in jih strokovno vodilo.

Tako bomo z novoustanovljenim telesom (kakor do zdaj brez njega) pomagali èlanom in drugim pri reševanju njihovih stisk in jih seznanjali z zadnjimi medicinskimi dosežki na podroèju zdravljenja srènih bolezni in z zdravim naèinom življenja.

Zakon dopušèa, da je društvo lahko ustanovitelj ali soustanovitelj ustanove, ki je najožje povezana s cilji in dejavnostjo društva. To nam je omogoèilo, da v tem smislu dopolnimo tudi naš pravilnik.

Pravilnik smo spremenili tudi v delu, ki zadeva delovanje društva, pravice in dolžnosti èlanov, finanèno poslovanje in zbiranje denarja ter podobno. V konèni doloèbi je opredeljeno, da naj društvo pridobi status humanitarne organizacije ter s tem vpis v register društev pri ministrstvu za zdravje.

Naštel sem le nekaj bistvenih poudarkov in sprememb. Èlane društva vabim, da pravilnik pozorno preberejo. Vsak koristen predlog bo dobrodošel!

Marjan Slaviè

10 Utrip Srca / April 2004

Možganska kap je najbolj pogosta posledica previsokega krvnega tlaka Pomen prepreèevanja možganske kapi Mnogi, ki možgansko kap preživijo, ostanejo invalidi za vse življenje O obsežni mednarodni raziskavi LIFE (Losartan Intervention For Endpoint reduction in hypertension ali po slovensko uèinkovito znižanje hipertenzije z losartanom) smo v našem glasilu že pisali. Analiziranje rezultatov te

raziskave je v zadnjem letu dni dalo nove podatke, ki nakazujejo, da bi lahko z ustreznim naèinom zdravljenja prepreèili kar 125.000 prvih možganskih kapi v EU v petih letih in pol. To pa je zelo velika številka, èe upoštevamo tako rešena življenja kot tudi prepreèitev invalidnosti potencialnih bolnikov.

Po vseh statistiènih podatkih je možganska kap najbolj pogost povzroèitelj invalidnosti. Zato je prepreèevanje izrednega pomena.

Najprej, da se življenje reši, na drugem mestu pa je zagotovo boljša kakovost življenja, kar velja tako za bolnika kot tudi za njegove najbližje. Možganska kap je, kot je znano, najbolj usodna, dramatièna

posledica povišanega krvnega tlaka.

Poleg tega je povišan krvni tlak ena najbolj pogostih bolezni v Evropi (za okrog 60 odstotkov bolj pogosta kot v ZDA in Kanadi), kar posledièno pomeni, da imamo v Evropi toliko veè možganskih kapi. Èe upoštevamo te številke in hkrati dejstvo, da so v ZDA lani ocenili, da jih možganska kap letno stane 51,2 milijarde dolarjev, lahko samo ugibamo, koliko to stane nas.

Zato je takšna raziskava kot je LIFE, ki dokazuje, kako je mogoèe s primernim zdravilom uèinkovito zmanjšati število možganskih kapi, toliko bolj dobrodošla. V tej raziskavi so namreè strokovnjaki primerjali uèinkovitost zdravljenja z atenololom (zaviralcem adrenergiènih receptorjev beta) in zdravljenja z losartanom (antagonist angiotenzina II). V raziskavi je bil uporabljeni originalni losartan, zdravilo torej, ki so ga razvili v laboratorijih farmacevtskega podjetja MSD. Rezultat je bil, da je losartan pomembno zmanjšal kombinirano tveganje za srèno-žilno smrt, torej smrt kot posledico srènega infarkta ali možganske kapi- in sicer za 13 odstotkov v primerjavi z atenololom, najbolj pa se je zmanjšalo tveganje prav za možgansko kap, za 25 odstotkov, torej kar za èetrtino.

Ob tem, da sta zdravili enako uèinkovito znižali krvni tlak..

Pred kratkim je bila opravljena tudi mednarodna raziskava o odnosu zdravnikov do prepreèevanje kapi in do zdravljenja visokega krvnega tlaka, imenovana GRASP ( Global Reality of Attitudes on Stroke Prevention and Hypertension ali po slovensko, globalna resniènost odnosa do prepreèevanja možganske kapi in hipertenzije). Veèina zdravnikov, ki so sodelovali v tej raziskavi (veè kot dve tretjini), je menila, da nekatera zdravila proti hipertenziji bolj

uèinkovito zmanjšujejo tveganje za prvo možgansko kap kot druga zdravila.

Veèina zdravnikov tudi pravi, da objavljeni dokazi kliniènih raziskav precej vplivajo na njihov naèin predpisovanja zdravil za znižanje krvnega tlaka. Zanimivo je, da je hkrati v isti raziskavi veliko bolnikov, ki se zdravijo zaradi visokega krvnega tlaka, navedlo, da ne dobivajo losartana, zdravila ki znižuje krvni tlak in bistveno zmanjša tveganje za možgansko kap.

V Sloveniji takšne raziskave še ni bilo.

Prav tako pa tudi še ni nihèe natanèno izraèunal, koliko družbo neposredno in posredno stane zdravljenje možganske kapi. Èe jo èlovek seveda preživi.

Najveèkrat je zdravljenje dolgotrajno, bolnik postane invalid, zanj poskrbijo njegovi svojci, ki so tudi najbolj obremenjeni. Poleg stroškov samega zdravljenja, dni, preživetih v bolnišnici in v ustanovah za rehabilitacijo, je treba upoštevati še izgubljena leta aktivnega dela bolnika samega in tudi svojcev, ki zanj skrbijo. Stroški so zanesljivo eni najvišjih, vsekakor pa bistveno veèji kot pa znašajo stroški primernega zdravljenja, preden èloveka doleti takšna usoda. Prepreèevanje je pregovorno dosti cenejše od zdravljenja. Èe o kakovosti življenje sploh ne govorimo.

Nova moè za dodatno pomoè Prav te dni je tudi v slovenske lekarne prišlo novo zdravilo, lahko bi rekli, da gre za nadgradnjo losartana.

Zdravilo so izdelali v ameriškem farmacevtskem podjetju MSD in poleg 100 mg losartana vsebuje tudi 25 mg hidroklorotiazida. Zdravilo bodo zdravniki predpisovali bolnikom, ki za doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka potrebujejo veèjo uèinkovitost.

11 Utrip Srca / April 2004

Dr.Dean Ornish priporoèa spremembe življenjskega sloga Kako zdravimo srce

Marsikaj lahko naredimo tudi sami Vse veè je dokazov, da je èlovekovo zdravje tesno povezano z njegovim jedilnikom. Teorij o zdravi prehrani je veliko, vendar pa so si bolj ali manj podobne. Dejstvo je, da zdravniki bolnikom z boleznimi srca in žil predvsem svetujejo, naj shujšajo, èe so si z leti nabrali preveè kilogramov. Toda shujšati ni lahko. Predvsem pa ista pravila ne veljajo za vse.

Ameriški zdravnik dr.Dean Ornish je marsikomu verjetno že znan. Napisal je kar nekaj knjig o zdravi prehrani, o dietah in hujšanju. Verjetno pa bo za nas najbolj zanimiva njegova teorija, kako s primerno hrano ohranimo zdravo srce in žile. Oziroma še veè, kako že zbolelo srce in žile s pravilno hrano zaènemo zdraviti.

Morda bi najprej kazalo povedati, da se z raziskovanjem vpliva hrane na zdravje srca in žil dr.Ornish ukvarja že èetrt stoletja. Je tudi direktor raziskovalnega inštituta za medicinsko preventivo v Sausaliteu v Kaliforniji. Iz medicine je diplomiral na eni najbolj znanih ameriških univerz, Harvardu, pozneje pa se je s svojim delom ukvarjal v veè ameriških državah.

Letošnji februar je bil mesec zdravega srca, posebej posveèen ženskam. Ob tej priložnosti je dr.Ornish poudaril, da ženske niso prav niè manj ogrožene kar zadeva bolezni srca in žil, kar je v nasprotju z vsesplošnim mišljenjem.

Res pa je, da navadno zbolijo pozneje, najveèkrat v èasu, ko se konèajo hormonske spremembe, torej po menopavzi. Prav tako pa je tudi dejstvo, da lahko ženske v veèji meri poskrbijo za bolj zdravo srce in žile kot moški. Ne da so pri tem bolj prizadevne, paè pa imajo njihova prizadevanja dosti veèji uèinek.

Spremembe v življenjskem slogu, o tem pravzaprav govorimo, nas lahko zašèitijo pred rakom dojke, osteoporozo, diabetesom, previsokim tlakom, artritisom, rakom debelega èrevesa in pred debelostjo.

Dr.Ornish predlaga dve vrsti diet: prva je tista, ki nam bo pomagala vrniti zdravje, druga pa tista, ki bo prepreèila, da bi zboleli. Zato je prva nekoliko strožja.

Temelji na uživanju vegetarijanske hrane,

bogate s sestavljenimi ogljikovimi hidrati in revne z enostavnimi ogljikovimi hidrati (med slednje sodijo sladkor, bela moka, koncentrirani sladkorji, alkohol). Na jedilniku je komaj kaj mašèob oziroma samo tiste, ki se dobijo iz lanenih semen in ribje olje. Hrana izkljuèuje tudi bolj mastne rastline: orešèke, avokado in seveda vsa rastlinska olja. Tudi olivnega.

Jesti smete le zelenjavo in sadje, žitarice, mlete žitarice, sojo in naravne izdelke iz soje, pa tudi razne stroènice, grah, fižol, èièeriko, bob, leèo. Dovoljena so nemastna živila iz mleka in sem ter tja kakšen jajèni beljak. Bolniki, ki imajo povišane trigliceride in (ali) sladkorno bolezen, morajo omejiti enostavne sladkorje in predvsem alkohol.

Hrana, ki prepreèuje bolezen, je podoba, le malo manj stroga. Še vedno odsvetuje mašèobe, predvsem v rdeèem mesu (torej odsvetuje govedino, svinjino in tudi teletino, dovoljuje pa malo pišèanca brez kože in kakšno ribo), odsvetuje enostavne ogljikove hidrate, predvsem belo moko in sladkor ter alkohol, priporoèa pa svežo zelenjavo in sadje, oboje èim manj obdelano in èim bolj sveže. Življenjski slog naj bi spreminjali postopoma, kolièino mašèob zmanjševali poèasi. Poleg tega pa d r. O r n i s h t o p l o priporoèa dnevno gibanje. Pa ne izèrpavanje, ki nam lahko vèasih bolj škoduje kot koristi.

Predvsem naj ne bi šest dni v tednu sedeli v pisarni, sedmi dan pa noreli v telovadnici ali v

naravi. To lahko povzroèi dramatiène zaplete. Veliko koristneje je, èe nekajkrat na teden (najmanj trikrat) hodimo vsaj po 20 ali 30 minut.

Morda bi kazalo v svoj urnik uvesti tudi meditacijo. Ta namreè sprošèa, preganja stres in nam omogoèa notranji mir.

Sèasoma èlovek spozna, da ga ob redni meditaciji ne more veè vsaka malenkost spraviti iz ravnotežja. Raziskave dokazujejo, da se dr.Ornish ne moti. Zato najbrž nikomur ne bo škodilo, èe se bo odloèil za spremenjen življenjski slog, kakršnega nam priporoèa. Spremembe so vedno dobrodošle. Èe pridejo bolj poèasi, pa so tudi manj boleèe.

12

Že pripravljene

Utrip Srca / April 2004

omake so eden

najveèjih 49 odstotkov manj srènih infarktov prav zaradi pravilne prehrane? Hujšanje z uporabo masti? Tri kilograme manjša strupov za telesna teža v sedmih dneh? Èeprav se sliši neverjetno, so to rezultati najnovejših raziskovanj. Ti rezultati so znani pod srce! imenom »omega uèinkovitost«.

Strokovnjaki ameriške univerze University of Pennsylvania so komajda verjeli rezultatom svoje raziskave. Testirane osebe so namreè v sedmih dneh izgubile veè kot tri kilograme svoje telesne teže, èeprav so v èasu raziskave uživale zrezke in perutnino ter v poljubnih kolièinah slastne solate z olivnim oljem in losose.

Prièakovali so, da bo shujšala samo kontrolna skupina oseb, ki je uživala le nemastno hrano za hujšanje in izgubila samo 1,5-2 kilograma telesne teže v istem èasu.

Osupljivega spoznanja ameriških raziskovalcev, da mašèoba povzroèa vitkost, ni prièakoval nihèe, vendar pa tehtnice ne lažejo.

HUJŠAJTE Z

MAŠÈOBAMI

Zanimivi rezultati raziskav: ni toliko pomembno, koliko mašèob, paè pa, kakšne!

Ta raziskava pomeni, da moramo popolnoma spremeniti mišljenje o mašèobah. Èeprav v medicini obstaja preizkušena teorija o tem, kaj povzroèajo mašèobe, nam nove raziskave kažejo, da ima mašèoba tudi pri zašèiti srca zelo veliko vlogo. Ta nova spoznanja nas preprièujejo, da je uživanje svinjske slanine res zelo škodljivo, vendar pa ni nobenih zadržkov, da ne bi pojedli soènega zrezka ali debele skuše.

Za vse, ki želijo na hitro izgubiti nekaj kilogramov teže, se nova protimašèobna formula glasi: trikrat dnevno po eno èajno žlièko olivnega olja pri vsakem obroku.

Dovoljeni obroki smejo, razporejeno preko celega dneva, vsebovati 200 g mesa (perutnine, govedine ali teletine) ali eno ribo (tuno, lososa, skušo ali slanika). K temu je treba dodati 200 g zelenjave in dve pomaranèi ali jabolka in dva kosa hrustljavega kruha z namazom iz zelenjavne skute.

Pri takšnem dnevnem obroku je najbolj pomembno, da je uporabljena predpisana kolièina mašèob, saj olivno olje vsebuje fenolne kisline, ki povzroèajo menjavo mašèob. Zato v telesu samodejno izgoreva veè kalorij,

kar pomeni, da ni potrebno jesti manj mašèob, ampak moramo jesti prave mašèobe!

Na drugi strani je strogo prepovedana »hitra hrana« (fast food) in že pripravljena hrana, ki ne pozroèata samo debelosti, temveè tudi bolezni. Kako ta hrana vpliva na bolezen, nam kažejo rezultati najveèje medicinske raziskava na svetu, v kateri je sodelovalo 84.000 bolniških sester.

Po šestih letih je bilo dokazano za 39 odstotkov poveèano tveganje za srèni infarkt, po 14 letih pa je tveganje naraslo že na 98 odstotkov. Razlog?

Vse ženske z visokim riziènim profilom so ljubile »hitro hrano« (fast food) in vse so uživale tako imenovane »transmašèobe«, to je mašèobe, ki nastanejo pri industrijskem strjevanju zelišènih mašèob (na primer peèenkina mast) v skoraj vsaki pripravljeni hrani, v zmesi za peèenje in zamrznjenih proizvodih.

Te mašèobe so izredno lepljive. Zaradi njih postanejo krvni listièi lepljivi in poèasnejši, krvne vrednosti se povišajo, obenem pa se »trans-mašèobe« nalepijo tudi na stene celic in se v obliki plošèic odlagajo na stenah ožilja. Zato telo za

razgradnjo enega krofa porabi dva dneva!

Vendar pa obstaja tudi dobra novica: škodo, ki jo povzroèijo slabe mašèobe, lahko odpravimo. In sicer naj se sliši še tako èudno z mašèobami.

Pravilen odmerek mašèobnih kislin Omega-3 pripomore k temu, da se ponovno oblikujejo plošèice in se ustavijo procesi vnetij. Kako važne so te mašèobne kisline, je preprièljivo dokazala raziskava, pri kateri je sodelovalo 11.323 Italijanov.

Bolnikom, ki so po srènem infarktu dobili kislinske preparate Omega-3, se je za 30 odstotkov zmanjšala nevarnost infarkta in kapi. Nevarnost, da bi nenadoma umrli zaradi zastoja srca, se je znižala celo za 45odstotkov.

Zdravniki v ZDA so zaradi tega pred kratkim zaèeli predpisovati kapsule z ribjim oljem (na primer Gelovital). Mastno ribo bogati vsebnost visoke kolièine EPAin DHA-kisline, ki skupno izboljšujeta gibljivost rdeèih krvnih telesc.

To pa ponovno poveèa preskrbo kisika do najmanjših krvnih žilic in je najboljša garancija za zdravo srce.

NAJBOLJ UÈINKOVITA ZAŠÈITA SRCA

Mašèobne kisline Omega-3 šèitijo srce kar veèkrat:

1. Krepijo srène mišiène celice, prepreèujejo motnje ritma in zagotavljajo enakomerno bitje srca tudi pri izrednih naporih.

2. Izenaèujejo krvni tlak in na ta naèin zmanjšujejo nevarnost krize visokega tlaka.

3. Za 20-25odstokov znižujejo vrednost trigliceridov v krvi, kar pomeni, da zmanjšujejo delež škodljivega in istoèasno povišajo kolièino pozitivnega holesterola.

13 Utrip Srca / April 2004

PREGLED DOBRIH IN ŠKODLJIVIH MAŠÈOB: Dobre mašèobe : Dobre mašèobe dajejo dragoceno energijo in omogoèajo, da ostanejo naše celice mlade ter naše celo telo vitko. Tri najboljše so: OLIVNO OLJE Je tako dobro, da ga vsi zdravniki priporoèajo uživati vsakodnevno kot zdravilo. To ni èudno, saj raziskave dokazujejo, da že ena do dve jedilni žlici te nenasièene mašèobe šèitita pred rakom na prsih in na koži ter sprostita žile. Pomaga tudi pri hujšanju.

MORSKE RIBE

To pa je najvažnejša preventiva proti najhujšemu sovražniku srca, arteriosklerozi.

Medicina v ZDA zato zaradi prepreèitve ponovnega infarkta bolnikom priporoèa kapsule z ribjim oljem.

Zašèita srca prihaja iz morja. Tune, skuše in lososi so naravni dobavitelji nenasièenih mašèob Omega-3, ki ne šèitijo samo srca, temveè vzpodbujajo tudi zamenjavo mašèob. Optimalno je zaužiti dve porciji teh rib na teden, možna zamenjava pa so kapsule ribjega olja iz lekarne.

OREHI Orehi so najboljše, kar nam lahko nudi narava. Zaradi svojih bistvenih mašèob so moèni zašèitniki srca. Že ena pest orehovih jedrc lahko (po rezultatih raziskav iz ZDA) zmanjša nevarnost za bolezni srca in krvnega obtoka za približno 50 odstotkov. Skoraj enako dobro uèinkujejo tudi lešniki in mandelji.

Škodljive mašèobe : Slabi lipidi se nabirajo na ožilju in povzroèijo predvsem bolezen in debelost. Navajamo štiri najbolj nevarne: KLOBASE Salama, mortadela in slanina za zajtrk, to so pravi kalorijski naboji in pravi strup za arterije. Njihove manjvredne mašèobe se nabirajo kot plošèice na ožilju ter povzroèijo nevarne zožitve. Kolièina, veèja od 20 gramov, je že nevarna.

KROFI Priznati moramo, da so res dobri. Vendar vsebujejo krofi veè izredno nevarnih mašèob kakor vreèka èipsa ali velike èokoladne slašèice. En krof na dan poviša nevarnost diabetesa za približno 40 odstotkov.

ŽE PRIPRAVLJENE OMAKE So zelo priljubljene in praktiène, toda pri testiranjih so se izkazale peèenkine in druge že narejene omake kot mašèobni naboji. Njihov delež nezdravih strnjenih zelišènih mašèob je do 30 odstotni.

PRIPRAVLJENI DODATKI To so za razliko od drugih najbolj nevarne mašèobne pasti.

Njihov delež strnjenih zelišènih mašèob je do 50 odstotni. Na ta naèin spremenijo pripravljeni dodatki vsako zdravo solato in juho v absolutni holesterolni naboj.

14 Utrip Srca / April 2004

Evropa po svoje Od lanskega poletja dalje se smernice za zdravljenje in diagnosticiranje previsokega krvnega tlaka v ZDA in v Evropi razlikujejo.

Ameriški strokovnjaki so se namreè odloèili za spremenjene mejne vrednosti tlaka in so tiste, ki so jih prej še imenovali »normalne«, spremenili v »povišane« (120 do 139 in 80 do 89 milimetrov živega srebra pri mlajših ljudeh).

Hipertenzija S tem se je v ZDA število bolnikov poveèalo praktièno èez noè in to poveèanje ni majhno. Pri zdravljenju pa so upoštevali ugotovitve raziskave ALLHAT, po kateri so se odloèili, da se

celine poleti letos v Milanu so govorili o ameriški izkušnji in o tem, ali bi kazalo evropske smernice spremeniti. Toda raziskava ALLHAT ima po mnenju evropskih strokovnjakov vrsto

Še vedno je namreè najveèji problem, da se bolniki preprosto ne zdravijo. zdravljenje zaèenja z diuretikom. Èe to ni uspešno, zaèno tudi z drugimi zdravili.

Na drugem mestu so beta blokatorji.

Evropa ima že dlje èasa mejne vrednosti postavljene višje kot ZDA. Zato evropske države ugotavljajo, da imajo tudi veè bolnikov. Na sreèanju strokovnjakov stare

pomanjkljivosti, zato Evropa smernic ne bo spreminjala, paè pa bo pušèala zdravnikom svobodno presojo, naj se sami odloèijo, s kakšno terapijo bodo svojemu (posameznemu) bolniku najbolje pomagali. Verjetno ni odveè tudi podatek, da so diuretiki med zdravili daleè najcenejši. Evropski

strokovnjaki so menili tudi, da imajo smernice pravzaprav malo vpliva na dejansko prakso in da bi bila edina pomembna sprememba ta, da jih razširijo z veliki in bolj uèinkovitimi izobraževalnimi programi. Še vedno je namreè najveèji problem, da se bolniki preprosto ne zdravijo.

Jesen v Prekmurju Malo rekreacije, malo zgodovine, dosti veselja za boljše zdravje Energijo smo nabirali na energijskih toèkah, videli enega najbolj zanimivih gradov in poskušali slovite prekmurske dobrote Èlanice in èlani Društva na srcu operiranih bolnikov Slovenije smo se po sklepu in na povabilo upravnega odbora društva tudi to jesen odpravili na ekskurzijo ter druženje s prijatelji v naš vzhodni del Slovenije Prekmurje.

Lepšega dne si nismo mogli izbrati, saj je bilo vreme sonèno in kot naroèeno za takšno sreèanje. Zamislite, prijavljenih èlanov je bilo veè kot za en avtobus. Ta podatek je zelo razveseljiv, saj je bil pri prejšnjih ekskurzijah vedno problem, kako napolniti avtobus.

Iz Ljubljane je bil odhod v petek, 3. oktobra že ob 6. uri, iz Celja pa toèno ob napovedanem èasu. Pot nas je vodila mimo Maribora do Bukovniškega jezera, kjer smo v okolici kapele sv. Vida obiskali 26 energijskih toèk za sprostitev, pomiritev in revitalizacijo. Te toèke je že pred leti odkrila in analizirala skupina radiestezistov in bioenergetikov. Seveda nismo mogli vseh izkoristiti, vendar pa smo se predvsem osredotoèili na tiste, ki jih srèni bolniki najbolj potrebujemo za zdravljenje holesterola (toèka 9), ožilja (toèka 12), dihal in koronarnega sistema (toèka 14), srènih bolezni (toèka 15), težav s srcem (toèka 19) in za normalizacijo krvne slike (toèka 25). Nazadnje smo še pili vodo iz Vidovega izvira, ki ima energijsko moè ter zdravilne uèinke pri odpravljanju težav vida, sluha, prebavil, živèevja in kože. S tem je bil dosežen glavni namen naše ekskurzije.

Pot smo nadaljevali v Križevce, kjer smo po izdatni malici obiskali evangelijsko cerkev in poslušali predavanje o njenem nastanku, ki je trajalo celo uro. Po tem nas je vodila pot do Gradu na Gorièkem, kjer smo si ogledali grašèino, ki je bila veè stoletij upravno in sodno središèe Gorièkega in dolgo tudi Ravenskega. Grad trenutno obnavljajo, obnovo je podprla organizacija PHARE. Sezidal ga je viteški red templarjev že davnega leta 1208, potem pa je njegovo lastništvo prehajalo med veè fevdalnimi rodbinami. Med obema vojnama je bil še dobro ohranjen, po drugi svetovni vojni pa je bila v njem nastanjena sovjetska vojska in nekaj prebivalcev, kar je bilo usodno za grajsko opremo ter zidove. Grad je prava posebnost zaradi nenavadne oblike notranjega dvorišèa, ki ga obdajajo stolpaste arkade obodnih traktov v peterokotnem tlorisu, njegova enkratnost pa je v tem, da ima toliko sob, kakor je dni v letu (365).

Zakljuèek naše ekskurzije je bil nagrajen s poznim kosilom na turistièno-sadjarski kmetiji Smodiš v Otovcih, kjer so nam po dobri hrani postregli še s peèenim kostanjem ter pokušino domaèih dobrot (sveže in sušeno sadje). Dobre volje in polni nove energije smo se v veèernih urah poslovili od izredno prijaznih Prekmurcev in se odpeljali z najlepšimi vtisi proti domu.

Milan Gorjanc

16 Utrip Srca / April 2004

Sistem, ki je bil novembra uveden pri nas, so drugod že ukinili

Skoraj trije meseci so mimo, odkar v Sloveniji velja sistem medsebojno zamenljivih zdravil. Nekaj zdravnikov smo povprašali, kakšne izkušnje Najbolj so prizadeti imajo po teh nekaj mesecih, kronièni bolniki! predvsem pa, èe se je sluèajno zgodilo, da je imel zaradi zamenjave kdo od njihovih bolnikov težave. Zdravniki, ki smo jih vprašali za mnenje, so ocenili, da spremembo res potrebujemo, vendar da sedanja ni najbolj primerna.

Pravilo o medsebojnem zamenjevanju zdravil do kroniènih bolnikov ni pravièno Dr.Miran Kolar, zdravnik, specialist splošne prakse iz Celja, je povedal, da skuša bolnikom spremembo pojasniti. »Vendar jim pri tem lahko samo svetujem, za doplaèila pa se morajo odloèiti sami. Èe ne doplaèajo in jemljejo cenejša zdravila, potem je nujno, da jih v kratkem spet pregledam, da vidim, èe je vse v redu. To pomeni, da se morajo pri meni oglasiti

približno po mesecu dni jemanja drugih zdravil. Še posebej pa jim naroèim, da se oglasijo takoj, ko zaèutijo kakšne težave. Èe jih dejansko imajo, potem lahko spet nazaj predpišem dražje zdravilo z oznako »ne zamenjuj!«« Dr. Kolar meni tudi, da je zamenjevanje zdravil brez strokovne, medicinske utemeljitve neupravièeno.

Posebej je opozoril na zdravljenje

kroniènih bolnikov z boleznimi srca in ožilja. Kot zelo veliko slovenskih zdravnikov namreè tudi njega pogosto obiskujejo prav ti. »pri teh bolnikih je vedno potreben èas, da mu predpišeš najustreznejšo terapijo. Takšno, ki je zanj najbolj primerna, nima preveè neželenih uèinkov in interakcij. To pomeni, da je soèasno jemanje veè zdravil uèinkovito in da je hkrati tudi varno.

Ko je konèno neka terapija z bolnika sprejemljiva, je neetièno, da bi jo spreminjali.« Tudi z ekonomskega vidika se dr.Kolarju zdi sprememba sistema na tak naèin vprašljiva.

Ocenil je namreè, da gre za veè tveganja in ne nujno za manj denarja oziroma manjše stroške. Lahko bi, na primer, uvedli participacijo na recept ali na škatlico z zdravili. >>

17 Utrip Srca / April 2004

To bi veljalo za vse enako, zdaj pa so najbolj prizadeti srèni in še nekateri drugi kronièni bolniki.

Po njegovi oceni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posega v zdravnikovo strokovnost v skrbi za denar.

Podobno meni tudi dr.Nevenka Kopèavar-Guèek, zdravnica v ljubljanskem zdravstvenem zavodu Zdravje. Pravi, da se v zdravstvo vriva potrošniška miselnost. »Ne vem, kaj bi na to rekel moj veliki vzornik in uèitelj prof.dr. Janez Milèinski, profesor sodne medicine in deontologije, zagovornik medicinske etike kot enega osnovnih vodil pri delu z bolnikom.« Dr.Guèkova je poudarila, da je eno od osnovnih etiènih naèel ne škoditi. Zato naj bi se vsi trudili, da s spreminjanjem pravil o predpisovanju zdravil ne bi spravljali v stisko ene od najbolj ranljivih skupin prebivalcev, poleg otrok in žensk so to starejši ljudje, dostikrat a l i p a veèinoma kronièni bolniki.

V èasu, odkar velja sistem medsebojno zamenljivih zdravil, se ji je javil eden od bolnikov, ki je imel zaradi tega težave. In kaj meni na to, da bi namesto tega sistema uvedli participacijo na recept oziroma na škatlico zdravil? »Podatke o predlogu, ki ga navajate, sem že zasledila. Menda naj bi bila tudi ekonomska uèinkovitost kar velika, vsaj primerljiva, èe ne celo veèja v primerjavi z uèinkovitostjo obstojeèih ukrepov.

Nimam dovolj podatkov, da bi lahko sodila o tem. » Dr.Guèkova je povedala tudi, da se za zamenjavo zdravil s tistimi, ki jih ni treba doplaèati, ne odloèajo vselej le socialno šibki. Celo narobe. Tisti, ki so bolj ranljivi in krhki, se praviloma odloèajo za ista zdravila, ki so jih jemali prej. In še vedno aktivni, mlajši kronièni bolniki se neredko odloèajo za zdravila, ki jih ni treba doplaèati.«

Koliko je treba doplaèati Na seznamu medsebojno zamenljivih zdravil je 26 aktivnih uèinkovin (glavni del vsakega zdravila), od tega jih je najveè, kar osem, za zdravljenje visokega krvnega tlaka in vsebnosti holesterola v krvi. Se pravi, za bolezni, za katerimi trpi najveè Slovencev.

Te bolezni so tudi najpogostejši vzrok za prezgodnje umiranje v Sloveniji. Razlike med cenami pa so od 0 tolarjev do enega tolarja, 5 tolarjev do najvišje, 3.222 tolarjev, kolikor je treba doplaèati za 50 tablet z 20 miligramov atorvastatina, zdravila za zniževanje holesterola v krvi.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je napovedal, da bo s tem sistemom v enem letu prihranil okrog 3 milijarde tolarjev.

Hrana iz Sredozemlja Zadnja

leta razliène raziskave dokazujejo, da je najbolj koristna, zdravju najbolj prijazna sredozemska hrana. To še posebej velja za zdravje srca in ožilja.

Kaj natanèno pomeni sredozemska prehrana?

Veliko, zares veliko sadja in zelenjave, predvsem stroènic, na domaèih tleh zraslega sadja, rdeèega mesa èim manj, namesto mesa raje ribe, polnovredne testenine, malo mašèob, izbrane mašèobe pa morajo biti kakovostne.

Znano je, da je najbolj kakovostno olivno olje. Za gašenje žeje je še vedno najbolj priporoèljiva voda, èeprav se kozarèku rdeèega vina tudi ni treba odpovedati.

Pomembna je tudi kolièina: v sredozemskih deželah, kjer veèino leta sonce navdušeno pripeka, ljudje naenkrat ne pojedo dosti. Jedo pa veèkrat in vedno samo malo. Vam je znano?

Verjetno da. Velja še poskusiti!

18 Utrip Srca / April 2004

Sreèanje èlanov našega društva s èlani Koronarnega kluba v Celju

Po srèni poti v Celju

Grofje celjski niso nobena skrivnost za poznavalca, dr.Tasièa.

Prve

dni septembra 2003 je bila sklicana razširjena seja upravnega in nadzornega odbora Društva na srcu operiranih Slovenije, tokrat v Celju. Namen je bil dogovor za sreèanje našega društva in Koronarnega kluba iz Celja, kar je tudi izredno uspelo.

Seja se je zaèela v zgodnjem dopoldanskem èasu in ni trajala dolgo. Potem smo se sestali s predsednikom kluba dr. Tasièem in drugimi èlani ter se odpravili na skupni ogled Celja in na Stari grad.

Pri ogledu nas je vodil in dobro seznanil z zgodovino mesta ter celjskih grofov dr. Tasiè. Izkazal se je kot izreden poznavalec zgodovine, kar je prava redkost in je ne bi mogel bolje opraviti turistièni vodnik, saj obvlada datume in letnice vseh zgodovinskih dogodkov na pamet. To je napravilo na vse prisotne izreden vtis.

Po odhodu z gradu smo si še ogledali Srèno pot in jo seveda tudi prehodili. Dr. Tasiè nas je obvestil, da prehodijo èlani Koronarnega kluba in drugi srèni bolniki iz Celja to pot najmanj enkrat tedensko.

Pot je speljana nad mestnim parkom in razdeljena na težji in lažji del. Vsak se lahko sam odloèi, katero pot bo prehodil. Je zelo lepo oznaèena in ima nekaj klopi za oddih. Vse skupaj je v izredno lepem, gozdnem okolju in predvsem izven vsakega hrupa, torej prava pot za oddih, rekreacijo in umiritev.

Seveda smo bili vsi skupaj že precej utrujeni in potrebni poèitka ter hrane. Odšli smo v gostišèe Èulk, kjer smo nadoknadili izgubljene kalorije in uživali dober kruh iz pirine moke, ki ga je spekla žena našega predsednika g. Erika Petek.

To druženje nas je izredno zbližalo, saj se kar nismo mogli posloviti. Nekateri èlani našega odbora so celo spregledali odhod vlaka iz Celja, vendar pa so se kljub temu z malo zamude vrnili domov. Takšna sreèanja med sorodnimi društvi bi morala biti veèkrat letno, saj je medsebojna izmenjava izkušenj zelo koristna in zaželena.

Milan Gorjanc

Dobili smo Hišo srca Tudi v Sloveniji je vsako leto veè bolnikov z boleznimi srca in ožilja. Razsežnost tega pojava je tolikšna, da ga uradne državne ustanove ne zmorejo veè obvladovati. Zato so se tudi po svetu v delovanje vkljuèile nevladne organizacije, predvsem društva bolnikov, ki jih problematika neposredno zadeva. Prof.dr.Miran Kenda, predsednik Združenja kardiologov Slovenije je slovenskemu forumu za preventivo bolezni srca in ožilja s ponosom predstavil slovenski projekt Hiše srca, ki je nastala po vzoru podobne evropske hiše srca. To je prva takšna specializirana združba stroke in civilne družbe pri nas in je verjetno zgodovinski projekt, èe bo seveda dosledno sledila svojim ciljem. V hiši bo sedež združenja kardiologov, ob njem pa tudi vseh drugih, predvsem društev bolnikov, ki bodo imeli tako neposredno možnost, da bodo s svojimi izkušnjami dopolnjevali znanje zdravnikov. V hiši bodo sodelovale tudi številne sekcije Zdravniškega društva Slovenije, skratka pristop k zdravljenju bolezni, za katero letno umre najveè Slovenk in Slovencev, bo vkljuèeval vse.

Za daljše in bolj kakovostno življenje

Proizvajalci originalnih zdravil morajo vsako svojo trditev dokazati z dragimi raziskavami Od samih zaèetkov srène kirurgije po svetu in pri nas je ta veja medicine naredila ogromen napredek. Èe je bil še nekaj desetletij nazaj srèni bolnik »obsojen« na smrt, so danes možnosti zanj dosti boljše. Enako kot srèna kirurgija je napredovalo tudi farmacevtsko zdravljenje srènih bolezni, ko so pri nas najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost prebivalstva.

Dokazano

je, da je s primernim naèinom zdravljenja možno prepreèiti veliko srèno-žilnih zapletov oziroma usodnih dogodkov. Še pogosteje pa je mogoèe bolnika, ki ga je že doletel tak

krèi, dokler na koncu ne ostane ena sama ali pa niti ena.

V dokazovanje kakovosti, uèinkovitosti in varnosti novega zdravila farmacevtska

odprejo šifre in tako dobijo verodostojni dokaz, da je neko zdravilo zares uèinkovito. Oèitek, da si farmacevtske družbe dajo »prirediti« rezultate tako kot je to zanje prav, je nesmiseln.

Ko je novo zdravilo v uporabi, ima proizvajalec pravico do patentne zašèite, ki traja nekaj let.

Proizvajalci generiènih z d r a v i l poèakajo, da se patentna zašèita izteèe in potem na temelju raziskav, podatkov in dokazov, ki jih je zbral proizvajalec originalnega zdravila, izdela generièno zdravilo. Doda mu nekaj sestavin za primerno farmacevtsko obliko, nakar zdravilo preizkusi na najveè 30 zdravih, mladih moških (ženske niso nikoli vkljuèene, èeprav je ženski organizem seveda bistveno drugaèen od moškega), to pa je potem bioekvivalenèna študija.

Generièna zdravila NE

morejo biti enakovredna originalnim dogodek, obvarovati, da se to ne zgodi še enkrat, kar bi bilo dostikrat lahko usodno. Farmacevtska znanost leta in leta išèe nove možnosti za prepreèevanje teh bolezni, ki pestijo èloveštvo. Našla je celo vrsto dobrih, uèinkovitih zdravil. Razvoj novega zdravila je dolgotrajen in drag proces.

Traja namreè povpreèno od 10 do 12 let.

V prvi fazi strokovnjaki preiskujejo od 3000 do 10.000 razliènih molekul, ki bi lahko pomagale zdraviti neko bolezen.

Potem se v naslednjih fazah to število

družba vloži ogromno denarja. V kliniènih študijah sodeluje nekaj tisoè bolnikov po vsem svetu. Takšne raziskave so seveda izredno drage. Tako stane razvoj novega zdravila povpreèno veè kot pol milijarde dolarjev. Vendar pa je njegova uèinkovitost po nekajletnem preizkušanju dejansko dokazana. V kliniènih raziskavah namreè bolnikom dajejo razna zdravila, ki so oznaèena zgolj s šiframi, tako da ne bolniki ne zdravniki ne vedo, kaj bolnik dejansko uživa. Na koncu pregledajo podatke,

>>

20 Utrip Srca / April 2004

Z obširnimi raziskavami z nekaj tisoè (tudi nekaj deset tisoè) prostovoljci, v glavnem bolniki (ne pa zdravimi ljudmi) se ta študija seveda ne more meriti. Kar pomeni, da ni mogoèe trditi, da sta generièno in originalno zdravilo enaka ali bistveno podobna. Takšna trditev bi zahtevala enakovreden dokaz.

Zaradi visokih stroškov je originalno zdravilo dražje od generiènega. V veèini držav EU so generièna zdravila povpreèno cenejša za polovico. Pri nas samo za 15 odstotkov. Precej zdravil, ki so se znašla na seznamu zamenljivih, je za zdravljenje kroniènih bolezni srca in ožilja. Najbolj so torej prizadeti srèni bolniki. To pomeni, da niso »kaznovani« samo s tem, kar jim je namenila usoda, paè pa tudi s tem, da morajo za zdravila, ki so jih do zdaj uživali brez doplaèevanja (dosti je takih, za katera je do zdaj doplaèevalo le prostovoljno zavarovanje), dodajati denar iz svojih žepov.

Tisti, ki so ta pravila sprejeli, so bolnikom in tudi sicer vsem državljanom razlagali, da so zdravila, ki jih dobivajo z zamenjavo, popolnoma enaka (enakovredna ali bistveno podobna) zdravilom, ki so jih uživali prej. To seveda ni res. Kot reèeno, je treba to dokazati.

Najbrž ni nakljuèje, da je nekaj ekonomsko najbolj razvitih držav sveta (Norveška, Japonska, pa tudi Švedska), kjer je varèevanje tako rekoè zakon, tak sistem, kot ga imamo zdaj v Sloveniji, ukinila.

Pred zakonom smo vsi enaki. Tako nam zagotavlja ustava. Enakost je tudi eden od temeljev demokracije in med prvimi pravicami èloveka, zabeleženimi v deklaraciji Organizacije združenih narodov. V Sloveniji pa imamo pravila, po katerih se ljudje med seboj razlikujejo glede na bolezen, ki jo imajo.

Naèeloma smo torej vsi enaki, samo da morajo tisti, ki imajo najpogostejše bolezni, za svoja zdravila, ki so jim pomagala vse do zdaj, doplaèati.

Imamo tudi deklaracijo o bolnikovih pravicah. V Evropi gre dogajanje v zdravstveni sferi v to smer, da postajata zdravnik in bolnik enakovredna partnerja. Da bolnik najmanj soodloèa o svojem zdravljenju. V Sloveniji se v to partnerstvo finanèno vmešava država, ki omejuje zdravnike in ne daje možnosti bolnikom, da bi soodloèali. S tem se nismo vrnili za 50 let nazaj, kajti v takem položaju sploh nikoli nismo bili. Vsi vemo, da se lahko tisto, kar je najcenejše, kmalu izkaže kot najdražje. Torej bi bil èas, da zdravstvena politika prisluhne svojim davkoplaèevalcem.

Za bolnike je najbolje naložen denar tisti, ki jim zagotavlja bolj kakovostno in daljše življenje.

Druge resnice preprosto ni.

Najbolj izpostavljeni so mlajši, neizobraženi moški Na forumu za preventivo bolezni srca in ožilja so bili predstavljeni tudi glavni rezultati raziskave CINDI Health Monitor za Slovenijo (avtorji: dr.Lijana Kragelj Zaletel, dr.Zlatko Fras, dr. Jožica Mauèec Zakotnik in sodelavci), ki so posebej zanimivi in jim velja posvetiti posebno pozornost.

To predvsem velja za skupino nadpovpreèno ogroženih. Mednje sodijo moški, najbolj ogroženi so v starosti od 30 do 39 let in od 40 do 49 let, najmanj pa v starosti 50 do 59 in 40 do 64 let.

Kar zadeva izobrazbo, so najbolj izpostavljeni v skupini tistih, ki imajo dve ali triletno poklicno šolo, najmanj pa tisti z višjo izobrazbo. Izrazito najbolj ogroženi so ljudje iz delavskega sloja.

21 Utrip Srca / April 2004

ZDRAVSTVENA DELAVNICA PORTOROŽ 2004 Sreda 03.03.2004 - Nedelja 07.03.2004

Že tradicionalna oblika druženj, ki jih prireja naše Društvo na srcu operiranih Slovenije in je povezana s predavanji ter zdravstvenimi delavnicami, je tudi letos naletela na velik odziv.

Milan Gorjanc

Prijavljenih èlanov je bilo veè, kakor so

bile kapacitete avtobusa, zato se tisti, ki so se prepozno odloèili za potovanje, žal niso mogli pridružiti, èe se niso pripeljali z lastnimi prevoznimi sredstvi. Zato pa so bile tudi za njih v hotelu rezervirane sobe in prebivanje.

Iz Celja smo se »Štajerci« odpeljali z avtobusom že ob 6:30 uri in prispeli v Ljubljano, kjer so vstopili še prijavljeni èlani z Gorenjske, Dolenjske, Metlike in Ljubljane ter se toèno ob dogovorjenem èasu odpeljali do poèivališèa Lom. Predsednik društva g. Vlado Petek nas je že na tej relaciji spravil v dobro voljo z zdravilnimi napitki, ki jih v glavnem proizvaja na svoji bio-kmetiji, in s svojo vedrino, ki je pri njemu vedno prisotna.

Poskrbel je tudi za to, da nismo bili laèni z že kar tradicionalnimi - bogato obloženimi sendvièi.

Po kratkem postanku smo se odpeljali do gradu Socerb ter si »z viška« ogledali Trst in velik del Krasa. Upravnik hotela Grad nam je na kratko predstavil zgodovino gradu, ogledali smo si viteško sobo, klet z bogato vinsko arhivo, kjer hranijo vina, ki so stara tudi že nad 100 let. Pred odhodom smo napravili še »skupno-gasilsko fotografijo«, da bomo lahko doma dokazali, da smo bili res tam.

Po tem postanku smo se odpeljali do Èrnega Kala, kjer smo si pa kar iz avtobusa ogledali poševni zvonik cerkve sv. Valentina, ker ni bilo prostora za parkiranje avtobusa. Zato pa smo si ogledali v Ospu plezalno steno, kjer preizkušajo mnogi vrhunski planinci iz celega sveta svoje sposobnosti v tehniki prostega plezanja. Seveda smo videli tudi gradnjo celotnega ogromnega viadukta avtoceste, ki poteka èez Èrni Kal in je res zelo zanimiva. Pot smo nadaljevali do Kopra, kjer so nas v Emoncu že prièakovali z brezplaèno kavico, opravili že kar tradicionalne nakupe, si v njihovi restavraciji »privezali dušo« ali pa po želji kaj pojedli in se v

popoldanskem èasu odpeljali v Portorož, k našemu konènemu cilju, kjer smo se razporedili po sobah.

Na žalost sta zaradi bolezni prof. dr.

Metke Zorc v èetrtek odpadla informacija o tretjem Srènem centru v Izoli in predvideno predavanje, vendar pa se je precej èlanov podalo na izlet v Strunjan, ostali pa so imeli individualne sprehode.

V petek je bilo ob 10. uri predavanje dr.

Tasièa z naslovom »Zakaj živijo ženske dlje od moških?«. Zelo slikovito nam je prikazal ta pojav že od leta 1000, ko so doživeli moški povpreèno samo 25 let, ženske pa 35 let. Skozi tisoèletja se je ta lestvica povzpenjala do sedanjega tisoèletja, ko je povpreèna starost moških 82, žensk pa 87 let. Iz tega je razvidno, da se je razlika 10 let zmanjšala na 5 let, ker so ženske postopoma bolj obremenjene in izpostavljene veè stresom kot nekdaj.( Vsi ti podatki izvirajo iz Amerike.) Seveda igra pri tem veliko vlogo tudi kajenje, ki je prièelo pri moških upadati, pri ženskah pa je v porastu. Predvideva se, da bodo ljudje v letu 2050 doèakali do 120 let in seveda, kot pravijo, èe bomo živi, bomo to videli!

V soboto smo imeli obèni zbor našega društva, ki se ga je udeležilo 68 naših èlanov in kot gost dr. Tasiè, kjer smo sprejeli in potrdili nekaj sprememb Pravilnika, ki so bile nujne in potrebne zaradi novih predpisov za društva.

Podana so bila poroèila in potrjen zakljuèni raèun ter smernice za nadaljnje delo. To je bil 10. obèni zbor našega društva, zato nas je predsednik ob odmoru povabil na malo zakusko.

Po odmoru nam je ga. Nada Irgoliè, mag. farm. spec. zelo nazorno predavala na temo »Ali so inovativna in generièna zdravila med seboj zamenljiva?«. Ta tema je za nas, ki moramo vsak dan jemati nekaj vrst tablet in drugih zdravil, zelo važna. Zvedeli smo, da so inovativna in generièna zdravila med

seboj zelo redko zamenljiva! Predvsem velja to za zdravila za znižanje krvnega tlaka in je zamenjava koristna samo tistemu, ki hoèe doseèi èim manjše stroške organizmu pa ne. Za vsako zamenjavo podobnih zdravil je odgovoren farmacevt, zato je pred tem potreben posvet z osebnim zdravnikom.

Predvsem pa je zelo važna pravilna in redna uporaba zdravila. Pravilo pri vsakem zdravilu je, da mora biti sto odstotno varno in do zadnjih podrobnosti preizkušeno tudi glede stranskih uèinkov, zato je dovoljena uporaba pri pacientih šele po približno 10 letih testiranja na živalih in ljudeh. Za eno zdravilo je potrebna zelo obširna dokumentacija, ki obsega 4.100 dokumentov, kar znaša približno 1,850.000 listov v skupni teži pribl. 1 tone. Izvedeli smo tudi, da stane ta postopek pribl. 5 miljard ameriških dolarjev. Po vsem tem se ne smemo èuditi, da so vsa zdravila draga.

Naslednja predavateljica je bila predstavnica firme Pfizer iz Amerike, ga.

Vladimira Merljak-Šeriè iz podružnice Ljubljana. Povedala je, da ta firma izdeluje okrog 15 novih inovativnih zdravil, ki zdravijo pojave, kot so preveè mašèob v krvi, visok pritisk, prekomeren pojav holesterola v krvi in še mnogo drugih. Na razpolago je bilo precej prospektnih materialov, med njimi tudi razlaga o Viagri, ki pa je »skrivnostno« zmanjkala, vendar ni namenjena srènim bolnikom, na kar smo bili posebej opozorjeni. Žal je vsega lepega enkrat konec in je vedno kratkega veka, zato je kar prehitro prišla nedelja, ko je bilo potrebno »spakirati« kovèke in se pripraviti na slovo od prijetnega druženja. Kdor se je v tem èasu navadil na vsakdanje »namakanje« v plavalnem bazenu, je še enkrat skoèil v vodo, saj bomo imeli takšno priložnost šele ob prihodnjih delavnicah v Portorožu.

Skrivnosti tihe ubijalke Najpogostejša posledica nezdravljenega povišanega krvnega tlaka je možganska kap Maj, najlepši mesec v letu, je mesec zavedanja o možganski kapi, o posledicah te bolezni in tudi o tem, da jo je mogoèe prepreèiti.

10. maj pa je svetovni dan možganske kapi. Svetovna zdravstvena organizacija je namreè napovedala hudo epidemijo te bolezni do leta 2020.

V ZDA vsakih 45 sekund eden od prebivalcev doživi možgansko kap.

Na seznamu bolezni, ki pokonèajo najveè ljudi, je na tretjem mestu. Na seznamu bolezni, ki povzroèajo invalidnost, pa je kar na prvem mestu.

V Sloveniji je pogostost doživljanja možganske kapi povsem enaka. Tudi pri nas je možganska kap na tretjem mestu po smrtnosti med boleznimi, in brez konkurence med povzroèitelji invalidnosti. Je tudi ena najtežjih in najdražjih bolezni tako za bolnika kot za njegove najbližje, pa seveda tudi za zdravstveno blagajno. V Sloveniji živi veè kot 40.000 bolnikov po možganski kapi, okrog 4000 pa jih vsako leto doživi možgansko kap.

Najbolj pomembno pri tem pa je, da je možgansko kap mogoèe prepreèiti.

Med dejavniki tveganja za možgansko kap je na prvem mestu poleg starosti povišan krvni tlak. Že samo malo povišan tlak pomeni 1,5 krat veèje tveganje za možgansko kap. Sorazmerno z višjimi vrednostmi krvnega tlaka je tveganje veèje. Zato je seveda nujno, da povišan krvni tlak zdravimo. Med dejavnike tveganja štejemo tudi visok krvni sladkor oziroma sladkorno bolezen (ker pospešuje aterosklerozo in s tem poveèuje tveganje za možgansko kap),

povišano raven holesterola v krvi (prav tako zaradi ateroskleroze), razne srène bolezni, pri katerih obstaja možnost, da nastanejo strdki, ti pa potem poveèajo tveganje

Mnogi, ki zaplet preživijo, ostanejo invalidi za vse življenje! za možgansko kap. Dejavniki tveganja so tudi kajenje, debelost in telesna nedejavnost, èezmerno uživanje alkohola. Po spolu so moški bolj izpostavljeni tveganju ( posebej v starosti do 50 let) kot ženske.

Možgansko kap lahko prepreèimo s pravoèasnim in pravilnim zdravljenjem. Najprej je treba krvni tlak uravnati na normalno raven, se pravi 120/80 milimetrov živega srebra. Zakaj je to tako pomembno? Èe so žile dlje èasa izpostavljene povišanemu krvnemu tlaku, se njihove stene postopoma spremenijo. Srednja mišièna plast

stene žile se zadebeli, notranja pa zatrdi. Takšna žila rada poèi, kar povzroèi krvavitev. Èe poèi žila v možganih, pride do možganske krvavitve in temu pravimo, da je bolnik doživel možgansko kap. V zatrdelih oziroma ateroskerotiènih žilah se radi naredijo krvni strdki, ki žilo zamašijo. Èe se to zgodi v srènih ali koronarnih žilah, pride do srène kapi (miokardni infarkt). Èe se zgodi v katerem od udov, prizadeti del uda odmre, ker nima dovolj kisika- to je gangrena. Zaradi oženja in zapore ledviènih arterij prenehajo delovati ledvice, zaradi sprememb na žilah oèi lahko bolnik tudi oslepi. Bolniki z visokim krvnim tlakom so torej izpostavljeni številnim tveganjem, zlasti veèji nevarnosti, da jih doleti srèna ali pa možganska kap.

Samo pri 10 odstotkih bolnikov zdravniki najdejo vzrok za povišan krvni tlak. To so lahko bolezni ledvic in ledviènih arterij, bolezni nadledviènih žlez, nekatere srène in žilne bolezni ter bolezni osrednjega živèevja. Pri teh bolnikih je povišan tlak mogoèe pozdraviti s tem, da pozdravimo osnovno bolezen. Pri veèini bolnikov pa vzroka za povišan tlak ni mogoèe odkriti in ti bolniki imajo esencialno arterijsko hipertenzijo. Te pa ni mogoèe pozdraviti. Nujno je, da tem bolnikom zdravniki za znižanje tlaka predpišejo zdravila.

Za zniževanje krvnega tlaka je na voljo kar precej uèinkovitih zdravil: diuretiki, zaviralci beta, zaviralci alfa, zaviralci kalcijevih kanalèkov, zaviralci konvertaze, zaviralci angiotenzinskih receptorjev, možne pa so tudi kombinacije zdravil, združene v enem samem. Diuretiki so med najstarejšimi, vendar še vedno dobrimi in pogosto uporabljenimi zdravili.

Primerni so zlasti za starejše bolnike s povišanim zgornjim tlakom. Na voljo so tudi kombinacije z zaviralcem konvertaze in z zaviralci angiotenzinskih receptorjev.

Zaviralci beta so primerni za hipertonike, ki so preboleli srèno kap ali pa angino pektoris in imajo motnje srènega ritma. Moteè stranski uèinek je pešanje spolne moèi pri moških. Zaviralci alfa so primerni za hipertonike, ki imajo hipertrofijo prostate, sladkorno bolezen, zvišane mašèobe, kronièni bronhitis in bolezen arterij na nogah. Glavni stranski uèinek je ortostatska hipotenzija (omotica zaradi nenadnega znižanja krvnega tlaka, èe bolnik hitro vstane), kar je posebej moteèe pri starejših bolnikih.

Zaviralci kalcijevih kanalèkov so primerni za starejše hipertonike s sistolièno hipertenzijo, ker je dokazano, da pri tej skupini bolnikov zmanjšujejo število možganskih kapi. Najpogostejši stranski uèinki so otekline gležnjev, hiter srèni utrip in zaprtje. Zaviralci konvertaze so najpogosteje uporabljena zdravila.

Posebej uèinkoviti so pri zniževanju obolevnosti in smrtnosti pri hipertonikih s srènim popušèanjem in po srènem infarktu. Najpogostejši stranski uèinek je suh kašelj.

Zaviralci angiotenzinskih receptorjev pa so najnovejša zdravila, ki skoraj ne povzroèajo stranskih uèinkov.

Primerni so za zdravljenje bolnikov z blago hipertenzijo, v kombinaciji z diuretiki pa tudi za zmerno in hudo hipertenzijo. Najnovejše študije kažejo, da pri sladkornih bolnikih prepreèujejo okvare ledvic.

Zmanjšujejo tudi tveganje za možgansko kap, za razvoj sladkorne bolezni ter bolniku podaljšajo življenje. Prièakovati je, da bodo ta zdravila v prihodnosti vse bolj pogosto uporabljena. Zaviralce angiotenzinskih receptorjev so registrirani in se uporabljajo tudi pri nas.

Za prepreèevanje možganske kapi so naèeloma primerna zdravila, ki znižujejo krvni tlak. Vendar pa so med njimi razlike. Pokazalo se je, da losartan (iz skupine zaviralcev angiotenzinskih receptorjev) za 25 odstotkov bolje zašèiti bolnika pred možgansko kapjo v primerjavi z atenololom (iz skupine zaviralcev beta), èeprav oba znižata krvni tlak.

Kakšna je povezava med povišanim tlakom in možgansko kapjo?

Kot reèeno, povišan tlak je od nekdaj pomenil dejavnik tveganja za možgansko kap. V nedavnih kliniènih raziskavah pa se je pokazalo, da je kap bolj pogosta posledica hipertenzije, kot je bilo mišljeno do zdaj. V raziskavi LIFE (Losartan Intervention for Endpoint Reduction in Hypertension) je bilo namreè kar za 40 odstotkov veè kapi kot srènih infarktov.

23 Utrip Srca / April 2004

Potiskanje bolnika v stisko odloèanja o zdravilu je skrajno neetièno!

O diagnozi in zdravljenju odloèa zdravnik Skrb za javno zdravje je kompliciran sistem, ki ga ni mogoèe poenostavljati

O sistemu medsebojnega zamenjevanja zdravil smo se pogovarjali z Nado Irgoliè, prvo direktorica urada za zdravila v Sloveniji, ki je dobesedno orala ledino na podroèju zakonodaje, ki ureja promet z zdravili pri nas. Nada Irgoliè je v pokoju in je o problematiki, ki jo dobro pozna, govorila povsem neobremenjeno. Najprej nas je seveda zanimalo, kakšna je razlika med originalnimi in generiènimi zdravili.

24 Utrip Srca / April 2004

Originalno zdravilo je tisto zdravilo, ki pride prvo na trg oziroma prvo pridobi dovoljenje za promet na podlagi vseh dokazil o kakovosti, varnosti in uèinkovitosti. To pomeni, da je bilo na tem zdravilu opravljeno celotno preskušanje in da ima poleg farmacevtsko-kemiènih, bioloških in mikrobioloških podatkov tudi vse farmakološko-toksikološke in kliniène podatke lastne.

Originalno ali inovativno zdravilo nastane kot rezultat dolgoletnih dragih raziskav, katerih cilj je novo zdravilo za bolezni, za katere še nimamo ustreznih zdravil, ali pa želimo z novim zdravilom doseèi optimalnejši uèinek, manj neželenih uèinkov, dvig kvalitete življenja, nov primernejši naèin jemanja zdravila,…

Generièno zdravilo je originalnemu zdravilu bistveno podobno, le da nima lastnih farmakološko-toksikoloških in kliniènih podatkov. Izdelano je na podlagi zdravil, ki so že dalj èasa v uporabi in ki so dobro poznana. Proizvajalec jih sme dati na trg šele po preteku patentne zašèite originalnega zdravila ali po preteku njegove podatkovne ekskluzivnosti. Slednja pomeni možnost sklicevanja predlagatelja registracije generiènega zdravila na farmakološkotoksikološke in kliniène podatke originalnega zdravila.Generièna zdravila lahko izdeluje tudi veè konkurenènih proizvajalcev zdravil pod razliènimi imeni. Zato jih imenujemo tudi veèizvorna zdravila.

Generièno zdravilo mora imeti enako kakovostno in kolièinsko sestavo uèinkovine v enaki farmacevtski obliki kot originalno zdravilo. Uèinkovina v obeh zdravilih pa mora biti enaka, ni pa ista.

Uèinkovino samo lahko izdeluje tudi veè proizvajalcev, ki pri izdelavi uporabljajo razliène postopke. Posledica je lahko razlièen nabor neèistoè, kar lahko povzroèi drugaène neželene uèinke ali pa so razlike v delovanju in stabilnosti zdravila.

Nekdanja zakonodaja, ki je na podroèju zdravil veljala pri nas, ni posebej opredeljevala zahtev, ki se nanašajo na poreklo in sintezo uèinkovine.

V letu 2000 smo v Sloveniji sprejeli nov Zakon o zdravilih in medicinskih pripomoèkih in na njegovi podlagi vse potrebne podzakonske akte, s katerimi smo uredili posamezna podroèja farmacije. Šele s temi predpisi smo loèili originalna zdravila od generiènih zdravil in uvedli mednarodne standarde.

Postavili smo bistvene zahteve po

dokazilih, ki pomenijo osnovo za zamenljivost zdravil. Nanašajo se na uèinkovino, za katero je potrebno predložiti podatke o njenem poreklu, opis izdelave, ali pa predložiti certifikat ustreznosti monografiji Evropske farmakopeje. Poleg tega je potrebno tako kot za vsa novo registrirana zdravila tudi za vsa zdravila, ki so bila že prej na trgu, predložiti študije o bioekvivalenci in uskladiti podatke v povzetkih temeljnih znaèilnosti zdravil in navodilih za uporabo zdravil.

Ali res obe vrsti zdravil z enako uèinkovino enako delujeta na organizem?

Ne strinjam se povsem s strokovnjaki, ki zatrjujejo, da so razlike pri zamenjavi zdravil zanemarljive. Èe tudi zdravilo vsebuje enako uèinkovino, vplivajo na delovanje zdravila poleg uèinkovine, ki je lahko razliènega porekla in kakovosti, tudi druge sestavine zdravila, njihova kakovost, tehnološki postopek izdelave zdravila in ne nazadnje imajo precejšen vpliv na delovanje zdravila še enkratne znaèilnosti vsakega posameznega bolnika.

Strokovnjaki priznavajo, da se lahko lastnosti posameznih oseb glede farmakokinetiènega odziva med seboj razlikujejo. Z izrazom farmakokinetièni odziv oznaèujemo reakcijo telesa na zdravilo, kar poenostavljeno pomeni hitrost uèinkovanja zdravila in njegovega izloèanja.

Na našem trgu imamo veliko dobrih generiènih zdravil, vendar zamenjava z njimi ni vedno najbolj primerna. Pri tem je vseeno, ali gre za zamenjavo z generiènim zdravilom ali pa tudi z inovativnim zdravilom. Zdravljenje in še posebno dolgotrajno zdravljenje nekaterih bolnikov, pri katerih je doseženo dobro urejeno oziroma stabilno stanje bolezni, bi bilo zelo nesmiselno rušiti s spreminjanjem terapije, ki lahko vodi v zaplete in težave.

Odloèitev o izbiri zdravila je pravzaprav prepušèena bolniku, èe mu seveda zdravnik možnosti in izbiro pravilno razloži. Ali je to etièno?

Ne glede na to, kako zdravnik razlaga možnosti izbire zdravila in koliko èasa si za tako razlago lahko vzame, odloèitev o izbiri zdravila nikakor in v nobenem primeru ne sme biti prepušèena samo

bolniku. Odklanjam tak pristop. O izbiri zdravila mora odloèiti zdravnik, ki je neposredni in odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Pri tem ga vodijo tako strokovna spoznanja kot etièna naèela, ki ga zavezujejo, da dela v neposrednem interesu bolnika.

Bolnik si ne postavi diagnoze sam.

Postavi mu jo zdravnik, ki se odloèi za terapijo in mu predpiše zdravilo na recept. Recept je uradni dokument, s katerim zdravnik s svojim podpisom in žigom potrjuje, da strokovno in pravno jamèi za njegovo vsebino. Zdravnik tudi odgovarja za izid terapije. Potiskanje bolnikov v stisko odloèanja o izbiri zdravila in potem posledièno tudi v odgovornost za neuèinkovito zdravljenje je skrajno neetièno.

Bolnik se lahko odloèa le glede doplaèila za zdravilo. V primeru, ko bolnik ne zmore doplaèila, naj se ponovno zdravnik odloèi za naslednje zdravilo. V kolikor pa možnosti za uspešno zdravljenje s cenejšim zdravilom ni, ima zdravnik možnost, da oznaèi recept z besedilom »Ne zamenjuj«.

Kdo je pri zamenjavi odgovoren in kdo nadzoruje zamenjavo? Ali je moj zdravnik obvešèen o zdravilu, ki ga jemljem, èe mi je bilo zamenjano v lekarni?

Kot sem že prej omenila, je za uèinkovitost zdravljenja odgovoren zdravnik. Èe farmacevt v lekarni zamenja predpisano zdravilo z bistveno podobnim zdravilom, ki je na uradnem seznamu medsebojno zamenljivih zdravil, prevzame vso odgovornost Agencija za zdravila in medicinske pripomoèke, ki je seznam objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Èe farmacevt po lastni presoji zamenja predpisano zdravilo za bistveno podobno, ki ga ni na seznamu medsebojno zamenljivih zdravil, je odgovornost za morebiten neželen izid zdravljenja njegova.

Vsako zdravljenje bolnika mora spremljati njegov osebni zdravnik. Zato je tudi toliko bolj pomembno, da se zdravnik z bolnikom dogovori o doplaèilu zdravila že v ordinaciji. Farmacevti sicer zatrjujejo, da je zdravnik lahko obvešèen o zamenjavi zdravila, èe to seveda sam ž e l i . Ve n d a r p a k o n k r e t n o t a obvešèenost ne bo doreèena vse dotlej, dokler ne bo izvedena popolna informatizacija sistema. >>

25 Utrip Srca / April 2004

Kje drugod po svetu, oz. v Evropski uniji imajo uveden takšen sistem zamenjevanja zdravil in ali so ti sistemi primerljivi s slovenskim, èe vemo, da si je Slovenija izborila petletno prehodno obdobje, da uskladi dosjeje za registracijo zdravil?

Medsebojna zamenljivost zdravil je del nacionalne politike, ki želi in tudi mora omejiti vedno veèje stroške, ki so povezani z zdravljenjem. Pritiske na sisteme zdravstvenih zavarovanj poznajo tudi v državah, v katerih namenjajo veè sredstev za zdravstvo. Rešujejo pa te probleme razlièno. Poznajo pozitivne in negativne liste kot pri nas, uvajali so referenène cene za zdravila, proraèunsko omejevanje porabe zdravnikov, generiène in terapevtske zamenjave zdravil,…

Francija skuša vplivati na zdravnike, da bi v veèji meri predpisovali generièna zdravila, vsaj do 35%. V Sloveniji znaša poraba generiènih zdravil približno 40% po vrednosti in 70% po volumnu. Zamenjava originalnih zdravil z generiènimi se je po poroèilih v praksi uveljavila na Nizozemskem. Reforma sistema v zvezi z zdravili se uvaja tudi v Nemèiji, kjer znašajo doplaèila za zdravila od 1.200 do 2.400 tolarjev. Enako poroèajo o doplaèilih za zdravila tudi iz Avstrije. Glede uvajanja sistema medsebojnega zamenjevanja zdravil sem že prej omenila, da je Slovenija v težjem položaju kot druge države. Ne samo, da smo v Sloveniji šele z letom 2000 uvedli zahteve po predložitvi dokazil, ki so podlaga za zamenljivost; pri nas je prisoten še drug problem. To so stara zdravila, ki so bila na trgu še v naši prejšnji državi, v kateri je ostala tudi vsa dokumentacija, na podlagi katere so ta zdravila pridobila dovoljenje za promet. Ta zdravila pa so še vedno na našem trgu.Eden od pogojev, ki jih je morala Slovenija izpolniti do vstopa v Evropsko unijo, je bil ta, da mora biti dokumentacija za vsa zdravila, ki so na našem trgu, urejena po evropskih standardih, ali pa se zdravila umaknejo s trga.Zaradi stabilnosti sistema oskrbe z zdravili smo dogovorili prehodno obdobje za dograjevanje oziroma dopolnjevanje stare dokumentacije, ki se bo konèalo 31. decembra 2007.

To je tudi razlog, zakaj v zvezi z zamenjevanjem zdravil Slovenije ne gre enaèiti z drugimi državami. Evropski parlament je decembra lani sprejel poostrene zahteve glede varnosti in uèinkovitosti generiènih zdravil, iz èesar je sklepati, da se pogoji za izdajo dovoljenja za promet z generiènimi zdravili tudi v

Evropski uniji zaostrujejo, kar se bo uveljavilo tudi pri nas.

Ali so prihranki tega sistema res takšni, da se ga je splaèalo uvesti? Po drugi strani vemo, da zdravniki s tem vedno bolj izgubljajo svojo avtonomnost in so pod vedno veèjimi pritiski ZZZS, da morajo predpisovati najcenejša zdravila? Kje smo tukaj mi, bolniki?

Kakšen bo prihranek zaradi uvajanja generiène substitucije, bo pokazal èas.

Zdravnik pri predpisovanju vseh, ne samo teh zdravil upošteva stopnjo bolezni, stanje bolnika in vsa zdravila, ki jih bolnik jemlje.

Pri srèno-žilnih boleznih pa je to zelo pomembno. Pri zdravilih za bolezni srca je znano, da je razmerje med njihovim uèinkovitim in škodljivim odmerkom zelo majhno, kar pomeni ozko obmoèje varnosti. Zato zamenjava pri teh zdravilih ni primerna. Povišan krvni tlak na primer tudi zahteva bolniku prilagojena zdravila, ker mehanizem nastanka bolezni ni pri vseh bolnikih enak. Kaj je v takem primeru ekvivalentno, lahko odloèi le zdravnik.

Ali imamo bolniki sploh kakšno besedo pri pripravljanju takšnih pravil? Kakšne so naše pravice? Na koga se lahko obrnemo in kam se lahko pritožimo v primeru, da smo oškodovani in utrpimo neželene uèinke pri zamenjavi zdravil?

Kratkoroènega prihranka ne gre enaèiti s prihrankom na daljši èas. Skrb za javno zdravje je kompliciran sistem, ki ga ni moè poenostavljati. Sestavljajo ga razlièni tematsko zelo poglobljeni sklopi, zato bi bila vsaka ocena prihrankov še preuranjena. O avtonomnosti zdravnikov pa naslednje. Diplomanti evropskih medicinskih fakultet prisegajo po tako imenovani ženevski deklaraciji iz leta 1948, ki med drugim navaja: »V trenutku, ko sem sprejet med èlane zdravniške stroke, sveèano prisegam, da bom namenil svoje življenje službi èloveštva; ne bom dovolil, da bi verski, narodnostni, rasni, strankarski ali socialni motivi razdvajali moje dolžnosti do mojih bolnikov.« Tu ni kaj dodati.

Kako je z zdravili za bolnike s srènožilnimi boleznimi?

Srèno-žilna obolenja zahtevajo izjemno pozornost zdravnika in bolnika. Obièajno se pri teh obolenjih uporablja veè zdravil hkrati, pri katerih mora zdravnik izredno pozorno predpisovati odmerjanje p o s a m e z n e g a z d r a v i l a . Tu d i o d kombinacije zdravil, ki se soèasno uporabljajo, je odvisen uèinek zdravljenja.

Zakonodajo na podroèju zdravil, med drugim tudi zakonodajo, ki zadeva dajanje zdravil v promet, to je predpise, ki se nanašajo na kakovost, varnost in uèinkovitost zdravil pripravlja Agencija za zdravila in medicinske pripomoèke. Izdaja jih ministrstvo za zdravje. Naša zakonodaja s tega podroèja je popolnoma usklajena z evropsko zakonodajo in je usmerjena v dobro bolnikov.

Predpisi, ki urejajo naše pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pa so v pristojnosti ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, v kolikor gre za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posamezne interesne skupine, ki podrobno poznajo svojo problematiko, bi lahko marsikaj doprinesle pri pripravi teh predpisov ali pa ob sprejemanju zakonov v parlamentu. Gre za obvešèenost in sodelovanje.

Naslov, kam se lahko pritožimo, je seveda odvisen od vrste primera. Èe gre za poslabšanje zdravstvenega stanja bolnika, ki je posledica opravljanja zdravniške službe, je naslov za pritožbe Zdravniška zbornica Slovenije. V primeru kršenja drugih pravic pa, dokler ni drugaèe urejeno, presojata varuh èlovekovih pravic in Urad za varstvo potrošnikov.

Kdaj nam lahko zdravnik napiše na recept »Ne zamenjuj« in zakaj tega ne poène?

Zdravnik sme napisati na recept besedilo »Ne zamenjuj« v primeru, ko je to strokovno utemeljeno in dokumentirano. To je suverena odloèitev zdravnika, ki je popolnoma v njegovi pristojnosti.

26 Utrip Srca / April 2004

Zakaj živijo ženske dlje kot moški?

V zadnjih desetletjih se vodijo statistiène analize prièakovane življenjske dobe za moške in ženske v vseh deželah sveta. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se življenjska doba podaljšuje a tudi, da praktièno v vseh deželah živijo ženske 10 let dlje kot moški. Strokovnjaki pa prouèujejo življenja ljudi, ki živijo dlje kot 100 let, saj hoèejo spoznati kaj omogoèa dolgo življenje. Raziskava, ki je potekala na Harvardu je potrdila, da je za dolgo življenje pomembna selekcija in izbor genov in to genov, ki ohranjajo dolgo življenje.

Prim.Janez Tasiè

V

laiènih krogih se kot pomemben dejavnik za dolgo življenje žena poudarja veèja aktivnost žena predvsem doma, veèja vzdržljivost in veèja odgovornost za lastno zdravje. To je deloma tudi res saj je poleg genske osnove pomembna še biološka potreba, ki zahteva in omogoèa, da ostaneš zdrav tako dolgo, da lahko vzgojiš èimveè potomcev. Na takšen naèin se prenesejo geni na naslednike. Tako se prenesejo tudi geni, ki zagotavljajo dolgo življenje. Ti geni se prenesejo na hèere in te nadaljujejo vrsto. Vloga moškega pri tem je bolj obstranska in le omogoèi ta prenos, tako da naravna življenjska energija omogoèi dolgo življenje.

Naraven prenos pa je zaenkrat možen le tako dolgo kakor dolgo se razvijajo germinativne celice. Po tem obdobju nastopi doba menopavze, to pa je obdobje, ki zašèiti žensko in onemogoèi, da bi rojevala otroke v pozni starosti, ko bi bila nesposobna za njihovo vzgojo. Ji pa tudi omogoèa, da za njih skrbi prav tako kot tudi za vnuke. Vendar ta biološka potreba po pomoèi pri odrašèanju in dozorevanju otrok ne pojasni, zakaj živijo ženske dlje kot moški.

V vseh razvitih deželah ženske preživijo moške vèasih tudi za 10 let. Prièakovana življenjska doba je razlièna v razliènih deželah a tudi znotraj pokrajin. Za moške je prièakovana življenjska doba med 65 in 80 letom, za ženske pa med 76 in 87. V Sloveniji živijo moški in ženske dlje na Primorskem, Gorenjskem in v osrednjem delu Slovenije. Hitro pa se znižuje proti Štajerski in Prekmurju. Prav tako je prièakovana doba daljša v Mediteranskih deželah in v Severni Evropi, nižja pa v centralni in vzhodni Evropi. Še daljša pa je v podroèju Pacifika kjer je v posameznih deželah prièakovana življenjska doba za moške celo preko 80 let za ženske 87. Tudi

v Združenih Državah Amerike je ta doba daljša kot pri nas in je za moške 72 let , za ženske pa 79.

Pred kratkim je takšna tabela za posamezne Evropske dežele pokazala, da je pomemben tudi standard prebivalcev v posamezni državi. To je celo bolj pomembno kot pa sama lokacija države. Veliko pripomore Mediteranski a še bolj Pacifiški slog življenja, kar pa ni dovolj, da bi bila na primer prièakovana življenjska doba na Hrvaškem, ki ima ogromno Mediteranske obale daljša kot pa v Sloveniji. Še veèja pa je razlika med starejšimi generacijami. To je zlasti opazno pri ljudeh, ki doèakajo 100 let. Med stoletniki kjerkoli po svetu, je razmerje moški – ženska 1 : 9. Tako so v Bostonu, ki ima veliko število stoletnikov ugotovili, da je med njimi kar 85 % žena.

Razlika med spoloma pa obstoja tudi v drugih starostnih obdobjih. Med 15 in 24 letom starosti umirajo moški 4 krat pogosteje kot ženske. To je posledica pojava pubertete ter s tem bolj riziènega in nasilnega obnašanja moških v tem o b d o b j u . Te m u p r a v i m o k a r testosteronska nevihta. Najveè smrti v tem moškem obdobju je posledica prometnih nesreè, drugih nesreè, nasilja, s a m o m o r o v, utopitev a tudi r a k a s t i h obolenj..

Po 24 letu starosti se ta razlika med moškim in ž e n s k o zmanjšuje vse do poznih srednjih let. Tako v letih od 55 do 64 leta starosti

umre veè moških kot žena predvsem zaradi bolezni srca in ožilja, nesreè z avtomobilom, ter za boleznimi, ki so posledica kajenja in pretirane uporabe alkohola..

Takšen prikaz nas lahko hitro zavede, da so ženske preživele moškega kar cela tisoèletja ali stoletja.. Vendar se je takšna razlika pokazala šele v zadnjih stoletjih po letu 1500. Takrat se je prièela izboljševati higiena, poveèevala se je skrb za zdravje in zdravstvena oskrba, zlasti pa se je prièela izboljševati skrb za noseènice in porode. Umrljivost ob porodih se je prièela zmanjševati in to je postavilo v prièakovani življenjski dobi ženske pred moške, èeprav se je prièakovana življenjska doba poveèevala za oba.

Daljše življenje pa ne pomeni, da živijo bolj zdravo in tudi kvalitetnejše življenje.

Medtem ko moški podležejo zaradi srènih bolezni, raka in kapi, pa živijo ženske z kroniènimi oblikami obolenj kot so: artritisi, osteoporoza, sladkorna bolezen itd…. Med tem ko moški zaradi bolezni umirajo, ženske z boleznijo živijo.

Eden pomembnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na tako razlièno prièakovano življenjsko dobo so spolni hormoni. >>

27 Utrip Srca / April 2004

Moški spolni hormon testosteron, ki ni odgovoren le za agresivnost in tekmovalno obnašanje v mladosti poveèuje tudi kolièino škodljivega holesterola v krvi (LDL) ter s tem poveèuje verjetnost, da moški dobi srèni infarkt ali da ga zadene možganska kap.

Na drugi strani pa ženski spolni hormon estrogen znižuje ta nevarni holesterol, poveèuje pa koristni holesterol v krvi (HDL). Ti podatki so tudi razlog za nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, ki še dodatno zmanjša rizik za nastanek bolezni srca in ožilja a tudi drugih degenerativnih bolezni, kot je osteoporoza Dolgo življenje pomeni preživetje vitalnih oziroma bolj vitalnih ljudi in evolucijsko gledano so ženske bolj vitalne (FIT) kot moški. Dlje kot ženska živi in èe se stara poèasneje, lahko rodi veè potomcev in jih tudi vzgoji do zrelega obdobja. Tako evolucija naravno izbere gene teh žena ne pa tistih, ki so umrle mlade.

Presenetljive so raziskave, ki so dokazale, da je med ženskami, ki so doèakale 100 let veliko žena ki so rodile otroka še po 40 letu starosti. Tako je med ženami, ki so doèakale 100 let štirikrat veè žena, ki so rodile pozno po 40 letu, kot pa med ženami, ki so umrle pri 73 letih starosti (Max Plankov inštitut Nemèija). Vendar to še ne pomeni, da bodo ženske èe bodo rodile v srednjih letih živele dlje.

Namreè dejavniki, ki omogoèajo, da starejša ženska donosi in rodi otroka (poèasno staranje in zmanjšana obolevnost za drugimi boleznimi) poveèujejo ženski možnost, da bo živela dlje. To pomeni, da se v tem obdobju poveèa vitalna energija, ki pa jo prekine obdobje menopavze.

Geni stoletnih žena in stoletnikov nosijo skrivnost dolgega in zdravega življenja. Vendar to niso navadni geni. Povpreèno se lahko z razliènimi ukrepi zdravega naèina življenja podaljša življenje za 10 let.

Zato pa se je potrebno odpovedati kajenju, pretiranemu pitju in uživati zdravo in polnovredno hrano. Pomembno je tudi, da smo redno fizièno aktivni. Vendar, da živimo še naslednjih 25 do 30 let pa so potrebni geni, ki zmanjšujejo možnost za nastanek sprememb, ki omogoèajo nastanek Alzheimerjeve bolezni, možganske kapi, bolezni srca in rakastih bolezni. Vodilno nit o teh genih in o tem kako delujejo spoznamo šele s prouèevanjem stoletnikov. Analiza teh genov v populaciji bo omogoèila, da ljudi ki so podvrženi tem navedenim boleznim še pravoèasno zdravimo in podaljšamo njihovo življenje.

Danes predvidevamo, da bo možno podaljšati povpreèno življenjsko dobo na 100 let, vendar smo od tega še daleè. Èeprav lahko žene prièakujejo, da bodo živele dlje kot moški, se ta razkorak postopoma zmanjšuje, saj sprejemajo slog življenja, ki poveèuje stres a tudi kadijo in pijejo bolj tako, da se je število rakastih bolezni na pljuèih pri ženah poveèalo v zadnjih 20 letih za trikrat. Zato številni menimo, da postaja kajenje najbolj pomemben dejavnik, ki bo iznièil prednosti, ki jih ženske imajo in nosijo v genih.

Nekaj uredniških misli: Nadvse prijeten je obèutek je ustvarjati novo številko naše revije Utrip srca. Zelo spodbudna ugotovitev, da se je "Utrip srca", kot pravimo, "prijela" in zanesljivo podala na svojo pot, ki vodi do zdravja željnih bralcev. Naše zaèetniške težave poèasi odpravljamo ob tem pa seveda nenehno stremimo k izboljšanju - kako narediti to našo revijo še informativnejšo in privlaènejšo. Kljub temu, da vsega ni mogoèe narediti naenkrat, pa upamo, da ste tudi sami iz številke v številko opazili premike, ki že jasno nakazujejo vsebino in izgled všeèen mnogimmed nami.

Med ustvarjalci našega glasila je namreè èutiti, da bo prav ta izvod, ki ga držite v rokah, nova veèja prelomnica na tej poti. Prvi dve do sedaj izdani reviji je moèno prevevala naša skupna velika želja po pridobitvi nove srèno-žilne klinike, ki pravkar nastaja v Izoli. Prav zato je najveèji del zapisanega logièno, vendar skoraj izkljuèno sledil temu cilju. K sreèi (in seveda z zahvalo vsem prizadevnim ljudem) ne zaman. Sedaj, na pragu te neizmerne pridobitve, pa se lahko mirneje in bolj zavzeto posvetimo še drugim niè manj pomembnim stranem našega delovanja. Želimo, na kratko, to revijo tematsko razširiti, jo vsebinsko obogatiti z vašimi prispevki o najrazliènejših toèkah, ki nas združujejo in utegnejo zanimati bralca.

Skupaj želimo ubežati togosti in strogosti strokovne literature v naroèje vedremu, toplemu in berljivemu podajanju èlankov in zgodb. Željno prièakujemo prispevke vas bralcev, najsi bodo to zgodbe iz vsakdanjega življenja, pesmi, recepti o zdravi prehrani iz vašega okolja, dobrodošli nasveti in napotki, zapisi sreèanj in kar je še takšnega. Pa na šale in zbadljivke, ki vas zabavajo, ne gre pozabiti, da bo se od ušesa do ušesa narisal nasmeh tudi vsem drugim, ki to berejo. Zares, možnosti za izražanje je neskonèno, zato le pogumno nalivnik v roke (ali pa skok za raèunalnik, da vas podrezam bolj èasom primerno).

V tej številki med drugim objavljamo tudi novosti iz sveta ter kako ohranjati ali reševati življenja srènih bolnikov. Upamo, da bo vsakdo med vami našel kaj zase in ne pozabite - vse morebitne ideje so v naši reviji veè kot dobrodošle in èe bodo ustrezale vsebini in obogatitvi glasila, bodo z veseljem prelite v tiskano besedo in sliko.

Vabimo vas torej k sodelovanju in pomoèi pri nastajanju sledeèe, že èetrte številke "Utripa srca". Vse prispevke lahko pošljete na naš elektronski naslov : srce@drustvo-nsos.si ali po telefaxu: 03 734 1311. Do naslednjega izvoda vam namenjam vse lepe želje, vaš urednik

28 Utrip Srca / April 2004

Kako smo pod strokovnim vodstvom sukali kuhalnice

Zdrava kuhinja v Impoljci Pripravili smo obilno kosilo, ki smo ga z užitkom tudi sami pospravili Društvo na srcu operiranih je sredi aprila preteklega leta priredilo v Sevnici kuharsko delavnico, ki jo je vodil priznani slovenski strokovnjak za zdravo prehrano prof. dr.

Dražigost Pokorn.

Odziv na razpis in udeležba naših èlanov sta bila izredna, saj se je na tej delavnici zbralo kar 14 udeležencev.

Hotel Impoljca v Sevici je prijazno dovolil uporabo svojih prostorov in pod nadzorom svojega glavnega kuharja, ki je bil v tem letu nagrajen kot najboljši kuhar v Sloveniji z »Zlato kuhalnico«, pripravil vse potrebno za našo kuharsko delavnico.

Pred zaèetkom praktiènega dela nam je prof. Pokorn najprej predstavil teoretièni del priprave za kuhanje zdrave, manj kaloriène hrane, ki je priporoèljiva za srène bolnike.

Vsi udeleženci smo dobili od sponzorja Kolinske Ljubljana bele plašèe in visoke kuharske kape.

V kuhinjskih prostorih Impoljce je bilo komaj dovolj prostora za vse, vendar pa smo tudi tukaj uspeli uveljaviti naše »kuharske spretnosti« pod strokovnim nadzorstvom prof. Pokorna.

Predavatelj nam je razdelil recepte za

pripravo kosila s približno 900 kcal na obrok. S pripravami vseh vrst hrane smo imeli precej dela, vendar nas je razdelil v posamezne skupine, da se je delo lažje in hitreje opravljalo. Tako je vsaka skupina pripravljala svojo vrsto hrane, vendar pa smo tudi tukaj teoretièno sodelovali, ker se je vsak udeleženec

moral vkljuèiti pri zakljuèni fazi priprave posamezne vrste jedi.

Tako smo pripravili za hladno predjed Waldorfsko solato, za toplo predjed kremno juho iz zelene, za glavne jedi pa gratinirane rezance s šunko in brokolijem, maslen zrezek, kuhan brokoli, rezance z brokolijem,

rezance z orehi, paradižnikovo solato, ribjo solato z zeleno in zeleno solato, za desert pa sadno solato, skutino strjenko in sadni jogurtov cocktail.

Po konèani pripravi vseh jedi smo v jedilnici poskusili, kar smo skuhali in bili smo preseneèeni, da smo postali pravi »strokovnjaki« za kuhanje. Še posebej pa je bil ponosen moški del, saj smo v domaèi kuhinji vedno »v napoto«.

Povabljeni znanec našega predsednika g. Aci Urbajs z Rifnika nad Šentjurjem, ki ima bio-kmetijo in je tudi specializiran za proizvodnjo vin iz neškropljenega grozdja, nam je predstavil svoja izredna vina, ki jih škropi s koprivami ter naravnimi sredstvi in so primerna za razne vrste jedi. Pri vsakem obroku nam je natoèil malo kolièino primernega vina in nas pouèil o zdravi uporabi in kulturi pitja vin, kar je dalo tudi konèni peèat naši kuharski delavnici.

Tako smo kuharski teèaj zakljuèili s prijetnim vtisom, pridobili nekaj samozavesti za gibanje v domaèi kuhinji in bili s strani našega predavatelja, prof. Dražigosta Pokorna, in glavnega kuharja iz Impoljce, ki nas je usmerjal, celo pohvaljeni za prizadevnost in èistoèo v kuhinji.

Milan Gorjanc

29 Utrip Srca / April 2004

Spolno nemoè lahko tudi pri srènih bolnikih z ustreznimi zdravili odpravimo

Nikoli ni prepozno Viagra je nedavno praznovala svoj peti rojstni dan Sildenafil, ljudem po vsem svetu poznan kot viagra, je prav posebno zdravilo. Pa ne le zaradi tega, ker se ljudje navadno vsaj malo nasmehnejo, ko govorijo o njem. Paè pa je nenavadno skoraj vse v zvezi z njim, od tega, da so znanstveniki njen uèinek odkrili povsem po nakljuèju., ko so znanstveniki v Pfizerjevih laboratorijih preizkušali zdravilo za angino pektoris. Viagra je zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije.

Pomeni, da pomaga moškim, da lahko normalno spolno živijo. Kakšne so posledice tega, si lahko pravzaprav samo mislimo.

Kar 52 odstotkov moških med 40. in 70. leti ima težave z erekcijo. Niè èudnega, da je bil prihod viagre veè kot dobrodošel, pa èeprav gre za zdravilo, ki ga morajo moški tudi pri nas plaèati. Na proslavi pete obletnice viagre so predavatelji povedali, da v ordinacijah pogovore o tej tematiki najveèkrat naèno bolniki sami. To pravzaprav vemo tudi mi, v našem društvu. Že pred leti smo na svojem sreèanju, na delavnici v Portorožu spraševali, ali lahko uživamo viagro ali ne. In smo izvedeli, da jo lahko. Pomembno je le vedeti, katera zdravila sicer jemljemo, ker so lahko nekatere kombinacije neustrezne.

Kdo je torej bolj izpostavljen tveganju za erektilno disfunkcijo? Prim.doc. dr. Ciril Oblak, dr. med. z Urološke klinike v Kliniènem centru je razložil, da med dejavnike tveganja sodijo koronarne in periferne žilne bolezni, sladkorna bolezen, hipertenzija, hiperlipidemija, kajenje, uživanje drog in alkohola ter nekaterih zdravil, med njimi, denimo, antiaritmikov, antihipertenzivov in antidepresivov. Vzroki za nastanek erektilne disfunkcije pa so lahko psihološki, organski ali pa so kombinacija obojega. Najveèkrat je

vzrok za spolno nemoè organske narave, predvsem so to bolezni žil.

Pravzaprav je spolna nemoè lahko prvi znak okvarjenih žil srène mišice. Kot je povedal dr.Oblak, danes bolnika z erektilno disfunkcijo, starejšega od 50. let, praviloma pregleda tudi kardiolog. V veliki veèini primerov bo verjetno odkril srèno-žilno bolezen.

Drugi najpomembnejši vzrok za spolno nemoè je bolezen živcev, medtem ko je pri 20 odstotkih primerov pojavu botrovala duševna težava. Motnje, ki jih povzroèijo duševni vzroki, lahko zdravi le psihiater. Èe ocenjujemo (natanènih podatkov nimamo) stanje pri nas, ima okrog 125.000 do 130.000 moških, starejših od 50 let, blage težave, pri okrog 12.000 ali 13.000 pa je erekcija povsem odsotna. Tistih, ki pridejo v ambulanto po pomoè, je še vedno relativno malo.

Pri zdravljenju zdravniki najprej skušajo odpraviti dejavnike tveganja ali pa jih vsaj zajeziti. Zdravila so se izkazala kot uspešna in varna pot, obenem pa je zdravljenje s tabletkami tudi tisto, ki ga moški najveèkrat želijo dobiti.

30 Utrip Srca / April 2004

Solate v zdravi prehrani Dražigost Pokorn, dr. med.

Solate (zelenjavne ali sadne), surove ali kuhane, so del naše vsakdanje, zdrave, prehrane.Ustrezna kolièina sadja in zelenjave na dan, ne pa število dnevnih obrokov sadja in zelenjave, ima pomemben vpliv na zdravje èloveka oziroma prezgodnjo obolevnost in tudi smrtnost. Po podatkih SZO, oziroma Svetovnega zdravstvenega poroèila, za leto 2002, nezadostno uživanje sadja in zlasti zelenjave povzroèi v 19% raka na prebavilih in 31% ishemiène bolezni srca in ožilja.

Zelenjava in sadje vsebujeta številne vitamine in minerale, ki so pomembni v uravnoteženi prehrani, ter zašèitne snovi (antioksidante, kot so vitamin C, E, beta karoten in raztliène fitokemikalije), ki varujejo pred nastankom kroniènih nenalezljivih bolezni, ki so posledica dejavnikov tveganja iz okolja. Surova listnata zelenjava in stroènice pa vsebujejo tudi veliko folatov (vitamina B), ki imajo še posebno mesto v prehrani noseènice in v preventivi slabokrvnosti ter ateroskleroze.

Zelenjava, zaradi boljše hranilne sestave in sestave zašèitnih snovi, ima v zdravi, uravnoteženi in zašèitni, prehrani še veèji pomen od sadja.

V dnevni prehrani naj bi zaužili najmanj 400 do 700 g sadja in zelenjave.Veèji del sadja naj bi zaužili surovega, prav tako tudi polovico vse dnevne zelenjave, ostalo pa kuhano kot prilogo, v juhah in enolonènicah, ali pa tudi v razliènih solatah.

Dnevni jedilnik naj bi vseboval 200 do 400 g razliène kuhane in/ali surove zelenjave v obliki solat ali prikuh.Tem kolièinam zelenjave pa lahko dodamo tudi sadje v obliki sadne solate.

Slovenci pa pojemo, v povpreèju, le okoli 350 g sadja in zelenjave na dan. Ankete so pokazale, da samo 7,4% odraslih prebivalcev Ljubljane z okolico uživa sadje 3 krat dnevno in le 5,2% jih uživa zelenjavo 3 krat dnevno.Pri mladostnikih je prehrana s sadjem in zelenjavo še slabša.

Solata je pripravljena iz surovih vrtnih rastlin z listi solat (glavnate solate, endivje, motovilca, radièa, regrata, zelja in iz drugih zelenjavnih listov- solat), lahko pa tudi iz surovih zelenjavnih plodov, gomoljev, korenov (kumar, paradižnika, paprike, redkev, korenja itn),

z dodatkom mešanice kisa in olja ter ustreznih zaèimb (surove solate);solate iz kuhane zelenjave pa pripravljamo iz rdeèe pese, zelene, korenja, brstiènega ohrovta, cvetaèe, rdeèega zelja, ohrovtovih glavic, buè, pora, belušev, artièok, krompirja, stroènic in drugih.

Enostavne solate, ki jih pripravljamo samo iz ene vrste surovih ali kuhanih živil,

karotenov in tudi nevitaminskih zašèitnih snovi, antioksidantov.

Enostavne in mešane solate, ki vsebujejo tudi druga živila, zlasti stroènice, meso, ribe, jajca in sir, lahko delno ali povsem zamenjajo beljakovinske (mesne) jedi v dnevnem obroku hrane ali pa predstavljajo tudi samostojne obroke hrane za zajtrk, kosilo, veèerjo ali malico,

lahko pripravljamo tudi iz drugih, kuhanih, živil: goveja solata, jajèna solata, fižolova solata, krompirjeva solata itn. Èe pripravimo solate iz razliènih živil, ki jih pomešamo med seboj (npr. zelena solata s fižolom, srbska solata itn) dobimo enostavne mešane solate.Nekaterim solatam pa dodamo, poleg zelenjave, tudi meso, sir, ribe, jajca, stroènice, jedrca in razliène solatne prelive ali omake (majonezno, vinegretsko in druge pikantne omake).Med temi mešanimi solatami so najbolj poznane ruska, francoska in ribja ali solata iz morskih sadežev itn.

Sestavljene solate pa sestavimo iz veè vrst enostavnih in mešanih solat.

Posebna vrsta enostavnih in mešanih solat so tudi sadne in sadno zelenjavne solate, ki jim pogosto dodajamo tudi smetano, jogurt, limonin sok, razliène likerje ali druge prelive.Zanimive so tudi (enostavne, sestavljene, mešane) solate iz kuhanih testenin ali žitnih kaš.

Najbolj primerne oziroma zdrave so tiste mešane solate, ki sestojijo iz veè vrst surove zelenjave, ki nam ponudijo tudi dovolj vitaminov, zlasti vitamina C, folne kisline, vitamina A oziroma beta

èe vsebujejo tudi zelenjavo (kuhano in/ali surovo).Èe mešana solata vsebuje tudi škrobno zelenjavo(npr.krompir) in/ali stroènice, testenine, kaše, èeprav jih lahko povsem zamenja tudi kruh, kot dodatek k solati, dobimo lahko kalorièno bogat in biološko polnovreden obrok solate.

Najveè energije, v veèini solat, dajo prav dodane mašèobe.Najbolj primerna olja so predvsem oljèno, ekstra sonènièno olje in repièno olje.

Vsaka dobra solata mora vsebovati izbrano vrsto olja.Vsak recept za pripravo solate vsebuje tudi priporoèilo za dodatek najbolj ustreznega olja, ki daje solati specifièen okus in pravo gastronomsko vrednost.Tako npr.solatam iz morskih sadežev dodamo oljèno olje, krompirjevi in goveji solati, buèno olje, fižolovi, sezamovo ali sojino olje itn. Dodajanje stopljene masti ali zaseke, nekaterim tradicionalnim solatam, npr.solati iz regrata in krompirja, ali drugim, pa ni veè v navadi. Seveda pa lahko izberemo vrsto olja po lastni želji in okusu. Pomembno je samo, da se držimo predpisanih kolièin mašèob.

Vicoteka

SMEH JE POL ZDRAVJA!

Arhitekt Ginekolog je pregledal mlado žensko in vprašal:"Kaj pa je vaš mož po poklicu?""Arhitekt!""Potem mu pa èestitajte!

Uspešno je položil temeljni kamen za vajino otroško sobo!"

Debeluh Debeluh gre k zdravniku.Ko ga ta zagleda, mu ne pusti niti do besede in mu strogo pravi: Vidim, èesa ste potrebni!

Predpiše mu zdravilno kuro: 10 dkg belega riža in košèek mesa.Te diete se vestno držite! mu zabièa.

Možakar odide, pa kmalu spet potrka: Gospod doktor pozabil sem vas vprašati, ali naj vaše zdravilo jemljem pred jedjo ali po jedi?

Driska Mlad zdravnik je po pomoti pacientu, ki je imel hudo drisko,namesto zdravila za zaprtje predpisal pomirjevala.

Ko je pacient naslednjiè prišel k njemu, ga zdravnik povpraša: Kako kaj driska, ali gre na bolje?

Pacient: Ja, gospod doktor veste serjem še vedno kot vidra,ampak sekiram se pa prav niè veè.

Kardinal "In kaj ste danes gospod Lojze?" je psihiater vprašal pacienta v psihiatrièni bolnišnici."Kardinal!""In kdo vas je imenoval na ta položaj?""Papež osebno!" je ponosno dejal.V ozadju je stal drug pacient, ki se je oglasil:"Laže! Tega moškega sploh ne poznam!"

Kokoš Mati je k psihiatru pripeljala hèerko in povedala:"Moja hèi si domišlja, da je kokoš!""Koliko èasa pa to že traja?" je vprašal psihiater."Tri leta!""In vi jo pripeljete šele sedaj?""Ja, prej smo rabili jajca!”

Izjema Priznani ugledni strokovnjak na podroèju psihiatrije je prevzel vodenje psihiatriène bolnišnice. Ob njegovem prihodu so doktorji paciente postavili v vrsto in v položaj mirno. Novi direktor je ponosno opazoval njihovo držo, ko je zagledal moškega, ki je žveèil, se prestopal z noge na nogo in roke držal v hlaènih žepih."Hej, vi!" mu je rekel direktor, "ali se vi ne mislite postaviti v položaj mirno?""Saj nisem nor! Jaz sem bolnièar!"

Boleèina "Gospod doktor, vèeraj sem se z avtom peljal proti domu in naenkrat zaèutil hudo boleèino."

"Kje pa?"

"Med Kranjsko goro in Jesenicami!"

Motnje Napaka Mladi ginekolog je prviè opravil vse potrebno pri porodu. Starejši doktor ga je le opazoval."Mi je uspelo? Sem naredil kakšno napako?""Niè hudega. Le na koncu poroda bi morali udariti otroka po ritki, vi ste pa potrepljal mamico."

Ko so pripeljali ponesreèenko, jo je doktor pregledal in narekoval sestri:"Odrgnine po rokah, poèeno drugo rebro levo, zlom levega gležnja."V tem trenutku se ponesreèenka prebudi."Koliko ste stari?" jo vpraša doktor."Dvaindvajset let.""Sestra, napišite še: "Motnje v spominu.”

Vsako življenje je dragoceno. Zato svoje poslanstvo prepoznavamo v raziskovalnem delu in odkrivanju novih zdravil za boljšo kakovost življenja ljudi. Nenehno izpopolnjujemo in izboljšujemo proizvode ter ostajamo v dr užbi vodilnih farmacevstkih podjetij v svetu.

Merck Sharp & Dohme IDEA, Inc.* Podružnica Ljubljana Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana, Slovenija T: 01/520-42-01, F: 01/520-43-49, 520-43-50 www.merck.com *Družba povezana z MERCK & CO., Whitehouse Station, ZDA