Issuu

R E V IJ A Z A Z D R AVO Ž I V LJENJE, PR E V EN TI VA IN R EK R E ACIJ A

LETNIK XVI, JUNIJ - 2021 - ŠT.30 ISSN 2670-4706

Prof. Dr. Josip Turk - Intervju

Alergijski rinitis

Legenda slovenske kardiologije

Na voljo je brezplačna aplikacija

Skrb za srce in ožilje

Pogrevanje hrane Da ali ne?

Stroka opozarja na nujnost hitrega ukrepanja Temperaturne spremembe

Pomladna utrujenost Ko iz zime dobesedno pademo v poletje

Sprašujemo, ali je pogrevanje hrane varno in zdravo.

Bolnik v središču obravnave Sladkorna bolezen ni nekaj, kar bo minilo, samo od sebe

Dober zajtrk

Energija za nov dan

Kako odpraviti kronično vrtoglavico Omotica, slabost, občutek, da se okolica ziba

www.drustvo-nsos.si

Vedno ažurne informacije o naših dogodkih. Postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije.

Prijavnica na strani 46. Več na spletni strani: www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 3 3

Uvodnik

CONA SOMRAKA bojan petek | urednik

Vem, da je tematika o kovid »cepivih« sporna, po drugi strani pa so novice in javna razprava tako pristranske, da se po mnenju mnogih dogaja cenzura in popolna odsotnost znanstvene razprave. Kaj se je zgodilo z živahno razpravo v tej državi ali vsaj v zahodni družbi? Če imajo priznani znanstveniki nasprotujoča si mnenja, hočem vedeti, kako razmišljajo. Hočem imeti priložnost slišati njihove argumente in se sam odločiti, kaj je prav. Vsi, ki v življenju karkoli ustvarimo, naj si bo to izdelek ali storitev stojimo za svojim delom, ki mu pravimo garancija in odgovornost. Edina industrija na svetu, ki ne nosi odgovornosti za poškodbe ali smrti, do katerih lahko pride pri uporabi njihovih proizvodov, so proizvajalci cepiv. »Vsako življenje šteje« - se popolnoma strinjam - vendar, da zaradi tega zapremo celo državo in spravimo gospodarstvo in še marsikaj drugega na kolena pa je nedopustno. Odločevalci, ki jim ni bilo potrebno utemeljevati odvzema svobode ali svobodne volje ljudi, ker so se sami postavili v vlogo nezmotljivih avtoritet so utišali vse kritike. Očitno pa je, da ukrepi niso delovali saj števike opravljenih »testov« nikakor niso upadle. »Če ukrepi učinkujejo, zakaj smo imeli torej po enem letu in več že tretji val okužb? Če pa ukrepi ne učinkujejo, zakaj sploh imamo ukrepe?« Sicer pa moram priznati, da mi je prav neverjetno s kakšno lahkoto manipulirajo z nami. Tiste, ki so se pustili razdeliti na dva pola jih vodijo kot trop ovac. Kako dobro to deluje je vidno, če primerjamo obnašanje pripadnikov leve in desne politične opcije. Sam ne vem katera opcija ima prav

vendar vam svetujem, da začnete malo bolj misliti s svojo glavo in ne sledite le svojim pastirjem, saj nas to vodi v pogubo. Velika verjetnost namreč je, da pastirja obeh političnih polov plačuje isti gospodar, ki ne želi, da bi njegove ovce pobegnile iz njegovega posestva. In tisto, kar je najpomembnejše ugasnite TV za nekaj časa (lahko za cel mesec) in verjemite ničesar ne boste zamudili. Nekoč so bili časi verodostojnih, spoštovanih in uglednih medijev, danes jih težko najdeš. Povsod poteka bombardiranje z nepomembnimi novicami, z edinim ciljem, da človek iz nenehno se spreminjajočih koščkov ne zmore več sestaviti mozaika resnice. Resnica je postala najbolj nevaren koncept, predvsem, če se skriva pod krinko objektivnosti. In prav to se dogaja. V tokratni že trideseti številki naše revije ponovno pišemo o skrbi za srce in ožilje saj zdravstvena statistika neizprosno kaže, da so bolezni srca in ožilja žal še vedno v zadnjih dvajsetih letih glavni vzrok smrti v Sloveniji. Že v obdobju 2000 – 2014 je delež teh bolezni kot vzrok smrti tako nenehno naraščali, saj je bil še leta 2000 na tretjem, leta 2014 pa že na prvem mestu. Tudi po letu 2014 se položaj ni bistveno izboljšal. V okviru našega Društva na srcu operiranih Slovenije zasledujemo svetovne trende srčne kirurgije in vemo, da se nižajo potrebe po operacijah ker napreduje kardiološka stroka, vstavljajo se žilne opornice, zaklopke preko katetrov, kar je za nas bolnike seveda bolj prijazno. Nekaj tisoč na srcu operiranih bolnikov, članov Društva na srcu operiranih stoji za tretjim srčnim centrom MC Medicor, ker mu zaupa zaradi dokazane kakovosti in predvsem tudi zaradi neverjetne srčnosti in predanosti vseh njenih sodelavcev.

www.drustvo-nsos.si

4 UtripSrca

SIVKA

Sivka je rod zimzelenih grmičastih rastlin, v katerega uvrščamo kar 47 različnih vrst. Številne pripadnice rodu se v zmernih podnebnih razmerah gojijo kot okrasne rastline na vrtu, nekatere vrste pa se uporabljajo tudi v kulinariki in zeliščni medicini. Najbolj razširjena vrsta je Lavandula angustifolia.

o pomislimo na eterično olje, nam gotov prva na pamet pade sivka. Kako tudi ne, dišeča rastlina, ki bo kmalu polja obarvala v čudovito vijolično, je postala že sinonim za pomirjujoč vonj, ki poleg tega odganja tudi komarje in druge žuželke. A sivka ni cenjena le v kozmetiki in vrtnarstvu. Z njo lahko tudi kuhamo. Njena opojna aroma bo odlično popestrila limonade, marmelade in sladolede, pa tudi druge jedi.

in žene na vodo, miri in uspava, a nasprotno tudi prepreči omedlevanje. Zunanje dišeče sivkine kopeli zdravijo motnje v prekrvitvi in blažijo težave v meni. Eterično olje je sestavina mazil proti revmi pa

Sivka – za okras, zdravilna rastlina in odganjalka moljev • Je svetloljubna rastlina, zato ne uspeva na senčnih področjih

• uporabimo pri izdelavi eko domačih lepotnih pripravkov

• znana je po svojih pomirjevalnih učinkih • poparek iz sivke, spodbuja izločanje žolča in urina,

razstruplja celo telo in pospešuje prebavo. Če želimo pospešiti odvajanje vode iz telesa, poparku sivkinih cvetov, dodamo nekaj svežega ognjiča, ki je izreden diuretik in deluje protivnetno. • sivkin poparek pripravite iz 6 g cvetov, ki jih prelijete z 2 dcl vrele vode. Pustite stati 10 minut, nato precedite. Najboljše rastišče za sivko so revna, odcedna, peščena tla na soncu. Sicer sivka ni prava trajnica, ampak polgrm. Kljub taki rasti pa jo lahko posadimo na gredico med druge trajnice. Lepo se poda k različnim okrasnim travam, zanimiva družba sta tudi trajnici možina in bodoglavec. Ob vrtnih poteh lahko s sivko oblikujemo nizko mejo. Sivka spada med zelo aromatične dišavnice. Vsebuje veliko eteričnega olja, posebno v cvetovih. Zato jo že od nekdaj uporabljajo v kozmetiki, z njo tudi odišavijo domove. »Jedi lepo popestri z značilnim, svojevrstnim okusom in vonjem. Ker pa je tako aromatična, jo je treba odmerjati previdno in v manjših količinah. Sivka je blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in spalnim motnjam, prav tako zdravi prebavne motnje živčnega izvora. V ljudskem zdravilstvu spodbudi tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje, odganja vetrove

www.drustvo-nsos.si

tudi proti kožnim boleznim z močnim srbenjem ter izdelkov za ustno higieno. V fitomedicini je droga pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin. Sivkine vrečke odišavijo prostor, razkužijo perilo, odganjajo molje, komarje, muhe in drugi mrčes. Kopel z dodatkom sivkin cvetov pripravimo tako, da 10 velikih jedilnih žlic cvetočih sivkinih vršičkov, položimo v laneno vrečko, ki jo položimo v pripravljeno kopel. Takšna kopel je pomirjajoča, dehteča in osvežujoča. Primerna je za nego suhe in problematične kože.

Utrip Srca 5 5

UTRIP - MINI NOVIČKE Raba analgetikov Paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen, ibuprofen, kodein in kofein so analgetiki, katerih napačna raba lahko hitro pripelje do neželenih posledic. Prav tako pa vsak analgetik, dosegljiv brez recepta, ni primeren za vsakega izmed nas. Na izbiro analgetika morajo biti pozorni predvsem starejši ljudje, bolniki s srčno-žilnimi ter želodčno-črevesnimi obolenji, kakor tudi astmatiki ter nosečnice. Običajno analgetike uporabljamo le krajši čas, dokler je prisotno stanje (na primer poškodba), ki povzroča bolečino. Samozdravljenje bolečine praviloma na sme trajati dlje kot 3 do 7 dni. Pomemben podatek, ki ga mora bolnik poznati pri analgetikih, je prav najvišji enkratni ter najvišji dnevni odmerek. Ker protibolečinska zdravila spadajo med tiste skupine zdravil, pri katerih je večja možnost zlorabe v nemedicinske namene, bodite posebej pozorni na varno shranjevanje teh zdravil. Velik del zastrupitev z zdravili je namreč ravno posledica namerne ali nenamerne pretirane uporabe protibolečinskih zdravil.

Drugi možgani

Ste vedeli, da črevesju pravimo drugi možgani? Povezava med črevesjem in našimi dejanskimi možgani naj bi bila kot nekakšna avtocesta. Če črevesje ne deluje pravilno, bodisi zaradi prehrane, določenih zdravil, ki jih jemljemo ali pa pesticidov iz okolja, se bo to lahko poznalo v prvi vrsti na našem imunskem sistemu, splošnem zdravju, tudi in predvsem na psihičnem zdravju. Vemo, da naše črevesje potrebuje zdravo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami, vendar pa se to ravnovesje lahko poruši. Slaba izbira hrane, čustveni stres, pomanjkanje spanja, prekomerna uporaba antibiotikov in drugih zdravil ter vplivi iz okolja lahko ravnotežje pomaknejo v korist slabim bakterijam. Ko je prebavni trakt zdrav, filtrira in odpravlja stvari, ki ga lahko poškodujejo, kot so bakterije, strupi, kemikalije in drugi odpadni produkti. Na drugi strani pa vzame kar potrebuje naše telo (hranila iz hrane in vode), jih absorbira in pomaga dostaviti do celic, kjer so potrebni. Rešitev ni v tem, da se rešimo vseh slabih bakterij, saj ima naše telo potrebo po dobrih in slabih bakterijah. Težava nastane, ko se ravnovesje premakne na stran slabih bakterij, kar privede do driske, okužbe sečil, bolečin v mišicah in utrujenosti. Ravnovesje lahko ponovno vzpostavimo s probiotiki in prebiotiki iz prehranskih dopolnil.

Porjavelost kože Porjavelost kože je posledica tvorbe barvila melanina, ki omogoča naravno zaščito pred sončnimi opeklinami. Porjavitev kože je znak, da smo bili izpostavljeni UV-sevanju, v koži so nastale spremembe, morda celo take, ki bodo vodile v nastanek kožnega raka. Vsekakor pa se z izpostavljanjem sončnim žarkom pospeši proces staranja kože. K lepoti prav tako ne prispevajo kožne spremembe v obliki kožnih lis ali znamenj, ki nastajajo kot posledica izpostavljenosti UV-svetlobi. Ob izpostavitvi sončnim žarkom se v koži tvori barvilo melanin, ki daje naši koži rjavo barvo. S tem smo nekoliko zaščiteni pred nastankom sončnih opeklin, a zaščita ne odtehta škode (možnost nastanka kožnega raka), ki nastane ob pridobivanju naravne zaščite. Dovolj vitamina D nastane, če v poletnih mesecih za nekaj časa (do 15 minut) dvakrat do trikrat tedensko sončni svetlobi izpostavimo običajno odkrite dele telesa, kot so obraz, dekolte, dlani in nadlahti.

Pozitivne misli Kadar smo zdravi, se žal premalokrat zavedamo, kako veliko bogastvo držimo v svojih rokah. Šele kadar zbolimo ali kdo od naših bližnjih zboli, se zavedamo dragocenosti zdravega življenja. Če si zdrav, imaš vse, pravijo. In to zelo drži. Razmišljajte pozitivno - to naj bi bilo že splošno znano. Če želite biti zdravi, ljubljeni in uspešni, razmišljajte o zdravju, ljubezni in ciljih za uspeh, ne pa o bolezni in siromaštvu, saj je to tisto, čemur se želite izogniti, in ne tisto, kar želite pritegniti. Svoje misli uporabite na konstruktiven in ne destruktiven način. Naša podzavest bo namreč sprejela tisto, v kar resnično verjamemo. Zato je pomembno, da se rešite bremen preteklosti in stremite v prihodnost ter oprostite vsem, ki so vas kdaj prizadeli ter nadaljujete svoje življenje brez odvečnih negativnih misli. Naučite se prepoznati negativne misli in jih zamenjati. Bodite pozorni na misli, ki vsebujejo besedi “vedno” oziroma “nikoli”, saj signalizirajo, da niso resnične. Npr.: Vedno vse naredim narobe. To misel zamenjajte z bolj resnično: “Včasih naredim kaj narobe, toda s tega se veliko naučim.”

www.drustvo-nsos.si

6 UtripSrca

Iz vsebine

Prof. Dr. Josip Turk - Intervju

Idejni oče in začetnik centra za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo M.C. Medicor Slovenija. Zdravnik kardiolog, specialist interne medicine, velik športnik, predvsem pa prijatelj in vzornik številnim mlajšim kolegom, pa tudi navadim ljudem, ki jih osebno ni poznal.

Skrb za srce in ožilje

Tudi na področju odkrivanja ljudi z družinsko hiperholesteromijo zaradi stanja s Covid-19 prihaja do velikih zastojev. Zato stroka in drugi aktivni deležniki opozarjajo na nujnost hitrega ukrepanja..

Pogrevanje hrane - Da ali ne?

Ob obilici predpripravljene hrane, ki jo pripravimo sami ali kupimo, se potrošniki pogosto sprašujejo, ali je pogrevanje hrane varno in zdravo.

Dolgo življenje s pomočjo cepiv

Pojem imunizacija razumemo, kot vzpostavitev imunske zaščite posameznika pred določenimi povzročitelji nalezljivih bolezni. Imunsko zaščito lahko dosežemo z aktivnim cepljenjem tj. aktivna imunizacija.

Kronična vrtoglavica Omotica, slabost, občutek, da se okolica ziba ali valovi, težave z ravnotežjem, nestabilnost pri hoji... Vse našteto so simptomi, ki jih dobro poznajo bolniki s kronično vrtoglavico.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 7 7

Letnik XVI - Junij 2021 - Št.30

www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino. ISSN 2670-4706 Odgovorni urednik: Bojan Petek

Bolnik v središču obravnave

Sladkorna bolezen ni nekaj, kar bo minilo, (kar samo od sebe).

Zaščita pred pljučnico

Čeprav se s pnevmokoki lahko okužijo ljudje vseh starosti, je to tveganje največje pri otrocih do drugega leta in odraslih nad 65. letom.

Pomladna utrujenost - znaki

Energija za Nov dan

Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov. Periodika: Izide dvakrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida.

Odmev na članek Bolezni srca in ožilja še vedno glavni vzrok smrti v Sloveniji

Zajtrkovanje naj bi imelo pozitivni učinek na pomnjenje, reševanje zapletenih nalog, logično sklepanje, zbranost in kreativnost.

Fotografija: Arhiv uredništva, MC Medicor, Shutterstock, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi članov in društva. Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech

K »pomladanski« izčrpanosti še posebej prispevajo nenadni, hitri temperaturni vremenski prehodi, tudi po 10 in več stopinj v dnevu, dveh, ko iz zime dobesedno pademo v pozno pomlad, če že ne začetek poletja.

Srčni bolniki in Medicor

Strokovni sodelavci in ostali : Sanja Vilfan Švajger, prof. dr. Metka Zorc, Milka Krapež, Nina Jurgelj Tovornik, Sabina Potočnik, Marjan Lužnik, Špela Juhart in Marko Bohinc.

Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo. Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije. Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

www.drustvo-nsos.si

8 UtripSrca

Legenda slovenske kardiologije - zadnji intervju

PROF. DR. JOSIP TURK Idejni oče in začetnik centra za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo M.C. Medicor Slovenija Zapisala: Barbara Ravnik Foto: Arhiv MC Medicor

Spoštovani prof. dr. Josip Turk, še vedno mnogi vaši kolegi in učenci ocenjujejo, da ste legenda slovenske kardiologije. Kaj pravite na to? Težko ocenjujem samega sebe. Lepo pa je to slišati. Človeku se vselej prileže dobro mnenje. Najraje pa sem kaj lepega slišal od pacientov, ki sem jim pomagal, še posebej, če sta se moje delo in moja pomoč odrazila v njihovem zdravju in splošnem počutju. Ves čas svoje kariere – in razumljivo – tudi kasnejšega življenja so mi besede hvaležnosti od nekdanjih bolnikov veliko pomenile.

Spoznal sem, da je pogosto bolezen srca posledica neustreznega življenjskega sloga, z mnogimi dejavniki tveganja, ki se v življenju neosveščenih ljudi kopičijo in pospešujejo poapnevanje žil, kar pomeni aterosklerozo. Na svojem strokovnem področju sem imel veliko sodelavcev. Z njimi smo uspeli znižati smrtnost v populaciji. Veliko je pri tem pomagala tudi vizionarka prof. dr. Metka Zorc. Ona je v največji meri razumela bistvo problema. Ustvarila je organizacijo, imenovano Medicor. Znala je in zna združevati veliko znanja s področja interne medicine ter veliko stopnjo osebne sposobnosti pri načrtovanju in izvedbi dela z bolniki.

Svoje življenje ste posvetili srčnim bolnikom. Že zelo zgodaj ste ugotovili, kako pomembno je preprečevanje bolezni, zastavili ste sodobne smernice preventive kardiovaskularnih bolezni. Dokler ste aktivno delovali je vaš projekt uspeval. Kako je danes, ko se zdi, da je preventiva postavljena v ozadje? Res je, moje življenje je bilo posvečeno srčnim bolnikom. Začel sem kot internist na intenzivnem oddelku Interne klinike, v tako imenovanem Centru za intenzivno interno medicino.

Ali menite, da se bodo razmere v slovenskem zdravstvu spremenile? Kakšna je vaša vizija razvoja zdravstva na slovenskem? Vizija je odvisna od splošnih razmer v politiki slovenske države. Ta bi bila poklicana, da upošteva vse pozitivno, kar je bilo doslej vnesenega v delo na področju preventive in organiziranosti zdravljenja bolezni srca in ožilja. Profesor Metka Zorc je z ustanovitvijo medicinskega centra Medicor ustvarila strokovno središče, iz katerega naj izhajajo pobude za nadaljevanje

www.drustvo-nsos.si

zastavljenih ciljev. Brez kakršnekoli zavisti, zavedajoč se, da morajo biti v največji meri izpolnjeni vsi dejavniki, ki podpirajo zdrav slog življenja. Sami ste vsa leta kot vedo povedati, pozitivno spremljali in podpirali razvoj mednarodnega centra MC MEDICOR Slovenija. Kako ocenjujete danes, po 15 letih delovanje ustanove, ki je postala prepoznavna v strokovnem svetu in ki nudi zdravljenja tudi bolnikom iz tujine? Ali je res kot pravijo, da je bila prof. dr. Metka Zorc vizionarka slovenske kardiologije? kako ocenjujete njeno delo? To je res. Ves čas sem intenzivno spremljal dogajanje v Medicorju. Zelo sem bil navdušen nad razvojem in nad vizijo, ki ga je spremljala. Center ve, kaj hoče in ima po mojem mnenju natančno določeno strategijo razvoja. Profesor Metka Zorc je vizionar tudi v tem, da zna pritegniti sodelavce, ki njenim načrtom sledijo. Profesor Zorčeva je znala širom sveta pridobiti ne samo sodelavce, temveč tudi prijatelje, ki so pomagali uresničevati skupen cilj: ta pa je zdravje in splošno zadovoljstvo bolnikov. Spričo tega se je Medicor razvil v zdravstveni center

Utrip Srca 9 9

brez katerega si danes v Sloveniji več ne moremo predstavljati integralnega pristopa k zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. Veliko zadovoljstvo čutim, če sem lahko kaj doprinesel k skupnemu cilju. Profesor Metki Zorc sem hvaležen, da je za njen odnos do mene in mojega dela. Mednarodni center MC MEDICOR Slovenija je razvil Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo po vaših smernicah. Ideja prof. dr. Metke Zorc, je bila, da center nosi vaše ime. Po 10 letih delovanja Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo prof. dr. Josip Turk, deluje uspešno. kaj pravite na to? Ali ste srečni, da nadaljujejo vašo vizijo? Vesel in hvaležen sem prof. Metki Zorc, da nadaljuje mojo vizijo. Bilo bi prav, da bi njeno delo spoznalo tudi vodstvo univerzitetnega Kliničnega centra in bi izvedlo določene postopke, da bi prisodilo več postelj in prostora za uresničenje potreb za večje kapacitete. Medicinski center Medicor je model, ki lahko služi za vzgled, kako naj bi bilo zdravstvo v Sloveniji organizirano. Za ta model ima profesor Metka Zorc zasluge, katerih bi se morala zavedati tudi širša javnost oz. celotna družba v današnji Sloveniji.

Kako ocenjujete čakalne dobe v Sloveniji in kako jih preprečiti? Potrebno je, da Mednarodni center MC MEDICOR Slovenija poveča svoje kapacitete, da dobi več postelj in prostora za svoj razvoj. Ali ni neverjetno, da država teh idej ne podpira z navdušenjem? Poleg dviga kapacitet ob ustreznem finančnem zagotovilu je nujna tudi reorganizacija zdravstvenega sistema. Ponovno poudarjam, da model, kako to napraviti že obstaja, to je center Medicor. V prvi fazi pa bi država gotovo morala izdatneje podpreti Medicor, da bi ta lahko aktivneje vstopil v preventivo, a seveda tudi kurativo srčno-žilnih bolezni na Slovenskem. To je nenazadnje ustavna dolžnost države: zdravje je ena največjih javnih vrednot in prva vrednota človeka danes.

kaj je potrebno, da ostaja učitelj zgled svojim učencem, bi odgovoril, da je to njegovo delo s konkretnimi rezultati, ne pa prazno govoričenje. Pravi rezultati niso vidni takoj: ljudje jih spoznajo tekom časa, a so zato tudi toliko bolj dragoceni. Profesor Metka Zorc je izreden človek, kot sem dejal. V sebi združuje odličnega diagnostika in strokovnjaka interne medicine, hkrati pa premore zavidljiv organizacijski talent. Takšni ljudje so v svetu redki, še posebej pri nas. Vsekakor bi profesor Zorčevo priporočil za mesto vsakokratnega ministra za zdravje. Ona je sama zagotovilo, da se probleme da reševati, in da vselej obstaja pot v boljše stanje javnega zdravstva. Moj edini zadržek je, da bi odhod profesor Metke Zorc na področje državne zdravstvene administracije prizadel Medicor in njene bolnike. Ampak to je tudi edini zadržek.

Prof. dr. Metka Zorc je zgradila številne povezave in ustvarila mednarodni center MC MEDICOR Slovenija. V vseh svojih prezentacijah omenja vaše ime. Spoštuje vas in ceni, da ste vsem omogočili znanje, ki ga nadgrajujejo. Ali ste veseli, da vas vaši učenci tako zelo spoštujejo? Kaj je potrebno, da ostaja učitelj vzgled svojim učencem? Hvaležen sem profesor Metki Zorc, da me spoštuje in ceni. Na vprašanje,

www.drustvo-nsos.si

10 UtripSrca

SKRB ZA SRCE IN OŽILJE NAJ OSTANEJO NA PRVEM MESTU Ateroskleroza dolgo časa poteka prikrito

Foto: Pixabay

Poudarjajo, da je še posebno pozornost potrebno nameniti pravočasnemu odkrivanju in zdravljenju zapletov srčno-žilnih bolezni, ki zelo pogosto prizadenejo prav ljudi z družinsko hiperholesterolemijo. Od začetka epidemije COVID-19, se je po vsem svetu število ljudi s srčnim infarktom, ki iščejo nujno medicinsko pomoč, opazno zmanjšalo, pomoč pa ljudje pogosto iščejo prepozno. To povzroča veliko dodatnih smrti ali slabših izhodov zdravljenja, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Ob pojavu alarmnih znakov (npr. bolečina za prsnico, ki ne mine v 10-15 minutah oziroma po dveh odmerkih

nitroglicerina), je treba pomisliti na možni akutni srčni infarkt. Nato pa je nujno hitro ukrepanje s klicem nujne medicinske pomoči. Geslo letošnje vseevropske akcije na to temo se glasi “ko tvoje srce reče, pojdi! #JustGo”. Če preiskave potrdijo, da gre za srčni infarkt, bo le hitro zdravljenje preprečilo ali omililo škodo na srčni mišici in s tem povečalo možnost preživetja in dobrega okrevanja.

Ali imate motnjo presnove maščob?

Ateroskleroza dolgo časa poteka prikrito. Bolnik težave začuti šele takrat, ko se ena ali več žil (arterij) pomembno zoži ali celo zapre. Pri neprepoznani (in zato nezdravljeni) hiperholesterolemiji

pride do pospešenega napredovanja ateroskleroze. Ogroženost takih oseb za srčno-žilni dogodek je kar 13,2-krat večja kot med zdravimi vrstniki. Družinska hiperholesterolemija je tudi najpomembnejši vzrok za nastanek zgodnje srčno-žilne bolezni: pri moških pred 55. letom starosti, pri ženskah pa pred 65. letom starosti.

Izpostavljenost žilne stene LDL holesterolu

Ateroskleroza dolgo časa poteka prikrito. Bolnik težave začuti šele takrat, ko se ena ali več žil (arterij) pomembno zoži ali celo zapre. Posledica je, da prekrvavljenost tkiva ni več zadostna. Napredovanje ateroskleroze je odvisno od številnih dejavnikov: sladkorna bolezen,

Utrip Srca 11 11

visok krvni tlak, kajenje, telesna nedejavnost, trebušna debelost … Ključna je izpostavljenosti žilne stene škodljivemu holesterolu LDL. Čim višja je raven LDL holesterola in čim dlje povišanje traja, tem prej bo prišlo do okvare arterijske stene, ki vodi v zapore žilja.

Kako prepoznamo hiperholesterolemijo

Najpogostejši vzrok za hiperholesterolemijo je okvara gena za LDL-receptor. Zato jetra manj učinkovito odstranjujejo LDL-holesterol iz krvi in raven holesterola v krvi se poviša. Pri veliki večini bolnikov je okvarjen eden izmed dveh genov za LDLreceptor – enega podedujemo od matere in enega od očeta. Na gensko pogojeno hiperholesterolemijo se najprej pomisli pri osebah z izrazito povišano ravnjo holesterola, ki imajo pri sorodnikih v prvem kolenu zgodnjo koronarno bolezen. To se zgodi v 80 % primerov. Rezultati genskega testiranja so sicer pomembni za vedenje o dedovanju, na samo zdravljenje pa ne vplivajo. Zato pri nas genetskega testiranja ne uporabljamo rutinsko.

Merila za diagnozo

Pri hiperholesterolemiji potrjeni HeDH znašajo več kot 8,0–10 mmol/, vrednosti LDL-holesterola pa več kot 6,0– 8,0 mmol/l. Če takih bolnikov ne zdravimo, so kar 13,2-krat bolj ogroženi za nastanek srčnega infarkta, in če niso ustrezno zdravljeni, dejansko vsi doživijo zgodnji srčno-žilni dogodek, najpogosteje srčni infarkt. Tisti, ki izpolnjujejo klinična merila za družinsko hiperholesterolemijo (pri katerih je raven LDL-holesterola > 5,0 mmol/l), so 4,8-krat bolj ogroženi kot zdravi vrstniki. Pri homozigotni obliki hiperholesterolemije – ko sta okvarjena oba gena za receptor LDL, imajo izjemno visoko raven holesterola (skupni holesterol > 13,0 mmol/L; LDL >

Foto: Pixabay

Zmote Napačno je prepričanje, da bodo osebe s hiperholesterolemijo samo s prehrano in telesno dejavnostjo zadostno znižale raven LDL-holesterola Ko govorimo o povečanem nivoju holesterola v krvi, po navadi najprej pomislimo na mastno prehrano, kajenje in pasiven življenjski slog. To v primeru družinske hiperholesterolemije sploh ne drži! Gre namreč za dedno povišanje holesterola, ki se lahko pojavi tudi pri posameznikih, ki živijo povsem zdravo. Družinska hiperholesterolemija (DH) se namreč prenaša gensko. To pomeni, da obstaja pri bratih, sestrah ali otrocih posameznika z DH 50-odstotna verjetnost, da imajo tudi sami DH. Je najbolj pogost dedni razlog za pojav povišanega holesterola. Pojavi se pri približno eni izmed 500 oseb. 10,0 mmol/L) že otroci. Bolniki s to obliko brez ustreznega zdravljenja navadno umirajo zaradi srčnega infarkta pred 30. letom starosti.

Hiperholesterolemijo moramo zdraviti

Zdravljenje s statini je temelj zdravljenja hiperholesterolemije in pomembno izboljša preživetje. Ker dolgotrajna izpostavljenost zvišani ravni holesterola bistveno poveča nevarnost prezgodnje srčno-žilne bolezni, veljajo vsi bolniki z hiperholesterolemijo za visoko ogrožene in je pri njih treba zdravljenje začeti čim prej. Žal tudi med zdravljenimi bolniki večina še ne doseže ustrezno nizke ravni LDL-holesterola. Najučinkovitejši statini v maksimalnem odmerku namreč znižajo raven za do

50 odstotkov. Pomembno je, da osebe z hiperholesterolemijo čim prej poiščejo ustrezno strokovno pomoč. Napačno je tudi prepričanje, da bodo osebe s hiperholesterolemijo samo s prehrano in telesno dejavnostjo zadostno znižale raven LDL-holesterola. Potrebno je zdravljenje, in prej, kot se začne, večja je dobrobit.

Posebna oblika - družinska hiperholesterolemija

Zdravniki opozarjajo na pravočasno odkritje in nato tudi zdravljenje najpogostejše življenje-ogrožujoče dedne motnje presnove. Ne gre za redko stanje, saj jo ima 1 oseba na 250 prebivalcev Slovenije. V zadnjih letih v okviru prowww.drustvo-nsos.si

12 UtripSrca

grama presejanja holesterola pri otrocih, vsako leto odkrijejo vsaj 40 otrok s to motnjo, pri vsakem pa ima družinsko hiperholestero-

»Otroci so z izjemo najtežjih primerov brez vidnih težav, zdravi, primerljivo prehranjeni, kot njihovi sovrstniki. Holesterol pa se zla-

goma, vendar pospešeno kopiči v stenah žil, tudi zaradi vnetja, ki ga povzroča. Po 8. letu lahko sicer že ugotavljamo pospešen trend za-

Foto: Pixabay

Družinska hiperholesterolemija je prirojena motnja v presnovi maščob in je ena izmed najpogostejših genetsko povzročenih motenj. V Sloveniji jo ima okoli 8.000 ljudi. ogroženost takih oseb več kot 13krat višja, kot med zdravimi vrstniki. Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med. iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana je povedal, da pri nas že od 1995. na sistematskem pregledu pred vstopom v šolo otrokom preverijo tudi vrednosti holesterola. Takšno populacijsko presejanje hiperholesterolemije se je pokazalo kot zelo uspešno, saj kot že omenjeno na ta način odkrijejo večino otrok, ki ima to stanje.

www.drustvo-nsos.si

debeljevanja stene žil, če skupino otrok z DH primerjamo z njihovimi zdravimi sorojenci. V tretji in četrti dekadi se praviloma lahko že pokažejo vidne posledice, kot je kopičenje holesterola na vekah (ksatelazme), na kitah (ksantomi), lahko pa tudi že srčno-žilni zapleti, do 50. oz. 60. leta ima 50 % lahko že srčno-žilno bolezen, če so nezdravljeni.« Tako se tudi za otroke priporoča zdrav življenjski slog. Izjemno pomembna je redna telesna dejavnost – priporočljivih je trideset

minut dejavnosti na dan, vsaj petkrat na teden. Zelo pomembna je kot rečeno tudi zdrava prehrana. »Tukaj ne želimo govoriti o posebnih »dietah«, pač pa raje govorimo o zdravi prehrani. Uživati je treba manj maščob, predvsem manj trans-maščob (npr. »hitra hrana«, procesirana hrana) in tudi nasičenih maščob (npr. rdečega mesa ali masla), nasičene maščobe je treba nadomestiti z nenasičenimi (npr. z rastlinskimi olji), omejiti hrano in pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja ali alkohol, uživati več živil, ki vsebujejo vlaknine, več zelenjave in več sadja. Pri otrocih in mladostnikih z družinsko hiperholesterolemijo je izjemnega pomena, da nikoli ne začnejo kaditi, kar lahko dosežemo s pravočasnim odkrivanjem te nadvse nevarne presnovne motnje, pri odraslih pa je ključna opustitev kajenja,« našteva ključne dejavnike tveganja, ki jih lahko odpravimo sami doc. Urh Grošelj V kolikor z zdravim življenjskim slogom oseba z družinsko hiperholesterolemijo ne doseže ciljnih vrednosti holesterola je v naslednjem koraku za zdravljenje visokega LDL holesterola pri družinski hiperholesterolemiji na voljo več vrst zdravil, ki jih je mogoče uporabljati sama ali v kombinaciji. Največkrat so to zdravila proti zvišanemu holesterolu – statini, ki jih pri otrocih z družinsko hiperholesterolemijo uporabljamo po 8. letu starosti. Ne glede na presejalni program in različnim preventivnim ukrepom in programom pa je še vedno velika večina bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo ni prepoznana in zato tudi ni ustrezno zdravljena. Tako ne preseneča, da so srčno-žilne bolezni še vedno najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji, saj so 2019. povzročile kar 38% vseh smrti.

Utrip Srca 13

Ostanki zdravil tudi v poljščinah ZZZS

Zdravilo D3 kmalu na recept tudi stanovalcem v DSO ZZZS je spremenil pogoje, kdo lahko prejema zdravila s holekalciferolom (vitamin D3) na zeleni recept. Zdravili Oleovit in Plivit D3, ki sta razvrščeni na vmesno listo, zdravnik lahko po novem predpiše za: • preprečevanje in zdravljenje osteope-

nije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti, do 18. leta starosti pa le tistim z dejavniki tveganja, kot so otroci s kroničnimi boleznimi, ki so redno obravnavani pri subspecialistih, otroci, ki so predebeli (+ 2 SD odklona od idealne teže za starost in spol) in otroci s temno poltjo; pediater na primarni ravni presodi in predpiše recept za vitamin D3 do 18. leta starosti; • nadomeščanje vitamina D pri osteopeniji in osteoporozi; • zdravljenje kronične ledvične bolezni, ledvične osteodistrofije, hipoparatiroidizma in hipofosfatemičnega rahitisa; • malabsorbcijo in druge motnje, ki povzročajo pomanjkanje vitamina D; • dolgotrajno zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi; • nadomeščanje vitamina D pri zdravljenju kostnih zasevkov; • nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih in so visoko ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D.

Za analizo kreše, koruze, redkvice, graha in čebule je Wolfgang Buchberger (JKU Linz) s finančno podporo avstrijskega znanstvenega sklada FWF začel sodelovanje z Univerzo Masaryk v Brnu. Univerza Masaryk je k projektu prispevala rastlinjake in znanje o redni rasti rastlin. Buchberger in ekipa so se najprej lotili zdravil, ki jih je v prečiščenih odpadnih vodah največ: analgetikov, nato pa tudi drugih pogosto predpisanih zdravil. Za zdaj so rezultati pomirjujoči, je pa potrebno nekatere učinkovine še naprej spremljati. Prvi med njimi so ostanki antibiotikov. Ugotovili so namreč, da mnoge od njih v odpadnih vodah s kemikalijami za čiščenje ni moč razgraditi. Še posebej to velja za fluorokinolone. Kot primer navajajo tudi diklofenak, ki se sicer v človeškem organizmu dobro razgradi, v odpadnih vodah pa ostaja zaradi diklofenaka v mazilu, ki ga s telesa speremo z vodo. Rastline ga delno presnovijo, se pa ti presnovki v njih nalagajo.

14 UtripSrca

POGREVANJE HRANE – DA ALI NE?

Ob obilici predpripravljene hrane, ki jo pripravimo sami ali kupimo, se potrošniki pogosto sprašujejo, ali je pogrevanje hrane varno in zdravo. Tekst: Marjana Peterman

e se ravnamo po priporočilih v nadaljevanju, je uživanje pogrete hrane povsem varno, poleg tega na ta način poskrbimo, da je tudi manj zavržemo.

pene, zato jih moramo termično obdelati, da so užitne. Krompir, gomoljčnice in žita pa pečemo oziroma kuhamo zato, da postane

hrana bolj prebavljiva in da naše telo lahko bolje izkoristi hranila iz živil. Pečena in kuhana hrana je tudi bolj okusna in varna.

Potencialno nevarna živila

Danes je na voljo veliko živil, ki so že delno ali v celoti skuhana, na primer fižol iz pločevinke, kuhan in pakiran krompir ali kar cel predpripravljen obrok, kot sta jota ali ričet, v marsikateri trgovini z delikateso pa so na voljo tudi raznovrstno pečeno meso s prilogami in druge jedi. Taka živila oziroma jedi pred uživanjem le pogrejemo. Pri tem moramo upoštevati navodila za pripravo, ki jih je predvidel proizvajalec. Kaj pa storimo v primeru, ko nam ostane hrana po obroku, ki smo ga sami pripravili in je ne želimo zavreči? Kako naj ravnamo, da bo pogreti obrok še vedno varen, užiten in seveda okusen? Ali bo takšna hrana še imela kakšno prehransko vrednost?

KAKO PREPREČIMO OKUŽBE ALI ZASTRUPITVE S HRANO?

Pomen kuhanja

Ko je živilo že skuhano, ga lahko največ dve uri vzdržujemo pri temperaturi okrog 63 °C, nato ga moramo na hitro ohladiti v hladilniku ali predelati ali pa zavreči.

Hrano kuhamo zato, da je užitna, okusna in varna. Surov fižol oziroma stročnice so večinoma struwww.drustvo-nsos.si

Optimalna temperatura Potencialno nevarna živila so sveže meso, sveže ribe, surova jajca, mleko in hrana, ki je sestavljena iz omenjenih živil, ker lahko vsebuje patogene mikroorganizme. Optimalna temperatura za razvoj mikroorganizmov je med 5 in 63 °C. Če pa hrano določen čas termično obdelujemo pri temperaturah nad 70 °C, se hrana pasterizira in je varna za uživanje.

• Perutnino skuhamo, ko je središčna temperatura živila 85 °C. • Preostalo meso in ribe moramo segrevati vsaj do 75 °C. • Mleko pasteriziramo, če ga 20 minut segrevamo pri 63 °C ali 15 sekund pri 72 °C. • Sadje in listnato zelenjavo moramo segreti do 70 °C. • Škrobna živila (krompir, testenine, stročnice, gomoljčnice) skuhamo, ko se temperature povzpnejo med 85 in 100 °C, s tem je škrob skuhan in užiten

Utrip Srca 15 15

Pogrevanje hrane

Na splošno velja, da lahko sveže pripravljeno toplo hrano do dve uri ohlajamo na sobni temperaturi (na primer na mizi ali štedilniku). Nato moramo hrano pogreti in takoj zaužiti ali jo v hladilniku na hitro ohladiti na 5 °C in jo shraniti v čisti posodi. V hladilniku lahko tak obrok hranimo do največ tri dni.

Hranilne vrednosti po pogrevanju

Ministrstvo za kmetijstvo v ZDA (United States Department of Agriculture) že več kot 20 let podpira raziskave o prehranski vrednosti živil, ki so kuhana in/ali pogreta. Iz objavljenih rezultatov izhaja, da se pri pogrevanju nekaj hranilne vrednosti vendarle izgubi. Koliko, je odvisno od načina pripravljanja hrane, temperature in načina pogrevanja. (vir: ZPS)

• Temperatura in čas kuhanja najbolj vplivata na vitamine, ki so topni v vodi: vitamini C, B1 in B2. Pri kuhanju se izgubi do 25 odstotkov teh vitaminov (razen pri olupljenem krompirju, kjer se lahko izgubi do 75 odstotkov vitamina C). • Pri pogrevanju živil se izgubi še nadaljnjih 10 do 15 odstotkov navedenih vitaminov. • Izguba drugih vitaminov je nekoliko manjša tako pri kuhanju kot tudi pri pogrevanju in se giblje okrog 15 odstotkov. • Minerali so bolj odporni proti temperaturi, izgube so približno 15-odstotne, a le takrat, ko živila kuhamo v pari ali vodi, ki jo zavržemo. • Značilnih izgub makrohranil (ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine) v raziskavi niso ugotovili.

Pogrevamo lahko skoraj vsa pripravljena živila, le temperatura naj ne bo previsoka in čas pogrevanja ne predolg. Nekaj priporočil: • Juhe in jedi na žlico pogrejemo samo do vrenja. • Za preostale jedi velja, da živila ohranijo največ hranil, če jih pogrejemo do okrog 73 °C in temperaturo vzdržujemo vsaj pet minut. • Znanstveno potrjeni metodi pogrevanja, ki ohranita največ hranil, sta parjenje in segrevanje z mikrovalovi. • Če nimamo parne ali mikrovalovne pečice, pogrevamo v navadni pečici, ki jo najprej segrejemo na približno 120 °C, nato pa temperaturo zmanjšamo na 100 °C in hrano, ki smo jo dali v pekač in dobro pokrili, grejemo 20 minut. • Skuhana živila lahko porabimo tudi tako, da jih predelamo v novo jed. Ostanke riža dodamo juhi, iz makaronov spečemo zmešanko z dodatkom zelenjave in sira ipd. • Že pogreta živila, ki jih ne porabimo, moramo zavreči.

Živila, ki iz različnih razlogov niso primerna za pogrevanje

Piščanec je bogat vir beljakovin, vendar ponovno segrevanje

povzroči spremembo sestave beljakovin, kar lahko zaznamo na kakovosti (okus je slabši). Hrana, bogata z beljakovinami lahko pri ponovnem pogrevanju povzroči prebavne težave, ker beljakovine ob kuhanju denaturirajo. Hladne ostanke piščanca lahko uporabimo v solatah ali sendvičih.

Foto: Pixabay

Pri pogrevanju živil se izgubi še nadaljnjih 10 do 15 odstotkov navedenih vitaminov.

Riž je najpogostejši ostanek v naši kuhinji in tudi pogosto pogrevana hrana. Najbolje se je izogniti ponovnemu segrevanju v mikrovalovni pečici. Jajca – potrebno se je izogibati ponovnemu segrevanju kuhanih ali umešanih jajc. Beljakovine v jajcih se namreč uničijo, ko so ponovno izpostavljene vročini.

16 UtripSrca

KAKOVOSTNO IN DOLGO ŽIVLJENJE TUDI S POMOČJO CEPIV

Foto: Pixabay

b svetovnem tednu imunizacije so o vlogi ter delovanju cepiv, pomenu kolektivne imunosti in vplivu pandemije na precepljenost različnih bolezni, debatirali na spletnem dogodku STA kluba. Gostje so bili specialist pediater Denis Baš, dr. med., predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec ter epidemiolog in predstojnik območne enote NIJZ Maribor asist. Zoran Simonovič, dr. med. spec. Pojem imunizacija razumemo, kot vzpostavitev imunske zaščite posameznika pred določenimi

www.drustvo-nsos.si

povzročitelji nalezljivih bolezni. Imunsko zaščito lahko dosežemo z aktivnim cepljenjem tj. aktivna imunizacija. Takrat s cepivi sprožimo imunski odgovor in zaščito pred specifično okužbo. Lahko pa uporabimo pasivno imunizacijo. To je postopek, pri katerem z aplikacijo specifičnih protiteles posameznika zaščitimo pred specifičnimi oziroma nekaterimi splošnimi boleznimi za določeno obdobje. Kako dolgo smo zaščiteni, je odvisno od življenjske dobe apliciranih preparatov. Pri inaktiviranih cepivih, kamor spadajo tudi vsa do sedaj uporabljena cepiva za zaščito pred COVID-19, je za vzdrževanje zaščite oziroma za dolgotrajno zaščito običajno potrebno cepljenje po-

navljati v določenih časovnih obdobjih. Pri nekaterih cepivih je za to dovolj en odmerek po nekaj mesecih, pri drugih pa je potrebno na vsakih nekaj let cepljenje ponoviti. O dolgotrajni učinkovitosti cepiva proti COVID-19 zaenkrat še

Vse do dosega čredne imunosti se okužba brez določenih ukrepov ne bo nehala širiti. Za ošpice je zaželen delež precepljenosti 95 %, za COVID-19 pa približno 60 – 70 %. ne vemo dovolj, saj je od prvega eksperimentalnega cepljenja minilo šele pol leta. Če podamo oceno glede na ostale korona viruse, domnevamo, da bo COVID-19 ostal

Utrip Srca 17

endemičen in se bo zelo verjetno potrebno ponovno cepiti, da bomo vzbudili imunost, ali pa ga bomo preboleli v lažji obliki ter imeli daljšo pridobljeno imunost.

CEPILNI POTNI LIST

Države se na ravni EU zelo intenzivno pogovarjajo o uvedbi tako imenovanih zelenih digitalnih certifikatov. Ključni razlog uvedbe le-teh je olajšanje potovanj in poenotenje sistema. Na telefon ali v pisni obliki bi (bomo) dobili potrdilo v treh primerih: če smo bili cepljeni, če smo bolezen preboleli ali če smo opravili ustrezen test. Vsaka država bo lahko sama določila pogoje, kako bo ravnala, in kljub potrdilu uvede dodatne omejitve.

Ilustracija: Pexel Photos

PRECEPLJENOST in PANDEMIJA

Nekaj statističnih podatkov sta podala specialist pediater Denis Baš, dr. med. in predstojnik območne enote NIJZ Maribor asist. Zoran Simonovič, dr. med. spec. Pri cepljenju proti mumpsu, ošpicam, rdečkam smo zaradi nekaj tedenske popolne prekinitve otroškega cepljenja zaradi okužb s COVID-19 padli na 91 % precepljenost. Pred tem so se odstotki precepljenosti gibali med 93,5 – 95 %. Podoben upad je tudi pri revakcinaciji proti oslovskemu kašlju, tetanusu in davici v tretjem razredu osnovne šole. Še večji padec je bil pri sre-

Obvezno cepljenje v Sloveniji določa Zakon o nalezljivih boleznih, in sicer proti hemofilusu influence B, davici, tetanusu, otroški paralizi, oslovskemu kašlju, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Cepljenja, ki so priporočena, pa so na primer proti HPV-ju, pnevmokoknim okužbam, rotavirusom idr. dnješolcih pri cepljenju proti tetanusu v tretjem letniku srednje šole, kjer je odstotek padel s 96 % na 87,5 %. Na področju cepljenja predšolskih otrok ni tako velikega upada, saj so se cepljenja v veliki meri izvajala. Podatki NIJZ za leto 2020 pravzaprav kažejo, da je delež najmlajših otrok, ki so prejeli obvezna cepljenja, še višji kot v letu 2019. Precepljenost deklic proti HPV je bila pred epidemijo okrog 60 % in ta vrednost bi brez epidemije zagotovo narastla, saj smo videli trend naraščanja. Na predlog stroke se v jeseni začenja tudi cepljenje dečkov proti HPV. To cepljenje je zelo pomembno za eradikacijo raka na materničnem vratu pri povedala vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.

Cepljenje ne prinaša velikega tveganja

Vsa dogajanja po cepljenju se prijavi kot stranski učinek, tudi če dejansko niso v neposredni zvezi. Potem se za vsak primer posebej pogleda, ali je posledica cepiva ali ne. Hujši stranski učinki pri cepljenju proti COVID-19 so zelo redki in verjetnost, da umremo od bolezni same, je približno 10 000-krat večja, kot da dobimo tak trombotični stranski učinek. Kot je povedal dr. Baš, so najpogostejša vprašanja staršev v zvezi s cepljenjem otrok predvsem v zvezi z varnostjo, potrebnostjo in učinkovitostjo cepiva. Nekate-

rih otrok ne smemo cepiti zaradi alergij, osnovnih bolezni ali določenih zdravil, ki jih prejemajo. Takšni posamezniki so pri okužbah, ki se širijo kapljično, odvisni od čredne imunosti. Ena od novosti, ki pomaga pri zaščiti posameznikov iz rizične skupine, je obvezno precepljenje otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pred vključitvijo v kolektivno varstvo v vrtce. Povzela Andreja Šilc

Kaj je HPV? Humani (človeški) papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški, tako v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu. Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV. Okrog 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil in predela okoli zadnjika. Okužba s HPV lahko povzroča predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome) in papilome grla. HPV so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moških, kot pri ženskah. Kako se HPV prenaša in kako pogoste so okužbe s HPV? HPV se prenesejo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno dejavnih oseb se tekom življenja okuži s HPV. Večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi s HPV. Prav tako ne vedo, da morda HPV prenašajo na svojega spolnega partnerja. S HPV se lahko okužimo, tudi če partner nima nobenih znakov ali simptomov okužbe.

www.drustvo-nsos.si

18 UtripSrca

KO SE VSE VRTI - KAKO ODPRAVITI KRONIČNO VRTOGLAVICO Omotica, slabost, občutek, da se okolica ziba ali valovi, težave z ravnotežjem, nestabilnost pri hoji... Vse našteto so simptomi, ki jih dobro poznajo bolniki s kronično vrtoglavico. Ponavljajo se in trajajo več tednov ali celo mesecev. Ljudi prestrašijo in tudi osebni zdravnik se znajde pred težkim izzivom. Seveda je najprej potrebno izključiti vse morebitne druge vzroke za vrtoglavico – na primer visok krvni tlak, nevrološke bolezni, tumor... Kaj pa, če vrtoglavica kljub temu vztraja? je treba jasno podučiti, da morajo oceniti zgolj trajanje vrtoglavice, ne pa tudi spremljajočih pojavov – na primer slabosti in siljenja na bruhanje. Pri postavitvi diagnoze pomaga ocena sprožilnih dejavnikov: vstajanje, premikanje glave, obrat v postelji itd.«

Potek kliničnega pregleda

Foto: Pixabay

onavljajoča se vrtoglavica mnogo ljudem predstavlja dolgoročne težave in čeprav ne gre za življenje ogrožujoče stanje, zelo spremeni kakovost življenja. Recept za njeno odpravo oziroma zmanjšanje težav je prvenstveno aktivna rehabilitacija (vestibularne vaje, vaje ravnotežja itd). Kaj pa vzroki? O teh je na srečanju družinskih zdravnikov spregovoril nevrolog prof. dr. Anton Grad iz Oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Izola. Uvodoma je povedal, da čeprav bolniki govorijo o vrtoglavici, gre

www.drustvo-nsos.si

za slabo definirana vrtoglavici podobna stanja – ki jih je kar nekaj: »Izjemno pomembna je anamneza, pri kateri je potrebno razčistiti ne samo, kaj bolnik misli z opisom svojih težav, pač pa se tudi prepričati, da razume, kaj mu zdravnik pove. Trajanje vrtoglavice je ključno za postavitev diagnoze. Bolnike

Prof. dr. Grad je pojasnil tudi, kako poteka pregled, ko se bolnik z vrtoglavico oglasi pri zdravniku. »Izmerimo krvni tlak leže, po hitrem vstajanju in 2 minutnem stanju. Avskulatcija srca (poslušanje srca, ko bolnik najprej leži na hrbtu, nato na levem boku, nato sedi vzravnano in končno sedi nagnjen naprej) poda informacijo o stanju srca. Opravimo orientacijski nevrološki pregled. Ocenimo barvo kože, vidnih veznic. Obvezno se opravi preizkus tandemske hoje (kot da bi bolnik hodil po vrvi ali »črti« na tleh) z odprtimi in zaprtimi očmi. Bolnik, ki je sposoben tandem hoje, nima klinično pomembne motnje ravnotežja in

Diagnoza ni vedno enostavna. Vrtoglavica je subjektiven občutek in prizadeti bolnik težko zadovoljivo opiše svoje težave. Zdravniku je v veliko pomoč, če lahko bolnik poda odgovore na vprašanja, kot so: oblika vrtoglavice (ali bolnika vrti, zanaša, je nestabilen), kako poteka vrtoglavica (posamezni napadi, stalna prisotnost), kdaj se je prvič pojavila, kako dolgo je trajala...

Utrip Srca 19

drugi testi koordinacije, stoje in predvsem hoje. S HINT testom se išče prisotnost in smer nistagusa (to je relativno hitro premikanje oči v obe smeri) ali škiljenje ob hitrem premiku glave. » Pri starejših bolnikih se pogosto pojavljajo nekajminutne vrtoglavice, ki jih ne spremljajo nobeni drugi simptomi. Če jih ne spremljajo nevrološki simptomi, na podlagi katerih se lahko postavi sum na možgansko kap, gre najverjetneje za benigno položajno vrtoglavico – strokovno imenovano benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica (BPPV).

Periferna vrtoglavica

Pogosto se mi zvrti, ko se obrnem v postelji, se dvignem iz počepa, nenadoma spremenim položaj glave ali pogledam navzgor, je znake benigne položajne vrtoglavice opisal Grad in dodal, da je pri starostnikih pogosto povezana z nepojasnjenimi padci in negotovo hojo. Gre za stanje, ki je dvakrat pogostejše pri ženskah, najpogosteje pa ga povzročijo prej naštete situacije. Kratke epizode vtroglavice (trajajo približno 30 sekund) lahko spremlja nehoteno premikanje zrkel (nistagmus). Vzrok za periferno vrtoglavico leži v motnjah delovanja ravnotežnega organa oziroma notranjega ušesa: kristalčki v delu le-tega se odlepijo in zaidejo v del, kjer jih običajno ni, ter dražijo čutnice.

Vestibularni sindrom

Vestibularni sindrom spada med najpogostejša vrtoglavici podobna stanja, vzrok pa je v motnjah delovanja vestibularnega organa. Gre za predel notranjega ušesa, ki je pomemben za zaznavo gibanja in ravnotežje. Sodeluje z vidom, kar omogoča, da tudi, ko premikamo glavo (gor-dol, levo desno) predmeti v vidnem polju ostanejo stabilni. Motnje vestibularne

SIMPTOMI

Glavni spremljajoči simptomi ob vrtoglavici so: Avditorni: okvara sluha, šumenje v ušesih, občutek polnosti v ušesu, avtofonija. Nevrološki: dvojni vid, oscilopsija, anziokorija, dizatrija, disfagija, enostranske parestezije, pareza, ataksija, nesposobnost sedenja, kolcanje. Avtonomni: slabost, siljenje na bruhanje, bruhanje, potenje. Anskiozni: strah,nemir, hiperventilacija, simetrične parestezije funkcije povzročajo različne težave: občutek zibanja okolice pri hoji, nestabilno hojo, osebe z njo ne morejo stabilizirati slike med gibanjem itd. Posebej pereča je nestabilna hoja, ki jo je, kot je povedal Grad, moč omiliti edino z aktivno fizioterapijo, vztrajanju pri gibanju in različnimi vajami, kar pa je med bolnikih – med njimi prevladujejo starejši, zelo nepriljubljeno. Kar 20 odstotkov jih po vestibularnem sindromu razvije kronično vrtoglavico. Vestibularni sindrom običajno spremljajo slabost, bruhanje, znojenje, bolniki pa sčasoma razvijejo tudi strah pred početjem vsega, kar jim težave povzroča. Razvije se strah pred hojo, padcem... Pri vestibularnem sindromu ločimo dve obliki: unilateralno, pri kateri vrtoglavica traja nekaj minut in je brez nevroloških simptomov

(dvojni vid, nesposobnost sedenja...), in bilateralno, pri kateri vrtoglavica traja stalno med hojo. Pri slednji prav tako nevroloških simptomov ni, se pa izrazito pojavljajo anksiozni simptomi – strah pred gibanjem (hoja itd.)

Vrtoglavica in migrena

Vrtoglavica je pogosta spremljevalka migrene, še posebej, kadar gre za vestibularno ali bazilarno migreno. Diagnostični kriteriji, na podlagi katerih se potrdi vestibularno migreno, kot jih je navedel Grad, so: * vsaj pet epizod vrtoglavice v trajanju od 5 minut do 72 ur * od prej diagnosticirana migrena * vsaj polovico epizod vrtoglavice spremlja eden ali več simptomov migrene, na primer značilen glavobol, aura, občutljivost na svetlobo in/ali zvok (fotofobija, fonofobija) * izostanek vse ostalih vzrokov, ki bi lahko pojasnili s strani bolnika navedene epizode vrtoglavice Diagnostični kriterij za bazilarno migreno – pri kateri so epizode vrtoglavice sicer manj pogoste, je na primer dvojni vid. Traja od pet minut do celo ene ure.

Napadi panike in vrtoglavica

Napadi panike so vedno povezani tudi z omotico, stanje pa se običajno pojavi, ko bolnik miruje. Test hiperventilacije omotico sproži v dveh minutah, je pojasnil Grad, in opozoril, da je nagnjenost k anksioznosti pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj kronične vrtoglavice. Rezultati testov ravnotežja so pri anksioznih ljudeh slabši, tudi občutek jakosti vrtoglavice je pri njih izrazitejši. Osebe z anksioznostjo pogosteje prejemajo sedative, kar predstavlja dodatno težavo pri rehabilitaciji. Andreja Šilc / Vir: XXII Fajdigovi dnevi: Zbornik predavanj. 2020.

www.drustvo-nsos.si

20 UtripSrca

Besede zahvale

Spoštovana ekipa Medicor V imenu naše družine bi se vam rada srčno in iskreno zahvalila za vrhunsko in profesionalno obravnavo naše mame gospe Marije Jazbec. Že od vsega začetka odkar je mami prišla k vam na prvi pregled občudujemo vašo ekipo, kako dobro poskrbite za bolnika, za datume pregledov, za strokovno obravnavo in najpomembnejše zgradite zaupanje bolnika. Mami ni ravno pogumna ko pride do posegov vendar tokrat ste uspeli, da vam je popolnoma ampak res popolnoma zaupala in pogumno sprejela odločitev, da bo potreben poseg na srcu. Vse se je odvijalo izredno hitro, datumi pregledov so bili usklajeni in po sprejemu v bolnišnico se nismo mogli načuditi koliko pohval smo slišali od mami. Od sobnega osebja, ki tako lepo skrbi za bolnike, vseh sester in negovalk oz negovalcev, kirurške ekipe in strokovnjakov in nenazadnje je pohvalila tudi hrano. Srčna hvala vam za vas trud in strokovnost in želim si, da bi mnogi bolniki lahko bili deležni tako odlične obravnave. Želim vam veliko uspeha, vidnosti v svetu, ker si to resnično zaslužite in predvsem zadovoljnih in ozdravljenih bolnikov. S spoštovanjem Nataša Zibelnik v imenu družine Jazbec in Malgaj

www.drustvo-nsos.si

Spoštovana akad. prof. dr. Metka Zorc dr. med. ZAHVALA Z neizmerno hvaležnostjo se zahvaljujem moji čudoviti, skrbni, kardio - kardio vaskularnim bolnikom predani kardiloginji prof. dr. Metki, ki je, ne glede na narodnost, državljanjstvo, versko ali politično pripadnost, izborazbo, socialni status do vseh bolnikov enaka. Moja hvaležnost je še toliko večja, ker me pri okužbi s korona virusom ni pustila samega, temveč se je z vsem znanjem in skrbnostjo spopadla s posledicami korone, da sem jo prebolel v najmanjši možni meri. Moja hvaležnost je še toliko večja, ker mi s skrbnim zdravljenjem že vrsto let podaljšuje samostojno, človeka vredno življenje. Draga Metka stokrat hvala, hvala, hvala! Tvoj zvesti in hvaležni pacient Jože Ocvirk!

Utrip Srca 21 21

Pazite na svojo težo in prehrano in vaše srce vam

bo hvaležno

Društvo na srcu operiranih Slovenije www.drustvo-nsos.si

22 UtripSrca

Besede zahvale

Kako so otroci videli delo prof. dr. Metke Zorc v času najhujše epidemije s SARS COVID 19

ALI SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI SRČNO-ŽILNE BOLEZNI PRI SLADKORNI BOLEZNI TIPA 2? NE, ŠE NE. A JE ČAS, DA SE JE ZAVEMO. DEJSTVO

Srčno-žilna bolezen je najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2). www.drustvo-nsos.si

–

425

milijonov ljudi na svetu ima SB2.

2 do 6-krat

večjo verjetnost za smrt zaradi srčne in možganske kapi ima človek s SB 2 v primerjavi s človekom, ki te bolezni nima.

629

milijonov ljudi bo – po napovedi IDF – do leta 2045 imelo SB2.

Utrip Srca 23

Besede zahvale

www.drustvo-nsos.si

24 UtripSrca

Sladkorna bolezen

Foto: Pixabay

BOLNIK NAJ BO V SREDIŠČU OBRAVNAVE! Tekst: Sanja Švajger

nanje o poteku sladkorne bolezni, ki je na začetku nema, potem pa vse glasnejša, in se, slabo vodena, pogosto (po)kaže s poslabšanim vidom, ki sčasoma napreduje v slepoto, nevropatijo, na primer izgubo čutenja v prstnih blazinicah, izgubo ravnotežja, amputacijo okončin, in drugimi znaki bolezni, narekuje temeljite spremembe v pristopu njene obravnave. Da je osredotočanje samo na zniževanje hiperglikemije v krvi v zdravljenju te kronične bolezni, ki bolnika spremlja do konca življenja, premalo, si je stroka že dlje časa enotna. Tudi konsenz glede neustreznosti stopenjskega zdravljenja, in da lahko z zgodnjim uvajanjem učinkovitejše terapije, preprečimo razvoj, do sedaj pričakovanih zapletov sladorne bolezni, je vse bolj enoten.

Sladkorna bolezen ni nekaj, kar bo minilo, (kar samo od sebe)

Zato je vse več zavzemanj za nov način obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo. Gre za to, da mora biti bolnik v centru obravnave, ki naj mu bo omogočena na enem mestu. Ne more in ne sme biti bolnik tisti, ki bo posamično obiskoval specialiste različnih strok, vmes se soočal z dolgimi

www.drustvo-nsos.si

čakalnimi vrstami, marveč naj bodo strokovnjaki osredotočeni na bolnika. Gre pa tudi za zgodnje uvajanje terapije s sodobnimi zdravili (agonisti GLP receptorjev in zaviralci natrijevih glukoznih koprenašalcev 2 - SGLT 2)., ki preprečijo dolgoročne zaplete bolezni, in pomagajo ohraniti dobro kakovost življenja. Pri nas dostopna zaviralca SGLT2 empaglifozin in dapaglifozin, v tuijini tudi canagliflozin) prinašata sladkornim bolnikom tudi dodatne koristi, ki so lahko še večjega pomena kot je nižanje glukoze v krvi. O dobrodejnem vplivu zaviralcev SGLT 2 na srce, ožilje in na ledvice smo tokrat prisluhnili uglednemu zdravniku Subodh Vermi, strokovnjaku, ki se ukvarja s kirurgijo srca in Univerze v Torontu. Dr. Verma je sodeloval pri velikih raziskavah v povezavi s farmakoterapijo na področju srčnega popuščanja in sladkorne bolezni. Že uvodoma je pojasnil, da je pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo dobro imeti v mislih preventivo in zdravljenje srčnega popuščanja pa tudi aterosklerotičnih dogodkov in ledvične okvare. Pojasnil je, da je čedalje več podatkov, ki kažejo na to, da so podobni mehanizmi, ki pripeljejo do zapletov in smrti zaradi ateroskleroze pri

sladkorni bolezni, lahko odgovorni za nastanek srčnega popuščanja pri teh bolnikih – neodvisno od tega, ali je bila pri njih dokazana koronarna bolezen ali ne. Za srčno popuščanje je znano, da lahko pomembno zmanjšuje kakovost življenja in hkrati znatno poslabša napoved razvoja bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Zato se je v multifaktorski obravnavi sladkornega bolnika potrebno usmerjati na preprečevanje, prepoznavo in na pravočasno obravnavo tudi začetnih oblik tako ateroskleroze kot tudi srčnega popuščanja. Dr. Verma je poudaril, da samo s pro-

tihiperglikemičnim zdravljenjem v preteklosti ni bilo veliko uspeha v smislu zmanjševanja srčnega popuščanja. Šele s prihodom novih zdravil, zaviralcev natrijevih glukoznih koprenašalcev 2 (SGLT 2) so zdravniki dobili učinkovito orožje v boju s sladkorno boleznijo.

Utrip Srca 25 25

Aktualno

PLJUČNICA PRED KATERO SE LAHKO ZAŠČITIMO P

nevmokokne bolezni predstavljajo skupino bolezni, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumonie, ki jo imenujemo tudi pnevmokok. Čeprav se s pnevmokoki lahko okužijo ljudje vseh starosti, je to tveganje največje pri otrocih do drugega leta in odraslih nad 65. letom. Še posebej veliko tveganje predstavlja za bolnike s sladkorno boleznijo, katero velikokrat spremljajo srčnožilne bolezni. Pnevmokokna pljučnica je pogosta bolezen, ki je pri teh bolnikih povezana z visoko zbolevnostjo

Znano je, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo slabšo imunsko odzivnost in povečano nagnjenost k prekomernemu vnetnemu odzivu. in s smrtnostjo, kot že omenjeno, zlasti pri starejših sladkornih bolnikih s pridruženimi srčno-žilnimi obolenji. Epidemiološke raziskave pnevmokoknih okužb kažejo, da so bolniki s sladkorno boleznijo nagnjeni k okužbi v enaki meri kot drugi kronični bolniki, vendar imajo večje tveganje za pogostejšo bakteriemijo in znatno zvečano smrtnost pri pnevmokokni pljučnici.

Tudi cepljenje proti pnevmokoku reši življenje

Že dobro leto živimo v prav poseb-

nem obdobju, ko nas ob vsakem koraku spremlja na novo odkrita virusna bolezen. Ker je celotno človeštvo in tako tudi našo domovino korona ohromila in spremenila tok življenja, kot smo ga bili vajeni, trenutno polagamo veliko upov v učinkovitost cepiva proti okužbi. In čeprav imajo cepiva proti okužbi s koronskim virusom veliko medijske pozornosti, pa ne bi smeli spregledati vloge ostalih cepiv, ki so nam omogočila brezskrben vsakdan. Prof. dr. Andrej Janež, dr. med poudarja, da je zaščita s cepljenjem proti pnevmokokni okužbi priporočljiva za vse bolnike s sladkorno boleznijo, in to ne glede na starost. Slovenske diabetološke smernice priporočajo cepljenje vsaj enkrat v življenju s 23-valentnim polisaharidnim cepivom vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, starejših od dveh let in mlajših od 65 let. Revakcinacija (ponovno, osvežitveno cepljenje) je potrebna, če so bili cepljeni pred 65. letom starosti in če je od cepljenja minilo pet let ali več. Ponovno cepljenje je potrebno tudi ob kronični ledvični bolezni in na primer pri ljudeh z okvarjenim imunskim sistemom, npr. po presaditvi organov. Zdravniki priporočajo, da vsi odrasli, stari 65 let in več, prejmejo odmerek konjugiranega pnevmokoknega cepiva, ki naj mu po 6–12 mesecih sledi odmerek pnevmokoknega

Bolniki s sladkorno boleznijo so nagnjeni k okužbi v enaki meri kot drugi kronični bolniki, vendar imajo večje tveganje za pogostejšo bakteriemijo in znatno zvečano smrtnost pri pnevmokokni pljučnici.

polisaharidnega cepiva. Prof. Janež posebej poudari pomembnost cepljenja proti pnevmokoku pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo, in vseh tistih, ki imajo kro-

Cepljenje proti pnevmokokni okužbi je priporočljivo za vse bolnike s sladkorno boleznijo, in to ne glede na starost. nične bolezni srca, pljuč ali ledvic. Raziskave so pokazale, da je poglavitni pozitivni učinek pnevmokokne vakcine, da učinkovito prepreči bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi), ki je vzrok za veliko smrtnost. Cepljenje proti pnevmokoku je po podatkih populacijskih študij povezano z boljšim preživetjem, manjšo možnostjo dihalne odpovedi ali drugih zapletov in z manj časa, preživet pri bolnikih z doma pridobljeno pljučnico. Klinične izkušnje kažejo, da imajo sladkorni bolniki normalen imunski odziv na cepljenje, tako da učinkovitost cepljenja ni zmanjšana. Ne nazadnje velja opozoriti, da je zdaj, v času epidemije covid-19, pri bolnikih s sladkorno boleznijo pomembno cepljenje proti gripi in pnevmokoku. Predvsem zadnje lahko prepreči sekundarne okužbe dihal pri virusnih obolenjih. Klinične izkušnje kažejo, da imajo sladkorni bolniki normalen imunski odziv na cepljenje, tako da učinkovitost cepljenja ni zmanjšana. (aš)

www.drustvo-nsos.si

26 UtripSrca

jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip, je uvodoma povedal prim. Matija Cevc, dr. med iz KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana. Opozoril je, da obstaja velila verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. »Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center!«

Tudi ob znakih blage kapi je nujen obisk zdravnika

Foto: iStock Photos

PREPOZNATE ZNAKE MOŽGANSKE KAPI? M

ožganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno tretjina ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju, 40% bolnikov ima po možganski kapi zmerne, 15-30% hujše težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti. Na letošnjem dogodku, s katerim smo svetovni dan možganske kapi obeležili tudi pri nas (evropski dan osveščanja o možganski kapi www.drustvo-nsos.si

je vsako leto na drugi torek v mesecu maju), si je stroka zastavila vprašanja - kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo čim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoč pravočasna in ustrezna?

Najpomembnejša preventiva

Pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati,

Specialist urgentne medicine Štefan Mally, dr. med., iz oddelka za Nujno medicinsko pomoč v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor je opozoril, da je v Sloveniji vsak dan za možgansko kapjo zboli deset ljudi, pravočasnih urgentnih prevozov z reševalnimi vozili pa izvedemo manj kot v polovici primerov. Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil v možganih. Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranje nujne medicinske pomoči, začetna terenska oskrba bolnika in urgentni transport ter bolnišnična obravnava in zdravljenje. Pri vsakem od njih so mogoče izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva člena verige. Prepogosto ugotavljamo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali

Utrip Srca 27

pa odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika.

Večja osveščenost o znakih možganske kapi in nemuden klic na številko 112 sta izrednega pomena za uspešno zdravljenje.

Z vzpostavitvijo Dispečerske službe zdravstva, ki prevzema nujne zdravstvene klice 112 v več regijah, smo v Sloveniji pridobili dodatno možnost hitre aktivacije ekip nujne medicinske pomoči na terenu in sprotnega prenosa podatkov o bolnikih, kar bo skrajšalo čas obveščanja bolnišnic in olajšalo delo terenskih reševalnih ekip. Mally opozarja še, da je ob nujnem prevozu, terenski klinični oceni stanja bolnika in stabilizaciji njegovih življenjskih funkcij pomembno tudi, da imajo zdravstvene ustanove urejene protokole nujnega sprejema, hitrega dostopa do diagnostike in takojšnjega zdravljenja. Dostopni čas nujnih intervencij

V času čakanja na prvo pomoč je potrebno poiskati čim več informacij o zdravstvenem stanju, stare izvide, škatlice zdravil... se je zaradi priprave reševalnih vozil in oblačenja osebne varovalne opreme pri bolnikih s sumom na okužbo covid za nekaj minut podaljšal, zaradi varnosti osebja helikopterskih ekip nujne medicinske pomoči pa tudi ni mogoč prevoz covid okuženih bolnikov s helikopterjem. Pri bolnikih z možgansko kapjo v večini primerov ni suma na hkratno covid okužbo, zato se aktivacije izvajajo brez pomembnih odstopanj kot pred pandemijo.

Kako poteka obravnava

»Obravnava možganske kapi se v urgentni internistični ambulanti

Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranje nujne medicinske pomoči, začetna terenska oskrba bolnika in urgentni transport ter bolnišnična obravnava in zdravljenje. začne s klicem s terena, da peljejo bolnika z nevrološkim izpadom. Pomembno je pridobiti čim več podatkov, predvsem pa je važen čas nastanka in pridružene bolezni ter eventualno jemanje zdravil. Zelo pomemben izvor podatkov so poročanja očividcev, svojcev. Ko je bolnik pripeljan v urgenco, pride direktno v ambulanto, da se lahko obravnava čim prej začne. Bolniku se izmerijo vitalni kazalci, nastavi venski kanal, odvzame kri za preiskave, nato gre na CT slikanje. Praviloma se odločimo za slikanje možganov in možganskega žilja. Slike nato pošljemo po sistemu TeleKap v UKC Ljubljana, na Nevrološko kliniko, hkrati jih prejme v odčitek specialist radiolog. Na osnovi pridobljenih podatkov bolnika preko kamere pregleda nevrolog, oceni težo prizadetosti, nato, če ni zadržkov, odredi topljenje strdkov (trombolizo) ali se odloči za premestitev na Nevrološko kliniko, kjer lahko nekatere strdke tudi mehansko odstranijo. Zdravljenje s trombolizo se začne takoj in čim prej, kar je mogoče. Takega bolnika nato sprejmemo v enoto intenzivne terapije, kjer ves čas spremljamo krvni tlak in ostale vitalne znake, spremljamo pa tudi nevrološko sliko,« je tipičen primer vodenja bolnika s sumom na možgansko kap opisala specialistka interne medicine Mateja Verdinek, dr. med., iz Splošne bolnišnice Jesenice. »Bolnike, ki imajo na CT posnetkih že vidne posledice kapi, sprejmemo na oddelek za čim bolj zgodnjo rehabilitacijo in uvedbo zdravljenja, s katerim poskušamo preprečiti ponovne dogodke. Žal v mnogih splošnih bolnicah

nimamo celodnevne prisotnosti nevrologa, kar bi lahko dodatno skrajšalo čas do ustreznega zdravljenja, po možganski kapi je namreč čas tisto, kar največ šteje. Za zdravljenje s topljenjem strdka se lahko odločimo znotraj 4,5 ure. Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolNajbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor) R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke) O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza) M – minuta (takoj pokliči 112) Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu lahko pripomorejo tudi delavnice o možganski kapi, za dijake na slovenskih srednjih šolah. Ponovno pozivamo šole, da se obrnejo na Društvo za zdravje srca in ožilja, ko bodo želele, da izvedemo delavnico tudi pri njih, za njihove dijake. ga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve. Dostopnost do bolj naprednih slikovnih metod bi omogočila podaljšanje tega časovnega okna do devet ur, vendar je taka diagnostika v veliki meri bolnikom nedostopna, saj je ni na voljo v večini splošnih bolnic. » Poudarila je še, da je ob sumu na kap nujno čim prej poklicati nujno medicinsko pomoč, v času čakanja www.drustvo-nsos.si

28 UtripSrca

poiskati čim več informacij o zdravstvenem stanju, stare izvide, škatlice zdravil... Vse to lahko močno olajša nadaljnje ukrepanje in vodi do boljših izidov zdravljenja, lahko tudi brez kakršnih koli posledic v smislu nevrološke okvare.

Prihaja telerehabilitacija

Izidi zdravljenja po možganski kapi so boljši, če so bolniki v akutnem in subakutnem obdobju bolezni deležni dobro organizirane rehabilitacije. Rehabilitacijski postopki, nujni za celovito rehabilitacijsko obravnavo po možganski kapi, naj bi bili zagotovljeni v akutni bolnišnici, na oddelkih za podaljšano bolnišnično zdravljenje, na rehabilitacijskih oddelkih, v ambulantnih rehabilitacijskih službah, patronažni službi in povsod drugod, kjer obravnavajo bolnike po možganski kapi. Zmogljivosti teh služb v slovenskem prostoru niso zadostne in so imeli številni bolniki po preboleli možganski kapi pomanjkljivo rehabilitacijo že pred pandemijo COVID-19, je stanje na terenu orisala doc. dr. Nika Goljar, dr. med., iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. V času pandemije je dostop do rehabilitacijske oskrbe povsod po svetu pomembno zmanjšan, podaljšujejo se čakalne dobe na obravnavo in urniki terapij, povečujejo se obremenitve svojcev/skrbnikov bolnikov. V Sloveniji poskušamo rehabilitacijske storitve kar se da nemoteno zagotavljati. Ob številnih zahtevah povezanih s preprečevanjem širjenja okužb so rehabilitacijske obravnave usmerjene predvsem v doseganje specifičnih rehabilitacijskih ciljev. Kljub nekoliko krajšim rehabilitacijskim obravnavam dosegamo primerljive izide rehabilitacije. Po dogovorih z ZZZS postopno ustvarjamo tudi pogoje za telerehabilitacijske storitve.

ČLANSTVO V DRUŠTVU NA SRCU OPERIRANIH Prijavnica na strani 46. ali na spletni strani

www.drustvo-nsos.si

dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana: »Nevrološka klinika v Ljubljani se v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo vključuje na sekundarni ravni za osrednjo Slovenijo, na terciarni ravni pa za celotno državo. Hkrati je pri nas vzpostavljen center mreže TeleKap, v katero so zajete vse splošne bolnišnice v državi. S pomočjo telemedicine že od leta 2014 obravnavamo bolnike z možgansko kapjo brez nujne neposredne prisotnosti nevrologa. V zaostrenih pandemičnih razmerah zagotavljamo nemoteno oskrbo tudi najbolj zahtevnim bolnikom z možgansko kapjo. Pandemija je sicer privedla do podaljšanja časa obravnave bolnikov zaradi nujnega upoštevanja zaščitnih ukrepov. V prvem pandemičnem valu smo opažali manj obravnavanih bolnikov, od lanskega poletja dalje pa je njihovo število podobno tistemu pred pandemijo. Bolniki, ki ob COVID-19 utrpijo možgansko kap, imajo največkrat pridružena številna obolenja oz. prisotne dejavnike tveganja za možganskožilne bolezni. Možen, a zelo redek pojav krvnih strdkov po cepljenju proti COVID-19 na neobičajnih mestih, kot so možganske vene in venski sinusi, je zelo vznemiril javnost. Doslej takšnega zapleta na Nevrološki kliniki še nismo obravnavali. Ocenjujejo, da je tveganje za možgansko kap ob prebolevanju COVID-19 pomembno večje kot po cepljenju.«

Utrip Srca 29

REŠI ŽIVLJENJE BOLNIKOM Z MOŽGANSKO KAPJO!

PREPOZNAJ ZNAKE

GROM POKLIČI 112

GOVOR

ROKA

OBRAZ

MINUTE

Neustrezen, zatikajoč, slabo razumljiv govor.

Šibka roka ali noga.

Na obrazu povešen ustni kot.

Vsaka minuta šteje!

OB KATEREMKOLI ZNAKU TAKOJ POKLIČI 112. SPOROČI, DA SUMIŠ NA MOŽGANSKO KAP.

www.GROMinute.si www.drustvo-nsos.si

30 UtripSrca

ZNAKI POMLADNE UTRUJENOSTI Prihajajo vse toplejši dnevi. Za večino je to najlepši del dela, za marsikoga pa maj in tudi še junij pomenita čas, ko nenadna toplota s seboj prinese utrujenost, izčrpanost in ne tako redko tudi slabši spanec. K »pomladanski« izčrpanosti še posebej prispevajo nenadni, hitri temperaturni vremenski prehodi, tudi po 10 in več stopinj v dnevu, dveh, ko iz zime dobesedno pademo v pozno pomlad, če že ne začetek poletja.

Tekst: Andreja Šilc

trujenost velja za simptom, tako kot je nespecifičen, je po drugi strani kompleksen in sila resen, saj prežame posameznika v celoti: moti dnevni ritem in negativno vpliva na delovno storilnost ter reševanje vsakodnevnih izzivov. Še posebej se z utrujenostjo spopadajo ženske, pa tudi starejši odrasli po 50. letu starosti, ki se pogosto morajo nositi tudi s kroničnimi bolezenskimi stanji. Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna Opozori, da je utrujenost simptom, ki je v veliki meri odvisen od subjektivnega počutja posameznika. Kadar je utrujenost prevelika, se pogosto odpravimo po nasvet k zdravniku, zaradi nje prihaja velikokrat do izostanka z dela, iz šole, tudi do opuščanja dnevnih aktivnosti. Zdravnica razloži, da ločujemo med kratkotrajno utrujenostjo, www.drustvo-nsos.si

ki je povsem običajna in sledi pretiranemu telesnemu ali umskemu naporu ter mine s počitkom in nima bolezenske podlage ter kronično utrujenostjo. Slednja ni normalni pojav, saj lahko traja pol leta ali celo več.

Kdaj je potrebna pozornost

Vzroki za utrujenost so številni, najpogostejši nesomatski vzroki zanjo so depresija (skoraj petina vseh primerov) pa tudi stres in anksioznost, somatski vzroki, ki lahko privedejo do utrujenosti so najpogostje virusne okužbe in stanja po njih, pa tudi motnje spanja. Izvor utrujenosti gre iskati tudi v rakavih obolenjih, okvarah srčne mišice, aritmijah, slabokrvnosti, bakterijskih in nekaterih virusnih okužbah (npr. HIV, hepatitis C), kopičenja prekomernega železa v telesu idr. Utrujenost je pogosto pridružena boleznim prebavil in sečil, endokrinim in presnovnim

Foto: Pixabay

motnjam, nosečnosti, v nekaterih primerih pa se pojavi kot stranski učinek zdravil. Prepoznavni znaki, ki kažejo, da je vzrok v somatskih obolenjih so nenamerna izguba telesne teže (maligno obolenje, HIV, sladkorna bolezen), nepravilne mesečne krvavitve (bolezni prebavil, rodil, slabokrvnost), težko dihanje (odpoved srca, aritmija, bolezni pljuč), otekle bezgavke (maligna obolenja, okužbe), povišana telesna temperatura, nenaden začetek ali poslabšanje srčno-žilnih, prebavnih, nevroloških in revmatoloških težav ipd.

Ženske so pogosteje utrujene

Dr. Mandićeva poudarja, da so zunanji vplivi za pojav utrujenosti pri ženskah izrazitejši. Do tega pride zaradi še vedno večje obremenjenosti ženske v vsakdanjem življenju, njene vpetosti v zelo različne vloge in naloge, poleg

Utrip Srca 31

Slabokrvnost je pri ženskah vsaj desetkrat pogostejša kot pri moških. V zahodnem svetu naj bi imelo več kot 80 % žensk v rodni dobi občasno znižane rezerve železa v telesu. poklicnega dela in razvijanja kariere, so v večjem delu odgovorne še za rutinska gospodinjska opravila, skrbijo za otroke in starejše člane družine. Njihovo utrujenost pa pogojujejo tudi notranji vzroki. Mednje sodijo izrazita hormonska nihanja v različnih življenjskih obdobjih (od menstrualnega cikla, nosečnosti, dojenja, poporodnega obdobja, različnih bolezni itn.). Kot glavni somatski vzrok utrujenosti pri ženskah zdravnica izpostavlja slabokrvnost, ki je sicer prisotna v vseh življenjskih obdo-

gih zunanjih dejavnikov (npr. revščina, migracije itn.). Pogosteje so slabokrvne ženske z močnimi in dolgotrajnimi menstruacijami, mnogorodnice, nosečnice in porodnice.

Slabokrvnost kot posledica jemanja zdravil in pri starejših

Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa zasledimo jo tudi pri osebah, ki dolgotrajno in redno jemljejo nesteroidne antirevmatike in zaviralce protonske črpalke. Mehanizem je pri slednjem verjetno prek zmanjšanja kislosti želodčnega soka. Za vsrkanje železa je nujno potrebna želodčna kislina, ki omogoča, da se železo boljše vsrka v telo. Ko slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa ugotovimo pri moških ali ženskam v menopavzi, je najprej treba izključiti rak prebavil. Pomanjkanje je

Koliko železa ženska porabi v enem dnevu »V fizioloških procesih izgubimo z odluščenimi celicami prebavil, kože, s sečem in znojem dnevno 1mg železa, ženske v rodni dobi pa z menstruacijo še dodatnih 15-20 mg železa na mesec. Z nosečnostjo, porodom in dojenjem ženska porabi 500 – 1000 mg železa,«razloži dr. Tul Mandić. bjih, a jo ženske najbolj občutijo ravno v rodni dobi. Za prevladujočo obliko velja anemija zaradi pomanjkanja železa ( kar v 70-90 %). Slabokrvnost se od ženske do ženske razlikuje. Vzroki zanjo so lahko povezani s slabo absorpcijo železa v prebavilih, z nekaterimi kroničnimi boleznimi, zlasti prebavil (gastritis, razjede, hemoroidi), z redkimi genetskimi oz. hematološkimi vzroki (neustrezna tvorba hemoglobina ali eritrocitov, prekomerna razgradnja) idr. Prav tako, kot je poudarila, slabokrvnost ni zanemarljiva pri ženskah z neustrezno prehrano (shujševalne, izločevalne diete, ortoreksija), kakor tudi v primerih neosveščenosti o primerni prehrani in dru-

prisotno tudi pri starejših ljudeh. Kaže v obliki slabokrvnosti in sicer kot splošna slabost, utrujenost, večji pojavnosti okužb.

Utrujenost zaradi pomanjkanja folne kisline oziroma B12

Vitamin B12 (kobalamin) je vodotopen vitamin, ki sodeluje v telesu pri nastajanju krvnih celic in živčnih ovojnic. Iz hrane se sprošča v želodcu. V želodcu se veže na beljakovino, imenovano intrinzični faktor, ki ga proizvajajo celice na sluznici želodca. Pomanjkanje se lahko pokaže pri ljudeh, ki ne tvorijo intrinzičnega faktorja, ali pri osebah, ki so bile operirane na

želodcu. Posledica se kaže v obliki perniciozne anemije. Glede na to, da se vitamin vsrka na končnem delu črevesja, morajo ljudje z operacijo tega predela prejemati injekcije z vitaminom. Pomanjkanje je možno tudi pri starejših ljudeh, pri katerih je oslabljena tvorba želodčne kisline in pepsina, ki sta ključna pri izločanju vitamina B12 iz hrane. Folati se nahajajo predvsem v listnati zelenjavi in nekaterih živalskih notranjih organih. Nezadosten vnos v telo lahko zasledimo pri starejših. Folatov je lahko premalo zaradi povečanih potreb (na primer v nosečnosti) ali slabšega vsrkanja. Eden od pogostih vzrokov za slabše vsrkanje v tem delu sveta predstavlja alkoholizem. Pomanjkanje folne kisline ugotavljamo tudi pri glutenski enteropatiji in jemanju nekaterih zdravil.

Kako poteka klinični pregled, kaj bodo preverili v laboratoriju

Najpomembnejši del pri raziskovanju utrujenosti je natančna anamneza, ki ji sledi klinični pregled. najpogosteje določajo hemogram, feritin, sedimentacija, opravijo se ščitnični, jetrni in ledvični testi ter preveri se krvni sladkor: »Le v 15 % so rezultati patološki in v manj kot 10 % privedejo do klinično pomembne diagnoze. Pri ljudeh, kjer je na podlagi anamneze majhna verjetnost, da bomo s preiskavami ugotovili resne bolezni, se lahko ob prvem obisku opravijo osnovni ambulantni testi – urinski testni lističi, hemoglobin in krvni sladkor iz prsta, oceni se indeks telesne mase in izmeri krvni tlak. Če utrujenost ostaja, naročimo razširjen spekter preiskav.« www.drustvo-nsos.si

32 UtripSrca

LEVIČARSTVO ALI DESNIČARSTVO NAS MOČNO OPREDELJUJE

Foto: Pixabay

Tekst: Silva Rank

»ma dve levi roki« je rek, ki ga še danes pogosto slišimo. Levičarji (ne v političnem smislu) so v preteklosti veljali za posebneže, ki jih je treba pripraviti (pogosto na silo), da kot dominantno začnejo uporabljati desnico. Temu že dolgo ni več tako, raziskave, ki primerjajo lastnosti, sposobnosti in zdravje ljudi, ki jim je »prva roka« leva, pa razkrivajo zanimiva dejstva. Večina ljudi kot dominantno uporablja desno roko. Kaj pa, če je naša prednostna roka leva ali pa je sploh nimamo in uporabljamo obe? Ali to, da stvari počnemo bolj z desno ali bolj z levo roko kaj pove tudi o naši osebnosti in zdravju? Levičarji uspevajo v poklicih, ki zahtevajo kreativnost in iznajdljivo reševanje kriznih situacij, www.drustvo-nsos.si

so pa bolj nagnjeni k nekaterim nevrološkim motnjam. Hitreje se učijo in veljajo za bolj nadarjene pri jezikih.

Desničarji prevladujejo

Ljudje, ki kot prednostno uporabljajo desno roko, v populaciji močno prevladujejo, že od kamene dobe dalje. To so dokazale raziskave, v katerih so merili ročne kosti v starodavnih okostjih in pregledali obrabo predzgodovinskih orodij. Zanimivo je, da je v vseh okoljih in kulturah pogostnost uporabe levice kot dominantne roke enako pogosta. Delež znaša približno 10 odstotkov. Ljudje, ki za ene naloge vedno uporabijo eno roko (na primer levico za odklepanje vrat), za druge pa drugo (na primer desnico za pisanje), so redki. Prav tako

redki so ljudje, ki enako spretno uporabljajo obe roki.

Leva ali desna roka in geni

Že dolgo je tudi znano, da je ročnost (izbira prednostne roke) zelo pogojena z geni. Toda šele leta 2019 so natančno ugotovili, kako se deli DNK pri levičarjih razlikujejo od DNK pri desničarjih. Razkrila jih je britanska študija, v katero so zajeli več kot devet tisoč ljudi in v kateri so z magnetno resonanco posneli aktivnost njihovih možganov. Potrdila je že od prej znane ugotovitve: da je pri levičarjih povezava med levo in desno polovico možganov bolj intenzivna in aktivna ter da je stanje genetsko pogojeno (genska nagnjenost). Določeni geni se izrazijo že v času nosečnosti, kar privede do izbire

Utrip Srca 33 33

LEVIČARJI IN ŠPORT

Šport je še eno področje, kjer so levičarji v prednosti in zelo uspešni. V boksu presenetijo na desničarja navajenega nasprotnika, enako velja za mnoge najbolj popularne športe, na primer nogomet, košarko, hokej… prednostne roke oziroma sočasno uporabo obeh.

Dominantna roka in nosečnost

Plod začne premikati roke okoli 10 tedna nosečnosti, in že takrat se nakazuje, katera bo postala vodilna po rojstvu.V drugem trimesečju nosečnosti nerojeni otrok pogosteje sesa palec ene roke. Izbira se torej zgodi že pred rojstvom. Kljub temu večina strokovnjakov zavzema stališče, da starši najverjetneje do 2. ali 3. leta starosti ne bodo prepoznali dominantne roke svojega otroka. Mnogi otroci namreč v tem obdobju izmenjaje uporabljajo obe roki.

Levičarji z več težavami v šoli

Raziskave tudi kažejo, da so motnje pozornosti in koncentracije

Foto: Pixabay

Danes je levičarjev približno 10 odstotkov prebivalstva. (ADHD) bolj pogoste pri levičarjih in da je bolj verjetno, da se bodo soočali s težavami v šoli. Navedeno velja tudi za tiste, ki enakovredno uporabljajo obe roki. Vzrok

vsaj deloma leži v desničarjem prilagojenem okolju. Disleksija na primer je dvakrat pogostejša med levičarji kot med desničarji, vzroka za to pa še niso odkrili. Nekatere raziskave tudi kažejo, da se levičarji bolj učijo z besednim sklepanjem (pisanje pri njih namreč poteka zrcalno). Ljudje pa

DNK levičarjev in desničarjev se razlikuje, geni se izrazijo že v nosečnosti. Pri levičarjih je potrjeno večje tveganje za nekatere nevrološke motnje. nismo edini, ki kot dominantno uporabljamo eno roko. Šimpanzi termite »lovijo« dvakrat pogosteje z levico kot z desnico, ne glede na to, ali živijo prosto v naravi ali v živalskih vrtovih. Ko je treba pobirati sadeže, se zgodba obrne: uporabijo desnico. Pri nalogah, ki zahtevajo moč, imajo torej raje desnico, pri nalogah, ki zahtevajo fino motoriko, pa levico. Starost zmanjša prevlado ene roke Raziskava,v katero so zajeli upokojence, ki so večino življenja kot glavno uporabljali desno roko, je prinesla presenetljive ugotovitve. S starostjo dominanca ene roke pada, ljudje pa vse bolj začnejo uporabljati obe.Strokovna razlaga je, da vodilna roka postaja zaradi starostih nevroloških sprememb v možganih vse počasnejša in nestabilna, ljudje pa se prenehajo 100 odstotno zanašati nanjo. Zato začnejo bolj uporabljati drugo roko. Ko jih vprašajo, ali so desničarji ali levičarji, suvereno trdijo,

da prvo (čeprav posnetki opravljanja nalog dokazujejo nasprotno). Večje tveganje za duševne motnje Povezava med dominantno roko in nekaterimi nevrološkimi boleznimi je znana in dokazana. Pri levičarjih je večje tveganje za nekatere duševne motnje, na primer shizofrenijo. Vzrok, pravi stroka, je v močnejši komunikacijski povezanosti leve in desne polovice možganov. Študija na velikem vzorcu, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, je pokazala, da je shizofrenija pogostejša pri levičarjih. Enako velja za nihanja razpoloženja, nevrotičnost, tesnobo in anksioznost. Zdi se, da je osebnostni tip levičarjev tozadevno bolj občutljiv, občutki tesnobe in strahu pri njih pa pogosteje vodijo v duševno motnjo.

Prisilna uporaba desnice

Kulturna pristranskost do levičarjev je obstajala skozi celotno zgodovino. Sistematično prisiljevanje uporabe desnice kot dominantne je bilo splošno prisotno. Na Japonskem, Kitajskem in v drugih azijskih državah je odstotek levičarjev še danes veliko manjši kot na zahodu. Učitelji in zdravniki v ZDA in Evropi so bili še v začetku 20. stoletja prepričani, da so levičarji bolj nagnjeni k boleznim in so jih poskušali »spremeniti«.

Znani levičarji

Danes je seveda drugače. Štirje od zadnjih predsednikov ZDA so bili levičarji: Ronald Reagan, George Bush, Bill Clinton, Barack Obama. Tudi mnogi drugi znani in vplivni imajolevico za svojo dominantno roko: Oprah Winfrey, Bill Gates, Tom Cruise, Paul McCartney, britanski prestolonaslednik princ Charles in njegov sin William… www.drustvo-nsos.si

34 UtripSrca

KADAR NAS JE STRAH, DA BI SI KDO LAHKO VZEL ŽIVLJENJE

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 35 35

www.drustvo-nsos.si

36 UtripSrca

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 37 37

Vir: Info grafika NIJZ - zajem zaslona

www.drustvo-nsos.si

38 UtripSrca

POSLOVIL SE JE PROF. DR. JOSIP TURK Prim. Matija Cevc, prof. dr. Aleš Blinc, Franc Zalar

etos junija bi upihnil 92 svečk na rojstnodnevni torti. Pa je žal le dobra dva meseca prej odšel od nas in svojih najbližjih. Prof.dr. Josip Turk, dr. medicine. Zdravnik kardiolog, specialist interne medicine, velik športnik, predvsem pa prijatelj in vzornik številnim mlajšim kolegom , pa tudi navadim ljudem, ki jih osebno ni poznal. S svoj besedo, predvsem pa s svojimi dejanji je zaznamoval čas, v katerem je živel. Pionir preventive bolezni srca in ožilja v Sloveniji, eden od očetov slovenske preventivne medicine. Rodil se je v ljubljanski podjetniški družini. Starši so pričakovali, da bo nadaljeval družinsko tradicijo, njega pa je na koncu pot vodila v medicino, zagotovo je to bila njegova prava srčna izbira. Poklicno pot je začel v Kranjski Gori, po nekaj letih pa je že deloval v Ljubljani kot vodja Internistične prve pomoči in nato dolga leta kot vodja kardioloških ambulant. Dosegel je akademski naslov doktor znanosti in postal redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ob njegovem delu so se učili in izpopolnjevali številni slovenski zdravniki in zdravnice, pa tudi drugi zdravstveni delavci in delavke. Ni se zadovoljil z zdravljenjem razvitih srčno-žilnih bolezni, temveč je stremel k temu, da bolezni srca in žilja preprečujemo, preden povzročijo škodo. Po duši je bil športnik, predvsem www.drustvo-nsos.si

rekreativni, včasih je tudi tekmoval med rekreativci. Ni se na široko hvalil, da je leta 1990 postal evropski veteranski prvak v triatlonu med zdravniki. Rad je zahajal v planine, bil je smučar, kolesar, plavalec, rad je tekel. Vse za rekreacijo, predvsem za zdravje. Poklicno pa zdravil bolnike, ki so imeli težave s srcem in ožiljem. Morda je prav ob tem spoznal pomen preventive za obvladovanje bolezni srca in ožilja in za zdravo življenje. In porodila se je ideja o ustanovitvi društva za preventivo, v katerega bi povabili poleg strokovnjakov tudi vse prebivalstvo. Z novo idejo si je obetal spreminjati življenjski slog v Sloveniji. Takrat ga mnogi, ki so zasedali pomembne funkcije v Sloveniji, niso razumeli. Vendar je naš profesor, kot smo ga radi klicali, vztrajal, idejo razvil, si pridobil še nove somišljenike in rezultat je bil viden na ustanovnem občnem zboru, ko je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Udeleženci so mu zaupali vodenje novoustanovljenega Društva za zdravje srca in ožilja. Dela se je lotil zavzeto, tako kot vsega, kar je počel v življenju. Društvo je napredovalo izjemno hitro. Rojevale so se vedno nove ideje. Poti so ga vodile po vsej Sloveniji. Ob tem je seveda spoznaval vedno nove in nove obraze. Navduševal jih je za delo v društvu. Postal je ambasador zdravega načina življenja pri nas. Cenili so ga po celi državi in se srčno veselili povsod, ko je še mnogo let kasneje prihajal na obiske. Koliko je bilo samo idej za aktivnosti, ki so pomenile vedno nove in nove korake v razvoju preventive. Kmalu po ustanovitvi društva je luč

sveta zagledala naša revija, vrstila so se predavanja, knjige, kulturne prireditve, razstave o srcu. Ustanovile so se podružnice Društva za zdravje srca in ožilja po vsej Sloveniji, sledila je Posvetovalnica za srce in še bi lahko našteval. Profesor Turk je znal motivirati sodelavke in sodelavce, da se je val preventive razširil po vseh koncih države. Ko smo vodenje društva prevzeli mlajši, nam je bilo veliko lažje, ker nam je vedno stal ob strani z zgledom in nasvetom. Bili smo srčno veseli vsakega srečanja z njim, pa čeprav je bil včasih le telefonski pogovor. V društvu smo ga nagradili z najvišjim priznanjem, postal je častni predsednik društva, za svoje delo pa je prejel tudi odlikovanje Predsednika republike Red za zasluge. Polni načrtov o obeleževanju 30. obletnice ustanovitve in delovanja našega društva, smo obnemeli ob novici, da se je poslovil naš predsednik. Žalostna novica je prišla le nekaj dni po rojstnem dnevu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Žalujemo in žalovali bomo delovno. To smo dolžni njemu, našemu vzorniku, nadaljevali bomo njegovo delo, ki je za vedno vgrajeno v temelje nastanka, obstanka in razvoja ne samo našega društva ampak mnogih drugih, ki jim je mar za preventivo pri nas. Dragi profesor, omagalo je tvoje srce, tvoje delo in besede ostajajo z nami. Počivaj v miru. Iskreno sožalje vsem tvojim. (Članek je bil objavljen v majski številki revije Za srce, letnik XXX, 2021, št. 2-3 .)

Utrip Srca 39 39

Zaživel je portal Varuj zdravje

V okviru spletne strani Varuha zdravja, Vzajemne, je na spletnem naslovu https://www.vzajemna. si/varuj-zdravje začel delovati portal Varuj zdravje. Gre za spletno mesto, kjer so zbrane bogate vsebine, pripravljene v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij, od nutricionistike in telovadbe do fizioterapije in medicine. Njihov skupni imenovalec je spodbujanje k zdravemu načinu življenja in opolnomočenje uporabnikov s praktičnimi vsebinami. Varuh zdravja, Vzajemna, je tako zdravstvena zavarovalnica, ki vaše zdravje ne le zavaruje, temveč zanj tudi pomaga skrbeti. Vsebine

na portalu bodo vsak mesec dopolnjene z novimi. Na portalu Varuj zdravje so zbrani zdravstveni nasveti, okusni recepti, ugodnosti in dogodki, zdravstveni vprašalniki ter videovsebine iz spletne telovadnice, ki jo je Vzajemna kot največjo slovensko spletno telovadnico predstavila pred štirimi leti. Vsebine bodo sproti dopolnjevali, tako da bodo uporabniki vedno deležni novih kakovostnih vsebin. Velika dodana vrednost portala Varuj zdravje je, da prispevke pripravljajo usposobljeni strokovnjaki z veliko praktičnimi izkušnjami. Vsak mesec bo na portalu Varuj

Varuj zdravje Edinstven program aktivnega varovanja zdravja, s katerim vaše zdravje ne le zavarujemo, temveč vam pomagamo zanj tudi skrbeti in ga ohranjati.

zdravje poseben poudarek na določeni temi. Do konca leta se bodo po mesecih zvrstile: zaščita pred soncem (junij), zdrava prebava (julij), odnosi in zdrava spolnost (avgust), zdrava hrbtenica (september), ohranjanje mladostnega videza (oktober), glavoboli in migrene (november) in spanje (december). Januarja 2022 bo osrednja tema razstrupljanje, februarja pa holesterol. Varuh zdravja, Vzajemna, z edinstvenim programom aktivnega varovanja zdravja vse ljudi spodbuja k zdravemu načinu življenja, članom programa zvestobe Varuha zdravja pa omogoča še različne brezplačne tečaje, popuste pri nakupih športne opreme, ugodnosti v toplicah, centrih dobrega počutja ipd.

www.drustvo-nsos.si

40 UtripSrca

V slogi je moč - sodelovanje dveh konkurenčnih nevladnih organizacij V času, ko je za ranljive skupine zaradi socialne izolacije pomoč prostovoljcev še posebej pomembna, tudi v društvih ŠENT, Slovenskem združenju za duševno zdravje, in OZARA Slovenija, Nacionalnem združenju za kakovost življenja, ne počivajo. »Ker so naši primarni programi zaradi omejitev, povezanih z epidemijo, okrnjeni in tudi pomoč prostovoljcev poteka v zmanjšanem obsegu in v prilagojeni obliki, skrbimo za boljšo usposobljenost tako prostovoljcev kot njihovih mentorjev preko različnih e-izobraževanj. Omenjene aktivnosti sofinancira Ministrstva za javno upravo, saj smo bili leta 2019 uspešni pri prijavi na razpis s projektom KO-PROSTO: S krepitvijo prostovoljstva do večje profesionalizacije nevladnih organizacij,« so zapisali v sporočilu za javnost. Projekt je nastal iz potrebe po specifičnih znanjih prostovoljcev za delo z uporabniki s težavami v duševnem zdravju, ki so jo v obeh društvih zaznali v svojem več kot 25-letnem delovanju na tem področju. Njihov glavni namen je krepitev prostovoljstva v obeh društvih pa tudi prostovoljstva v nevladnih organizacijah na področju duševnega zdravja nasploh. Poleg tega želijo prostovoljce opremiti za dolgoročno sodelovanje, saj delajo s ciljno skupino ljudi, ki potrebujejo kontinuiteto in stabilnost. S tem se ustvarja zaupen odnos in večajo možnosti za hitrejšo rehabilitacijo njihovih uporabnikov. Zaradi preobremenjenosti strokovnih delavcev je pomoč prostovoljcev v obeh društvih zelo pomemba za nemoteno izvajanje programov. Zapisali so tudi, da imajo letno

skupno okrog 390 prostovoljcev, ki izvajajo različne prostočasne aktivnosti in delavnice (potopisne, kuharske, literarne, glasbene, športne), pomagajo pri čiščenju in vzdrževanju prostorov ter nudijo druge nestrokovne oblike pomoči. Prostovoljno delo ima v obeh organizacijah ima dve posebnosti. Ena je tako imenovano opolnomočenje, saj uporabniki storitev pogosto delajo tudi kot prostovoljci. S tem krepijo sposobnosti, kompetence in pridobivajo pomembne delovne izkušnje in navade v okolju, ki ga poznajo in kjer se počutijo sprejete. Druga posebnost pa je preseganje predsodkov in stigme do duševne bolezni in stisk, vključevanje prostovoljcev namreč pomembno vpliva tudi na to, da družba postaja bolj odprta in se zmanjšujeta stigma in strah, ki sta žal še vedno pogosti v slovenski družbi in dostikrat zmanjšujeta možnosti za pravočasno pomoč. Nadgradnja in velik dosežek projekta KO-PROSTO je redno sodelovanje dveh sicer konkurenčnih organizacij, ki že vrsto let sodelujeta na identičnih razpisih in se na ta način »borita za isti košček finančne pogače«. Prvič po nekaj več kot 25 letih obstoja obeh organizacij tako družno delajo pri skupnem projektu, katerega cilj je ne samo izboljšanje ureditve področja prostovoljstva, ampak tudi izboljšanje delovanja obeh organizacij. Na podlagi izredno pozitivnih izkušenj že načrtujejo širitev partnerstva tudi na druga področja delovanja, sporočajo iz obeh organizacij.

Preveč fosforja v vsakodnevni prehrani V današnjih časih prehrana pri večini ljudi razvitega sveta vsebuje večjo količino fosforja kot kalcija. Rezultat take prehrane je primanjkljaj kalcija in presežek fosforja v organizmu, kar v hujših primerih vodi do osteoporoze, torej slabe kvalitete kosti zaradi premalo kostnine. Osteoporoza se pozna tudi pri zobeh, saj le-ti ležijo v čeljustih. Znaki osteoporoze se zato kažejo kot majavi zobje ali celo izguba zob, zaradi erozije čeljustnic. Zobozdravnik torej lahko posumi na osteoporozo pred morebitnim zlomom kosti. Na osteoporozo vplivajo sicer tudi drugi dejavniki, vendar s stališča mineralov, osteoporoze, zaradi

www.drustvo-nsos.si

pomembnega ravnovesja med fosforjem in kalcijem, ne povzroči le premajhen vnos kalcija; povzroči jo neuravnovešena prehrana, ki ima sicer lahko dovolj kalcija, potrebnega za telo, a še večji delež fosforja. Živila, ki vsebujejo več kalcija kot fosforja so: trdi siri, še posebej parmezan, camembert in cheddar, jogurt, sardele, jajca in zelenjava. Mleko in jogurt imata primerljivo količino obeh mineralov. Živila, bogatejša s fosforjem, pa so piščančje meso, govedina, svinjina, soja, pšenica in pšenični izdelki, tuna, oslič, mandlji, brazilski oreščki idr.

Utrip Srca 41

Med kandidati za zdravila za covid-19 tudi melatonin

Nova aplikacija v pomoč pri alergijskem rinitisu

Zadnje dni novembra je odjeknila raziskava, ki med potencialna poceni zdravila uvršča melatonin - hormon, ki uravnava cikel spanja in budnosti ter se pogosto uporablja za zdravljenje nespečnosti. Kot obetavnega kandidata ga je opredelila nova UI platforma, ki so jo razvili raziskovalci Inštituta Lerner na Univerzi Cleveland. Analizirali so podatke iz registra bolnikov na Kliniki Cleveland z namenom prepoznati skupne točke med covid-19 in drugimi bolezni: rakom ter srčnožilnimi boleznimi, presnovnimi, nevrološkimi in pljučnimi bolezni. Izkazalo se je, da je bil delež kovid pozitivnih med tistimi, ki so prej zaradi različnih vzrokov jemali melatonin, za 30 odstotkov nižji kot pri tistih, ki ga niso uživali. Ugotovili so tudi, da so beljakovine, povezane s sindromom dihalne stiske in sepso močno povezane s specifičnimi beljakovinami virusa SARS-CoV-2. “To signalizira, da imajo mnoga zdravila, ki jih za različne namene predpisujemo že desetletja, lahko pomemben vpliv tudi na razvoj in potek covid-19," so prepričani avtorji raziskave.

ČLANSTVO V DRUŠTVU NA SRCU OPERIRANIH

Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti, soustvarjajte z nami in postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije. Prijavnica na strani 46. ali na spletni strani

www.drustvo-nsos.si

Alergijski rinitis je pogosta kronična bolezen, ki prizadene skoraj tretjino vseh aktivnih mladih ljudi – najstnikov in mlajših odraslih. Za diagnozo morata biti prisotna 2 izmed glavnih simptomov: zamašenost nosu, redek izcedek iz nosu, srbenje nosu ali kihanje. Tričetrtine bolnikov ima tudi pridruženo vnetje oči z rdečino, srbenjem in solzenjem. Alergijski rinitis sicer ni huda bolezen, a je kvaliteta življenja bolnikov pomembno slabša zaradi oviranega dela v šoli in službi, slabše koncentracije in spanja, dnevne zaspanosti in celo izogibanja aktivnostim ter druženju na prostem. V pomoč je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ponudila inovativno mobilno tehnologijo, aplikacijo MASK-air, ki jo uporabljajo v že več kot 20 državah, od marca lani pa je na voljo tudi v Sloveniji in slovenskem jeziku. MASK-air s pomočjo vizualno analogne lestvice (VAS) od 0 do 10 z drsnikom na zaslonu dnevno vpraša uporabnika o nosnih in očesnih simptomih AR, simptomih astme, motenemu službenemu ali šolskemu delu, spanju in zdravilih. Za bolnike je brezplačna in dostopna na povezavi https://www.mask-air.com/. Priporočajo jo farmacevti, družinski zdravniki, specialisti pulmo- alergologi in ORL specialisti. Danes ima alergijski rinitis že 20-30 % prebivalcev. Predstavlja vnetje sluznice v nosnem organu, torej tudi v obnosnih votlinah. Bolezen se kaže s srbenjem v nosu in očeh, kihanjem, izcedkom iz nosu, slabše prehodnim nosom za zrak, tudi pordečelostjo oči, solzenjem in srbenjem v očeh. www.drustvo-nsos.si

42 UtripSrca

FOTO ZGODBE: BILO JE PRED DVAJSETIMI LETI (2001)

Občni zbor v Zdravilišču Laško (oktober 2001)

Slov.Konjice in Žička kartuzija (november 2001)

www.drustvo-nsos.si

Občni zbor v Zdravilišču Laško (oktober 2001)

Utrip Srca 43 43

Upravni odbor Društva na srcu op. Slov. (april 2001)

Portorož (februar 2001)

Upravni odbor Društva na srcu op. Slov. (junij 2001)

Piran (november 2001)

www.drustvo-nsos.si

44 UtripSrca Dr. Marjan Toš

Odmev na članek Bolezni srca in ožilja- še vedno glavni vzrok smrti v Sloveniji v SP Dela 20.marca 2021

SRČNI BOLNIKI (ŠE KAKO) POTREBUJEMO MC MEDICOR F

ranci Gerbec nam je v dolgih sestavkih približal sicer znano dogajanje o zdravljenju srčno-žilnih bolezni v Sloveniji, o katerem vemo veliko povedati tudi bolniki. Seveda iz našega zornega kota, saj nismo ne kardiologi in še manj specialisti za to področje, ki terja vrhunsko znanje najboljših strokovnjakov. Zanimivo je bilo prebirati njegova razmišljanja, iz katerih smo se lahko tudi nekaj malega naučili. Znanje in informacije nikoli ne škodijo, več jih imamo, lažje razumemo in se odločamo. Osebno me je po dolgem času razveselilo objektivno in korektno pisanje o MC Medicor, ki je zelo veliko pripomogel k boljšemu zdravljenju omenjenih bolezni in prispeval veliko novega vrhunskega znanja za uporabo novih metod zdravljenja srčno-žilnih obolenj z interventno kardiologijo. Doslej so v nekaterih medijih na račun te ugledne medicinske ustanove letele enostranske kritike in le malo pohval na račun odličnega dela v zadovoljstvo in dobro pacientov. Več kot poldrugo desetletje sem njihov hvaležni pacient in lahko iz prve roke potrdim visoko kakovost njihovih storitev. Če sem odkrit do samega sebe moram celo priznati, da so mi z nesebično pomočjo ne samo olajšali tegobe zaradi srčno-žilne bolezni, pač pa na nek način podaljšali življenje in ga naredili znosnejšega. O njihovem delu sem v preteklosti nekaj malega že zapisal, tokrat naj zgolj pripomnim, da je članek v SP Dela korektno in

www.drustvo-nsos.si

objektivno napisan in slovensko javnost seznanja z dejstvi, katera so bila v preteklosti večkrat tudi namenoma potisnjena pod preprogo. V enem od naslovom se pisec sprašuje, komu in zakaj je na poti nadaljnji razvoj Medicorja? Odgovor na zastavljeno vprašanje dobimo šele po premišljenem branju nadaljevanja zapisa, v katerem lahko preberemo, da je MC Medicor, d.d.. od začetka delovanja v prenovljenih prostorih SBI Izola bistveno prispeval k skrajševanju čakalnih dob za katetrske preiskave srca in ožilja, saj je do junija 2020 opravil kar 35.565 teh preiskav in 3977 srčno-žilnih operacij. In kar je ob tem še posebej pomembno izpostaviti , kakovost vseh teh posegov je bila v Medicorju po kriterijih EU in ZDA nad vsemi pričakovanji in celo boljša od primerljivih centrov. Tisti, ki smo bili kot bolniki (pacienti) priča njihovim storitvam najbolje vemo, kako odgovorno in skrbno se lotevajo vsakega posega in tudi z izjemnim človeškim pristopom vlivajo zaupanje in opitmizem. Vedo, kaj hočejo in še bolj vedo, kako to narediti, da bo na koncu najbolj zadovoljen njihov uporabnik, pacient. Tako je v MC Izola, v katerem delajo srčni sodelavci in sodelavke, od zadnje medicinske sestre do zadnjega zdravnika, vsi predani humanemu poslanstvu in vedno na razpolago pomagati bolniku ter mu olajšati prestajanje zdravljenja in enako je tudi v Medicorjevih ambulantah v Ljubljani. V več

kot enoletnem trajanju epedimije zaradi covida 19, smo bili pacienti MC Medico deležni skrbi in pozornosti naših kardiologov, na čelu s predstojnico, akademkinjo prof. dr.Marjeto Metko Zorc. Vseke toliko časa smo bili poklicani in povprašani po počutju in za nameček večkrat prejeli tudi njeno kratko pisemce, polno optimičnih želja. Verjamem, da je vsem to veliko pomenilo, saj očitno ni pozabila. Prosila nas je, da naj jo sproti obveščamo, kako je z našimi težavami, da nam lahko pomaga. »Resnično vam želim ohranjati zdravje tudi v teh zapletenih časih, pokličite nas takoj, če bo kaj narobe, da ne bo prepozo«, se je glasil del njenega pisma. Razlog več z optimizem in boljše počutje.Zato izrekam javno priznanje za takšen odnos in tudi za sicer zahumano, plemenito poslanstvo, ki ga opravlja MC Medicor na Slovenskem. Kot član Društva na srcu operiranih delim naše skupno mnenje in zadovoljstvo nad delovanjem Medicorja in ga odločno podpiram. Zaupam v kakovost njegovih storitev in izpostavljam ne samo delovno vnemo vsega strokovnega osebja, pač pa tudi nenehno prenašanje novih znanstvenih dognanj, izkušenj in prakse v zdravljenje srčno-žilnih bolezni. Zato je vsako vprašanje o tem, zakaj in komu je MC Medicor na poti, odveč in sploh ni vredno odgovora. Če pa že, pa zelo kratkega - zato, ker MC Medicor bolniki potrebujemo!

Utrip Srca 45 45

Zajtrk

ENERGIJA ZA NOV DAN Ponoči večinoma ne jemo in tako postimo naše telo več kot osem ur. Ko vstanemo, preidemo iz stanja, ko smo porabili zelo malo energije, v stanje, ko je nenadoma potrebujemo veliko. Zaloge glukoze so izpraznjene, potreba po energiji v možganih in mišicah se poveča. Energijo, potrebno za dober začetek dneva in za normalno delovanje našega telesa, si zagotovimo z zajtrkom, s katerim naj bi zaužili med 15 in 25 odstotki vse potrebne dnevne energije.

recept

AVOKADO TOAST Z BAZILIKO Avokado velja za enega najbolj zdravih sadežev na zemlji, saj v večjih količinah vsebuje kar 25 esencialnih hranil, med drugim vitamine A, B, C, E in K ter baker, železo, fosfor, magnezij in kalij.

Sestavine: * 2 rezini poljubnega toasta oz. kruha * 1 avokado * 1/4 limete * ščep himalajske soli * ščep popra * po želji nekaj listov sveže bazilike * 2 žlički poljubnih semen

Priprava: Foto: Pixabay

Zajtrkovanje naj bi imelo pozitivni učinek na pomnjenje, reševanje zapletenih nalog, logično sklepanje, zbranost in kreativnost. Za osnovnošolce, dijake in študente, seveda pa tudi za zaposlene, je zato pomembno, da zjutraj zaužijejo konkreten obrok, da bodo lahko produktivni vse do malice. Za zajtrk večinoma ne jemo hitro pripravljene, ocvrte in nezdrave hrane. Najpogostejša izbira tistih, ki zajtrkujejo, so kosmiči, mlečni izdelki, žita, jajca in sadje, torej živila, bogata z vitamini in minerali. Tako že z zajtrkom zaužijemo pomembna hranila, kar izboljša našo dnevno bilanco vnosa hranil. Tisti, ki zajtrkujejo, so tudi bolj telesno aktivni, saj čutijo manj utrujenosti in imajo čez dan več energije. Z nedavno izvedenimi študijami, s katerimi so preučevali vpliv izpuščanja zajtrka na telesno maso pri evropskih otrocih in mladostnikih, so ugotovili, da imajo tisti, ki redno zajtrkujejo, v povprečju nižji indeks telesne mase (ITM) in manjšo možnost, da bi imeli v življenju težave zaradi prekomerne telesne teže ali debelosti. Telo zazna izpuščen obrok kot pomanjkanje in začne ob naslednjem obroku skladiščiti maščobo kot pomemben vir energije.

Toast oz. kruhke popečemo v opekaču, v pečici ali v ponvi. Avokado pretlačimo skupaj z limetinim sokom, soljo in poprom. Namaz razporedimo po dveh rezinah toasta, potresemo z nasekljano baziliko ter poljubnimi semeni. Takoj postrežemo. Nasvet: Ko kupujete avokado, naj ne bo trd ali premehak na otip. Najboljši so tisti, ki imajo rjavo lupino. Če kupite nezrel avokado, počakajte, da dozori doma, preden ga uporabite.

Foto: Pixabay

www.drustvo-nsos.si

46 UtripSrca

PRIJAVNICA

za članstvo v Društvu na srcu operiranih Slovenije PRIIMEK IN IME: ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA: POŠTNA ŠTEVILKA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: TELEFON: EMAIL: SOGLAŠAM DA (ustrezno označi) mi društvo na srcu operiranih Slovenije (v nadaljevanju društvo) po pošti, po elektronski pošti in po telefonu obveščata o drugih ponudbah, storitvah in dejavnostih društva ali tretjih oseb, ki lahko vključujejo tudi tržne vsebine, za katere društvo presodi, da bi člane lahko zanimale, in ankete oziroma vprašalnike za pripravo analiz društva, zveze ali njunih sponzorjev: spolu in območju prebivanja, starosti bralcev revije Utrip srca ipd.

da mi lahko društvo obvestila, vprašanja in ponudbe iz prejšnje alineje pošiljata tudi prilagojeno mojim potrebam in interesom glede na moje zdravstveno stanje

društvo obdeluje podatek o mojem datumu rojstva za namene pošiljanja rojstnodnevnih čestitk, ponudb blaga in storitev, popustov itd... Ob izpolnitvi te pristopne izjave izjavljam, da želim postati član/ica Društva na srcu operiranih Slovenije, da sprejemam statut društva, ki je dostopen na spletni strani https://www.drustvo-nsos.si in se bom ravnal/a po njem, kot tudi njegove bodoče spremembe, ki bodo sprejete v skladu s tem statutom, da bom ravnal/a v skladu s splošnimi akti društva, vključno z njihovimi bodočimi spremembami, in v skladu z bodočimi splošnimi akti društva, ki bodo sprejeti v skladu s statutom društva, bom društvu sporočil/a spremembo svojih kontaktnih podatkov in da sem seznanjen/a z informacijami o obdelavi mojih osebnih podatkov, kot so navedene na spletni strani društva na naslovu https://www.drustvo-nsos.si

DATUM: PODPIS: Poslati na naslov: DRUŠTVO NA SRCU OP. SLOVENIJE, TBILISIJSKA 81, 1000 LJUBLJANA

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 47

S ČLANSKO IZKAZNICO DO POPUSTOV

PRIDRUŽITE SE V Društvu na srcu operiranih Slovenije nas je že več kot 2000. Postanite tudi vi naš član. Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev. Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z

različnih področij. Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli. Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj vprašati. Postaja vse

VICOTEKA Morski psi se pogovarjajo o hrani, ki so jo zaužili v preteklih dneh. »Pred nekaj dnevi sem požrl Američana, pa sem potem cel dan bruhal hamburgerje!« je rekel prvi. »Jaz sem pa pojedel Rusa in sem cel dan bruhal vodko« je povedal drugi morski pes. »Jaz sem šele nastradal!« se je oglasil tretji. »Pojedel sem blondinko, pa se dva dni nisem mogel potopiti pod vodo!« Štirje policaji so se za konec tedna odpravljali na taborjenje. Da se ne bi dolgočasili, so se dogovorili, da vsak s seboj prinese kakšno družabno igro. Ko so v kampu postavili šotor, eden vpraša: No, kakšne družabne igre ste prinesli s seboj? Jaz sem prinesel pikado. Jaz sem s seboj vzel šah, je rekel drugi. Jaz pa monopoli, se je oglasil tretji. Jaz pa vložke, je ponosno povedal četrti. Allways vložke? so se začudili ostali trije policisti. Za kaj pa boš potreboval vložke? Enkratni so. Na televiziji sem videl reklamo, da z vložki lahko delaš kar hočeš: plavaš, jahaš, tečeš, voziš kolo, igraš tenis... V švicarsko banko je vstopil nek možakar in povedal bančnemu uslužbencu, da želi odpreti račun in položiti denar. »Koliko boste pa položili na račun?« ga je vprašal bančnik. »Tri milijone evrov je zašepetal možakar. Bančnik prijazno odvrne: »Saj lahko govorite glasneje, pri nas v Švici revščina ni sramota!« Učiteljica v šoli napove test za naslednji dan in zabiča vsem, da morajo biti prisotni, ker ne bo sprejemala nobenih opravičil od zdravnika, staršev... Pa se iz zadnje vrste oglasi Janezek, ki hoče izpasti frajer pred sošolci in vpraša: »Kaj pa če bomo utrujeni od seksa?« Učiteljica pa odgovori: »Boš pa z drugo roko pisal!«

bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo. V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost.

ZANIMIVOSTI

47 Nizozemska upokojenca Harrie Dekkers in Elize Lutz sta v začetku maja postala prva Evropejca, ki živita v hiši, natisnjeni s 3D-tiskalnikom.

Upokojena lastnika trgovine Elize Lutz in Harrie Dekkers sta se v petek prvič sprehodila po svoji dvosobni hišici, ki so jo na njuni parceli v Eindhovnu sestavili iz 24 betonskih delov, vsi pa so bili v bližnji tovarni »natisnjeni« s 3D-tiskalnikom. Gre za prvo hišo v državi, izdelano v celoti na osnovi te tehnologije, kar je prvi korak k bolj množičnemu tovrstnemu načinu gradnje, pravijo idejni vodje projekta. »S to manjšo stavbo smo, menim, storili velik korak naprej k visokokakovostni visokotehnološki gradnji, ki bo močno pripomogla k vsestranski, trajnostni in bolj zdravi gradbeni industriji,« je ob tem v videonagovoru dejal profesor Theo Salet z eindhovenske fakultete za tehnološki razvoj, ki je bila ena izmed osrednjih partneric pri projektu.

ZNAKI SRČNEGA INFARKTA OPOZORILNI ZNAKI ! Stiskanje in bolečina v prsnem košu Bolečina v čeljust, vrat ali roko Kratka sapa, dihalne težave Slabost ali bruhanje Omedlevica Potenje

Takoj pokličite 112