Issuu

R E V IJ A Z A Z D R AVO Ž I V LJENJE, PR E V EN TI VA IN R EK R E ACIJ A

LETNIK XV, DEC - 2020 - ŠT.29 ISSN 2670-4706

Medicor in današnji čas

Nesebična pomoč v težkih časih

Srčni bolnik in Covid-19 Ali obstaja večje tveganje? Veliki intervju

Prim. Miladin ĐorĐević Srčni kirurg zaradi luknje v svojem srcu

Svetlobno onesnaženje Covid 19 in duševna stiska Ni treba, da nas epidemija povozi

Lahko sol premaga raka?

Pomembno je kakšno sol uporabljamo

Super hrana čokolada

Flavonoidi v kakavu preprečujejo mašenje arterij

Skozi potep po zgodovini

Zgodba o božiču in o tem kako je nastal božič

V našem življenju in na slikarjevi paleti je ena sama barva, ki daje pomen življenju in umetnosti; to je ljubezen. Srečno in vse dobro v letu 2021.

Utrip Srca 3 3

Uvodnik

PLES V MASKAH bojan petek | urednik

Znašli smo se v prav neverjetnih razmerah, kakršne še nismo doživeli. Pa tudi strokovnjaki medicinske in farmacevtske znanosti ne, da o politikih sploh ne govorimo. Epidemija covida 19 nas je zajela popolnoma nepripravljene. Sicer so nekateri (res da bolj redki) strokovnjaki že nekaj let opozarjali, da se lahko razvije tako imenovani super virus, a očitno tega nihče ni jemal resno. Pa se je vseeno zgodilo. Za vse nas je pomembno, da po najboljših močeh pazimo nase. Vprašanje je sicer, ali so vsi ukrepi, ki jih je sprejela vlada na predlog skupine strokovnjakov, učinkoviti, ali res delujejo. Obžalujem tudi odstop dr. Fafangela iz strokovne skupine, ki je večkrat izrazil nestrinanje z določenimi ukrepi in sicer zaradi njihove neučinkovitosti: s policijsko uro, omejitvijo na občine in nošenjem mask zunaj, če ni nikogar okrog nas. Tudi strokovnjaki, znanstveniki se glede tega ne strinjajo. Vendar pa je logično dejstvo, da je manj možnosti, da se okužimo, če se ne znajdemo v večji skupini ljudi. Ne morem pa mimo dejstva, da po tolikšnem času zapiranja vsega, kot ga imamo zdaj - postaja jasno, da se zadeva na ta način ne bo umirila. Zakaj bi potemtakem morali izbirati ali bomo propadli zaradi korone ali pa gospodarstva? Rad pa bi vam povedal nekaj drugega: bodite z ljudmi, ki jih imate radi, ki jih spoštujete in ki so dobrosrčni, pozitivni. Čim več se smejte, pripo-

vedujte si anekdote, pa čeprav ste jih že velikokrat slišali. Nekatere so pač večne, še posebej, če so se zgodile v vaši družini. Poslušajte glasbo, ki vam je všeč in vam ogreje srce. Ne zmenite se za to, če kakšen politik pravi, da »samo ležite na kavču in gledate televizijo«. Danes imamo toliko programov, da si lahko vsak najde nekaj zase. Nekaj kakovostnega, nekaj pozitivnega. Za praznike se ponavadi sprostimo. To sproščanje moramo nekoliko obrzdati. Božič pa je vendarle vedno bil družinski praznik. Želim vam, da ga boste preživeli čim lepše, pa čeprav boste božične pesmi prepevali sami, doma. Ali pa kakšne druge, saj je vseeno. Važno je, da boste dobre volje. Raziskave namreč kažejo, da je dobra volja koristna za zdravje, verjetno za celo telo, zagotovo pa za srce. Novo leto pa nas je večina razumela kot za lepo priložnost za druženje s prijatelji. Tega si letos ne moremo privoščiti v tolikšni meri, kot bi si morda želeli. Pa tudi na potovanja ne moremo. Vendar brez skrbi, tudi ta nadležni covid 19 bomo premagali. Malo bo treba še potrpeti, potem pa spet pridejo boljši časi. Taki, kot smo jih vajeni, čeprav nikdar več ne bo tako kot je bilo. Prav zaradi vsega tega vam letos še posebej želim veliko zdravja. Kajti če bomo zdravi, bomo lahko doživeli še marsikaj lepega v krogu družine in tudi prijateljev. Pa srečno!

www.drustvo-nsos.si

4 UtripSrca

ZELENA LEKARNA NA VRTU Način prehranjevanja lahko predstavlja dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje, po drugi strani pa je lahko zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Velja, da obroki, ki vsebujejo zadostne količine zelenjave in sadja, predstavljajo varovalno prehrano, vendar Slovenci v povprečju kljub temu še zmeraj zaužijemo premalo sadja in zelenjave. Špinača

Ta listnata zelenjava je na vrhu lestvice kot ena najbolj zdravih zelenjav, zahvaljujoč izjemnemu profilu hranil. Ena skodelica (30 gramov) surove špinače zagotavlja 56% dnevnih potreb vitamina A in celotne dnevne potrebe vitamina K – vse za samo 7 kalorij. Špinača se ponaša tudi z veliko antioksidanti, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za kronične bolezni. Ena študija je pokazala, je temna listnata zelenjava, kot je špinača, bogata z beta-karotenom in luteinom, dvema vrstama antioksidantov, ki sta povezani z zmanjšanim tveganjem za raka. Poleg tega je študija iz leta 2015 pokazala, da je uživanje špinače lahko koristno za zdravje srca, saj lahko zniža krvni tlak.

Korenje

Korenje odlikuje poleg dobrega okusa visoka hranilna vrednost. Njegovo oranžno barvo prispevajo karoteni. Nekoč so mislili, da telesu koristijo le s tem, da se pretvorijo v vitamin A, vendar danes vemo, da živila, bogata s karotenoidi, na še več načinov koristijo zdravju, predvsem kot antioksidanti. Korenje je bogat vir karotenov, med katerimi je najpomembnejši beta-karoten. Karoteni so barvila (pigmenti), ki dajejo sadju in zelenjavi večino oranžne, rdeče in rumene barve. Močneje obarvano korenje vsebuje več beta-karotena, ki se šele v našem telesu pretvori v vitamin A. Da je pretvorba učinkovita, je potrebna prisotnost maščobe.

Brokoli

Brokoli je ena izmed najbolj zdravih zelenjav na svetu. Bogat je z rastlinsko spojino, ki vsebuje žveplo in

www.drustvo-nsos.si

je znana kot glukozinolat, kot tudi sulforapan, stranski produkt glukozinolata. Sulforapan je pomemben, ker je dokazano, da ima zaščitni učinek proti raku. V eni študiji na živalih je bil sulforaphan zmožen zmanjšati velikost in število celic raka dojk, hkrati pa blokirati rast tumorja pri miših. Uživanje brokolija lahko pomaga tudi pri preprečevanju drugih vrst kroničnih bolezni. Študija na živalih iz leta 2015 je prav tako pokazala, da uživanje brokolija zaščiti srce pred oksidativnim stresom, ki povzroča bolezni, z bistvenim znižanjem ravni oksidantov.

Česen

Da je česen izjemno zdravilen so nam večkrat povedala naše babice, v solate so nam ga na skrivaj podtikale mame, v njegove pozitivne učinke pa so prepričani tudi zdravniki in znanstveniki, ki učinke česna že dolgo preučujejo v najrazličnejših študijah. Ena zadnjih, katere rezultati so bili objavljeni prejšnji teden, je pokazala, da lahko uživanje surovega česna za kar polovico zmanjša tveganje za razvoj pljučnega raka. Večina medicinskih študij vztraja, da je potrebno za pozitivne učinke zaužiti surov česen.

Brstični ohrovt

Brstični ohrovt je bogat s številnimi hranili. Ena skodelica vsebuje več kot dvakratno dnevno vrednost vitamina K, 150 odstotkov dnevne vrednosti vitamina C in skoraj četrtino dnevne vrednosti vitamina C in skoraj četrtino dnevne vrednosti folata in vitamina A. Poleg tega je dober vir vlaknin, mangana, kalija, železa, antioksidantov in maščobnih kislin omega-3 v obliki alfalionelnske kisline. Brstični ohrovt uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Brstični ohrovt zmanjšuje holesterol, uvrščajo pa ga tudi med najpomembnejša živila proti raku.

Utrip Srca 5 5

UTRIP - MINI NOVIČKE Športne poškodbe Zvini in nategi so najpogostejši pri športih, ki vključujejo tek, skoke in poskoke, hitro ustavljanje ter eksplozivne štarte, pogoste zasuke ramen. Takrat lahko pride do zvinov ter vnetij in nategov kit, ki rekreativnemu športniku povzročijo obilico težav in prisiljen počitek. In kako lahko preprečimo tovrstne poškodbe? Rešitev je v usmerjeni krepitvi mišic in ohranjanju njihove fleksibilnosti. Z rednimi vajami okrepite vse dele telesa, ki so med vašo rekreacijo najbolj obremenjeni in izpostavljeni poškodbam. Tako bodo mišice in ostala tkiva pripravljena na vse vaše nenadne gibe. Zaradi pohodništva v hribe obravnavajo ogromno pacientov. »Največ težav se pojavi pri ljudeh, ki niso telesno pripravljeni, imajo preveliko telesno maso. Predvsem pri hoji po klancu navzdol si lahko poškodujejo gležnje ali kolena, prihaja do preobremenitvenih sindromov, vnetij ligamentov. Če tovrstne poškodbe ignoriramo, lahko preidejo v kronične poškodbe. Kronične poškodbe pa zahtevajo daljši čas zdravljenja, tudi do dveh ali treh mesecev.«

Samopodoba Samospoštovanje se nanaša na to, kaj ljudje čutimo do sebe, to pa vpliva na odnose z okoljem in drugimi ljudmi. Za posameznike z visokim samospoštovanjem predvidoma velja, da imajo pozitivne osebnostne lastnosti, so bolj prepričani o svojih sposobnostih in dejanjih, imajo pozitivna pričakovanja ter so boljši pri izvedbi nalog in vlog. Zdrava samopodoba je pozitivna, vendar tak človek ni domišljav ali nečimrn. Večinoma ravnamo skladno s svojo samopodobo: če zaupamo vase, si zastavimo višje cilje, če se ne cenimo dovolj, so naši cilji nižji. Človek s pozitivno samopodobo si zastavlja visoke, vendar dosegljive cilje in je v življenju uspešnejši, se konstruktivno spoprijema s problemi in težavami, iz napak naredi izkušnje, laže razvija ter ohranja zdrave in vzajemno zadovoljive medosebne odnose, je samostojen in ne potrebuje nenehnega odobravanja...

Vitamin D Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Pomemben je za zdravje okostja, manj pa je znano, da je odločilen tudi pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo – in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe (UVB). Pomanjkanje vitamina D se med drugim kaže v slabši naravni odpornosti proti akutnim (virusnim) okužbam dihal. »V obdobju pandemije COVID-19 je pomembno poudariti, da lahko vitamin D, če ga imamo dovolj, z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni. Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Tudi sicer se vitamin D v znatnih količinah nahaja v precej malo živilih - najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, predvsem pa živila, obogatena z vitaminom D.

Jabolko na dan Jabolko je sadež, o katerem je že dolgo veliko govora. Poznamo njegove zdravilne lastnosti in njegov okus, ki je marsikomu med ljubšimi. Slovenci od vsega sadja pojemo največ jabolk, marsikdo vsaj eno na dan. Vsi namreč poznamo star pregovor, ki pravi, da eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Še največ koristi je študija ugotovila pri ljudeh, ki veliko pijejo in kadijo, torej ravno tistih, pri katerih so tveganja za raka in srčno-žilne bolezni največja. Pomembno je, da uživamo flavonoide iz različne vrste hrane. Dovolj je že skodelica zelenega čaja, eno jabolko, ena pomaranča, 100 gramov borovnic ali 100 gramov brokolija na dan. Seveda pa je najbolje, če zraven opustimo pretirano rabo alkohola in kajenje. Jabolka pomagajo pri zniževanju povišanega krvnega tlaka. Urejajo tudi prebavo, pospešujejo presnovo in pomagajo pri odvajanju odvečne vode iz telesa. Uživanje jabolk se priporoča tudi tistim, ki si želijo izgubiti kakšen kilogram, saj so nasitna, poleg tega pa vsebujejo veliko vlaknin.

www.drustvo-nsos.si

6 UtripSrca

Iz vsebine

Srčni bolnik in nevarnost novega korona virusa

Bolj so izpostavljeni bolniki, pri katerih imunski sistem slabše deluje. Enako velja za bolnike s srčnim popuščanjem, kardiomiopatijo, napredovalo obliko aritmij ter bolniki s prirojenimi srčnimi napakami.

Prim. Miladin Đorđević - srčni kirurg

Doma je v Istri. V gimnaziji (v Opatiji) se je odločil, da bo šel v Zagreb študirat kemijo. Potem pa je, ne brez tehtnega razloga, pristal na medicini.

Medicor in današnji čas

Minili so meseci pomladi in meseci poletja, ko smo uspešno kot celotna družba zaustavljali širjenje zločeste epidemije z virusom SARS COVID-19, epidemije ki je ohromila svet v pomladnem času letošnjega leta.

Vizija nadškofa Alojzija Šuštarja

loboko sporočilo nadškofovega življenja prihodnjim generacijam je ob slovesu julija 2007 poudaril predsednik Vlade Republike Slovenije.

Sol lahko pomaga pri raku Sol je bolj na slabem glasu kot ne. Povzročala naj bi povišan krvni tlak. To je sicer res, vendar zdravniki pravijo tudi, da se to zgodi le pri tretjini ljudi s povišanim krvnim tlakom.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 7 7

Letnik XV - December 2020 - Št.29

www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino. ISSN 2670-4706 Odgovorni urednik: Bojan Petek

Covid 19 povečuje duševno stisko

Epidemija covid 19 je marsikoga spravila na kolena. Najbolj so obremenjeni zdravstveni delavci, ki so na robu fizične moči in tudi sposobnosti za obvladovanje stresa.

Strokovni sodelavci in ostali : Sanja Vilfan Švajger, prof. dr. Metka Zorc, Milka Krapež, Nina Jurgelj Tovornik, Sabina Potočnik, Marjan Lužnik, Špela Juhart in Marko Bohinc. Fotografija: Arhiv uredništva, MC Medicor, Shutterstock, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi članov in društva. Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech

Tudi prebavila so lahko živčna

Vsem se zgodi, da imamo težave z želodcem in prebavili vsaj nekajkrat v življenju.

Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov.

Lako mraz “ugrizne “ srce?

Veliko ljudi to dojema pretirano, kot da lahko pride do podhladitve, na primer, ali pa, da bodo dobili ozebline.

Ste zdravi gospod predsednik?

V Sloveniji o zdravju naših državnikov ne vemo skoraj nič.

Svetlobno onesnaženje Umetna svetloba ponoči povzroča tako imenovano svetlobno onesnaženost. Ta se še poslabša, če luči uporabljamo po nepotrebnem, pretirano in neusmerjeno.

Periodika: Izide dvakrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida. Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo. Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije. Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

www.drustvo-nsos.si

8 UtripSrca

Okužba ni pogostejša, a je potek lahko resnejši

SRČNI BOLNIKI IN NEVARNOST NOVEGA KORONA VIRUSA

foto: Pixabay

Tekst: Milka Krapež, Foto: iStock Photo

Evropska zveza za kardiologijo (ESC) je na svoji spletnih straneh objavila nekaj najbolj pogostih vprašanj (in odgovorov) o nevarnosti novega korona virusa za srčne bolnike. Sem srčni bolnik. Ali sem v večji nevarnosti, da se okužim s covid 19 kot ljudje, ki to niso?

Ne. Okuži se lahko vsak. Vendar pa je res, da bodo imeli srčni bolniki simptome okužbe (pogosteje kot sicer zdravi ljudje), obenem pa je večja nevarnost, da bo ta okužba potekala resneje kot pri drugih. Do zdaj so imeli ljudje, ki so se www.drustvo-nsos.si

okužili, blažje znake bolezni, kot so boleče grlo, kašelj in bolečine v kosteh in mišicah ter povišano telesno temperaturo. Pri približno pet odstotkov okuženih pa se je razvila okužba dihal oziroma pljučnica. Kardiologi niso popolnoma prepričani, da bi srčni bolniki pogosteje zbolevali za okužbo dihal, vendar pa je to zelo verjetno, ker se pri njih prej razvijejo, če so okuženi z drugimi virusi (na primer z virusi gripe).

Ali je tveganje za razvoj resnejših covid 19 simptomov enako za vse srčne bolnike ali pa so med njimi

razlike glede na vrsto srčne bolezni?

Osnovne značilnosti okužbe so enake pri vseh bolnikih. Virus se prenaša kapljično po zraku, ko okužena oseba kašlja, kiha, govori ali pa z dotikanjem kontaminiranih površin, ker se virus lahko obdrži več ur ali celo dni na površini kot so mize ali pa kljuke na vratih (tudi na držalih v avtobusih). Ko vi-

Utrip Srca 9

rus pride v telo, direktno prizadene pljuča in sproži vnetni proces, kar povzroča tudi prizadetost srčno žilnega sistema na dva načina. Najprej zaradi prizadetosti dihal v krvi primanjkuje kisika; in drugič: učinki vnetnega procesa zaradi virusa povzročijo, da se zmanjša krvni tlak. V takem primeru mora srce utripati hitreje in močneje, da pošlje kri v vse pomembne organe. Bolj so izpostavljeni bolniki, pri katerih imunski sistem slabše deluje; to so, na primer, bolniki s presajenimi organi, bolniki z rakavo boleznijo, ki dobivajo kemoterapijo ali pa obsevanje, bolniki z levkemijo ali limfomom, ki imajo tudi srčno bolezen. Ti so teoretično v največji nevarnosti za razvoj zapletov zaradi okužbe. Druge skupine, ki so v večji nevarnosti, so starejši in šibkejši ljudje ter nosečnice, ki imajo tudi srčne bolezni. Enako velja za bolnike s srčnim popuščanjem, kardiomiopatijo, napredovalo obliko aritmij ter bolniki s prirojenimi srčnimi napakami. V to skupino so kardiologi uvrstili tudi bolnike z obstruktivno obliko hipertrofične kardiomiopatije. Ni pa dokazov, da bi lahko virus bolj prizadel bolnike, ki imajo vsajeno katero od naprav, na primer srčni spodbujevalnik. V posebej veliki nevarnosti so bolniki z Brugada sindromom (genetska napaka, pri kateri je električna aktivnost srca nepravilna), ki lahko zbolijo za usodno aritmijo, če se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj Celzija.

Kako pa je z bolniki z atrijsko fibrilacijo?

Bolniki s tem stanjem niso v večji nevarnosti za okužbo. Vendar je treba biti pazljiv, saj so to nava-

dno starejši ljudje, ki imajo lahko še druge okvare, na primer srčno popuščanje, povišan krvni tlak ali pa sladkorno bolezen, ker bodo verjetneje razvili resnejše simptome, če se okužijo. Zato kardiologi bolnikom in starejšim svetujejo, naj upoštevajo vse varnostne ukrepe kot je razdalja med ljudmi, redno umivanje in razkuževanje rok, izogibanje dotikanja obraza in nošnja mask.

Nekateri mediji so poročali, da lahko okužba s covidom 19 povzroči resne posledice kot je srčni napad ali aritmija. Ali je to res?

Glede na vnetni učinek ob okužbi obstaja teoretična možnost, ki lahko povzroči, da se odlušči aterosklerotični plak (maščobne obloge v žilah), kar lahko vodi v akutni koronarni sindrom (srčni infarkt). Zato naj se bolniki, ki čutijo stisko v prsih, nujno takoj posvetujejo z zdravnikom. Pri hujših sistemskih vnetnih stanjih se lahko artmija poslabša ali pa celo sproži atrijsko fibrilacijo. Poleg tega lahko akutno vnetje zaradi okužbe s covidom 19 poslabša tako delovanje srca kot tudi ledvic. Na žalost pa noben bolnik ne more storiti ničesar, da bi to preprečil. Edino natančno upoštevanje previdnostnih ukrepov lahko pomaga. Morda je samo izolacija še najboljši ukrep, pravijo kardiologi.

Ali so srčni bolniki, ki imajo tudi hipertenzijo ali pa diabetes, v večji nevarnosti?

Podatki iz Kitajske, kjer so pregledovali preminule in tiste z resnejšimi zapleti, kažejo, da jih je veliko imelo tudi druge bolezni kot sta visok krvni tlak ali pa diabetes. Kaj je vzrok za to, znanstveniki še niso ugotovili. Morda je krivo dejstvo, da so to v glavnem sta-

rejši ljudje (nad 70 let), pri katerih je možnost za smrt zaradi okužbe toliko večja.

Nekatera poročila kažejo, da okužba s covidom 19 lahko sproži miokarditis ali pa perikarditis. Ali so ljudje, ki so te bolezni preboleli, ob okužbi z virusom covid 19 v večji nevarnosti, da znova zbolijo za tema boleznima?

Za to ni nobenih dokazov. Znano je, da se lahko ti dve bolezni ponovita, ni pa bilo dokazano, da bi to lahko sprožila okužba s covid 19 oziroma, da bi direktno prizadela srce. Toda kot že rečeno, je lahko za to kriv vnetni proces, ki lahko poslabša delovanje srca in tudi poslabša simptome pri bolnikih s srčnim popuščanjem.

Ali so srčni bolniki pri okužbi v večji nevarnosti, da umrejo zaradi srčnega popuščanja?

Do zdaj je znano, da so v večji nevarnosti starejši ljudje in tisti, ki imajo tudi kakšno drugo bolezen. Vendar velja poudariti, da je imela tudi večina ljudi s srčnimi boleznimi blag potek.

Tisti, ki mislijo, da so morda okuženi, naj ne bi hodili v bolnišnico (ker je tam možnost za okužbo, večja). Ali naj bi srčni bolniki, ki tako mislijo, vseeno poiskali strokovno pomoč?

To je odvisno od tega, kakšne znake bolezni imajo in v povezavi s tem, ali jih lahko obvladujejo sami doma. Vročino je možno učinkovito znižati s paracetamolom. Pomembno pa je, da bolniki poiščejo strokovno pomoč, če čutijo nelagodje pri samozdravljenju. To posebej velja, če težje dihajo (kratka sapa). www.drustvo-nsos.si

10 UtripSrca

Primarij Miladin Đorđević že deset let operira srčne bolnike v Medicorju v Izoli. Uspešnost njegovih operacij je izjemna, med najboljšimi v Evropi. Kljub temu pa o njem ne vemo skoraj ničesar. Z njim smo se pogovarjali, ko je na konec tedna budno spremljal bolnike, ki so s katetrskim posegom dobili novo aortno srčno zaklopko. Za vsak primer.

Prim. dr. Miladin Đorđević v delovni sobi na oddelku za srčno kirurgijo MC Medicor - Slovenija www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 11 11

Srčni kirurg zaradi luknje v svojem srcu

PRIM. MILADIN DORDEVIĆ, SRČNI KIRURG Tekst: Milka Krapež, Foto: MC Medicor

Doma je v Istri. V gimnaziji (v Opatiji) se je odločil, da bo šel v Zagreb študirat kemijo. Potem pa je, ne brez tehtnega razloga, pristal na medicini. V to ga je usmerila njegova lastna bolezen. Kot otrok je namreč prebolel bolezen, ki so jo sprva zdravniki prepoznali kot revmatsko vročico. A so se motili, nam je povedal prim. Đorđević z razlago, da to ni bilo nič čudnega, saj niso imeli na voljo takih diagnostičnih metod in predvsem naprav, kot so na voljo danes. »Star sem bil malo čez sedem let, ko sem dobil vročino, ki ni popustila. Zdravniki so mislili, da imam revmatsko vročico, poslali so me v bolnišnico na zdravljenje in rehabilitacijo. Dobival sem precej visoke odmerke penicilina. Potem pa je dr. Plavšić poslušal moje srce in takoj ocenil, da gre za prirojeno srčno napako, za luknjo v srcu med levim in desnim prekatom. To pa so zdravili z operacijo,« pripoveduje prim. Đorđević. Najprej pa so diagnozo potrdili s katetrizacijo. To so bili začetki srčne kirurgije na Reki. Na pomoč je priskočil slovenski srčni kirurg dr. Miro Košak. Pri operaciji mu je

asistiral dr.Vinko Frančišković, ki je kasneje postal tudi vodja srčne kirurgije na Reki. Prav on je bil začetnik operacij na odprtem srcu

prsnice. Bolezen in predvsem zdravljenje z operacijo sta mi vzbudila željo, da grem študirat medicino,« je povedal prim.

Prim. dr. Miladin Đorđević z dr. Konstantinovićem in prof. dr. Metko Zorc ob obisku bolnikov z izventelesnim krvnim obtokom v tem delu tedanje Jugoslavije. Bil je tudi urolog in je prvi presadil ledvico živega dajalca (mati jo je dala svojemu sinu).

Operacija pri 17. letih

»Operiran sem bil, ko sem bil star 17 let, bil sem v tretjem letniku gimnazije. Zaradi tega nisem mogel na maturantski izlet. Takrat so zdravniki iz različnih centrov pogosto sodelovali med seboj. Operirali so me klasično z rezom

Đorđević. Ko je diplomiral, je šel na strokovno izpopolnjevanje v ljubljanski klinični center, kamor ga je poslal dr.Frančišković. Učil se je pri dr.Obrezi, ki je delal angiografije in koronarografije. To je bilo poleg učenja na kirurgiji. V enem od pogovorov s skupino zdravnikov, med katerimi je bil tudi dr. Frančišković, je povedal, da bi bil rad kirurg. Tako je začel specializirati kirurgijo. Najprej splošno. Po drugem letniku je vsako leto poletne

www.drustvo-nsos.si

12 UtripSrca

Prof. dr. Metka Zorc in prim. dr. Miladin Đorđević vsa leta uspešno vodita MC Medicor - Slovenija DEJSTVA

Najboljši rezultati v Evropi 1720 BOLNIKOV Prim. Miladin Đorđević dela v Medicorju od leta 2010 dalje. V tem času je operiral 1720 bolnikov. V letu 2014 je, na primer, operiral 157 bolnikov, od tega 117 moških in 40 žensk; povprečna starost je bila 68 let (najmanj 27 in največ 86). Pooperativna smrtnost je bila 1,6 odstotna (to pomeni smrtnost do 30 dni po operaciji), kar je bil najboljši rezultat v Evropi. počitnice preživel na kirurgiji pri dr. Frančiškoviću. Ko še niti ni končal, so mu že zaupali operacijo vnetega žolčnika. Med izobraževanjem v Ljubljani je spoznal tedaj mlado zdravnico Metko Zorc. Naneslo je, da je www.drustvo-nsos.si

bolnica s hudo bolnim srcem (povsem zakalcinirano srčno vrečko, perikard) potrebovala operacijo, v Ljubljani pa ni bila možna. Tako je mladi specializant Đorđević naletel na tedaj že uveljavljenega kirurga dr. Ninoslava Radovanovića (znano je, da je sodeloval z dr.Metko Zorc), ki je operiral v Kamenici v Srbiji in je omenjeno bolnico sprejel. Ob tej priložnosti je Đorđeviću obljubil izpopolnjevanje pri njem, ko bo seveda dokončal specializacijo na Reki. »Tam sem se veliko naučil. Radovanović je res odličen kirurg, tudi dober organizator,« pripoveduje prim. Đorđević. Potem pa se je v usodo vseh vmešala politika, Jugoslavija je razpadla in ker je Đorđević nekaj časa delal v Srbiji, so se začele grožnje po telefonu. Zato se je odločil, da odide v tujino. Dobil je štipendijo pri prof. Felixu Ungerju v Salzburgu. Tam je lahko kot štipendist tudi prvič operiral. Strokovno in po človeški plati je vse potekalo brez zapletov. Edina težava je bil administrativni postopek. Takrat ni bilo pravil evropske unije, zato se je to zavleklo. Ko je končno dobil stalno mesto v Salzburgu, se je dvakrat na mesec vozil na Reko, kjer je bila njegova družina.

Postalo je nevarno

»Pogosto se je dogajalo, da sem bil do poznih ur v operacijski, včasih tudi dan prej dežuren, potem pa sem se usedel v avto in se odpeljal na Reko. Pil sem energijske pijače s kofeinom, da sem ostajal buden. Opazil sem tudi, da sem pri vožnji bolj agresiven. To pa je postajalo nevarno«, razlaga prim. Đorđević. Spet je vmes posegla usoda. V Celovcu sta ostala samo

KAKO POTEKA TAVI Zdravnik bo najprej naredil CT pregled žil, da vidi, ali so prehodne oziroma, ali so zdrave. Če so v žilah obloge, jih lahko s katetrom zadanejo, delček se lahko odlušči, bolnik doživi možgansko kap. Če je tveganje za operacijo večje, žile pa so prehodne, se torej zdravnik odloči za TAVI. Lahko pa so žile obremenjene (pogosto tudi srce) s kalcijevimi oblogami, v takih primerih katetrski poseg ni priporočljiv, ker bi lahko poškodovali žilo. To je pri posegu TAVI tudi največja nevarnost. Vendar pa je ta poseg za bolnike, ki so zanj primerni, ugodnejši od operacije, ker je travma manjša. Dogajanje spremljajo z rentgenom in ultra zvokom. Novo zaklopko namesti kateter sam (druga orodja niso potrebna). Poseg (delajo ga običajno v sedaciji, ne v centralni anesteziji) običajno traja dobri dve uri. Operiranec gre lahko že po nekaj dneh domov. To pa pomeni tudi, da take posege opravljajo kardiologi, ki se morajo tega posebej dobro naučiti. Kakšno vlogo ima pri tem srčni kirurg? Zdi se, da njegova prisotnost ni potrebna? Dr. Đorđević:« Kirurg mora biti ves čas v bližini, ker se vedno lahko zgodi, da pride do zapleta. V teh primerih lahko težavo reši samo on. Zato mora biti kirurg tedaj in tam, ko in kjer delajo TAVI posege, vedno prisoten. Zaradi varnosti bolnikov.« V Medicorju so začeli s temi posegi pred dvema letoma in pol, do zdaj so jih naredili okrog sto.

Utrip Srca 13

dva srčna kirurga. Če naj bi šla poleti na dopust, so potrebovali zamenjavo.« Dogovorili so se s šefi v Salzburgu in dr.Đorđević je začel delati v Celovcu, kjer je potem tudi ostal in v dveh letih postal namestnik predstojnika oddelka. «Dr. Wandschneider je

takrat so skoraj neprimerljive z

današnjimi.

Ena

glavnih

sprememb je starost bolnikov. Pred 20, 30 leti je bil bolnik pri 65 letih star. »Ko sem prišel v Salzburg, sem videl, da bodo operirali 83 let starega bolnika.

Prim. dr. Miladin Đorđević in njegov učitelj »Carvar operacije« prof. dr. Meong Gun Song

bil moj najboljši šef. Nikoli ni bil vzvišen. Če si naredil napako, te ni karal ali zmerjal, ker je vedel, da sam v sebi najbolj trpiš. Pričakoval je, da se boš iz tega nekaj naučil. Večkrat se je zgodilo, da bi moral operirati, pa so ga poklicali na kakšen sestanek. Rekel mi je, daj ti prevzemi, jaz pridem kasneje. Zaupal mi je. Sicer sem samostojno operiral tudi že v Salzburgu, » razlaga prim. Đorđević, ki je leta 2010 začel delati tudi pri prof. Radovanoviću v izolskem Medicorju. Polovično zaposlitev je imel v Avstriji, enako pa tudi v Sloveniji. Vse je bilo dobro organizirano, da je delo normalno teklo, obenem pa so lahko šli vsi zdravniki tudi na dopust.

Bolniki so vse starejši

Od tedaj, ko je bil dr.Đorđević sam operiran pa do danes, se je srčna kirurgija zelo razvila. Operacije

VIRUSI SO ZA OPERIRANCE NEVARNI

V kolikšni meri lahko okužba z virusi (sezonske gripe in tudi z novim koronavirusom) škodi srčnim bolnikom? Trenutna epidemija gripe in prehladov Prim. Đorđević: »Zelo. V tem času, ko razsaja gripa, smo v našem centru obiske prepovedali. Ker bi lahko prišel na obisk nekdo (okužen) v dobi inkubacije, torej sploh ne bi vedel, da je okužen. Srčni bolnik, ki je bil pred kratkim operiran, ima oslabljen imunski sistem. Če se okuži z virusom, začne kašljati. To pa lahko povzroči, da se potrgajo žice in šivi; če ima bolnik še osteoporozo, je nevarnost še večja. Ko popokajo šivi ali žice, bolnik začne krvaveti, na tem mestu pa lahko pride do infekcije, kar vodi v katastrofo.

To se mi je zdelo nesmiselno, metanje denarja skozi okno. A sem mislil, da gre za en sam tak primer. Potem pa sem videl, da je vsak teden na operacijski mizi vsaj en bolnik, ki je starejši od 80 let. Prof. Ungerja sem vprašal, če lahko naredim analizo, da vidimo, kakšni so rezultati teh operacij. Izbral sem 236 bolnikov, starejših od 80 let (približno 25 odstotkov operiranih). »Eno od bolnic sem našel v domu starejših na Dunaju deset let po operaciji, pri kateri je dobila tri obvode. Kar pomeni, da je še vedno med živimi in ima več kot 90 let. Ali pa, ko sem poklical operiranca v Salzburgu, tudi več kot osem let po operaciji aortne zaklopke, mi je povedal, da gre vsakič, ko je lepo vreme, s kužkom na sprehod. Spet tretji se je pri skoraj 90 letih redno vozil s kolesom. Jaz pa sem mislil, da umrejo v nekaj mesecih, največ pa v enem letu po operaciji. Tako sem videl, da je smiselno operirati tudi starejše ljudi, saj jim ne samo podaljšaš življenje, ampak tudi izboljšaš njegovo kakovost. Zato sem spremenil mnenje. Popolnoma.« Najpogostejše operacije srca pred desetletji so bili obvodi. Sledile so širitve žil z balončki, potem pa z opornicami. Zdaj pa je spet najpogostejša operacija aortne zaklopke. Zakaj? Pred desetletji je bila tudi med pogostimi, ker je bila okvara te zaklopke posledica revmatske vročice. Bolniki so jo prebolevali v času, ko še ni bilo antibiotikov, zato je lahko okvarila srce. Tega vzroka zdaj ni več, zakaj so torej spet operacije te zaklopke pogostejše?

Pogoste okvare srčnih zaklopk »Danes

vzrok

drugačen:

www.drustvo-nsos.si

14 UtripSrca

starost pomeni degenerativne spremembe, na aortni zaklopki je to degenerativna stenoza, na mitralni pa je vzrok slabost vezivnega tkiva. V obeh primerih gre za posledico starosti. Lahko poči ena nitka tkiva ali več, zato začne zaklopka puščati. Sicer še vedno naletimo na kakšnega bolnika, ki ima zaklopko okvarjeno zaradi revmatske vročice, vendar je to redko,« je razložil prim. Đorđević. V zadnjih letih pa se je spremenil tudi način popravljanja zaklopk. Bolnikov, ki so stari 80 let in več, kirurgi ne operirajo več tako pogosto, ker poseg lahko opravijo specializirani kardiologi (tako imenovani interventni kardiologi) s posebnim orodjem, katetrom, ki lahko vstavi tudi novo zaklopko. Poseg se imenuje TAVI (Transcatheter Aortic Valve Implantation ali namestitev aortne zaklopke s katetrom). Vendar pa to še ne pomeni, da vse vmestitve aortnih zaklopk po novem delajo na ta način. Kardiologi in kirurgi se za način posega odločajo na temelju ocene tveganja. Če je človek starejši in

bi operacija zanj pomenila večje tveganje, je TAVI primernejši poseg. Za odločitev pa je pomembnih še precej drugih stvari od možnih bolezni ledvic naprej. V pomoč pri odločanju je posebna tabela, kjer so navedene vse možne okoliščine in glede nanje, katere vrste poseg je najprimernejši. Carvar pa je tehnika operacije aortne srčne zaklopke prof. Songa iz Seula (Koreja). Pri tej operaciji se je treba natančno držati protokola, lističe zaklopke je treba izdelati točno po meri. Prim. Đorđević se je te tehnike operacije učil prav pri dr.Songu v Seulu. Iz tkiva govejega perikarda je treba narediti tri lističe zaklopke, kolikor jih ima ta zaklopka običajno. Redko, a se zgodi, da ima dva (pogosteje) ali pa štiri lističe. Z vsemi novimi načini operiranja in manj invazivnih posegov v srce center v Izoli v ničemer ne zaostaja za drugimi razvitimi centri v svetu. Uspešnost, za katero so najboljši dokaz zadovoljni bolniki, pa je prav takjo primerljiva z drugimi v evropskem vrhu.

Pomoč pri oskrbi z materialom med epidemijo

www.drustvo-nsos.si

Prof. dr. Metka Zorc, sestri Jaroslava in Danijela v težkih časih epidemije

Pričakovali smo, da se bo zločesti virus potuhnil ali umiril. Toda zgodilo se je drugače! Prišla je jesen, ki so jo mnogi pričakovali z veseljem in upanjem, da se bo naše življenje postopoma vrnilo na dobri stari tir. Zgodilo se je drugače, ne samo v svetu, tudi v Sloveniji.

Še vedno je jesenski čas, ki je sicer nakazoval optimizem, a je izginil takoj, ko se je epidemija ponovno vrnila, vrnila v hudi obliki, kot vihar, ki ne odneha. Ljudje niso mogli razumeti grozeče nevarnosti. Živeli so po svoje in soustvarjali atmosfero v kateri se je virus razširil do neslutenih razsežnosti. Izgleda kot vojna vihra z

Utrip Srca 15 15

MEDICOR IN DANAŠNJI ČAS Minili so meseci pomladi in meseci poletja, ko smo uspešno kot celotna družba zaustavljali širjenje zločeste epidemije z virusom SARS COVID-19, epidemije ki je ohromila svet v pomladnem času letošnjega leta.

MC Medicor – Slovenija med epidemijo SARS - COVID 19

Skrb za življenje bolnika v času SARS - COVID 19

nevidnim sovražnikom, ki zmaguje in seje smrt vsepovsod. Tudi v naši neposredni bližini. V teh sivih decemberskih dneh se je lotil tudi naše ustanove. Kljub varovanju in izjemnim naporom vsega tima, kljub testiranju vseh zaposlenih in bolnikov, se je pojavila nepričakovana okužba pri bolniku, ki je bil uspešno operiran. Z velikimi napori smo storili vse, da zajezimo in preprečimo širjenje epidemije, ki bi lahko ogrozila še druge bolnike in sodelavce ustanove. Testirali smo in testirali, razkuževali, organizirali osamitve sodelavcev, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost. Zaradi izjemno velikega števila

bolnikov z napredovalimi obolenji srca in žilja, ki so bili ogroženi od osnovne bolezni, smo se v teh težkih časih odločili, da vztrajamo kljub grozečemu opominu okužbe. Vsa ekipa se je zavedala dejstva, da delamo naprej z zavestjo, da lahko ogrozimo svoje zdravje, zdravje naših najbližjih, prijateljev in znancev, v kolikor bi postali tudi sami prenašalci ali bi zboleli. V prvem valu epidemije je življenje izgubil naš spoštovani kolega, spoštovani slovenski kardiolog, profesor dr. Andrej Cijan. V tem času je bil v naših mislih še posebno prisoten, saj mu je zločesta bolezen prekinila življensko pot, ki bi se lahko nadaljevala še leta in leta… Vsi kot ekipa smo se počutili kot na samotnem otoku, sredi oddelkov Splošne bolnišnice Izola, ki so namenjeni zdravljenju bolnikov s COVID-19. Resnično nam ni lahko, vendar je potrebno preživeti, saj smo v teh grozljivih časih pravzaprav srčni center, ki vztraja in rešuje življenja naših bolnikov kljub neugodnim razmeram in omejenim možnostim, ki jih niti ne razume okolica, v kateri se nahajamo. Zdi se, kot da taborimo sredi pu-

Testiranje sodelavcev v času epidemije: prim. dr. Borut Kolšek in sestra Jaroslava

ščave, obdani z nevarnostjo, ki preži na vsakem koraku. Organizirali smo zaščito s šotori, oddelek smo zaprli pred obiskovalci, testiramo vsakogar, ki vstopi skozi naša vrata, izhodov ni…... Toda kljub temu veje na oddelku pozitivna atmosfera, operirani bolniki so srečni, vrnilo se jim je zdravje. Sama osebno sem preživela zadnji mesec dneve in noči na oddelku za srčno kirurgijo in ni mi žal. Doživela sem mnogo lepih in spodbudnih trenutkov ob poslušanju zgodb srečnih bolnikov po operaciji, ki so zagotavljali ob tej težki situaciji, da je pozitivni duh zavel kot veter skozi naš oddelek in minil je strah pred zahtevnimi operativnimi zdravljenji. Na našem oddelku se odvija posebna zgodba zdravljenja z ljubeznijo, ki nikoli ne mine. Tako deluje celotne ekipa MC MEDICOR Izola in Poliklinika MEDICOR v Ljubljani, ki je v teh težkih časih nesebično priskočila na pomoč. Nekateri člani našega tima so mi dejali, preživeti moramo, skupno z našimi bolniki. Iz te borbe moramo odnesti veliko znanja in poguma in v naslednjih letih zgraditi na bazi našega centra nov MEDICOR, ki bo nudil vse to kar nudi danes in še več, udobje in nova zdravljenja, ki se vidijo na obzorju. Verjamemo, da bomo uspeli in verjamemo tudi, da bo slovenska družba končno spoznala vrednote našega dela. Akad. Prof. dr. Metka Zorc

www.drustvo-nsos.si

16 UtripSrca

ETIČNE SMERNICE SODOBNE MEDICINE

Slika levo: Božični večer 2004

Slika desno: Posebno srečanje: Prof. dr. Metka Zorc, škof prof. dr. Anton Jamnik, prof. dr. Ruda Zorc – Pleskovič, nadškof dr. Alojzij Šuštar in kirurg prof. dr. Alojz Pleskovič

Odlomek iz knjige, izdane ob 100. obletnici rojstva dr. Alojzija Šuštarja Tekst in foto: Akad. Prof. Dr. Metka Zorc

VIZIJA NADŠKOFA DR. ALOJZIJA ŠUŠTARJA Globoko sporočilo nadškofovega življenja prihodnjim generacijam je ob slovesu julija 2007 poudaril predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša. Orisal je simbolični pomen pšeničnega zrna v škofovskem grbu dr. Alojzija Šuštarja: "To zrno je bilo posejano, vzniklo je in rodilo. Letina pa je bogatila najžlahtnejšo dediščino Slovenskega naroda".

www.drustvo-nsos.si

Posejano zrno je vzkalilo in rodilo posebne misli in hotenja, ki jih je gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar prenašal Slovenskemu narodu in mlajšim generacijam. Na vseh področjih, tudi na področju medicine in znanosti, ki ga je izjemno zanimala. Predvsem ga je zanimala pomoč ljudem, ljudem v stiski, bolnim in ostarelim. Danes se mi zdi skoraj neverjetno, kako je v času svojega službovanja na mestu nadškofa in kasneje po upokojitvi začel razmišljati, kako naj državne inštitucije organizirajo pomoč najbolj potrebnim, ostarelim in tistim, ki nimajo toplega domačega okolja, kjer bi

Utrip Srca 17

vali MC MEDICOR Slovenija.

Gospod nadškof je bil za mnoge ljudi posebno zanamenje modrosti, dobrote, plemenitosti, človek izjemne razgledanosti, neverjetne delovne vneme in širine ter neizmerne dobrote.

vsakdo lahko dočakal starost. Kdo bo skrbel za ljudi v zadnjem obdobju življenja, kdo bo skrbel za ljudi, da bi bilo življenje vredno življenja?

Nadškof je imel neverjetne ideje, kako v okviru družbe pomagati vsem, mladim in starim, ljudem na višku zdravja, a ki kljub temu potrebujejo odlično medicinsko oskrbo. Že takrat se je zavedal, da je nujno potrebno ustvariti zdravstveni sistem in zdravstveno oskrbo upoštevajoč potrebe naroda, potrebe ljudi, za katere je nujno poskrbeti. Malokdo danes ve, da je o tem resnično veliko razmišljal in pisal, da se je zavedal tudi dejstva, da je potrebno poskrbeti za sobrate duhovnike, ki potrebujejo zdravljenje, za vse tiste ostarele, ki ne morejo več vršiti duhovniške službe. Usoda mi je namenila poseben izziv, da sem se kot mlada zdravnica v svojem delu na področju kardiologije znašla sredi takratnih neurejenih razmer v Slovenskem zdravstvu, kjer so se pojavljale izjemno dolge čakalne dobe

na srčne operacije in invazivne diagnostične posege. Slovenski bolniki so umirali čakajoč na operacije, nekateri so odhajali v tujino, drugim ta možnost ni bila dana. Začutila sem da moram, čeprav šele na začetku medicinske poti, nekaj spremeniti, nekaj obrniti na bolje. Morda sem želela spremeniti ta svet in celo takratno medicinsko stroko. V stiski takratnih razmer sem skupno s somišljeniki, z velikim entuziazmom začela iskati pot rešitve, nastala je ideja o posebnem centru za zdravljenje bolezni srca in žilja. Spominjam se septemberskega dne, leta 1995, ki je bil takrat za mene poln optimizma. Stiske Slovenskih srčnih bolnikov in idejo rešitve sem predstavila gospodu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju. Tako se je začela zgodba, ki je zaznamovala moje življenje, zgodba v kateri je gospod nadškof s svojimi neverjetnimi mislimi in idejami začel sooblikovati ustanovitev tretjega Slovenskega medicinskega centra za zdravljenje bolezni srca in žilja, ki smo ga poimeno-

Naučil me je skozi pogovore, da je potrebno probleme predstavljati in reševati, vendar le s pogovori. Menil je, da če ne gre enkrat, je potrebno poskušati večkrat. Potrebno je poslušati ljudi in sprejemati njihove predloge. Nesoglasja, nasprotovanja je potrebno prenašati stoično, brez jeze in povračilnih ukrepov. To kar sem se naučila mi je pomagalo, da sem delala naprej, danes ne vem kako bi brez njegovega vpliva nadaljevala delo in ustvarjanje inštitucije, ki je pomenila novost v Slovenski medicini, ki je predstavljala nesluteno konkurenco in ki je generirala številna nasprotja, mnogokrat povezana z zavistjo, ki na žalost na slovenskem razdvaja ljudi.

Zavedam se dejstva, da bi gotovo ravnala drugače, če nebi bilo tako močnega vpliva gospoda nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je usmerjal moje delo, moja hotenja in tudi reakcije v družbi. To seveda lahko napišem danes, napišem v spomin in zahvalo, kajti to ve resnično malo mojih sopotnikov. Bila so leta, ko sem ga obiskovala, leta, ko sem dobivala nasvete, ki sem se jih držala in jih brezpogojno upoštevala. Prav gotovo bi v mnogih primerih ravnala drugače, lahko bi, ko analiziram čas nazaj, v užaljenosti napravila napako ali odgovarjala na neprimerne komentarje v javnosti. Moja globoka zahvala ne gre

www.drustvo-nsos.si

18 UtripSrca

samo zaradi nasvetov, ki sem jih dobilava vsakodnevno, gre tudi za analiziranje organizacije ustanove, analiziranje odnosov do kolegov in komunikacije, da se ustvari tudi finančna možnost zahtevnega projekta.

Gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar je imel posebno vizijo, kako poleg medicinske znanosti razvijati etične norme, jih spoštovati in z njimi živeti vsak dan, etične norme, ki se morajo razlikovati in ki morajo biti spoštovane brezpogojno.

Šuštarja prenašajo iz roda v rod. Predvsem so mi ostala v spominu etična razmišljanja in filozofija medicinske znanosti, ki mi jih je posredoval v pogovorih. Danes nimam podatkov, morda pa so ostala zapisana nekatera njegova predavanja. Predstavljal je, da etika ne sme biti prazna beseda. Etika v zdravstvu pomembno zaznamuje profesionalno vlogo zdravnika in celotne ekipe v skrbi za bolnika. Pomembni medsebojni odnosi vplivajo na individualni pristop, ki mora prinesti kakovost zdravljenja in vrniti zdravje bolniku. Z osebnim etičnim razmišljanjem ter etično rastjo lahko kakovostno vplivamo na sočloveka in širšo družbo.

Etika ne more biti le teorija, temveč jo je potrebno živeti.

Prof. dr. Ninoslav Radovanović med obiskom pri nadškofu dr. Alojziju Šuštarju Bil je jasen, odločen in pronicljiv v svoji misli. Nasvete sem zapisovala, napotke mi je pisal tudi sam. Žal mi je, da sem dobila težko nalogo, da po njegovem odhodu zapise uničim, saj je bila to njegova želja. Danes sem vesela, da so kljub temu ostala osebna pisma, ki jih hranim in enega od njih objavljam ob koncu zapisa. Iz pisma veje veselje in čestitka ekipi ustanove MC MEDICOR Slovenija ob prvi uspešni srčni operaciji leta 2004. Danes sem vesela, da lahko napišem te vrstice, kajti želela bi, da se misli nadškofa dr. Alojzija

www.drustvo-nsos.si

Etična presoja pomaga razumeti moralno dimenzijo človekovega življenja in formiranje odgovorov na pomembna medicinska vprašanja. Vedno moramo imeti v ospredju načelo dobronamernosti, skrb za bližnjega, neškodovanje, spoštovanje življenja, spoštovanje pravičnosti, dostojanstva, ki zdravniški poklic postavlja na posebno mesto. Princip: nikoli ne škodi (primum nil nocere), tudi ne z uporabo novih dognanj in novih zdravstvenih pristopov, ki bi bili lahko za znanost koristni a za bolnika neugodni. Razvoj, ki prinaša negotove rezultate je potrebno vedno ovrednotiti v okviru etičnih norm brez katerih ni ne napredka in predvsem ne uspešnega zdravljenja, ki ohranja življenje. Gospod nadškof je v svojih zapisih opredeljeval in zasledoval načela Sokrata, Aristotela in Kanta. Etika ali nauk o dobrem je ena od glavnih vej filozofije in predstavlja filozofsko raziskovanje morale. Predlaga, odkriva, ureja,

proučuje in utemeljuje človekova dejanja v določenih situacijah. Je proučevanje dobrega in pravilnega ravnanja, ki je povezano z načeli pravilnega in napačnega, kar vodi do naše izbire, ki vodi življenje posameznika. Etika določa moralnost in išče opravičila za moralne odločitve ljudi. Morala je oblika dejavnosti, povezana z načinom življenja, delovanjem in reagiranju, še zlasti v odnosu dobro – slabo, pravilno – nepravilno oziroma napačno. Je izraz časa in družbe. Je izraz časa in družbe, ki se spreminja in ravno to spreminjanje lahko privede do opuščanja temeljnih etičnih principov, ki bi škodovali medicinski znanosti. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je na vse to opozarjal in analiziral takratna dogajanja v znanosti in medicini. Kot se spominjam, sta mnogo njegovih misli prevzemala njegov tajnik, sedanji škof prof. dr. Anton Jamnik in direktor Zavoda svetega Stanislava, prof. dr. Roman Globokar. Delo v medicinski stroki mora temeljiti na brezpogojnem zaupanju, resnici, vedno pomagati drugim in stalno razvijati svojo osebnost kot dolg do družbe, kar je tudi temelj Kantove teorije.

Pšenično zrno je padlo na plodna tla. Ekipa Centra MC MEDICOR Slovenija, klinike za zdravljenje bolezni srca in žilja je posvečena bolniku, vedno z mislijo, da je naše zdravljenje in borba z boleznijo lahko uspešna le, če nadaljujemo delo v duhu kot nas je učil spoštovani gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar. www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 19 19

Pismo nadškofa dr. Alojzija Šuštarja ob začetku delovanja MC Medicor - Slovenija

www.drustvo-nsos.si

20 UtripSrca

Besede zahvale

PISMO BOLNIKA PO USPEŠNI OPERACIJI NA SRCU Spoštovana ga. profesorica Marjeta ZORC, predsednica uprave ! Najprej se vam in vaši strokovni ekipi, na čelu z g. prof. dr. Markom Nočem in g. dr. Alešem Pleskovičem, iz srca zahvaljujem za strokovni in uspešni poseg pri zamenjave aortne zaklopke, in to po najnovejši metodi TAVI, kar mi je omogočilo še nadaljevanje mojega življena. Celotna ekipa v vaši ustavi MC Medicor v Izoli in v Ljubljani je zelo prijazna, strokovna in deluje po sistemu ustvarjanja pozitivne valence pri pacientih, kar je osnova za uspešno sodelovanje vseh udeležencev v vaših procesih zdravljena ljudi. Vaša cenjena ustanova, ki jo profesionalno in z velikim srcem in ljubeznijo do pacientov vodite vi, je svetla točka v našem celotnem

zdravstvu, zato je vaše poslanstvo in strategija, še kako važno tudi za splošno stanje v Sloveniji, ki se sedaj srečuje poleg političnih komedijantov na levi strani, še z epidemijo Covida 19. Ob priliki pogovorov z ostalimi pacienti v vaši cenjeni ustanovi v Izoli, sem videl in se prepričal, da vam tudi ostali pacienti zelo zaupajo in so seveda zelo zadovoljni z vašim pristopom do njih, kar je temelji za uspešno zdravljene vseh pacientov. Celotna vaša ekipa je dobro vodena, po sistemu subordinacije, procesi so urejeni in profesionalni in zato zelo uspešni, seveda pa brez pravega vodje, berite voditeljice kot ste vi, to ne bi pilo vode. V upanju, da imate, kljub velikim problemom s katerimi se srečujete sedaj tudi osebno z zdravjem

vašega cenjenega moža in pa metanjem polen pod noge s strani financiranja vaše ustanove s strani ZZZS, še dovolj moči, da nadaljujete s svojim poslanstvom, kar je izredno važno za našo domovino, kajti brez vašega znanja in znanja vaših sodelavcev, bi le-ta bila še v veliko slabšem položaju na področju zdravstva , kot je to sedaj. Velika hvala za vaš trud in uspešen poseg na meni, najprej v svojem imenu, kakor tudi v imenu moje družine! Držite se, pazite se in seveda vse najboljše želje. Lepo pa vas prosim, da pozdravite tudi vse sobne zdravnike in sestre ter brate, ki so skrbeli zame ob priliki bivanja pri vas. S spoštovanjem, mag. Janez Perdih u.d.i. e.

ALI SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI SRČNO-ŽILNE BOLEZNI PRI SLADKORNI BOLEZNI TIPA 2? NE, ŠE NE. A JE ČAS, DA SE JE ZAVEMO. DEJSTVO

Srčno-žilna bolezen je najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2).

INFO

www.drustvo-nsos.si

–

425

milijonov ljudi na svetu ima SB2.

2 do 6-krat

večjo verjetnost za smrt zaradi srčne in možganske kapi ima človek s SB 2 v primerjavi s človekom, ki te bolezni nima.

629

milijonov ljudi bo – po napovedi IDF – do leta 2045 imelo SB2.

Utrip Srca 21 21

Pazite na svojo težo in prehrano in vaše srce vam

bo hvaležno

Društvo na srcu operiranih Slovenije www.drustvo-nsos.si

22 UtripSrca

Neslane zgodbe o soli

SOL LAHKO POMAGA TUDI PROTI RAKU

foto: Pixabay

Raziskovalci na univerzi Southampton so razvili metodo, ki bi lahko uničila rakave tumorje. Ta tehnika naj bi povzročila, da se rakave celice same uničijo. Glavna učinkovina pa naj bi bila sol. Ti strokovnjaki so del mednarodne skupine, ki poskuša ustvariti molekulo, ki naj bi uničila bolezen z vnašanjem ionov natrija in klorida v celice. Sintetični prenašalci ionov so bili ustvarjeni že prej, zdaj pa je bilo prvič, da so znanstveniki pokazali, kako vdor soli v celico povzroči celično smrt. Soavtor raziskave prof. Philip Gale z univerze Southampton je povedal, da njihovo delo kaže, kako lahko prenašalci klorida delujejo z natrijevimi kanali v celični membrani, da omogočijo vstop soli v celico. To pa je povzročilo, da je celica odmrla.

Sol sproži odmiranje rakavih celic.

Celice v človeškem telesu si zelo prizadevajo, da bi ohranile stabilno koncentracijo ionov znotraj svojih membran. Če je to ravnovesje porušeno, se sproži proces

www.drustvo-nsos.si

Sol je bolj na slabem glasu kot ne. Povzročala naj bi povišan krvni tlak. To je sicer res, vendar zdravniki pravijo tudi, da se to zgodi le pri tretjini ljudi s povišanim krvnim tlakom. Pomembno je tudi, kakšno sol uporabljate. Znanost namreč ugotavlja, da je kakovostna sol še kako koristna za zdravje in celo pomaga.

odmiranja celice, čemur znanost pravi programirana celična smrt. To je mehanizem, ki ga ima telo zato, da se znebi poškodovanih in nevarnih celic. Eden od načinov za uničevanje rakavih celic je, da se sproži ta mehanizem samouničenja s tem, da se poruši ravnovesje ionov v celicah. Na žalost pa se v primeru, ko celica postane rakava, spremeni način prenosa ionov v celični membrani tako, da je samouničenje blokirano. Kar pomeni, da rakava celica ne odmre, ko bi morala. Raziskovalci so to oviro premagali z razvojem sintetičnega načina prenosa ionov, toda na ta način so bile uničene tudi zdrave celice. Zdaj si prizadevajo razviti način, ki bi uničil rakave in zdrave celice ohranil nedotaknjene. Kljub temu so bili zadovoljni, ker so dokazali, da lahko s pomočjo soli sprožijo odmiranje celice. Omenjeno raziskavo so znanstveniki delali leta 2014, ko so o njej poročali v britanskem časniku DailyMail. Strokovna javnost se je razdelila na dva pola: eden je novo odkritje podprl, drugi pa takoj zanikal učinkovitost, češ, da ni bila dokazana. Ko gre za zdravilo, ki naj

bi pozdravilo raka, vedno naletite na dve skrajnosti: strokovnjake, ki delajo z roko v roki s farmacevtsko industrijo, ko preizkušajo nove molekule, kar je tudi nujno potrebno, da se dokaže učinkovitost, kakovost in varnost novega zdravila. Druga skrajnost pa je tako imenovana alternativna oziroma naravna pot, ki ponuja zdravila iz narave oziroma stoletja stare pripravke, ki stanejo zelo malo ali nič. Obenem pa so sporočila teh zagovornikov naravne medicine vedno enaka: farmacevtski industriji je samo do zaslužka, kemoterapija stane ogromno denarja, zato poskuša na vse načine preprečiti, da bi se ljudje zdravili na naraven način oziroma z uporabo naravnih pripravkov, ki vsebujejo rastline, različna hranila, prehranske režime, posebne protokole, tudi post (kratkotrajni, dolgotrajni, s sokovi ali zgolj vodo). Zgodbe, ki jih objavljajo nekdanji bolniki, torej preživeli, pa so zelo različne. Eni so se pozdravili na ta, drugi na drug način. Kar samo dodatno dokazuje, da si ljudje nismo enaki, da lahko nek način pri nekom deluje, pri drugemu pa ne.

Utrip Srca 23

Zaustavljena rast rakavih tumorjev. Kakorkoli, novejša raziskava (rezultati so bili objavljeni junija letos), ki so jo delali na Flanders Institute for Biotechonology v sodelovanju z univerzo Hasselt v Belgiji, je na miših preizkušala, kako veliki odmerki soli vplivajo na rast rakavih tumorjev. Predvidevali so, da vnetni proces, ki je sicer škodljiv, če je trajen (in ni več odziv na okužbo ali poškodbo), koristno vpliva na boj proti raku. Prof. Markus Kleinewietfeld z omenjene univerze je raziskavo vodil. Najprej so vzgojili celično kulturo v zelo slanem okolju, v katerem naj bi se celice razmnoževale. Ugotovili so, da je sol zaustavila delovanje do-

V novi raziskavi pa so MDSC odstranili in obenem ohranili slano okolje, kar je povzročilo preprečevanje rasti tumorskih celic. S tem so potrdili, da so MDSC bistvenega pomena za protirakavo imunoterapijo. Poenostavljeno povedano naj bi deloval način, po katerem neugodne celice izločijo, hkrati pa zagotovijo slano okolje, da se rast tumorjev zaustavi oziroma, da začno tumorske celice odmirati. Poleg tega so pri miših z umetno povzročenim melanomom ugotovili, da hrana, bogata s soljo, zaustavi rast tumorja v primerjavi z drugo skupino miši, ki so dobivale običajno hrano, njihovi tumorji pa so nezadržno rasli naprej. Prof.

foto: Pixabay

Popolno nasprotje predelane soli je naravna morska sol, ki vsebuje: 60 mineralov, ki skrbijo za to, da ostanemo hidrirani, močne elektrolite, kot je magnezij, elemente v sledeh, ki so potrebni za pravilno delovanje nadledvične žleze, imunskega sistema in ščitnice, ojačevalce prebavnih encimov, ki telesu pomagajo absorbirati več hranilnih snovi iz hrane, ki jo uživamo.

ločenih celic imunskega sistema, ki so jih poimenovali iz mieloida izvirajoče zaviralne celice (kratica v angleškem jeziku je MDSC). S tem pa te celice niso več zaustavljale drugih celic imunskega sistema. Nekaj prejšnjih raziskav je namreč nakazovalo, da so prav MDSC ključ do tega, zakaj imunski sistem ne napada rakavih celic.

Kleinewietfeld je s svojo skupino raziskovalcev ta način preizkusil še na drugih modelih rakave bolezni. Najprej na raku pljuč. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da vnos večje količine soli zaustavi rast rakavega tumorja. To je raziskovalce dobesedno osupnilo. Vodja raziskave pa je pojasnil, da bo potrebno še veliko preiskova-

nja, da bodo razumeli, na kakšen način sol preprečuje tumorskim celicam, da bi se razraščale še naprej(vir:www.medicalnewstoday.com). Najbolj koristna je siva sol. Zdravilci, ki se ukvarjajo z zdravljenjem po alternativnih metodah, prav tako menijo, da lahko sol koristi pri zdravljenju rakavih bolezni. Med vrstami soli naj bi bila v boju proti raku posebej koristna tako imenovana siva sol, ki dejansko tudi je sive barve. Izvira iz francoske Bretanje, kjer jo pobirajo iz bazenov, obdanih z glino. Iz te gline se sol navzame sive barve, kar niti ni tako pomembno. Navzame se namreč tudi veliko mineralov, ki pripomorejo k boljšem zdravju. Siva sol je tudi naravno bolj vlažna od običajne morske soli. Kristali soli se navzamejo železa, kalcija, mangana, poleg tega pa to sol pobirajo ročno in je nikoli ne rafinirajo. Vsebuje nekaj deset različnih mineralov, ki so identični tistim v človekovem telesu. Strokovnjaki poudarjajo, da življenje od samega začetka izvira iz slanega okolja, iz morja. Človeške solze so slane, tudi znoj je slankast, kemijska in mineralna sestava krvi in drugih telesnih tekočin je podobna morski vodi. Človek je od samega začetka »ujet« v slano okolje, saj je tudi podovna tekočina v maternici, kjer rastoči otrok prebiva, slana. Brez mineralnih soli, pravijo strokovnjaki, ne bi bilo gibanja, ne bi imeli spomina, pa tudi srce ne bi bilo, skratka, življenje ne bi bilo mogoče. Rafinirana sol je najmanj zdrava. Mineralne soli so zdrave, ker dajejo telesu mnogo mineralnih ionov, da uravnavajo delovanje sistemov v telesu, ohranjajo zdravje in pomagajo zdraviti. Dr.Barbara Hender, raziskovalka in soavtorica knjige Voda in sol, esenca življenja, pravi, da imajo ljudje zdravstvene

www.drustvo-nsos.si

24 UtripSrca

težave zaradi pomanjkanja mineralov, ne pa toliko zaradi preveč zaužite soli. Pri tem je treba ločiti različne vrste soli. Navadna namizna sol, ki je zelo rafinirana pri visoki temperaturi, beljena, skratka popolnoma oropana vseh koristnih snovi, zdravju vsekakor ne bo koristila. Ravno narobe. Zato je za boljše zdravje treba uporabljati drugačno sol. Siva sol, ki jo je mogoče kupiti tudi pri nas (vendar je treba kar dobro pobrskati po spletu), naj bi preprečevala nastanek rakave bolezni. V krajih, kjer ljudje uporabljajo zgolj tako sol (druge sploh nimajo in je ne poznajo), ne zbolijo za rakom. V Sloveniji imamo veliko srečo, ker dobimo izredno kakovostno sol iz sečoveljskih solin. Ni sicer pobrana iz ginenih bazenov (morda se bodo pa tudi v Sečovljah spomnili tega, tako kot so se Američani in začeli pobirati sol iz bazenov, kamor so prej nasuli glino), vendar pa je lahko povsem naravna (na vsaki škatli ali vrečki piše, ali je rafinirana ali ni, najboljša je nerafinirana in grobo mleta) in zato tudi za zdravje koristna. Najbolj običajna namizna sol, oropana vseh koristnih snovi, je tista, ki lahko poviša krvni tlak, lahko pa botruje tudi drugim težavam, ker povzroči neravnovesje med minerali v telesu, pravi nutricionist Patrick Holford. Minerali namreč delujejo skupaj, součinkujejo, zato morajo biti v ravnovesju. Na primer, kalij in magnezij učinkujeta skupaj z natrijem, da nadzorujeta vsebnost vode v telesu, poleg tega pa tudi živčne in mišične impulze. Več ko boste zaužili natrija, več boste rabili kalija in magnezija. Vendar pa ponavadi ljudje zaužijejo preveč natrija in precej premalo kalija in magnezija. Potem pa si jedi še dodatno solijo z nekvalitetno soljo, ki je prav tako polna natrija. Vse to vodi v pomanjkanje

www.drustvo-nsos.si

kalija in magnezija in s tem povezane zdravstvene težave, ki jih ni ravno malo. Mišice postanejo zategnjene, živci so preveč stimulirani, zato človek postane vznemirjen brez posebnega razloga. Da ne govorimo o tem, da je magnezij vpleten v zagotavljanje gostote kosti in ravnovesje hormonov, kar pomeni, da so kosti krhke, lažje lomljive, ženske pa imajo predmentrualne težave, čeprav niso v obdobju pred menstruacijo (oziroma so že davno mimo menopavze). Zaradi vsega naštetega je pametno navadno kuhinjsko sol zamenajti z bolj kakovostno, nerafinirano, torej polno mineralov. Ni nujno, da si privoščite bretonsko sol, ki je tudi zelo draga. Lahko uporabite nerafinirano sol iz sečoveljskih solin, kar bo prav tako pripomoglo k boljšemu zdravju. Sem ter tja pa si privoščite tudi solni cvet, ta je namreč še najbogatejši s koristnimi snovmi. Poleg tega, da ima odličen okus in daje bogat okus tudi jedem, ki jih boste solili s to soljo,vsebujee množico mineralov, ki jih ljudem največkrat primanjkuje. Priporočljiva je tudi uporaba himalajske soli (prepoznavne po rožnati barvi).

Ali res sol ni dobra za zdravje?

Mnogo ljudi pravi, da sol ni dobra za zdravje. Vendar to ni res. Za zdravje ni dobra samo slaba sol, pravi poznavalka Amanda Nelson (The Natural Salt Seller). Toda, ali je možno zaužiti tudi preveč dobre soli? Seveda je. Priporočljivo je, da bi dnevno zaužili do šest gramov soli, večina ljudi pa jih zaužije tudi deset gramov. Torej, količino soli je treba zmanjšati na šest gramov ne glede na to, kako kakovostna je. Povsem narobe bi razumeli, če bi mislili, da je zaradi tega, ker kakovostna sol učinkuje zoper mnoge bolezni (tudi raka), treba pojesti čim več soli. Zavedati pa se je tre-

ba, da veliko soli ljudje zaužijejo s predelanimi in že pripravljenimi jedmi, na primer suhomesnatimi proizvodi (prekajeno meso, tudi prekajene ribe, klobase, salame). Pa še to: siva (imenujejo jo tudi keltska) sol pomaga za zniževanje krvnega tlaka. Vendar zgolj pod pogojem, da se držite omejitve šest gramov soli dnevno. (mb)

ZAKAJ POTREBUJEMO NATRIJ

Čeprav je na slabem glasu, pa je natrij za človeka življenskega pomena. Natrij je namreč elektrolit tako kot kalcij, magnezij, fosfor (oziroma fosfati) in kalij. To pomeni, da ustvarja ione z električnim nabojem, ko se raztopi v tekočini kot je kri. Telo potrebuje elektrolite, ker skrbijo za živčne impulze in uravnavajo delovanje kot je utrip srca, prebava, dihanje, delovanje možganov in krvni tlak. Skrbi za ohranjanje ravnovesja tekočin znotraj in izven celic in pomaga regulirati delovanje živcev in mišic. Visoka vsebnost natrija- nad 135 miliekvivalentov na liter krviprizadene ravnovesje tekočin in botruje povišanemu krvnemu tlaku. Nasprotno temu nizka vsebnost natrija (pod 135 mEq/ liter) ne samo zniža krvni tlak, pač pa se tudi vmeša v delovanje živčnih celic in mišic prebavnega sistema in srca. Veliko natrija izgubite s potenjem in uriniranjem. Kar takoj nakazuje, da se to posebej lahko zgodi atletom oziroma vrhunskim športnikom, ki se pri svojem športu zelo naprezajo. Enako velja tudi za rekreativce, še posebej maratonce. Na splošno pa daje hrana, ki jo zaužijete, več kot dovolj natrija.

www.drustvo-nsos.si

26 UtripSrca

Damijana Voglar, psihologinja in psihoterapevtka integrativne psihoterapije:

»Mislim, da je pomembno, da najprej sprejmemo razmere, kakršne so. Bodimo realni in se hkrati zavedajmo, da imamo veliko v svojih rokah, da lahko storimo marsikaj. Ni treba, da nas epidemija povozi. Prizemljimo se in se raje vprašajmo, kaj lahko prispevamo za svoje zdravje in za zdravje ljudi okrog nas. Vem, da se ljudje počutijo ogroženi. Zagotovo najbolj pobira zdravstvene delavce. Kar ti delajo, je že na robu možnosti. Ne zavedamo se, da je devetdeset odstotkov našega zdravstva odličnega. Jaz sama čutim do njih globoko spoštovanje.

Kam po pomoč v stiski?

foto: Pixabay

COVID 19 POVEČUJE DUŠEVNO STISKO E

Epidemija covid 19 je marsikoga spravila na kolena. Najbolj so obremenjeni zdravstveni delavci, ki so na robu fizične moči in tudi sposobnosti za obvladovanje stresa. Mnogo ljudi je prestrašenih, čutijo se, kot da so v zaporu, stisnjeni v kot in ne vidijo rešitve. Kakšne vrste pomoči si v takih primerih omislijo,je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri posegajo po zdravilih, drugi si pomagajo s pijačo, tretji spet vse dneve preživijo na kavču z znano slovensko terapijo: kavč, televizija, hrana. To pa stisko samo povečuje. Zato smo za nasvet poprosili nekaj slovenskih psihiatrinj, kliničnih psihoginj in terapevtk, ki so natresle nekaj nasvetov. Tekst: Milka Krapež

www.drustvo-nsos.si

Mislim, da je tu pomembna tudi naša vloga, da se z njimi pogovarjamo. Kar objavite mojo telefonsko številko (041 635829). Rade volje se bom pogovorila z nekom, ki ima težave. Ko pravim, da imamo veliko v svojih rokah, mislim, da lahko vsak najde tisto, kar ga veseli. Lahko gre v naravo, lahko se pogovarja z znanci in prijatelji po telefonu ali po skypu. Tisti, ki tega ne zmorejo oziroma ne znajo, pa naj prosijo za pomoč bližnje. Tudi dobra, stara pisma so ena od možnosti. Meni se zdi, da je ta pandemija dala ljudem tudi možnost, da se znova povežejo med sabo, čeprav ne fizično. Pogovarjajmo se, povejmo, kaj nas teži. Pa tudi vi, novinarji imate pri tem pomembno vlogo. Ne mislim, da bi bilo treba ljudi slepiti z novicami, ki niso resnične, pač pa obveščati o dejanskem stanju in o tem, kakšne so možnosti. Vem, da se ustanavljajo ali pa so že ustanovljene skupine za pomoč v okviru raznih društev. Ni se dobro tolažiti z alkoholom, ker je potem naslednji dan samo še slabše. Pa

Utrip Srca 27 27

tudi stalno uživanje pomirjeval ni najboljša rešitev. Dobro, sem ter tja je kakšno zdravilo že potrebno, vendar pa to ni stalna rešitev. Kot rečeno, treba se je prizemljiti, sprejeti stanje, kakršno je in se v okviru tega domisliti, kako lahko ukrepamo. Jaz zase vem, da me ni strah, da bi se okužila. Bolj me je strah tega, da ne bi vedela, da sem okužena in bi v tej nevednosti okužila druge.«

Prof.dr. Vesna Švab, psihiatrinja:

»Ob poplavi novic, ki smo jih deležni vsak dan, se je smiselno delno umakniti od bombardiranja z informacijami. Hkrati pa mislim, da najbrž enostavna priporočila, ki jih ljudje ves čas poslušajo, niso dovolj. Na primer, zjutraj si zamislite, kako boste preživeli dan, naredite si urnik, pogovarjajte se z ljudmi, ki so vam pri srcu in ki na vas dobro vplivajo, seveda po telefonu. Vse to je še posebej obremenjujoče za občutljive ljudi, ki doživljajo stres zaradi različnih težav, na primer mobinga v službi ali da so izgubili službo in so seveda v finančni stiski. V stresu so tudi ljudje, ker ne morejo priti do zdravstvenih storitev. Težko pridejo tudi do psihiatrične pomoči. Zato se moramo mi, psihiatrična stroka vprašati, ali smo naredili dovolj, da bi ljudem zagotovili pomoč. Že res, da se izbrani, torej družinski zdravniki tudi ukvarjajo z nudenjem psihiatrične pomoči. Vendar pa so bolniki, ki potrebujejo več od tega. Poleg tega sem prepričana, da bi tudi mnogi zdravstveni delavci potrebovali to vrsto pomoči, saj morajo biti zaradi tako veliko dela ves čas v stresu. Res je, da to ne velja za vse. Nekateri hodijo v službo, čeprav so okuženi in to vedo. To se dogaja zaradi prej omenjene finančne stiske pa tudi zato, ker nikakor ne morejo biti zaprti med štiri stene.

Damijana Voglar, psihologinja in psihoterapevtka integrativne psihoterapije Lahko se zgražamo, a taka je dejanska situacija. Mislim, da bi se morala naša stroka bolj angažirati. Neposrednih telefonskih stikov s pacienti skoraj nimamo. Bolniki so še najbolj oskrbljeni z zdravili. Kaj pa pogovori, ki so eden najučinkovitejših psihoterapevstkih ukrepov? Vrata jim morajo biti vedno odprta, pogovor pa dosegljiv. Imamo namreč kar nekaj telefonov za pomoč v duševni stiski. Na psihiatrični kliniki so terapetvi na voljo tudi vsako noč.«

Nevenka Močnik, socialna pedagoginja (društvo Altra):

«Težko bi dala kakšen pameten nasvet. Razumem globoko stisko ljudi, ki jo nove in nove grozljive informacije samo še poglabljajo. V našem društvu imamo dnevni center, ki ves čas deluje in zagotavlja ljudem pomoč v stiski. Tu se lahko pogovorijo neposredno s terapevtom. Še preden je naša vlada začela sprejemati ukrepe, smo se mi na to pripravili, tako da pri prebivalcih stanovanjske skupnosti kakšne večje tesnobe ni bilo čutiti. Pa tudi sami terapevti smo jim za zgled. Jaz lahko priporočim

Prof.dr. Vesna Švab, psihiatrinja le, da se ljudje veliko pogovarjajo, pa četudi le po telefonu. Tisti, ki obvladajo moderno informacijsko tehnologijo, s tem mislim na računalnike in družabna omrežja, so na boljšem od tistih, ki jih ne. Tem ostaja samo še telefon in nič drugega. Lahko pa poslušajo glasbo, saj je tišina samo še povečana grožnja. Naj se nekaj dogaja. Moj nasvet pa je še, naj čim manj spremljajo poročila, ker se katastrofičnost s tem samo še povečuje. Enkrat na dan naj bo dovolj.«

Živeti čim bolj normalno.

Terapevtka, ki ni hotela biti imenovana, pa je povedala takole: »Prepričana sem, da je treba težiti za tem, da živimo čim bolj podobno življenje kot prej. S tem, da se moramo zavedati, da covid je med nami in se temu primerno vesti. Po mojem mnenju so zdaj v večji stiski ljudje, ki so uživali v potovanjih, ki so se osrečevali z nakupovanjem, ki so uživali s prijatelji pri kosilu v kakšni restavraciji, kot pa tisti, ki so jih osrečevale malenkosti. Kolegi mi pravijo, da opažajo večje stiske pri ljudeh, ki niso duševni bolniki ali pa imajo zgolj majhne težave, kot pa pri si-

www.drustvo-nsos.si

28 UtripSrca

cer težkih duševnih bolnikih. Več stvarem se bomo morali odreči, bolj bomo nesrečni.To voti v anksiozno motnjo, ki se lahko stopnjuje do depresije.

Oblast pa bi morala dati bolj jasna in preprosta navodila, ne pa, da je razumeti, če boš šel ven, boš kar umrl. Lahko gremo ven, le navodila je treba upoštevati. Prav posebej me stisne, ko vidim, da so otroci zaprti v stanovanjih. Pa potrebujejo gibanje na prostem. Starši naj jih podučijo, kako je treba ravnati in jih peljejo na zrak, v naravo. Prav neverjetno je, koliko stvari v naravi zdaj opaziš, ki jih prej nisi, ker se ti je vedno nekam mudilo.Torej navodila naj bodo jasna, maska, razkužilo in razdalja. Lahko gremo v trgovino, pa saj moramo iti. Na vasi se oskrbujejo drugače kot v mestu. Tako, da mislim, da je treba samo pametno ravnati in ne ljudi strašiti s tem, ostanite doma. Za nekatere je to morda res bolje, za večino pa menim, da ne. Čim bolj normalno se moramo obnašati in pri tem paziti, da ne ogrožamo sebe in drugih.«

* Čas lahko kvalitetno izkoristimo tudi za branje dobrih knjig, revij, reševanje križank, gledanje filmov, serij ..., za katere ob natrpanih urnikih zmanjka časa. Nekateri TV operaterji so v tem času brezplačno odklenili svoje programske sheme. * Sproščate se lahko tudi ob slikanju, risanju, ustvarjanju,... in morda zraven odkrijete še kakšen skriti talent. * Čas je primeren tudi za nova znanja in nove spretnosti - preko spleta so na voljo številni brezplačni tečaji (učenje jezikov, plesni tečaji, pletenje, kvačkanje, DIY - Naredi sam...).

* Če si ne želiš časa preživljati za računalnikom, pa še nekaj idej, kaj lahko počneš doma: zagotovo je vedno kaj za pospraviti, vsak dan lahko preizkusiš nov recept, presadiš rože, pokličeš babico, delaš sklece in skačeš s kolebnico, pišeš pesmi ali naslikaš sliko, urediš stare forografije, zložiš knjige po abecednem redu, popraviš razmajan stol, opereš perilo, napišeš prijatelju pismo, igraš na kitaro, se učiš za maturo ali izpit,..

-Vsakdo od nas ima seznam opravil, ki bi jih rad naredil, pa jih zaradi pomanjkanja časa prestavlja iz tedna v teden in iz meseca v mesec. Zdaj je morda pravi čas, da kakšno od teh opravil »odkljukamo«. * Sprehodi v naravo so vedno prava izbira, v tem času pa vsekakor izberite manj obljudene izletniške točke. Srečo imamo, da imamo na dosegu roke naravne lepote, ki nam ponujajo številne čudovite skrite kotičke!

www.drustvo-nsos.si

Nekaj telefonskih številk za nudenje pomoči v duševni stiski Pogovor s strokovnjaki Klicni center za pomoč v duševni siski na psihiatrični kliniki nudi pomoč od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj na telefonski številki 01/520 99 00. Na spletnih straneh

www.zivziv.si lahko najdete nasvete, kako si pomagati. Gre za vse od dihalnih vaj do vaj iz čuječnosti. Priporočajo tudi, da si dovolite, da vas skrbi (20 minut na dan), pa da se čim več smejete, razmišljate o dobrih stvareh; priporočajo tudi petje in ples. Na spletu je na splošno veliko strani, ki ali ponujajo pomoč s pogovorom ali pa dajejo nasvete, ki se jih ljudje sami ne bi niti spomnili. Na straneh

NIJZ (Nacional-

Zaradi trenutnih razmer se je življenje v Sloveniji precej upočasnilo in večina ljudi je primorana ostati doma v izolaciji. Da pa bi "podarjeni" čas kar najbolje izkoristili, vam spodaj ponujamo nekaj IDEJ, kaj lahko počnete doma:

POMOČ V STISKI

foto: Pixabay

Izrednega pomena v tem času je tudi ohranjanje in spoštovanje osebnega prostora družinskih članov. "Pred preizkušnjo so zlasti tisti, ki imajo radi lasten prostor. Predlagamo, da v svojem domu ustvarite tako imenovane cone, kamor se lahko umaknete takoj, ko začutite, da vas prisotnost družinskih članov duši.

nega inštituta za javno zdravje) je prav tako obilo priporočil, poleg tega pa tudi knjižica Kam

in kako po pomoč v duševni stiski, ki jo je izdalo ministrstvo za

delo, družino in socialne zadeve (www.mddsz.gov.si). Na spletnih straneh NIJZ (www.nijz.si ) pa lahko najdete tudi podrobni seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore v zdravstvenih domovih po Sloveniji.

Utrip Srca 29 29

Kakav je bogat z mnogo hranili in zdravju prinaša številne koristi, zato ni naključje, da temna čokolada velja za superhrano.

Najprej, temna zdrava čokolada na splošno vsebuje manj sladkorja kakor mlečna čokolada, prav tako pa vsebuje več kakava, ki pa ima včasih zares pozitivne učinke na vsesplošno zdravje.

Flavonoidi v kakavu preprečujejo mašenje arterij.

ODMEREK ČOKOLADE Je čokolada greh ali le samo grda navada? Kakšni so glavni učinki, njene aktivne sestavine – kakava, na človekovo zdravje. Z nami odkrijte, koliko sladkorja gre v ‘zdravo’ čokolado.

Flavonoidi so v številnih živilih, literatura najpogosteje omenja sadje, zelenjavo, čaj in vino. Flavonoide vidimo, saj poskrbijo za barvo živil, tako da jih imenujemo tudi pigmenti. Kadar naštevamo živila, ki so bogata z antioksidanti, pogosto pozabimo na kakav, ki je tudi osnovna surovina čokolade. Vsebnost flavonoidov, predvsem katekhina, v zrncih kakava je razmeroma visoka, zavzema od šest do osem odstotkov suhe teže zrnca. “Bela čokolada vsebuje med 40 in 55 odstotki sladkorja, kar je precej veliko, čokolada pa je zato tudi energetsko zelo močna.” Podobno vsebnost sladkorja ima tudi mlečna čokolada, medtem ko je pri

temni, ki vsebuje 60 do 70 odstotkov kakava, vsebnost sladkorja manjša za okoli 15 do 20 odstotkov. Obstaja tudi nekaj zapisov o tem, da temna čokolada pomaga znižati slab holesterol in krvni tlak ter tako zmanjša tveganje kapi in srčno-žilnih bolezni. Za razliko od mlečne čokolade, temna čokolada nima holesterola, kar pomeni, da ne bo prispevala k dvigu LDL – slabega holesterola. Torej še enkrat: Temnejša je čokolada, manj nezdravega sladkorja in maščob ima. Pomaga premagovati žalost in vzdrževati srečo – močno vpliva na zniževanje nivoja hormona stresa tako, da ga zamenja s hormoni sreče. Vzpodbuja delovanje možganov – zagotavlja pretok krvi v ključnih predelih možganov. Priporočeno je, da se zaužije čokolado par ur pred izpiti ali v kateri koli situaciji, ki zahteva koncentracijo. (bp)

www.drustvo-nsos.si

30 UtripSrca

Vsem se zgodi, da imamo težave z želodcem in prebavili vsaj nekajkrat v življenju. Starejši duhovnik pater Tone je moral prekiniti mašo, ker mu je sindrom razdražljivega črevesa tako nagajal, da je moral nujno na stranišče. Ni znano, kako so se na to odzvali župljani, a kakor je pripovedoval, so se navadili, da ima pač prebavne težave in so mirno počakali v klopeh, da se je vrnil pred oltar. Njemu pa je bilo vsakič neznansko nerodno.

TUDI PREBAVILA SO LAHKO ŽIVČNA Tekst: Milka Krapež

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ, angleška oznaka je IBS) je za medicino še vedno uganka. Prizadene pa kar petino vseh ljudi v času življenja. Muke in občutki sramu so lahko zelo hudi, znaki pa različni. Bolnike napihuje, v črevesju imajo pline, ki lahko zaradi zadrževanja povzročijo boleče krče; nekateri imajo drisko, drugi so zaprti. Vsi pa se najprej prepričajo, če je stranišče kje v bližini, ko se kam odpravljajo. Razlage vzroka znanost nima. Raziskovalci imajo več teorij, zakaj lahko pride so SRČ; ena od njih je, da imajo pač nekateri ljudje bolj občutljivo črevesje kot drugi. Drugi spet trdijo, da pri bolnikih s SRČ možgani bolj občutijo dogajanje v črevesju; poleg tega se imunski sistem pri bolnikih različno odzove na stres ali okužbo. Sindrom je lahko (morda) posledica hormonskih sprememb. Zato si strokovnjaki razlagajo, da je 70 odstotkov bolnikov žensk, ki te spremembe bolj občutijo. Živčni prenašalec serotonin, ki se tvori v črevesju, lahko vpliva na živce prebavnega sistema. Tisti, ki imawww.drustvo-nsos.si

jo drisko, imajo navadno tudi povišano raven serotonina, medtem ko imajo tisti, ki trpijo za zaprtjem, manj tega hormona. Vendar pa se vsi strokovnjaki strinjajo, da je SRČ resničen, da ni samo v »bolnikovi glavi«. Hkrati pa znanost trdi, da ne gre za anatomski ali strukturni problem, da ni posledica prepoznavne fizične ali kemijske nepravilnosti, da tudi ne gre za raka in ne povzroča raka (kar je ena največjih bojazni bolnikov) in ne povzroča tudi drugih prebavnih bolezni. Majhni prebivalci v črevesju. Človeški prebavni sistem vsebuje na trilijone bakterij, virusov in glivic, ki jih poznamo kot mikrobioto oziroma črevesno floro. Ti mikro organizmi igrajo pomembno vlogo v človekovem zdravju, kar vključuje prebavo in delovanje imunskega sistema. Kot je znano, z jemanjem antibiotikov uničujemo to floro. Ponavljajoče ali dlje trajajoče jemanje antibiotikov tako škodljivo vpliva na delovanje omenjenih sistemov. Zato nekateri raziskovalci menijo, da je jemanje antibiotikov možen vzrok za razvoj sindroma razdraženega črevesja. Toda še vedno ni dovolj dokazov, ki bi podprli to teorijo. V zadnjih letih medicinska zna-

nost odkriva, kako so povezani možgani in prebavila. Misli in čustva lahko sprožijo zagon bolezni. Stres lahko povzroči krčenje v prebavnem traktu in poveča njegovo občutljivost. Tudi to ni najbolj jasno, kako natančno psihološki faktorji vplivajo na prebavila, vendar je znano, da imajo ljudje s SRČ več stresnih hormonov. Ena od raziskav, ki so jo naredili leta 2017 (objavljena v strokovni reviji Journal of Neurogastroenterology), je pokazala, da so ljudje s SRČ bolj depresivni in anksiozni od tistih, ki nimajo SRČ. Zanimivo je, da ima omenjeni sindrom več ljudi, ki so v otroštvu preživeli kakšno travmo. Del bolnikov s SRČ ima preveč razraščene bakterije v tankem črevesju, vendar medicina ne ve, ali je to vzrok za SRČ ali pa njegova posledica. Nekaj raziskav pa je presenetljivo pokazalo, da se znaki SRČ pogosto zmanjšajo (bolnikovo stanje se izboljša) po zdravljenju z antibiotiki, ki očitno uničijo preveč razraščene bakterije v tankem črevesu. Sindrom razdražljivega črevesa se lahko razvije po bakterijski okužbi, na primer s salmonelo. Znaki (predvsem driska) lahko ostanejo še nekaj časa, ko je okužba že minila in to stanje se lahko razvije v SRČ.

Utrip Srca 31

Bolezen se pojavlja v zagonih. SRČ je pravzaprav skupek različnih znakov, ki se vrstijo nenehno vsaj šest mesecev in so jih imeli bolniki vsaj trikrat v zadnjih petih mesecih. Izbruhu teh znakov pravijo zagon, ki je vedno boleč (bolečine v trebuhu, hudo nelagodje). Diagnozo postavijo bolniku, če ima vsaj dve od treh značilnosti: z odvajanjem blata pride olajšanje, bolnik ima težave s spremembami in pogostostjo odvajanja, poleg tega pa je spremenjena tudi oblika blata. Toda večina zdravnikov se ne odloča vedno po teh merilih za določanje diagnoze. Bolniki si namreč težko zapomnijo, kolikokrat so šli v preteklih treh (ali šestih) mese-

membno pa je tudi, da zdravnik izloči druge možne bolezni, ki se morda kažejo na enak način. Kri v stolici, vročina, nehotena izguba telesne teže in stalne bolečine niso znaki SRČ. Če ima bolnik take težave, mora nemudoma k zdravniku. Zagon SRČ je lahko posledica uživanja nekaterih vrst hrane. Ponavadi bolniki sami ugotovijo, kaj jim povzroča nelagodje. Tisti, ki imajo SRČ v obliki zaprtja, trpijo zaradi bolečin v želodcu, napihovanja, redkejšega odvajanje in trdega blata. Drugi, ki imajo drisko, prav tako čutijo bolečine v želodcu, nujno (pogosto) potrebo po odvajanju in vodeno, tekoče blato. Lahko pa so vsi znaki pomešani, enkrat gre za zaprtje, drugič pa za drisko. Strokovnjaki ugotavlja-

SPROŽILNI DEJAVNIKI

Dražljaji, ki na zdrave ljudi ne vplivajo, lahko pri ljudeh z IBS sprožijo nastanek simptomov. Vzroki za nastanek IBS ostajajo nepojasnjeni. Vendar pa vsi bolniki ne reagirajo na iste dražljaje. Poglejmo nekaj pogostih sprožilnih dejavnikov:

Hrana. Vloga alergij in preobču-

tljivosti na hrano še ni jasna, vendar veliko ljudi opaža poslabšanje simptomov, ko nekaj pojedo ali popijejo. Med najpogostejša problematična živila spadajo čokolada, začimbe, maščobe, sadje, fižol, zelje, cvetača, brokoli, mleko, gazirane pijače in alkohol.

Stres. Večina ljudi z IBS ugotavlja poslabšanje ali pogostejši pojav simptomov v času povečane izpostavljenosti stresu.

Hormoni. Ker ženske dvakrat po-

foto: Pixabay

Ugotovite, po kateri hrani vas še bolj napenja, in jo izločite z jedilnika. Seznam živil je namreč pri vsakem posamezniku drugačen. Čeprav za klasične krivce za vetrove veljajo fižol, čičerka, otrobi, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, mlečni izdelki, čebula, breskve, hruške, slive in rozine, ni nujno, da to velja tudi za vas. cih na blato. V vsakem primeru pa svetujejo, da bolnik obišče zdravnika, če ima opisane težave večkrat oziroma se ponavljajo. Pri tem je treba poudariti, da ne gre za nič sramotnega. Odvajanje ostankov hrane je namreč prav tako naravni proces kot je prehranjevanje. Po-

jo tudi, da je med bolniki približno enako vseh iz omenjenih treh skupin. Zato jim je še toliko težje raziskati, kaj povzroča te težave, s tem pa bolnikom tudi pomagati po možnosti z enim samim zdravilom za vse simptome. Tako pa bolnikom predpisujejo različna

gosteje zbolijo za IBS, raziskovalci menijo, da igrajo določeno vlogo pri nastanku sindroma tudi hormonske spremembe. Mnogo žensk opaža, da se težave poslabšajo pred ali med menstruacijo.

Druge bolezni. Tudi nekatere druge bolezni, npr. akutna infekcijska driska (gastroenteritis), lahko sprožijo IBS.

zdravila glede na težave, ki jih ti imajo.

Stroka pravi tudi, da se bolniki s sindromom razdražljivega črevesja ne bi smeli zdraviti sami. To posebej velja za tiste, ki imajo spremenljive znake in jemljejo zdravila (tista, ki se dobijo brez recepta) proti zaprtju, www.drustvo-nsos.si

32 UtripSrca

ko dobijo drisko, pa proti driski. To naj bi njihovo stanje celo poslabšalo. Mnogi strokovnjaki, med drugim tudi gastroenterologi z univerze Harvard (nedavno so objavili poročilo o sindromu razdražljivega črevesja s priporočili za bolnike) priporočajo bolnikom tako imenovo FODMAP prehrano. Vendar opozarjajo, da to ne sme biti redna prehrana, pač pa začasna, ker telesu škoduje, če mu povsem odvzamete neke vrste hranil, s tem pa škoduje tudi delovanju črevesja. FODMAP je torej prehranski načrt, ki naj bi se ga bolnik držal okrog dva meseca. Po tem času pa naj bi na svoj jedilnik postopoma uvedel tudi živila, ki jih je prej izločil. FODMAP pomeni prehrano s fermentiranimi oligo-di-monosaharidi. Ta prehrana je po svoji naravi zelo restriktivna. Izpušča namreč veliko vrst zrnja in semen, zelenjave in mlečnih izdelkov. Tako na primer naj ne bi uživali živil iz pšenice, rži in ovsa in seveda nobenih alkoholnih pijač. Nekaterim škodita česen in čebula, leča in druge stročnice, pa tudi cvetača lahko dela probleme. Od sadja je treba izločiti jabolka in hruške. Popolnoma je treba izključiti mlečne proizvode, ker se je pokazalo, da imajo mnogi bolniki težave z laktozo (pomanjkanje encima za presnovo). Odsvetujejo vsa umetna sladila. Na seznamu prepovedanih so tudi žvečilni gumiji in živila, ki vsebujejo gluten. Nekateri znanstveniki priporočajo probiotike, drugi pa jih spet odsvetujejo. Koristne bakterije so tudi v jogurtih in vloženi zelenjavi, vendar to ne zadostuje. Najboljši nasvet je, da bolniki sami ocenijo, kako so se njihova prebavila odzvala na to vrsto hrane oziroma na probiotike in se ravnajo po tem.

www.drustvo-nsos.si

Osredotočite se na svoj dih

ZEN - MEDITACIJA PROTI STRESU Sedeti je treba v stabilnem položaju. Japonski zdravnik Hideho Arita je v strokovni (in v laični) javnosti vzbudil zanimanje, ko je izdal več knjig, v katerih opisuje svoje odkritja, kako lahko z zen meditacijo in posebno vrsto dihanja vplivamo na zmanjšanje stresa. Zen meditacija (imenovana tudi zazen) je tipična za budiste. Pomaga zmanjšati stres. Osredotoča se na dihanje. Najprej si je treba najti ustrezen prostor, kjer je mir in se namestiti v udoben položaj. Začnite s krajšo meditacijo in se osredotočite na svoje dihanje. Čez čas so lahko meditacije daljše, dokler ne postanejo rutina. Začetek je lahko težak, saj potrebujete vajo, da umirite duha, vendar to pozneje postane lažje. Ko v svojem domu najdete miren prostor, kjer vas zunanji svet ne bo motil, poskrbite za sproščujoče vzdušje. Kako, je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri si naredijo oltarček in pri tem uporabijo školjke, kamne ali rože, lahko tudi prižgejo sveče. Kar bo delovalo pri vas, boste ugotovili čez čas. Meditacija vam pomaga, da iz telesa odpravite negativna čustva. Parasimpatičnemu živčnemu sistemu omogoča, da deluje na visoki ravni. To pa je sistem, ki odplavlja toksine iz možganov med spanjem, zato se lahko med meditacijo resetira (ponovno nastavi) in se očisti. Zato se lahko zgodi, da med meditiranjem začutite poplavo čustev, kar pomeni, da je sistem nekaj odplavil. Na primer kakšno staro bolečino. Sedeti je treba v stabilnem položaju (dobesedni prevod zazena pomeni sedeča meditacija). Kako sedite, je zelo pomembno. Najbolj pomembno je, da vam je udobno in da imate hrbet zravnan. Če se bolje počutite s prekrižanimi nogami (tako kot v lotus poziciji) ali pa, da si podložite blazino, naredite tako. Če ste zelo gibčni, pa se postavite v polovični ali popolni lotus položaj. Če ne veste, kako to narediti, poiščite navodila na spletu. Paziti morate samo, da sedenje ni boleče. Glavo držite v naravnem položaju tako, da ne povzroča napenjanja vratnih mišic. Idealno je, če je hrbtenica poravnana z vratom. Predstavljajte si, da skozi vaše telo teče ravna črta. Pomagalo bo, če boste uporabili roko, da boste lažje naravnali vrat. Zdaj pa sprostite čeljust in obrazne mišice. Preden začnete meditirati, naredite premor in se skušajte zavedati vsake napetosti v čeljusti in obraznih mišicah. Napetosti morda ne boste občutili, dokler ne boste popolnoma osredotočeni nanjo. Sprostite mišice čeljusti in obraza. Če so te mišice še vedno napete, z rokami rahlo pomasirajte obraz. Dihajte skozi nos. Tako dihanje ustvarja pomirjajoče in toplo občutje, ko vdihujejo in izdihujejo. Tako boste lažje začutili ritem svojega dihanja med meditiranjem. Osredotočite se na svoj dih. Opazujte ga kolikor morete. Pozorni bodite na ritem vdiha in izdiha, na zvok pretajanja zraka. Prizadevajte si, da se med meditacijo čim bolj zavedate dihanja. Čeprav morda zveni zelo enostavno, pa je zelo težko utišati razum. Ne obupajte! Prav zaradi tega se čim bolj osredotočite na dihanje. Odločite se, kaj boste naredili z očmi. Meditirate lahko z odprtimi ali zaprtimi očmi. Odločite se na temelju tega, kar občutite kot najbolj naravno. Ko bo razum odtaval, ga usmerite nazaj. Pri tem si lahko pomagate s štetjem vdihov. Začnite z dvema minutama meditacije. Če boste na začetku pretiravali s časom, se vam lahko zgodi, da se ne boste mogli več osredotočati na dihanje. Čas meditacije podaljšajte vsak teden. Nismo vsi enaki, nekateri potrebujejo 30 minut, da se sprostijo, drugim pa je dovolj deset minut. Vedno se odločajte tako, kot vam bo najbolj udobno.

Utrip Srca 33

TELESNA PRIPRAVLJENOST LAHKO PREPREČI MARSIKATERO POŠKODBO

Za vsako športno dejavnost mora biti posameznik že ustrezno telesno pripravljen. Tako je prepričan doc. dr. Mitja Bračič, strokovnjak za funkcionalno diagnostiko in rehabilitacijo, ki sodeluje s športnimi zvezami in olimpijskimi komiteji doma in v tujini. Telesna pripravljenost po njegovih izkušnjah lahko prepreči marsikatero poškodbo. Poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za ustrezno prehrano. V sodobni družbi opaža veliko težavo, da si ljudje ne vzamejo časa za obroke: »Pomembno je, da smo konsistentni. Vsaj štirikrat na dan zaužijmo

določen obrok v zmerni količini.« Ko govori o športu, je dr. Bračič odločen: »Vsak šport, ki ga želimo izvajati, zahteva določeno telesno pripravljenost. Ne gre tako, da se kar usedemo na kolo in se peljemo 50 kilometrov.« Telesna priprava je po njegovih besedah potrebna z vidika telesne mase in moči. Če je telesna masa prekomerna, obstaja veliko tveganje, da se bo človek poškodoval ali imel težave pri teku, kolesarjenju ali hoji v hribe. »Če imamo nepripravljene noge, težko kolesarimo, težko tečemo in tudi pri hoji, predvsem s hriba navzdol

imamo veliko težavo, ker moramo prenašati to maso,« še pojasni dr. Bračič in poudari: »Poleg ogrevanja in dobre telesne pripravljenosti je treba za varnost poskrbeti že prej, tudi na druge načine. Če pride do poškodbe, se je poleg kakovostnega zdravljenja izkazalo, da je pomembno imeti tudi dobro zavarovanje. To bolniku omogoči hitrejšo obravnavo pri specialistu, s tem pa večje možnosti za hitrejše in bolj celovito okrevanje.«

Z Zdravstveno polico hitreje do specialista Da bi do obravnave pri specialistu prišli v nekaj dneh, so pri Vzajemni pripravili zavarovanje Zdravstvena polica. V asistenčnem centru Varuha zdravja pripravijo načrt zdravljenja, organizirajo pregled pri specialistu in poskrbijo za morebitno organizacijo operativnega posega doma ali v tujini. Posebnost je storitev Dr. Posvet, ki omogoča pogovor z zdravnikom prek aplikacij za klepet 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Storitev je ob aktivaciji vsem na voljo brezplačno za obdobje enega leta. www.drustvo-nsos.si

34 UtripSrca

Hladno vreme je eno največjih tveganj za zdravje.

LAHKO MRAZ »UGRIZNE« SRCE?

foto: Pixabay

Tekst: Milka Krapež

Veliko ljudi to dojema pretirano, kot da lahko pride do podhladitve, na primer, ali pa, da bodo dobili ozebline. Seveda se lahko zgodi tudi to, vendar je bolj redko. Za srčne bolnike velja, da morajo, tako kot vedno, biti pazljivi oziroma pozorni, ker padec temperature lahko ogrozi njihovo srce. Kardiologinja Patricia Vassallo z univerze Northwestern Medicine pravi, da so srčni infarkti pogostejši pozimi in da za to obstaja več razlag. Glavni dejavnik tveganja je biološki: hlad povzroči, da se žile skrčijo, kar bo povišalo krvwww.drustvo-nsos.si

ni tlak, to pa že pomeni nevarnost za infarkt, prav tako pa tudi za možgansko kap. Angina pektoris oziroma bolečine v prsnem košu zaradi bolezni koronarnih arterij se lahko pozimi prav tako poslabšata iz istega razloga: ker mraz povzroči krčenje žil. Poleg tega ne smemo zanemariti, da mora srce naporneje delati, da lahko telo vzdržuje normalno telesno temperaturo. Posebej obremenilno je, če zraven še piha veter, ker tedaj telo hitreje izgublja toploto. Nevarnost za podhladitev pa je, če telesna temperatura pade pod 35 stopinj Celzija. To pa ima lahko resne po-

sledice za srce.

Vloga stresa

Čeprav strokovnjaki še nedavno tega stresu niso pripisovali posebne vloge pri človekovem zdravju, pa sedaj menijo, da so se motili. Posebej v času praznikov, zdaj pa tudi zaradi osamitvenih ukrepov zaradi korona virusa, je čustveni stres lahko zelo hud. Največkrat ga občutijo starejši ljudje (potomci jih ne morejo obiskati), a tudi mlajši niso imuni. Zlasti, če so se bili vajeni veliko družiti ali pa potovati. To jim je v sedanji situaciji večinoma onemogočeno. Stres

Utrip Srca 35

ima negativen učinek na zdravje. Za srčne bolnike to pomeni, da ogroža njihovo srce. Raven stresnih hormonov se namreč dvigne, s tem pa je nevarnost za infarkt ali pa možgansko kap toliko večja. Pomagalo bo, da se človek tega zaveda in se poslužuje tehnik sproščanja, meditacije, ukvarjanja s tistim, kar ga veseli, z glasbo, plesom, na primer. Ali pa s kuharijo. Naša soseda Tatjana je že do začetka decembra napekla toliko piškotov, da jih bo družina jedla kar lep čas. Tudi po praznikih jih najbrž še ne bo zmanjkalo. Če slučajno potrebujete idejo...

Vse naj bo zmerno!

Že dolgo pa je znano, da je kidanje snega nevarno. No, kidanje snega, ki ga ni, najbrž res ni nevarno, zato je, vsaj trenutno, ta skrb odveč. Opozoriti pa vseeno velja: to naj počno mladi, zdravi ljudje. In še nekaj, kar se telesne aktivnosti tiče: intenzivnejša telovadba bo tudi prej škodila kot koristila!

Kakšni pa so nasveti, da se zimskim nevarnostim izognemo:

Včasih niso mogli naravnavati termostatov v hiši na visoke temperature, da bi imeli v prostorih tropske temperature. Pa tudi z drvmi so varčevali. So se pa zato topleje oblekli. Najboljši je sistem čebule, ki ga vsi dobro poznamo: oblečemo se v plasteh, da lahko drugo za drugo odlagamo, ko nam postaja topleje. tNa glavo je treba posaditi pokrivalo, pa naj bo to kapa, kučma ali klobuk. Na roke nataknemo tople rokavice, na noge pa debelejše nogavice. To so vedele že naše babice in babice pred njimi. Če se zadržujete zunaj na mrazu, je pametno, da greste večkrat na toplo, da se malo pogrejete. Potem pa spet ven. Ja, kuhančki prihajajo. Oziroma kuhano vino, ki so ga vsako leto ponujali na stojni-

IZGIBAJMO SE LEDENIM POVRŠINAM

Hoja po ledu je izredno nevarna.

Vendar brez strahu: večinoma se ne zgodi nič, previdnost pa vseeno ni odveč!

Pri gibanju v mrzlih dneh moramo biti še posebej pozorni. Pogoste so poškodbe zaradi padca na poledenelih poteh, stopnicah in pločnikih. Poskrbimo, da so poti v okolici doma posute s soljo in peskom. Dogovorimo se o čiščenju snega. cah. Daleč naokoli je dišalo po cimetu in klinčkih. In po zanič vinu, ki so ga za to pogosto uporabili (glavobol je bil neizbežen). Morda je ena od koristi korone, če lahko bogokletno trdimo, ta, da bodo ljudje popili manj kuhančkov. Je pa res, da se da to narediti tudi doma (verjetno iz bolj kakovostnega vina) in s tem nevarnost ni prav nič manjša. Alkohol je vedno nevaren, zato se mu je treba izogibati oziroma ga uživati v manjših količinah. Nasvet, ki ga ponujajo strokovnjaki, dobro poznamo tudi zaradi koronavirusa: roke si je treba čim bolj pogosto umivati. Okužbe dihal (pa ne samo s covid 19) namreč ogrožajo tudi srce!

Na kaj je treba biti pozoren?

Na bolečino v prsnem košu, ki daje občutek, kot da je srce v železnem prijemu. To je najbolj očiten znak, da lahko pride do infarkta. Znaki, ki bolnika opozarjajo, da se lahko nekaj zgodi, so pri moških drugačni kot pri ženskah. Moški pripovedujejo o slabosti in omotici, ženske pa nimajo tipičnih simptomov, zato jih pogosto spregledajo ali zanemarijo. V vsakem primeru se je treba posvetovati z zdravnikom. Pri hudi bolečini v prsih pa je najbolje takoj oditi na urgenco.

foto: Pixabay

Ohranjanje telesne toplote pozimi najbolj pomembno, da sta spodnji del hrbta in trebuh vedno na toplem. Najbolje deluje ledveni pas, ki je lahko iz katerega koli materiala. V zimskem času je počitek izrednega pomena, veliko bolj kot pa v drugih letnih časih. Zelo moramo biti pozorni na to, koliko energije uporabimo in poskrbeti, da se ne iztrošimo. V oporo telesu pri ohranjanju temperature je lahko tudi pravilna prehrana. Če pozimi jemo toplo hrano, nam bo v splošnem bolj toplo. Telo na mrazu ne potrebuje le več sladkorjev, nujno potrebuje tudi tekočino. Dehidracija lahko še poslabša prekrvavitev oddaljenih delov telesa, kot so na primer prsti. Na mrazu telesne tekočine izgubljamo tudi skozi dihala, ko se ogreva mrzel zrak, ki ga dihamo. Dehidracija je za telo lahko tudi zelo nevarna, ker so zunanji deli telesa že slabo prekrvljeni in ta prekrvavitev se lahko poslabša do kritične meje. Takrat se še hitreje kot sicer razvijejo ozebline. www.drustvo-nsos.si

36 UtripSrca

O zdravstvenem stanju Joea Bidena vemo skoraj vse, o zdravju naših politikov pa skoraj nič

STE ZDRAVI, GOSPOD PREDSEDNIK? Ves čas, ko je v ZDA potekala predvolilna kampanja, v kateri sta bila tekmeca Donald Trump, tedaj aktualni predsednik, in Joe Biden, njegov demokratski protikandidat, je javnost ugibala, ali so govorice o tem, da je Biden takorekoč z eno nogo že v grobu, resnične. Njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo namreč tako slabo. Tako so trdili njegovi nasprotniki. Tekst: Marko Bohinc

Res je Joe Biden, zdaj že verjetni novi predsednik ZDA, z 78 leti najstarejši predsednik do zdaj. Donald Trump, na primer, je štiri leta mlajši. Zaradi vseh teh ugibanj je skupina medicinskih strokovnjakov z različnih (seveda zelo uglednih) medicinskih ustanov v ZDA ocenila zdravstveno stanje novega predsednika še v času predvolilnega boja. Večina njihovih ugotovitev je javnosti v celoti dostopna na vseh mogočih spletnih portalih. Joe Biden, sicer pravnik, je dejansko imel kar nekaj zdravstvenih težav. Najprej pa osnovni podatki: meri 183 centimetrov, tehta okrog 81 kilogramov. Njegov krvni tlak je (bil v času pregleda) 128/84. Zdravila, ki jih jemlje, pa so: za redčenje krvi, proti težavam, ki jih povzroča želodčni refluks, proti povišanemu holesterolu in proti težavam zaradi sezonskih alergij. Ne kadi, ne pije alkoholnih pijač in petkrat tedensko telovadi. Kar zelo rad pokaže, ko v lahnem »drncu«, priteče na oder. Novi predsednik je »zelo živahen« Prof.Kevin O'Connor (George Washington University) je bil eden od strokovnjakov, ki so ocenjevali Bidenovo zdravje. Povedal je, da je novi predsednik v odličnem www.drustvo-nsos.si

foto: Wikimedia

zdravstvenem stanju, v dobri kondiciji in »zelo živahen«. Ko ga je leta 2009 prvič srečal, je imel epizode atrijske fibrilacije. Zdaj pa, kakor je zatrdil prof. O'Connor, teh težav nima več. Čeprav je novi predsednik rekel, da bo služil samo en mandat, pa je skupina zdravnikov ocenila, da bi prav lahko preživel tudi drugega. Ocenili so celo v odstotkih: 79 odstotkov verjetnosti je, da bo Biden preživel prvi mandat, 70 odstotkov pa, da bi preživel tudi drugega. V svojem življenju je imel Biden kar nekaj zdravstvenih težav, kot

rečeno. Večkrat so mu operirali sinuse, odstranili so mu tudi žolčnik. Poleg tega so mu izrezali nekaj znamenj nemelanomskega kožnega raka. Pred leti je imel dve anevrizmi v možganih (odebeljeni, izbočeni del žile, ki lahko poči in povzroči kap ali pa celo smrt). Ena od njih je počila, a so zdravniki z operacijo vse to popravili. Čeprav je imel kasneje globoko vensko trombozo in pljučno embolijo, si je popolnoma opomogel. Kot pravijo zdravniki, je nevarnost, da bi se kaj takega ponovilo, minimalna oziroma je skoraj ni.

Utrip Srca 37

V Sloveniji o zdravju naših državnikov ne vemo skoraj nič Toliko so torej izvedeli Američani o zdravstvenem stanju svojega novega predsednika. Koliko pa slovenski državljani vemo o zdravju naših funkcionarjev, vsaj najvišjih? Za Janeza Janšo je znano le, da so mu pred leti v Mariboru operirali ukleščeno kilo. Za Boruta Pahorja, ki je o tem spregovoril sam, pa da je imel hudo vnetje srednjega ušesa, ki so mu ga zdravili v UKC Ljubljana. Pri nas že od časov nekdanjega režima ni v navadi, da bi se govorilo o zdravstvenem stanju vodilnih politikov. Pred tem jih

varuje tudi zakon o varovanju podatkov. V anketi, ki so jo pred časom izvedli novinarji mariborskega časnika Večer, je precej politikov menilo, da ima javnost pravico izvedeti, kakšnega zdravja so njihovi voditelji. Nekaj anketirancev je tudi odkrito povedalo, ksakšne bolezni imajo oziroma so jih imeli. Kljub temu pa je dejstvo, da je zelo malo verjetno, da bi javnost o tem kaj več izvedela v času volilne kampanje. Vprašanje o zdravju politikov se je odprlo, ko je zbolel Janez Drnovšek. Javnost je najprej izvedela, da so mu odstranili ledvico. Vendar so samo poznavalci iz

te informacije lahko izluščili, da gre za raka. Pozneje so o njegovem zdravstvenem stanju redno obveščali javnost, kar je večkrat storil tudi Drnovšek sam. Se je pa takrat pokazalo, da nimamo izkušenj s tega področja, saj nismo imeli bolnih oziroma hudo bolnih politikov. Če pa smo jih že imeli, se o tem ni nič vedelo. Zato pa je javnost toliko bolj zgovorna v zvezi z duševnim zdravjem politikov. Ves čas poslušamo, kdo od politikov je nor, neprišteven ali pa se mu je zmešalo. Tega seveda ne gre jemati resno. Bi bilo pa zelo zanimivo, če bi vodilne politike ocenjevali psihiatri...

www.drustvo-nsos.si

38 UtripSrca

SVETLOBNO ONESNAŽENJE Umetna svetloba ponoči povzroča tako imenovano svetlobno onesnaženost. Ta se še poslabša, če luči uporabljamo po nepotrebnem, pretirano in neusmerjeno. Vendar je tudi bolj skrbna uporaba luči v nasprotju z naravnimi pogoji. Svetlobna onesnaženost je eden glavnih stranskih učinkov urbanizacije. Ogroža zdravje ljudi, poruši ekosistem in uničuje okolje.

Nočni satelitski posnetek Pariza. Foto: Wiki Media

Tekst: Sabina Potočnik

Strokovnjaki pravijo, da škoduje na več ravneh oziroma kar vsem prebivalcem našega planeta ter tudi neživi naravi. O škodljivem vplivu svetlobne onesnaženosti najbrž sploh še ne vemo vsega. Tekmuje s svetlobo zvezd na nočnem nebu na poseljenih območjih. Vir svetlobne onesnaženosti so luči, notranje in zunanje, zelo obremenjujoče so svetlobne reklame, veliki ekrani, pritrjeni na zidove stavb, osvetlitev parkirišč, trgovin, poslovnih stavb, ulične luči, prizorišča prireditev na prostem in še kaj. Zemljevid svetlobne onewww.drustvo-nsos.si

snaženosti kaže, da je ta največja na najbolj poseljenih območjih: v severni Ameriki, Evropi in na Japonskem. Drugod po svetu pa v večjih mestih, na primer na srednjem vzhodu in v severni Afriki v Teheranu in Kairu. Toda znanstveniki pravijo, da lahko delajo težave celo manjše količine umetne svetlobe. Naša sicer tako fantastična civilizacija je vse bolj izgublja stik z naravo na skoraj vseh ravneh, toda na nobeni bolj kot pri svetlobi. Tako pravi Henry Beston v svoji knjigi »The Outermost House: A Year of Life on The Great

Beach of Cape Cod« oziroma Hiša na skrajnem robu: leto življenja na obali Cape Coda. Beston med drugim pravi tudi, da z vse več luči preganjamo svetost in lepoto noči v gozdove in v morje. In to je napisal pred 90. Leti, da bi opozoril na škodljiv vpliv umetne svetlobe. Strokovnjaki pravijo, da so Bestonove besede desetletja potem, ko jih je zapisal, še veliko aktualnejše. Oziroma, da bi se morali bolj zavedati, kaj povzročamo s stalno prižganimi lučmi. Poraba elektrike je tu še najmanj pomembna. Madison Schaefer je postala pozorna na Bestonove besede in

Utrip Srca 39

začela raziskovati vpliv svetlobe in tudi teme na človeška čustva. Obsedeni smo s tem, da moramo biti po vsej sili srečni in veseli, kot da temnih strani v našem življenju ni( njena knjiga ima naslov The Joy of Melancholy oziroma Radost melanholije). Zato se dogaja, da se nam vsi drugi zdijo srečni, pa se sprašujemo, zakaj mi nismo, zakaj smo tako žalostni. Po drugi strani pa poznamo življenjepise mnogih znanstvenikov, raziskovalcev in tudi umetnikov, ki so najpomembnejše stvari odkrili in ustvarili najlepša dela, ko so bili žalostni in depresivni. Temne plati so v življenju vsakogar. Ne bi jih smeli zanikati. Obstajajo dokazi o povezanosti med zatiranjem temnih plati (čustev, noči, življenja) s premalo časa, preživetega v temi, in zdravstvenimi težavami; predvsem psihičnimi.

Kaj bomo imeli od zmanjšanja svetlobnega onesnaženja?

• povečana prometna varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom

v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. Tako so bolj varni tudi pešci, ki hodijo ob cesti. • boljši spanec za tiste, ki jih svetloba v sobi moti. • prihranili bomo pri energiji. • varovali bomo naravo – predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z Luno ali Soncem (ptice, netopirji, žuželke,…) • ohranili bomo neokrnjen pogled na nočno nebo. lovadnice odprta vrata ves dan in vso noč. Mi še nismo tako daleč. Naravovarstveniki, okoljski strokovnjaki, medicinski raziskovalci in vse več ljubiteljev čim bolj naravnega življenja trdijo, da je svetlobna onesnaženost ena najhitreje rastočih vrst onesnaženosti našega planeta. Dr.Richard Stevens, profesor in epidemiolog

ljudi, ki ponoči ne spijo, tiste, ki jih to prizadene. Večina ljudi se ponoči vsaj nekajkrat zbudi. Če nimajo žaluzij ali temnih zaves, so tudi oni vsaj za kratek čas deležni nočne umetne svetlobe. Ni pa še znano, koliko je preveč. To je, kot pravi Stevens, predmet današnjih in prihodnjih raziskav. Po podatkih iz poročila o svetlobni onesnažeFoto: Wiki Media

Po podatkih mednarodne organizacije Temno nebo (International Dark-Sky Association) iz Tucsona v ameriški Arizoni je osvetljenost nad Los Angelesom iz letala vidna več kot 300 kilometrov daleč. Zrenje v zvezde je za večino ljudi nekaj, kar se dogaja zgolj v planetarijih.

Seveda pa ni mogoče trditi, da so luči zgolj nekaj slabega. Iznajdba žarnice oziroma umetne svetlobe je človeštvu dala precej koristnih stvari: dan se je podaljšal, ljudje so imeli več časa, tudi pri poslu so koristile, saj je bilo možno delati več oziroma dlje. Vendar pa je, kot že rečeno, vse preveč osvetlitev zunaj in tudi znotraj čisto po nepotrebnem. Res je sicer, da to bolj velja za ZDA in morda tudi Veliko Britanijo oziroma velika mesta, pri nas je tega bistveno manj. Mnoge ameriške trgovine so odprte 24 ur na dan vsak dan. Edini dan v letu, ko jih zaprejo, je božič. Ker se ljudje pri delu zelo ženejo (no, ja, ne vsi), hkrati pa hočejo biti v čim boljši formi, imajo tudi mnoge te-

Mesto Phoenix v Arizoni (ZDA), pogled iz razdalje skoraj 90 km vstran.

za rakave bolezni (University of Connecticut Health Center) pravi, da morajo svetlobni fotoni zadeti mrežnico, da se pojavi biološki učinek (da človek vidi). Toda v okolju je vse več umetne svetlobe ponoči, za primer našteje Manhattan v New Yorku in Las Vegas, kar pomeni tudi vse več priložnosti za izpostavljanje mrežnice fotonom, ki lahko zmotijo človekov cirkadiani ritem. Zato niso samo »nočne sove«, kakor slikovito opisuje

nosti (iz leta 2001) so dve tretjini Američanov in polovica Evropejcev izgubili sposobnost videti Mlečno cesto s prostim očesom.

Vpliv svetlobne onesnaženosti je že precej dobro dokumentiran. Tako, na primer, se drevesa zaradi izpostavljenosti umetni svetlobi veliko težje prilagajajo spremembam letnih časov, ko naj bi jim listje odpadlo, ko naj bi začeli ponovno zeleneti oziroma cveteti. www.drustvo-nsos.si

40 UtripSrca

Umetna svetloba dokazano vpliva na žuželke, ptice, ribe, plazilce in druge divje živalske vrste. Kaj pa povzroča človeku poleg znanih sprememb cirkadianega ritma? Vplivi na zdravje pri ljudeh so manj raziskani kot pri živalskih oziroma rastlinskih vrstah. Vendar pa epidemiološki podatki kažejo na povezavo med umetno svetlobo ponoči in nekaterimi boleznimi kot je rak dojke. George Brainard, profesor nevrologije na Jefferson Medical Collegeu na univerzi v Filadelfiji pravi, da ta povezava še ne pomeni, da bi umetna svetloba povzročala raka dojke. Vendar je dejstvo, da izpostavljenost umetni svetlobi (ponoči) zmoti človekov cirkadiani ritem, a tudi nevroendokrino fiziologijo, kar pa pospešuje rast tumorjev. Preprosteje povedano, umetna svetloba zmoti delovanje žlez z notranjim izločanjem, človeka pahne v hormonsko neravnovesje in vse to skupaj spodbuja raka, da se še hitreje razvija. Iztočnica je bila, da je ena od glavnih značilnosti življenja v modernem času spremenjen vzorec svetlobe in teme, ki ga je omogočila uporaba električne energije. Kot pravijo, vsaka stvar ali dogodek, pa če še tako negativen ali boleč, ima v sebi

nekaj dobrega. In narobe: vsaka dobra stvar ima v sebi nekaj slabega. Znanstveniki so menili tudi, da dramatični porast raka dojke in prostate, debelosti in zgodnjega nastanka sladkorne bolezni verjetno ni naključje. Možno je, da odseva veliko večjo izpostavljenost umetni svetlobi. Spremembe cirkadianega ritma lahko vplivajo na marsikaj, kot že rečeno. Skupina raziskovalcev na Vanderbilt University je posumila, da lahko stalna izpostavljenost umetni svetlobi v oddelkih intenzivne nege novorojenčkov povzroči spremembe v razvoju cirkadialnega ritma pri nedonošenčkih. Neka druga raziskava pa ugotavlja povezanost dela v nočni izmeni pri ženskah in rakom dojke. Zanimivo je, da so ugotovili tudi, da se pri ženskah, ki so vedno delale ponoči, cirkadiani ritem v telesu temu prilagodi, da ne povzroča motenj, vendar le, če je sistem svetlobe in teme pod nadzorom. Pomeni, da so te ženske podnevi spale v popolnoma zatemnjenem prostoru. Tudi na mnogih drugih univerzah so raziskave pokazale podobne rezultate: če so ženske redno delale le ponoči, ni bilo zdravstvenih težav. Če pa so se izmene menjale (dopoldne, popoldne in ponoči),

foto: Pixabay

Zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih KJER je to potrebno, samo TAKRAT, ko je to potrebno in Z JAKOSTJO, ki je potrebna! Pretiravanje z razsvetljavo ima številne negativne posledice za človeka in okolje. www.drustvo-nsos.si

CIRKADIANI RITEM

To je 24 urni dnevno nočna ura v človeku (pa tudi v vseh drugih organizmih). Povezava z nastankom srčno žilnih bolezni Gre za zapleten sistem možganskih valov, tvorbe in izločanja hormonov, regulacijo življenja celic in še druge biološke aktivnosti. Človeški organizem ne more več delovati, kakor je bil »načrtovan«, to pa je temelj za nastanek bolezni. Porušen cirkadiani ritem je povezan z nastankom srčno žilnih bolezni, depresije in nespečnosti, raka avtoimunih in še drugih bolezni. Strokovnjaki pravijo tudi, da cirkadialni ciklus nadzira med deset in 15 odstotkov človekovih genov. Kar spet pomeni, da motnje tega ciklusa oziroma ritma povzročajo veliko škode zdravju. so bile posledice na zdravju velike. Vendar so raziskovalci kaj hitro zapisali tudi, da možnost za nastanek raka dojke v povezavi z izmenskim delom ni dokazana. Ker naj bi bilo verjetno tudi, da so na razvoj raka vplivali tudi mnogi drugi dejavniki. Pokazalo se je tudi, da so medicinske sestre, ki so vsaj trikrat mesečno delale ponoči, v 35 odstotkov večji nevarnosti za razvoj kolorektalnega raka, raka dbelega črevesa in danke. Ameriški inštitut za okoljske znanosti je zbral strokovnjake, da so se pogovorili, kako bi najbolje naredili raziskave, ki bi se osredotočale na možne povezave med umetno svetlobo in človeškim zdravjem.

Utrip Srca 41

JAJCA NISO VEČ NA ZATOŽNI KLOPI

Že nekaj časa je znano, da jajca niso več »kriva« za holesterol v žilah. Kljub temu pa medicinski strokovnjaki niso kaj dosti spremenili priporočil za zdravo prehrano. Raziskave so pokazale, da je to lahko celo za ljudi škodljivo. Jajca namreč vsebujejo holin, ta pa je za zdravje vseh, od zarodkov do doječih mater, mladih in starih, zdravih in bolnih, izredno pomemben. Tekst: Milka Krapež Holin so kot esencialno hranilo znanstveniki uradno priznali leta 1998. Pomemben je za mnoge presnovne procese, od sestave celic do sinteze živčnih prenašalcev; zato ima pomanjkanje holina vpliv na razvoj nekaterih bolezni kot so bolezni jeter, ateroskleroza in verjetno tudi nevrološke motnje. Holin je potreben za regulacijo mnogih presnovnih poti in za razstrupljanje telesa. Pomembno vlogo ima tudi za možgane, za razvoj spominskih sposobnosti pri zarodku in, tako sicer še ugibajo, zmanjša nevarnost za razvoj bolezni živčnega sistema (okvar nevralne cevi) pri fetusu. Zakaj je holin pomemben

Pomen dovolj holina v telesu je velik tudi za odrasle ljudi vse do konca življenja. Raziskave so pokazale pomanjkanje holina (iz prehrane) pri 77 odstotkih moških in pri 80 odstotkih pomenopavzalnih žensk s slabšim delovanjem nekaterih organov oziroma z boleznijo teh organov (zamaščena jetra, poškodbe mišic). Ko so začeli uživati hrano, bogato s holinom, so se te poškdobe zmanjšale. Uživanje s holinom bogate hrane je posebej pomembno za nosečnice in doječe matere. Raziskave so pokazale tudi, da dovolj holina preprečuje bolezni srca, vnetja in zmanjša nevarnost za razvoj raka dojke. Ko so začeli raziskovati, koliko ljudem primanjkuje holina, so mislili, da jih bo zgolj en odstotek. Pokazalo se je, da je pomanjkanje precej

foto: Pixabay

pogostejše, kar pri 50 odstotkih prebivalstva. Genetske razlike so vzrok za to, da ni mogoče (za zdaj) točno določiti, koliko holina naj bi posameznik užil (ni mogoče določiti priporočljivega dnevnega odmerka), ker ga pač nekateri potrebujejo več kot drugi. Med najbolj koncentrirane vire holina sodijo kokošja jetra, jajca in pšenični kalčki. Tudi človeško mleko ima veliko holina, medtem ko ga formule, različne vrste hrane za dojenčke, nimajo toliko.

Niti zdravniki ne poznajo pomena holina

Priporočila za zdravo prehrano (različnih strokovnih ustanov pri nas in v svetu) pravijo, da ne bi smeli zaužiti več kot 300 miligramov holesterola dnevno. Srčni bolniki pa celo ne več kot 200 miligramov, kar dobesedno odsvetuje uživanje jajc; ta so, kot rečeno, eden najbogatejših (in za uživanje najenostavnejših) virov holina. Eno veliko jajce vsebuje 212 miligramov holesterola in 125 miligramov holina. Znanstveniki pravijo, da imajo zdravniki in prehranski strokovnjaki zelo malo znanja o

biološki pomembnosti holina in relativno slabo poznajo najboljše prehranske vire. To je bilo ugotovljeno s posebno raziskavo, ki je pokazala, da najredkeje bolnikom priporočajo ravno holin. Samo okrog deset odstotkov vprašanih bi svojim pacientom priporočilo hrano, bogato s holinom. Znanstveniki zato pravijo, da je za zdravje prebivalstva nujno potrebno ozavestiti najprej profesionalce, da se bodo zavedali pomena holina in tega, kako naj bi ga bolniki dobili.

Toda, ali so vsa kokošja jajca enaka? Je popolnoma vseeno, katera kupite?

Večina piščančjega mesa in jajc izhaja iz intenzivne vzreje perutnine in jajc. Druga vrsta vzreje je prosto pašna. Med njima je precej razlike. Intenzivna prireja je visoko učinkovit sistem, ki prihrani denar, varuje zemljo, privarčuje krmo, z njo je manj dela. Obenem pa je produkcija večja. V tem sistemu je okolje, kjer goji kokoši, popolnoma pod nadzorom rejca. Ima pa tudi pomanjkljivosti: vprašanje primernosti za zdravje, zloraba živali (slabo ravnanje) in škoda za okolje. Po drugi strani pa prostopašna reja zahteva več prostora. Produktivnost je približno enaka kot pri intenzivni prireji. Oboji rejci morajo uporabljati samo dovoljena sredstva in zdravila (na primer antibiotike), da živali zaščitijo pred boleznijo. Kokoši, ki jih vzgajajo zato, da izležejo jajca, so za to primerne v www.drustvo-nsos.si

42 UtripSrca

starosti od 12 do 20 tednov. Redno začno nositi jajca, ko so stare 25 tednov. Po 70. do 72. tednu starosti pa se produkcija jajc zmanjšuje. Za pridobivanje jajc rejci večinoma obdržijo kokoši nesnice okrog 12 mesecev od tedaj, ko so začele nositi jajca. Potem jih prodajo za zakol. Kokoši naravno preživijo več kot šest let. Da bi poživili produkcijo jajc, ponekod kokošim odstranijo staro perje. Rejci poskrbijo tudi za močnejšo osvetlitev (da bi znesle več jajc) in toploto (več jajc znesejo v toplejšem vremenu). Nekatere kokoši nesnice zležejo več kot 300 jajc v enem letu.

ga skupaj pa naj bi redili do 2000 kokoši. Nekateri kmetje kokošim pustijo, da se pasejo z drugo živino; prostor ogradijo, da se tako živina kot kokoši prosto gibljejo v okviru te ograde. Ta sistem je uporaben le pri manjših čredah in jatah.

Kakovost jajc

Kako vzrejajo kokoši

Vzreja prostopašne kokoši pomeni, da imajo te živali na voljo prosto pašo čez dan, zvečer pa jih zaprejo v kokošnjak. Zaprte so zato, da so varne pred plenilci (na primer lisicami) in slabim vremenom. Zemljišče, kjer se kokoši pasejo, mora biti ustrezno »opremljeno«: nujna je drenaža, zaščita pred močnimi vetrovi, tudi pred vsemi možnimi plenilci, pred mrazom ali vročino ter vlago. Mraz, vročina in vlaga kokošim škodijo in s tem zmanjšujejo produkcijo jajc. Pri takem načinu vzreje živali ne potrebujejo toliko hrane, ker si jo s pašo najdejo same. Pač pa njihove izločke direktno uporabijo kot gnojilo. Kljub vsej zaščiti so te kokoši pogosto žrtev plenilcev, napadejo pa jih lahko tudi različne bolezni. Organski način vzreje kokoši nesnic je novejši sistem, precej podoben tistemu s prostopašnimi kokošmi, le da so skupine posebnih vrst kokoši precej manjše. Rejci morajo upoštevati prepovedi uporabe rutinskih barvil za jajčne rumenjake, pa tudi pravila v zvezi z vodo, hrano, zdravili in drugimi dodatki. Ponekod velja pravilo, da naj bi imeli rejci največ tisoč takih kokoši na hektar zemlje, vsewww.drustvo-nsos.si

manj notranjih zajedavcev. Stroški so nižji. Slabša stran te prireje pa je povečana količina CO2 zaradi veliko živali v manjšem prostoru; kokoši se ne morejo gibati, razprostreti kril, težje stojijo; drugače povedano, živali trpijo, zato je v nekaterih državah tak način reje prepovedan. Novejši način baterijske reje je bolj urejen sistem kletk, v katerih imajo kokoši več prostora, lahko hodijo, razprostrejo krila, lahko gnezdijo, imajo posebne posode za hrano in vodo.

foto: Pixabay

Baterijska reja (v ZDA ji pravijo factory farming, direkten prevod je tovarniška reja) je zelo pogosta v vseh državah sveta. V tem sistemu uporabljajo majhne kletke, v katerih gojijo od tri do osem kokoši. Stene in tla kletk so iz kovinske mreže, da izločki odpadajo skozi. Ko kokoši izležejo jajca, se ta zbirajo na tekočem traku, ki teče skozi kletko. Hrano pa dobijo pred sabo v dolgi odprti cevi (nekakšen žleb). Vodo dobijo iz črpališč nad sabo. V tem sistemu so lahko kletke druga nad drugo, tako da lahko v njem hkrati živi več tisoč kokoši. Ta način omogoča lažjo skrb za živali, lažje pobiranje jajc, bolj čista jajca. Poleg tega živali ne potrebujejo toliko hrane. Imajo tudi

Pri oceni kakovosti gledajo na svežino jajc, varnost, barvo lupine (zgolj estetski vidik). Jajca so ocenjena tako po (kakovosti) zunanjosti kot po notranjosti. Zunanjost ocenjujejo glede na čistost, obliko, teksturo in zvok. V trgovinah prodajajo zgolj jajca, ki so ocenjena z AA ali z A. Ocenjenih z B v trgovinah ni. Te so namenjene predelovalcem hrane, pekarnam, slaščičarnam in podobno. Jajc, ki so na zunaj umazana, v trgovinah ne smejo prodajati. Da so jajca na zunaj čista (niso umazana s kokošjimi odpadki), rejci skrbijo s posebnimi škatlami za valitev, kjer se stelja ne uporablja. Jajca pa lahko tudi operejo. Običajno so elipsaste oblike, a so lahko tudi bolj podolgovata ali bolj okrogla, imajo bolj hrapavo oziroma neenakomerno lupino (taka jajca uvrstijo v skupino B, čeprav z njimi ni nič narobe).

Kakovost notranjosti jajca

Eno najpomembnejših meril je stanje albumna. Ko razbijemo jajce v ponev, pričakujemo okrogel rumenjak, okrog katerega je gost beljak (albumen). Če je rumenjak bolj ploščat in če se okrog njega razlije bolj tekoč beljak, je to znak, da jajce ni sveže. Nekateri pravijo, da se pravilno shranjena jajca

Utrip Srca 43

SESTAVA JAJCA

Jajce je sestavljeno večinoma iz vode (76 odstotkov); beljak je vodna raztopina beljakovin, a tudi mineralov in ogljikovih hidratov, rumenjak pa je sestavljen iz beljakovin in maščob. Vsebuje vse pomembne aminokisline; Beljak sodi med najkakovostnejše beljakovine, ki jih lahko človekov organizem brez težav uporabi. Med minerali, ki jih vsebuje jajce, so pomembni kalcij, železo, cink, fosfor, med vitamini pa D in A ter B (kompleks). So tudi odličen vir holina, ki je sicer pomemben za delovanje jeter, predvsem pa za možgane. Poleg tega vsebuje še lutein in zeaksantin, karotenoida, ki sta pomembna za vid. (v kartonski škatli v hladilniku) iz ocene AA v oceno A spremenijo v enem tednu, v oceno B pa v naslednjih petih tednih. Če je jajce na sobni temperaturi, izgublja kakovost precej hitreje. Kakovost jajc je seveda manjša, če je kokoš bolna. Ekonomsko najpomembnejši (za kokoši je lahko smrtonosen, poleg tega pa vpliva na količino kakovostnih jajc) je infekcijski bronhitis, ki prizadene lupino in kakovost notranjosti jajca. Beljak je pri takem jajcu voden. Strokovne analize so pokazale, da jajca bolne kokoši, če se zgodi, da pridejo v trgovino, ne morejo škoditi človeku. Pri delavcih, ki so zaposleni na kokošjih farmah, so namreč naleteli na protitelesa, ki se odzovejo na virus kokošjega infekcijskega bronhitisa. Poleg tega je kakovost notranjosti odvisna tudi od starosti kokoši. Starejše izležejo jajca slab-

ša kakovosti. Hrana ni tako zelo pomemben faktor, enako velja za okolje, kar vključuje tudi stres zaradi vročine. Kakovost rumenjaka je odvisna od izgleda, teksture, trdnosti in vonja. Rumenjak v svežem jajcu je okrogel in trden. Ko se stara, absorbira vodo iz beljaka, s tem se poveča, vendar obdajajoča membrana slabi, kar povzroča, da se na vrhu splošči, oblika pa ni več okrogla. Ko tako jajce ubijete v ponev, se rumenjak rad razlije. Če je rumenjak »gumast«, je to posledica zamrzovanja ali izpostavljenosti zelo hladni temperaturi in semen bombaževca ali osleza v hrani. Barva rumenjaka je stvar estetike in nima nič opraviti z zdravjem, hranilno vrednostjo ali varnostjo uživanja jajca. Odvisna pa je od prehrane kokoši. Temneje rumena jajca izležejo kokoši, ki uživajo rumeno koruzo in alfa alfa rastline (detelja); rumenjak je svetlejši, če se kokoš hrani s semeni svetlo rumene koruze, pšenice in ječmena. Rumena barva je lahko močnejša z dodajanjem cvetnih listov žametnice (tagetes) v hrano kokoši. Zanimivo je, da je v različnih kulturah bledo ali svetlo rumena barva rumenjaka tako kot barva jajčne lupine (bela ali rjava) različno priljubljena. Ena od težav jajčnega rumenjaka je zelena barva okrog njega pri trdo kuhanem jajcu. S takim jajcem ni nič narobe, le preveč je kuhan. Jajce je treba pazljivo dati v vodo, ko zavre in ko smo ogenj zmanjšali. Pomembno je, da voda najprej zavre, preden date jajce vanjo, ker se sicer težje lušči. Kuha naj se dobrih osem do deset minut, kar je odvisno od njegove velikosti. Da jajce ne bi počilo, nekateri v vodo dodajo ščep soli, drugi pa vžigalico.

UŽIVANJE JAJC

Samo okužena (pokvarjena) jajca so nezdrava Uživanje jajc pa ima lahko vendarle tudi škodljive posledice za človeka, če so okužena z nekaterimi mikrobi. Daleč najpogostejša je salmonela, vendar se z njo precej pogosteje okužijo ljudje, ki jedo neprimerno obdelano (z okuženo opremo) ali slabo pečeno (kuhano) meso. Jajca, ki pridejo s kokošjih farm, so nadzorovana, zato je okužba s salmonelo iz jajc zelo redka. Vendar pa ni nemogoča. Tudi okužba z listerijo je pogostejša pri živini kot pri kokoših in je precej redkejša kot okužba s salmonelo. Z uživanjem (toplotno slabo obdelanih) jajc se je možno okužiti tudi z bakterijo kampilobakter, kar pri človeku povzroči vnetje črevesne sluznice s prebavnimi motnjami. Bolniki se morajo pogosto zdraviti v bolnišnici. Podobno velja tudi za okužbo z eno najbolj znanih bakterij E.coli, ki običajno naseljuje tako prebavila ptičev (kokoši), kot tudi sesalcev (ljudi). Probleme povzroča le v organizmu, ki je imunsko oslabljen (kamor sodijo majhni otroci, starejši ljudje, kronični bolniki). Okužbe so pogostejše poleti, ko so pogoji za mikrobe ugodnejši. Zato se je v tem času pametno odreči doma narejeni majonezi ali pa tatarskemu biftku, ker vsebujeta surova jajca.

www.drustvo-nsos.si

Ste postavili smreko, zakurili v kaminu, z zelenjem okrasili stanovanje, prižgali adventni venček enega pa obesili na vhodna vrata? Ste ob vsem skupaj kam obesili tudi omelo in pripravili gostijo? Če ste na zgornja vprašanja odgovorili z da, potem vam iskreno čestitamo ob praznovanju poganskih običajev vaših prednikov, ki so božič na tovrstne načine slavili še pred kristusovim rojstvom.

ZGODBA O BOŽIČKU IN O TEM KAKO JE “NASTAL” BOŽIČ Tekst: Špela Juhart

December je čas, ki se ga razveselijo predvsem otroci. Mednje namreč darila, vsaj po slovenski tradiciji, prinesejo trije dobri možje: miklavž, božiček in dedek mraz. O prvem dobrem možu je že veliko napisanega, saj le ta izvira iz krščanske tradicije svetnika, nikolaja iz mire, ki v spremstvu na večer 5. Decembra obišče pridne otroke. In če je prvi mož pristna zgodovinska osebnost, sta druga dva bradata moža brez alibija v pred historičnih študijah. Standardno prepričanje namreč velja, da naj bi božiček med nas prišel z oglasom coca-cole, medtem ko je dedka mraza, oziroma deda moroza moč najti v ruskih pripovedih in bajkah. Ti dve trditvi sta zagotovo resnični, dejstvo pa je, da nas odkrivanje tančice o božiču pelje v čas pred kristusovim rojstvom in da so »božič«, kot ga poznamo danes praznovali že mnogo let pred tradicijo krščanstva. Naj vas popeljem v praznični čas skozi potep po zgodovini.

Kdo je božiček in kdo je »stilist« njegovega rdečega plašča?

Ste se kdaj pogovarjali s starimi starši, kako so praznovali božič? www.drustvo-nsos.si

Mnogi izmed njih povedo, da božička, rdečega debelušnega možica, ki ga poznamo danes sploh ni bilo. Na obisk je hodil sveti miklavž, darila pa so bila skromnejša od današnjih, ko božiček do potankosti izropa vse trgovske centre, da ugodi seznamu, ki so mu ga pripravili »pridni« otroci.

Starši, ali veste komu se za vse to lahko zahvalite?

1822, New York. Uganili ste, božiček je res nastal v ameriki. Zanj je odgovoren Clement Clarke More, ki si je prvi izmislil podobo božička v zgodbah z originalnim naslovom »The Night Before Christmas« oz. Noč pred božičem. V zgodbi je opisal rdečega škrateljca, ki sliši na ime Sveti Nikolaj. Ta je s sanmi in jelenčki prijezdil pred hišo speče družine, ko ga je ob njegovem ropotu zalotil oče. To je bila prva podoba božičnega duha, ki pa je nastal v domišljiji mora in ima korenine popolnoma drugje. Na severu, predvsem pa v germanskih deželah se podoba jaha-

foto: Pixabay

jočega božička znajde v božičnem duhu, ob praznovanju praznika, ki ga imenujejo Yule. Le ta ni prijahal na jelenih s posebnimi imeni temveč na konju z osmimi nogami. A o tem božanstvu kasneje. Božiček oz. Sveti Nikolas, ki nam ga je predstavil More leta 1823 nastopi sam, brez škratov, pisem otrok, daleč od domovanja na severnem tečaju, kjer naj bi prebival z gospo božičkovo in imel svojo delavnico. Obstajal ni niti seznam porednih in pridnih otrok. Zasluge za tega božička žanje ilustrator nemškega rodu, Tomas Nast, ki je ravno tako kot njegov predhodnik ustvarjal v new yorku. Karikaturist ki si je za svoja dela sposodil »morovega božička«, je s svojo domišljijo dopolnil dobrega moža in ga predelal v sodobno podobo, ki jo je kasneje uporabila coca-cola v svoji znameniti reklami. 1862 je eden ameriških časopisnih velikanov namreč pooblastil Na-

Utrip Srca 45

sta, da bi narisal božične ilustracije. Le ta je »Morovega veselega palčka« spremenil v veliko večjega, starejšega, predvsem pa obilnejšega moža, ki si je nadel rdeč plašč, pod njim pa skrival belo srajco prepasano z naramnicami in mu kot, »newyorčan« takratnega časa v usta dodal še pipo.

da ga ravno tako upodablja starec s sivo brado, odet v zelenje, saj naj bi le ta poosebljal božanstvo sonca, svetlobe, rodnosti in življenja. Podobne izsledke je mogoče najti tudi v Odinu, ki so ga germanska ljudstva po vikinškem izročilu rav-

Egipčani so v tem času ob zimskem solsticiju na najkrajši dan v letu v svoje domove prinašali listje datljevca, kot simbol zmage življenja nad smrtjo.

Leta 1862 je v času božiča je Nast prvič naslikal dobrega moža, ki je bil objavljen 3. Januarja 1863 na naslovnici newyorškega časopisnega velikana Harper’s Weekly, kjer Nastova karikatura prikazuje dobrega moža, ki na fronti obišče vojake ameriške državljanske vojne. Naslednjih 30 let je Nast pilil podobo božička vse do današnje interpretacije. Sliko novega božička je kasneje prevzela Coca-Cola, ki je širši javnosti tudi predstavila rdečega dobrega moža, ga naredila slavnega in ga pripeljala v domove otrok po vsem svetu.

Toda kam segajo korenine tega debelušnega moža, ki s krščansko tradicijo praznovanja božiča praktično ni imel nobene veze? Yule, tradicija predkrščanskega slavljenja zimskega solsticija, ki mu danes pravimo božič Prva sled vsekakor pelje k Svetemu Nikolaju iz Mire, ki je krščanska podoba kasneje nastalega božička. Druga sled pa nas pelje nazaj v čas predkrščanskega praznovanja božiča, ki so ga sorazmerno istočasno praznovali naši predniki. Poganska ljudstva so namesto božiča častila zimski solsticij, na dan 21. decembra. V mitologiji germanskih in severnjaških ljudstev prepoznamo božanstvo, ki sem ga omenila na začetku. Zanimivo je,

Christmas v angleščini, pa Noël v francoščini, ki izvira iz »Dies natalis domini nostri jesu christi«, kar pomeni gospodov rojstni dan, in tako dalje. Slovenci pa smo v poimenovanju ohranili pogansko različico.

Rimljani denimo so solsticij praznovali s festivalom imenovanim Saturnije, kjer so počastili boga saturna, okraševali pa se z zelenjem, ki je ravno tako pomenilo rodovitnost, življenje, zmago.

foto: Wikimedia

Clement Clarke Moore je bil pisatelj in ameriški profesor orientalske in grške literature. no tako častila v preteklosti, a sedaj se posvetimu drugemu junaku. Sam starec z brado namreč niti ni tako zelo zanimiv kot samo slavljenje praznika. Na 21. decembra so skoraj vsa večja ljudstva po svetu častila praznik sonca, luči in ponovnega prerojenja.

Kako so predkrščanska ljudstva »božič« praznovala po svetu

Na prostoru današnje slovenije so naši predniki častili Svarožiča ali Božiča. Praznovanje, ki je imelo izvor v čaščenju sonca in se je nanašalo na solsticij, saj so ga ravno tako praznovali v noči iz 21. Na 22. grudna (decembra) in katerega ime slavljenja praznika se je ohranilo vse od poganskih časov. Zanimivo je dejstvo, da je večina krščanskih dežel v svoje ime slavljenja božiča prevzelo ime v povezavi z Jezusom Kristusom:

Na Islandiji so namesto dobrega moža poznali kar 13 škratom podobnih božičnih mož, katerih mati je bila hudobna čarovnica, ki je jedla otroke. »Yule Lads«, kot jih imenujejo imajo vsak svojo lastnost, nekateri dobro, drugi slabo. Porednim otrokom v domove oz. Obutev nastavljajo gnile krompirje, gomolje, medtem ko pridni dobijo slaščice, dobrote. Kristjani so praznik božiča kot Jezusovo rojstvo pričeli praznovati šele v 4. stoletju našega stoletja. Izbrali so si datum 24. decembra, kar je izpadlo kot odličen nadomestek poganskim ljudstvom, ki so po pokristjanjevanju, vsaj v datumskem smislu ohranila praznovanje, ki so ga slavila poprej. Vsem tem praznovanjem pa je skupnega nekaj povsem drugega. Simbolika zelenja, ki se je kot tradicija božiča preselila tudi v naše domove.

Izvor božičnega drevesca

Že iz zgornjih trditev je razbrati, da so v času solsticija vsa velika predkrščanska ljudstva ob svojem www.drustvo-nsos.si

46 UtripSrca

praznovanju uporabljala veliko zelenja. Zelenje je pomenilo življenje, rodovitnost, zaščito pred zlim. Najbližje današnjemu božičnemu drevescu je tradicija severnih ljudstev, ki so živela na področju današnje Švedske, Finske, Islandije, /…/. Le ta so častila smreko in jelko, saj sta predstavljali sveto drevo, ki preživi tudi mrzle, zimske mesece. Tradicijo skandinavskih ljudstev so na to prevzela germanska, ki so zimzelena drevesa nosila tudi v svoje domove. Ravno tako smrečje skupaj z bodiko in omelo predstavlja pomemben del praznovanja yula. Le to naj bi okoli 21. decembra, na najkrajši dan v letu odganjalo slabe energije, duhove in demone, ki so v temnejših dneh »trkali na domove naših prednikov«. Germanska ljudstva so kasneje svoje zimzelene »smrečice« krasila z darovi, za katere so želeli, da jih bi v prihajajočem letu prejeli od bogov. Sveto drevesce pa so prevzeli tudi v krščanskem verovanju okoli božiča. Prvi okraski na zelenih vejah ali smrečici naj bi bila rdeča jabolka, ki so ponazarjala rajsko drevo. Tisti pa, ki naj bi okraševanje smrečice pričel v današnjem pomenu, je bil Martin Luther, nemški reformatorski duhovnik, ki naj bi ob sprehodu skozi gozd na sveti večer ob sijaju lune občudoval sneg na smrečju. Kasneje naj bi domače drevesce okrasil s svečami, kar pa že ponazarja podobe današnjega okraševanja smrečice. Smreka pa ni edino zelenje, ki smo ga ohranili v današnjem času.

Adventni venec, ali kolo življenja?

Ena izmed tradicij ob božiču je krasitev adventnega venca, ki v krščanski tradiciji s krogom powww.drustvo-nsos.si

foto: Wikimedia

Ilustracija starodavnega nordijskega festivala Yule (Die Gartenlaube, 1880) nazarja simbol popolnosti in večnosti, zimzelene veje pa pričajo o življenju in Jezusu Kristusu, medtem ko venec krasijo štiri sveče, ponazoritev zadnjih štirih nedelj pred božičem, ki morajo biti vijolične barve, barve spokojnosti, po-

umrljivo in znova rojeno cikličnost. Prvi adventni venec v današnjem pomenu pa je nastal leta 1839 v Nemčiji, kjer naj bi evangeličanski duhovnik presenetil otroke v sirotišnici. Sprva je bil venec leseno kolo, odeto v zelenje z devetnajstimi redečimi svečami, ki so predstavljale dneve do božiča in štirimi belimi svečami, ki so ponazarjale nedelje. Le te so se ohranile danes v adventnem času, ki pa simbolizira pričakovanje oziroma prihod Jezusa. Beseda Advetnus namreč pomeni prihajati naproti, bližati se, priti.

Kaj pa zvončkljanje verig in božičkovih sani? To vendar ne prihaja iz poganstva? 'Twas the night before Christmas (Bila je noč pred božičem) - originalni rokopis - Clement Clarke Moore iz leta 1823. sta in pričakovanja. Prvotno zelenje spleteno v krog naj bi predstavljalo kolo življenja, ki so ga naši predniki dojemali kot

Če do sedaj še niste spoznali kako zelo so se poganske tradicije uspele zakoreniniti v krščansko tradicijo praznovanja, naj vas seznanim še z zadnjo, sicer zanemarljivo podrobnostjo. Božični čas je neverjetno tesno povezan tudi z glasnim zvončkljanjem, rožljanjem, petjem. Prav ste uganili, vse to ima simboliko, ki sega v čas naših predkrščanskih

Utrip Srca 47

prednikov. Rožljanje parkljevih verig in božičkovih sani ima neverjetno podobnost z zvonjenjem in ropotanjem v času praznovanja solsticija, ki naj bi po navedbah nekaterih zgodovinarjev pomenilo verovanje v odganjanje demonov in slabih energij. Zanimivo, kaj ne?

Kaj je torej tisto kar praznujemo danes

Kdo je potemtakem pravi, miklavž, božiček ali dedek mraz? Dedek mraz ali Ded Moroz, ki je prišel k nam v času Jugoslavije ima ruske korenine in prihaja v zgodbah

iz ruskih pravljic, ki so nastale v času srednjega veka, prvič pa bile zapisane okoli tridesetih let prejšnjega stoletja. V slovenskem prostoru Dedek Mraz prebiva pod Triglavom, slikovno pa ga je k nam umestil tudi slikar Maksim Gaspari. Lahko bi dejali, da je bitko o pristnosti med ameriškim debeluhom v rdečem in ruskim bradačem s kučmo v našem prostoru zagotovo odločil Nikolaj iz Mire, kateremu lahko edinole pripišemo zgodovinski »alibi«. Popolnoma drugačna pa je zgodba o božiču. Zdaj veste, da so okrašena jelka,

Nastanek adventnega venca Utemeljitelj adventnega venca naj bi bil Johann Hinrich Wichern (1808-1881), protestantski pastor, ki je imel poslanstno v revni četrti Hamburga, kjer je ustanovil šolo za revne otroke. V času adventa je l.1839 izdelal velik lesen prstan

z 19 rdečimi in 4 belimi svečami. Tako je navdušil otroke, da so redno prihajali na bogoslužja v adventnem času. Nemški katoličani so to navado prevzeli l. 1920, v tridesetih letih, pa se je ta običaj razširil tudi po severni Ameriki.

deblo v kaminu, adventni venec in zelenje na vratih ter prepevanje božičnih pesmi z zvonjenjem plod nekega popolnoma drugega časovnega obdobja, ki so ga naši predniki praznovali na tisoče let pred nami. Vse skupaj pa nam v teh božičnih dnevih prinaša popolnoma novo spoznanje. Da božični duh, pa naj bo ta v obliki dobrih mož, smrečice, družine, cerkvenih praznovanj ali pa poganskih ritualov obstaja in božič postavlja kot edini praznik, ki je skupen vsem, neglede na čas, zgodovinsko obdobje, veroizpoved ali celino s katere prihajamo.

ČLANSTVO V DRUŠTVU NA SRCU OPERIRANIH

Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti, soustvarjajte z nami in postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije. Prijavnica na strani 50 ali na spletni strani

www.drustvo-nsos.si www.drustvo-nsos.si

48 UtripSrca

FOTO ZGODBE: POHOD NA POKLJUKI - JULIJ 2020

Zbirno mesto pohodnikov Društva na srcu op. Slovenije

Pričetek pohoda na Pokljuko

Pokljuška planota je največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku

Zaslužen počitek in okrepčilo

Kjer smo pričeli smo tudi zaključili

Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 49

RADOVLJICA - JULIJ 2020, PORTOROŽ - SEPTEMBER 2020

Čebelarski muzej - Radovljica

Radovljica - trg Na sprehodu po Radovljici

Čebelarski muzej - Radovljica

Jutranja vadba v bazenih Lifeclass Portorož

Akad. Prof. Dr. Metka Zorc - predavanju o srčno žilnih bolezni

Čebelarski muzej - Radovljica

Akad. Prof. Dr. Metka Zorc predava - Lifeclass Portorož

Plaža Meduza - Portorož

Člani Društva na srcu op. Slovenije na predavanju o srčno žilnih bolezni

Pogled iz piranskega obzidja

www.drustvo-nsos.si

50 UtripSrca

PRIJAVNICA

za članstvo v Društvu na srcu operiranih Slovenije PRIIMEK IN IME: ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA: POŠTNA ŠTEVILKA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: TELEFON: EMAIL: SOGLAŠAM DA (ustrezno označi) mi društvo na srcu operiranih Slovenije (v nadaljevanju društvo) po pošti, po elektronski pošti in po telefonu obveščata o drugih ponudbah, storitvah in dejavnostih društva ali tretjih oseb, ki lahko vključujejo tudi tržne vsebine, za katere društvo presodi, da bi člane lahko zanimale, in ankete oziroma vprašalnike za pripravo analiz društva, zveze ali njunih sponzorjev: spolu in območju prebivanja, starosti bralcev revije Utrip srca ipd.

da mi lahko društvo obvestila, vprašanja in ponudbe iz prejšnje alineje pošiljata tudi prilagojeno mojim potrebam in interesom glede na moje zdravstveno stanje

društvo obdeluje podatek o mojem datumu rojstva za namene pošiljanja rojstnodnevnih čestitk, ponudb blaga in storitev, popustov itd... Ob izpolnitvi te pristopne izjave izjavljam, da želim postati član/ica Društva na srcu operiranih Slovenije, da sprejemam statut društva, ki je dostopen na spletni strani https://www.drustvo-nsos.si in se bom ravnal/a po njem, kot tudi njegove bodoče spremembe, ki bodo sprejete v skladu s tem statutom, da bom ravnal/a v skladu s splošnimi akti društva, vključno z njihovimi bodočimi spremembami, in v skladu z bodočimi splošnimi akti društva, ki bodo sprejeti v skladu s statutom društva, bom društvu sporočil/a spremembo svojih kontaktnih podatkov in da sem seznanjen/a z informacijami o obdelavi mojih osebnih podatkov, kot so navedene na spletni strani društva na naslovu https://www.drustvo-nsos.si

DATUM: PODPIS: Poslati na naslov: DRUŠTVO NA SRCU OP. SLOVENIJE, TBILISIJSKA 81, 1000 LJUBLJANA

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 51

PRIDRUŽITE SE NAM V Društvu na srcu operiranih Slovenije nas je že več kot dvatisoč. Postanite tudi vi naš član. Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev. Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z različnih področij. Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli. Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj vprašati. Postaja vse bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo. V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost.

Vicoteka Dve blondinki v avtu. Poči jima guma. Stopita ven, prva se skloni k gumi in reče: "Ojej, guma je spustila." Druga blondinka: "A povsem?" Prva odgvori: "Ne, samo pri tleh." Pride sv. Peter do Boga in mu reče: "Zunaj pred vrati so štirje ateisti, ki bi radi govorili s tabo." Reče Bog: "Reci jim, da me ni!" Telefonski pogovor ljubimcev: “Ljubica, kaj imaš na sebi?” “Roza spodnje perilo.” “Uhh, povej bolj detaljno.” “90% bombaža, 10% poliestra!” Absurd: Ko te obišče ljubimec, to ve naenkrat ves blok. Ko ti pa vlomijo, pa ni nihče ničesar videl ali slišal. Dva avta se zaletita. Šoferja izstopita, eden ima v roki steklenico, ki jo ponudi drugemu: “Namesto, da se prepirava, ga cukniva, ostala sva živa.” Drugi dobro potegne, jo vrne in vpraša: “Ali vi ne boste?” “Jaz bom potem, ko bo alkotest mimo.”

Dvajset-dvajset Smo v leto 2020 vstopili in korono na obisk dobili, Smo z nevedostjo jo opazovali, morda se ji še malo posmehovali. A potem zobe nam je pokazala in strah v kosti pognala. Se ustavilo je vse okoli nas, ni bilo frizerja, ne manikure, pedikure, ne jedače in pijače… So reflektorji se na odru ugasnili in kulturne hrame zatemnili. Smo vsi doma ostali in delo na daljavo smo speljali. Otroke iz igrišč pregnali in jih za računalnik prikovali. Od NIJZ priporočila smo dobili, razdaljo določili, razkužila razdelili in z optimizmom v poletje se napotili. Ob morju na korono smo pozabili in se malce prehitro veselili. Jesen z dobrotami nas je obdarila, a glej ga zlomka tudi korono nam ponovno naprtila. So ukrepi zopet nas doleteli, se zgodba vsa je ponovila in s policijsko uro nadgradila. So lučke v veseli december nam prižgali, da vse skupaj malo bi pozabili in ob kuhančku se poveselili. A veselja dolgo ni bilo, saj kuhančka prepovedali so nam hudo... Se leto nam izteka, a upanje ostaja, zato naj bo moja iskrena želja, da res čas se ustavi in ponovno vklopi, da se zbudimo in grde sanje pozabimo. Srečko Koklič

S ČLANSKO IZKAZNICO DO POPUSTOV

Manj sedenja, več gibanja Naši otroci preveč sedijo, še posebno v prostem času, ko gledajo televizijo delajo na računalniku ali igrajo računalniške in druge igrice. Priporočila za aktivnosti skozi ves dan:

Dopoldne v učilnici (2,5 ure)

Pot v šolo z avtom ali avtobusom (15 minut)

Fizične aktivnosti med odmori in kosilom (40 minut)

Gledanje TV (1 ura)

7,5 UR

.............

Spanje

SKUPNI ČAS SEDENJA

Popoldne v učilnici (2 uri)

Pot domov z avtom ali avtobusom (15 minut)

Igranje elektronskih igric ali gledanje TV (30 minut)

Domača naloga (30 minut)

Udeležba v organiziranih športnih aktivnosti (1 ura)

Manj sedenja pripomore k zniževanju tveganja za razvoj različnih bolezni in težav pri otrocih in mladostnikih, ki se lahko razvijejo v kasnejšem življenskem obdobju. Poskusite zmanjšati čas, ki ga otroci in mladostniki preživijo sede in jih spodbujajte k športnim aktivnostim in gibanju.