Revija utrip srca št. 28, junij 2020

1

R E V IJ A Z A Z D R AVO Ž I V LJENJE, PR E V EN TI VA IN R EK R E ACIJ A

MC Medicor Ekipa MC Medicor uspešno delovala v času krize

Prof. dr. Bojana Beović Veliki intervju

Kaj trenutno vemo o koronavirusu Imunski sistem in zoperstavljanje vrirusom

Povejte kaj čutite Izražanje svojih čustev

Ne čakajte, da bodo pomagali drugi Možganska kap in ukrepi

Venska insulfenca

Oslabljejn pretok krvi po žilah

Zdravje na potovanju

Na poti v daljne dežele

LETNIK XV, JUNIJ 2020 - ŠT.28 ISSN 2670-4706

Prof. Radovanović praznuje

VAŠ TELEFON JE LAHKO VAŠA TELOVADNICA

Spletna telovadnica Varuh zdravja je najbolj priročen športni klub, saj je povsod z vami: v službi, na potovanju, na sprehodu in, seveda, doma. Do vadb lahko dostopate s pametnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom. In ker za vadbo ne potrebujete nobene posebne športne opreme, le malo prostora in volje, lahko nekaj dobrega zase zares napravite skoraj kadarkoli in kjerkoli.

VADBE ZA VSE, TUDI ZA STAREJŠE IN GIBALNO OVIRANE

V spletni telovadnici vam je na voljo zelo raznolik nabor posnetih vadb, odlično obiskane pa so tudi vadbe v živo. Izbirate lahko med aerobiko, različnimi funkcionalnimi vadbami, jogo in pilatesom. Velik izbor vadb pa je prilagojen tudi starejšim in gibalno oviranim. Ob registraciji vam sestavijo prilagojen urnik, ki je sestavljen glede na vaše zmogljivosti in cilje. Izbirate lahko med pogostostjo vadb, težavnostjo, ter cilji.

ODLIČNA EKIPA TRENERJEV

Vse vadbe so seveda v slovenskem jeziku in pripravljene tako, da jim lahko sledijo tudi tisti, ki morda še nimajo prav veliko izkušenj z vodenimi vadbami. Trenirate z ekipo odličnih, izkušenih trenerjev, ki na enostaven način razložijo potek vaj, ter vas motivirajo, da dosežete vaše cilje. Občasno se ekipi strokovnjakov pridružijo tudi znani Slovenci in Slovenke. V zimskem času je vadbe pripravila Špela Pretnar, nekdanja smučarska šampionka, pridružil pa se ji je tudi trener Jan Kovačič, ki smo ga lahko bolje spoznali v oddaji The Biggest Loser Slovenija, ko je tekmovalcem pomagal pri izgubljanju telesne teže.

Športni klub brez vstopnin in članarine Ob današnjem hitrem tempu življenja nam pogosto primanjkuje prostega časa.

Le redki si ga vzamemo dovolj za redno rekreacijo in gibanje, čeprav se zavedamo, da je to zelo pomembno za zdravo življenje in poleg prehrane največ, kar lahko naredimo za svoje zdravje.

DODATNE UGODNOSTI

oglasno sporočilo

Članstvo v programu Varuh zdravja je brezplačno, poleg omenjenih vaj s trenerji, pa zavarovancem Vzajemne ponuja tudi brezplačne preventivne zdravstvene preglede, popuste v zdraviliščih, kopališčih, wellness centrih in še veliko več. Na voljo so razni turistični aranžmaji s poudarkom na dodatni ponudbi, kot so kolesarske ture ter tečaji nordijske hoje. Ugodnosti se redno posodabljajo in dodajajo. Članom nudimo tudi brezplačne tečaje smučanja, teka na smučeh ter ugodnosti pri nakupu športne opreme, prijavninah na rekreativne dogodke ter nakupu smučarskih vozovnic.

Varuh zdravja je tako veliko več kot le spletna telovadnica. Kot celovit program aktivnega varovanja zdravja vam poleg treningov ter ugodnosti ponuja tudi nasvete za zdravo in aktivno življenje. Najdete lahko ideje za zdravi zajtrk, preberete nasvete za razstrupljanje ter krepitev imunskega sistema, poiščete načine, kako omiliti bolečine po smučanju ter najdete recepte za zdravo prehrano. Tako na spletni strani www.varuhzdravja.si najdete vse informacije na enem mestu. Začnite z vadbo že danes.

Srečno 2020

www.varuhzdravja.si

Utrip Srca 3

Uvodnik

#NOVA NORMALNOST

3

bojan petek | urednik Za nami je zanimivo obdobje, polno preizkušenj in izzivov. Ko sem decembra pisal uvodnik za prešnjo številko Utripa srca se nikomur od nas ni niti sanjalo kaj nas čaka.

V mesecu januarju že zasledimo prve primere okužb na Kitajskem, ki se je zdela svetlobna leta daleč. Človek pač zamahne z roko in si reče, da je to absolutno predaleč, da bi doseglo tudi naše kraje. Pa ni bilo treba dolgo čakati in nenadoma smo se znašli v čisto novem svetu. To, da je cel svet praktično obstal, tega v človeški zgodovini, kot jo poznamo zagotovo še ni bilo. Čas, ki smo ga preživeli v izolaciji nam je odprl tudi določena etična vprašanja in nekatera izmed njih kljub pritisku krize in z njo povezanega strahu terjajo naše premisleke.

V pismu, ki so ga pred časom medijem poslali iz Doma dr. Jožeta Potrča v Poljčanah, je bilo jasno, da smo v razmerju do njih padli na izpitu – to je načelo polne etične identitete sleherne, še posebej pa ranljive osebe.

Dejstvo je, da ni ubijal le virus, mnogokrat so se starejši zlomili v svoji nemoči.

Nasprotujoče so tudi izjave našega uradnega govorca, ki pravi, da naj imamo maske pripravljene v žepih, torbicah, suknjičih itd…

Da se jih priporoča, niso pa obvezne in da nas nihče ne bo preganjal zaradi nenošenja.

V nadaljevanju pa, da zakonsko še niso odpravljene - kako torej? In vse te maske se valjajo po žepih, torbicah, avtomobilskih sedežih in ne vem kolikokrat že uporabljene, kako naj bi nas ščitile, ko pa še nove in menjane na vsaki dve uri prepuščajo viruse?

Maske in rokavice po mojem mnenju potrebujejo zgolj tisti, ki se morajo zaščititi pred neposredno nevarnostjo, torej zdravniki, ki obravnavajo bolne ljudi.

Zanimivo bi bilo izvedeti koliko jih je umrlo zaradi drugih bolezni in koliko jih je umrlo, ki si v vsej tej paniki niso upali k zdravniku?

Kruta realnost je tudi precejšnje število

neodkritih rakavih obolenj, saj se rak ni čudežno potuhnil, kot tudi ne srčno žilne in ostale bolezni. Dobili smo še kopico ljudi v slabem psihofizičnem stanju, tu mislim tudi na mladino, kar se bo pokazalo skozi leta, ko bo politika rekla, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da je to posledica drastičnih ukrepov…

In ne nazadnje dobili smo na deset tisoče brezposlenih, kar je približno toliko tudi družin brez vsaj enega dohodka.

Govorijo nam o “novi normalnosti” in da bo virus še dolgo med nami. S tem smo ustvarili ozračje, ki se ga ne bomo rešili drugače, kot z razumom, ki nam bo povedal, da samo previdnost preprosto ni sprejemljiva, ker uničujoče vpliva na marsikatero življenje.

Namesto previdnosti bomo morali vključiti naše znanje in modrost, da nam bosta pokazala pravo sliko, ne zgolj tistega dela, ki je strašljiv. Potrebno se bo tudi soočiti s tabuji staranja in spremeniti odnos do sebe, nam bližnjih, nato tudi do starejših in živeti z njimi bolj pristno in zlasti z zadovoljevanjem njihovih potreb. Dejstvo je, da bomo z virusom morali živeti, in to vključuje tudi pojavljanje okužb. Dokler so številke vzdržne, panika ni potrebna. Druge opcije verjetno nimamo. Brez dela in šolanja sledi družbeno ekonomski propad in konec civilizacije, kot jo poznamo.

Na koncu bom povzel besede mikrobiologa dr. Miha Avberška, ki pravi, da je prepričan in ne edini, da ni več nobene strokovne podlage ali potrebe, da ljudi zapiramo v domove, občine, državo. Da jim rečemo, da se ne smejo več objemati, da je virus bolj pomemben od njihovih vnukov. Da je virus bolj pomemben od otroške izobrazbe in otroškega razvoja. Da je en virus bolj pomemben kot marsikatera druga bolezen.

Potrebovali bomo tudi razum, ki nam pravi, da pač nismo neranljivi. Nikoli nismo bili.

www.drustvo-nsos.si

4 UtripSrca

SEDEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ NA NAŠEM VRTU Peteršilj - brez njega si težko

predstavljamo kulinariko. Je zelo bogat z železom, najbolje pa je uživati surovega. Izmed vseh rastlin ima daleč največ vitamina C, poleg poživljajočega učinka pa ga zeliščarji priporočajo pri jetrnih obolenjih, celulitu in revmatizmu. Peteršilj ima veliko močnih antioksidantov, kot so flavonoidi (apiin) in karotenoidi.

Timijan je ipična mediteransko

provansalska dišavnica in prefinjena začimba francoske kuhinje. Ima močne aseptične lastnosti, ubija bacile in viruse. Timijan deluje protivnetno in protivirusno, prav te lastnosti učinkujejo pri kašlju, ima vpliv na bronhije, jih razširja ter zavira rast skoraj vseh bakterij. Vsebuje antispeptik timol, ki deluje kot baktericid. Uporabljajo ga tudi v farmacevtiskih pripravkih, sirupih, balzamih in raztopinah.

umre človek, na čigar vrtu raste žajbelj«. Preprečuje nočno potenje, zato ga dajemo bolnikom ob visoki vročini, učinkuje tudi protivnetno, zao se ga uporablja za gripozna oboljenja ali zdravljenje bolezni dlesni. V kuhinji ga uporabljamo, kot začimbo za mesne jedi,

Bazilika je zelo pogosta začimba

v domačih vrtovih. Odlično se je prilagodila sredozemskemu podnebju. Zagotavlja dobro prebavo, ker varuje pred želodčnimi krči in črevesnimi infekcijami. Bazilikin čaj pospešuje spanje in ureja prebavo, saj pospešuje apetit.

Lovor

je ena najznačilnejših sredozemskih rastlin. Vsi poznamo njegove aromatične liste, brez katerih

si kuhe še predstavljati ne moremo.

Na deželi se uporablja za prekaljevanje svinjine. Daje se ga v marinade, ker jih dobro konservira. Je eno izmed najboljših blažilnih sredstev pri želodčnih krčih ali bljuvanju. Učinkuje protivnetno, antiseptično, protiglivično in je blag analgetik.

Meta je izjemno zdravilna in

osvežilna, zato jo je priporočljivo imeti na domačem vrtu ali balkonu. Ni zahtevna za vzgojo, bo pa popestrila marsikatero jed in tudi napitek.

Meta je odlično zaščitno sredstvo, ker je izredno antiseptična. Deluje razkuževalno, pospešuje prebavo, pomirja kolcanje, želodčne krče in odpravlja črevesne zajedalce. Imela naj bi celo učinek afrodizijaka.

Rožmarin je prijetno dišeči zimzeleni grm rožmarin uspeva po vsem Sredozemlju, gojimo ga tudi po vrtovih. Okrepi živčevje, izboljša vid, zdravi želodec, sprošča, zniža krvni pritisk, zdravi kožne bolezni, lajša težave ob gripi in prehladu, omili revmatizem, pomaga pri boleznih srca, jeter, zaprtju ter pri nevrozi in depresijah. Rožmarin v jedi dodajamo proti koncu kuhanja, saj se ne sme predolgo kuhati, sicer postane grenak. Žajbelj – je doma na področju

celotnega Sredozemlja. Rad ima sončne lege in suha tla. Posvečena zel, ki so mu srednjeveški zdravniki pripisovali najvišja priznanja. Iz tistih časov tako izhaja rek »Kako lahko www.drustvo-nsos.si

Obstajajo številne rastline, ki imajo poleg okrasne vrednosti tudi zdravilne učinke. Tako imate lahko v svojemu vrtu domačo lekarno kar pred hišo. Z omenjenimi rastlinami boste okrepili imunski sistem in izboljšali splošno zdravje.

Utrip Srca 5 5

UTRIP - MINI NOVIČKE Vrnarjenje Da svež zrak in zmerna fizična aktivnost dobro vplivata na človekovo počutje, je znano vsem, bodisi iz nasvetov poučenih, najverjetneje pa kar iz izkušenj. Brez dvoma pa gre pri vrtnarjenju za učinek, ki pomirja in je naravni antidepresiv, med uro zmernega vrtnarjenja pa porabite kar 200 kalorij. Poleg tega boste med urejanjem cvetličnega ali zelenjavnega vrta neprestano v stiku z zemljo. Prav ta stik pomeni prvinski način osvobajanja duše napetosti. V vrtu si lahko omislimo svoj mir, gibanje, druženje z družino in sproščeno preživljanje prostega časa, kjer se med vrtnarskimi opravili nastavljamo soncu za koristni vitamin D in si mimogrede pridelamo še neoporečno domačo hrano. To je zasluga mikroba mycobacterium vaccae, ki ga najdemo v prsti in ima na nevrone v možganih podoben učinek kot prozac.

Znanstveniki so delovanje tega mikroba iz prsti preizkusili na miših, ki so jim vbrizgali mycobacterium vaccae. Mikrob namreč zvišuje raven beljakovine citokin, ki pospeši izločanje hormona serotonina, ta nas sprošča in osrečuje.

Koristni jogurt Veliko ljudi, ki mleka ne prebavlja zaradi proteinske alergije ali intolerance za laktozo, lahko uživa v jogurtu.

Jogurt krepi imunski sistem saj vsebuje kulture živih mikroorganizmov obstaja koristna komunikacija med imunskim sistemom prebavnega trakta in imunskim sistemom zgornjih dihalnih odprtin. Pri vrstah jogurta, ki imajo dodano prehransko vlaknino inulin, pa se je izkazalo, da ta snov pospeši absorpcijo kalcija. Za boljše razpoloženje raziskovalci priporočajo, naj zaužijemo več jogurta in drugih napitkov s probiotičnim delovanjem. Poznamo tudi grški, ki lahko izboljša zdravje kosti, saj je bogato s kalcijem in beljakovinami. Kalcij ohranja in povečuje zdravje kosti in lahko zmanjša tveganje za osteoporozo, degenerativno bolezen kosti. Za zdravje kosti je bistvenega pomena tudi uživanje beljakovin (približno 1,2 grama beljakovin na kilogram telesne teže za ljudi, ki se ukvarjajo s kakršnokoli športno aktivnostjo).

Nekateri proizvajalci navadnemu jogurtu dodajajo zgoščevalna sredstva in ga tržijo kot jogurt v grškem stilu, ki pa nima in zaradi drugega procesa proizvajanja ne more imeti enakih zdravstvenih koristi kot pravi grški jogurt. Tudi tisti z nižjim odstotkom maščob nima enakih koristi, kot pristen grški jogurt.

Krvni tlak Veliko ljudi ima težave z visokim krvnim tlakom.

Pomembno je, da se držimo navodil zdravnika, z zdravim načinom življenja pa lahko tudi sami pripomoremo k izboljšanju težave. Pomembna je redna rekreacija, ohranjanje zdrave telesne teže ter zdrava prehrana. sa hrana, bogata s kalijem, pomaga nevtralizirati delovanje natrija v organizmu, ki lahko tlak poviša. Odličen primer je špinača, saj v 100 gramih vsebuje kar 558 miligramov kalija (na dan ga potrebujemo okoli 4.700 miligramov). Iz istega razloga bi morali jesti banane in temno čokolado s čim večjim deležem kakava. Zadosten vnos kalija zniža krvni tlak do 5 mmHg. Z njim sta bogata predvsem sveže sadje in zelenjava. Vnos kalcija se priporoča v obliki naravnih virov. Prehranski dodatki niso priporočljivi.

Velik vnos beljakovin znižuje pritisk. Največji pozitivni učinek imajo beljakovine iz rastlinskih virov in manjši beljakovine iz živalskih virov. Zelo koristna je rdeča pesa, ohrovt, česen, granatno jabolko...

Konoplja in rak Čeprav so zdravila iz konoplje pri nas zdaj dovoljena in jih sme predpisati vsak zdravnik z licenco, se za to odločajo le redki. Dobiti jih je mogoče le na beli recept. Bolniki, ki jih želijo prejemati, so tako samoplačniki. Kanabinoidi močno vplivajo na delovanje CB2receptorjev, ki se nahajajo v celotnem imunskem sistemu in v organih, ki ga obdajajo ter v tkivih vranice, priželjca ter tudi v možganih. Večja koncentracija je skoncentrirana v prebavnem traktu, kjer urejajo črevesni vnetni odziv. Konoplja zelo dobro deluje pri vseh vnetnih črevesnih boleznih, kot sta na primer Crohnova bolezen ter prepustno črevesje in ima veliko pozitivnih učinkov pri vseh oblikah krvnih obolenj in raka. Velik napredek pri raku prinaša ravno kombinirano zdravljenje. Ne pomaga pa konoplja pri vseh in bolniki to vedo. Nekateri so indoktrinirani od zdravilcev in črnega trga, kjer je pogost pojav finančno izčrpavanje. Zlasti tistim, ki opustijo zdravljenje, se povzroča huda škoda. Ker imajo nekatera zdravila hude stranske učinke, marsikdo na tiho opušča zdravljenje, opozarjajo onkologi. Po drugi plati pa se premalo zavedajo, da ni dovolj, da samo živiš, ampak tudi, kako živiš.

www.drustvo-nsos.si

6 UtripSrca

Iz vsebine

MC Medicor in epidemija z virusom korona

8

Zdi se, da je najtežji del epidemije za nami in da smo se kot kažejo podatki uspešno obvarovali. Ekipa MC MEDICOR Slovenija je delovala v času epidemije skupno in neumorno. Za vsako ceno smo želeli obvarovati naše bolnike pred širjenjem bolezni Intervju: Znanje slovenskih zdravnikov rešilo Slovenijo Prof. dr. Bojana Beovič je infektologinja in vodja svetovalne skupine zdravnikov na Ministrstvu za zdravje, ki stoji v prvih bojnih vrstah v borbi proti zločesti bolezni.

10

Profesor Radovanović praznuje 80. let V Slovenski medicinski stroki predstavlja posebno osebnost.

S svojim nesebičnim delom in genialnimi kirurškimi uspehi je dolga leta reševal življenja slovenskih srčnih bolnikov.

13

SLUH - “Slišim”, vendar ne razumem ničesar Prepoznavanje in preprečevanje izgube sluha pomembno vpliva na kakovost življenja, vključevanje v družbo in aktivnosti, ki jih imate radi.

19

Ne čakajte, da bodo pomagali drugi Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo.

22

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 7 7

Letnik XV - Junij 2020 - Št.28

www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino.

ISSN 2670-4706 Odgovorni urednik: Bojan Petek

Starost in onesnažen zrak tveganje

26

Onesnaženost zunanjega zraka predstavlja kompleksen problem. Pred nekaj desetletji je v Sloveniji največji problem predstavljala onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom.

Strokovni sodelavci in ostali : Sanja Vilfan Švajger, prof. dr. Metka Zorc, Nina Jurgelj Tovornik, Sabina Potočnik, Marjan Lužnik, in Marko Bohinc.

Fotografija: Arhiv uredništva, MC Medicor, Shutterstock, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi članov in društva.

Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech

Kaj trenutno vemo o koronavirusu Virusi so z nami v celotni evoluciji in so celo ključni za naše preživetje v okolju, v katerem živimo. Zaradi njih se naš imunski sistem uspešno zoperstavlja okužbam...

28

Povejte kaj čutite Izražati svoja čustva se še dandanes zdi marsikomu nemogoče in nesprejemljivo, vendar zmeraj obstaja vzrok, zakaj...

30

Venska insulfenca - vensko popuščanje Večinoma se venska insuficienca začne s postopno odpovedjo teh venskih zaklopk. Če se te ne zapirajo pravilno, je pretok krvi oslabljen in kri zaostaja v spodnjih venskih odsekih.

40

Zdravje na poti v oddaljene dežele Žal se še tako skrbnemu načrtovanju, na potovanju včasih ne da izogniti neprijetnostim.

44

Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov.

Periodika: Izide dvakrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida.

Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo.

Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije.

Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

www.drustvo-nsos.si

8 UtripSrca

MC MEDICOR SLOVENIJA IN EPIDEMIJA Z VIRUSOM KORONA

Zdi se, da je najtežji del epidemije za nami in da smo se kot kažejo podatki uspešno obvarovali.

Tekst: Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med. | Foto: M.C. Medicor

Želim si, da bi v resnici nevarnost minila, vendar moramo kljub temu biti previdni.

Osebno sem mnenja, da moramo storiti vse, da se virus »ne vrne« oziroma, da mu onemogočimo širjenje, ker je resnica prav ta, da je še vedno med nami.

Ekipa MC MEDICOR Slovenija je delovala v času epidemije skupno in neumorno. Za vsako ceno smo želeli obvarovati naše bolnike pred širjenjem bolezni in prav zaradi tega smo se trudili, da ostajajo stiki med nami zdravniki in bolniki in da prenašamo do vsakega, ki se je zdravil v naši ustanovi pomembne informacije.

V Mednarodnem centru za kardiovaskularne bolezni MC MEDICOR Slovenija smo povezani s številnimi kolegi in institucijami s področja kardiologije in kardiovaskularne kirurgije v svetu. Tudi tokrat smo upoštevali navodila tistih, ki so se najbolj uspešno borili proti zločestemu virusu Korona. To so prof. dr. Song iz Koreje, prof. dr. Lee iz Singapura in prof. dr. Tsang iz Taiwana. Na protitelesa testiramo vse zaposlene in vse bolnike zato, da zaščitimo sebe in vse tiste, ki se zdravijo v naši ustanovi.

Na spletnih straneh obeh ustanov MC MEDICOR Slovenija in Medicor Ambulante smo opozarjali bolnike kako naj živijo, kako naj se varujejo, da ne bi zboleli.

www.drustvo-nsos.si

Izjemno smo veseli, da so vse naše informacije padle na plodna tla, da nihče izmed naših članov Društva na srcu operiranih Slovenije in bolnikov, ki so bili zdravljeni pri nas ni zbolel. Število bolnikov je veliko, 33.000 zdravljenih v ustanovi v Izoli in preko 300.000 ambulantnih bolnikov po 15 letih kaže na to, da smo bili z neposrednimi stiki po telefonu zelo uspešni in da se je celotna ekipa 150 sodelavcev tudi v času epidemije potrudila, da pomaga vsem našim bolnikom.

Poleg namena prenašati vse naše informacije glede epidemije, smo uspeli tudi statistično ovrednotiti uspeh našega zdravljenja. Podatki bodo koristili ugotavljanju: kakšno je zdravje vseh tistih, ki so bili operirani pri nas, kakšno je preživetje in kakšna je kvaliteta življenja. Čeprav še nimamo analiz obdelave, pa lahko rečemo, da smo izjemno veseli, saj večina naših bolnikov živi dobro in naša skrb zanje je uspešna.

Vesela bom, če bo tako tudi v bodoče, da bomo premagali zločesti virus. Želimo si, da se ne pojavi ponovno jeseni in da bomo lahko spet organizirali naše druženje, vsaj v mesecu decembru.

Med epidemijo je delovala ambulanta Medicor v Ljubljani za nujne bolnike, prav tako ustanova MC MEDICOR Slovenija v Izoli. Organizirana je bila popolna zaščita osebja in bolnikov. Delo ekipe v času epidemije pa vam bodo pričarale naslednje sličice na naslednji strani.

Utrip Srca 9 9

Prof. dr. Metka Zorc z dr. Božom Dimnikom med testiranjem v ambulanti Medicor

Prof. dr. Peter Rakovec z ekipo

Prof. dr. Metka Zorc s sestrama Jaroslavo in Danijelo

Testiranje protiteles proti koronavirusu v MC Medicor Slovenija, sestri Lina in Danijela

Prim. dr. Borut Kolšek med preiskavo bolnika z ultrazvokom

Prof. dr. Metka Zorc in prof. dr. Aleš Žemva

www.drustvo-nsos.si

10 UtripSrca

ZNANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV REŠEVALO SLOVENIJO

Prof. dr. Bojana Beovič je infektologinja in vodja svetovalne skupine zdravnikov na Ministrstvu za zdravje, ki stoji v prvih bojnih vrstah v borbi proti zločesti bolezni.

Osebno je odigrala ključno vlogo, ki je zaznamovala Slovenijo in skupno s predsednikom Vlade RS ter ekipo ubranila našo deželo in ljudi pred grozečo katastrofo.

V Društvu na srcu operiranih Slovenije smo budno spremljali dogajanja in tudi skozi stalno komunikacijo s prof. dr. Metko Zorc upoštevali vsa navodila s katerimi je bilo nujno potrebno preprečevati širjenje grozeče bolezni.

Vsi člani upravnega odbora Društva so se trudili, da skrbijo za svoje člane prek spleta in dostopnih komunikacij. Vsem državljanom je uspelo, saj smo se borili vsak na svoj način.

P

rof. dr. Bojana Beovič se je nehote preselila v domove Slovencev. Poslušali smo jo z zanimanjem in sledili njenim nasvetom.

Prav zaradi tega smo hvaležni, da je pripravljena odgovoriti na nekaj naših vprašanj. Verjamem, da ji skozi našo revijo Utrip srca vsi želimo stisniti roko, se ji zahvaliti in ji čestitati.

www.drustvo-nsos.si

foto: Bor Dobrin

»

Spoštovana gospa profesor, kakšni so vaši občutki, ko je vsaj prva faza epidemije za nami. Iz tega boja ste izšli kot zmagovalka. Verjamemo, da vam ni bilo lahko.

--

Nisem izšla, izšli smo kot zmagovalci, vsi skupaj, vodenje epidemije je veliko preveč kompleksno, da bi zadoščalo delo enega človeka.

Ne morem povedati, kako sem vesela, da smo uspeli v Sloveniji preprečiti situacijo, ki se je razvila v mnogih evropskih državah. Ko je bila pri nas epidemija na vrhuncu in smo bili sredi ukrepov, nisem imela nobenega občutka obremenjenosti, takrat smo vsi dihali samo za eno stvar: ustaviti epidemijo in obvarovati prebivalce, čim hitreje, za najmanjšo človeško ceno.

»

Kako ste reševali različna mnenja in oblikovali smernice, saj smo ljudje potrebovali, da nam pojasnite situacijo vedno tako, da jo razumemo.

Večina Slovencev je vaše napotke razumela.-

Večina Slovencev je napotke zelo dobro razumela, brez tega razumevanja ukrepi ne bi bili nikoli tako učinkoviti. Oblikovanje smernic je bilo težavno, saj se je bilo znanja in izkušenj o novem

Utrip Srca 11

koronavirusu in bolezni covid-19 izredno malo. Spremljali smo predvsem poročila iz Kitajske in drugih azijskih držav, evropske države, na primer Italija, so bile tako globoko v epidemiji, da ni bilo praktično nobenih poročil, na katera bi se lahko oprli. Spremljali smo ukrepe po svetu, za katere seveda nismo mogli vedeti, ali so pravi ali ne. Tako smo se morali pogosto zanesti na lastno znanje in presojo. V strokovni svetovalni skupini smo zbrani zdravniki različnih specialnosti, zelo moram pohvaliti vse kolege, saj gre za same res odlične slovenske zdravnike. Do skupnih mnenje smo prihajali pogosto po dolgih in burnih večernih razpravah. Vedno smo se ob tem zavedali, da je ukrepe treba prilagoditi razmeram pri nas, naši kulturi in virom, ki smo jih imeli na razpolago.

»

Vemo tudi, da nam je bilo najtežje, ko je nastala zapora občin in da so bila številna nasprotovanja, ki so letela na Vlado in tudi na vas osebno. Kako ste to prenašali, saj ste vedeli, da delate prav in da je seveda nezadovoljstvo ljudi subjektivno.

--

Moram reči, da sem negodovanje zaradi zapore občin kar težko razumela. Sočasno so številne evropske države sprejemali ukrepe, ki so omejevali izhode od doma v metrih in urah, pri nas smo se po občini lahko sprehajali, se ukvarjali s športom. Še posebej se mi je zdelo nenavadno, da so se pritoževali mladi ljudje, ki znajo angleško in so po spletu spremljali razmere po svetu. Gotovo so večji problem predstavljale majhne občine, a je bilo vedno možno prečkati občinsko mejo, kadar v lastni občini ni bilo trgovin, banke, pošte, lekarne in podobno. Moram pa reči, da sem govorila tudi s številnimi ljudmi, ki so omejitev razumeli in v svoji občini odkrili kraje, ki jih sicer nikoli ne bi.

»

Zelo nas zanima kakšna je trenutna situacija in trenutno stanje. Sami kot odbor Društva budno spremljajmo dogajanje v tujini, preko naših zdravnikov, ki so tudi naši člani imamo tedenske informacije, vendar bi si želeli tudi vaše mnenje. Ali menite, da smo kot družba dovolj zreli, da se bomo zavedali nevarnosti še naprej in da bomo upoštevali navodila glede nošenja mask in razkuževanja rok, prostorov, itd ? h Odličen odziv slovenske javnosti na najstrožje ukrepe med

11 prvim valom epidemije me navdaja s prepričanjem, da bomo mogli. Res se v javnostih pojavljajo posamezniki, ki ukrepom nasprotujejo in so zaradi zanimivosti tega nasprotovanja deležni nesorazmerno veliko medijske pozornosti, a večina vendarle razmišlja drugače. Vsi si želimo ostati zdravi, vsi si želimo živeti kar se da normalno življenje. Ohranjanje fizične razdalje, higiena rok, izogibanje množicam in občasna uporaba maske niso prevelika cena, le vedeti moramo, da to počnemo zase in za svoje bližnje, ne zaradi predpisa.

»

Verjamem da je težko napovedati kaj bo jeseni.

Kaj pričakujete?

--

Drugi val je realna možnost: virus še kroži in ljudje smo za okužbo dovzetni. Vedno sicer obstaja možnost, temu v prid govorijo tudi nekatera še ne povsem preverjena poročila, da virus oslabi. A če smo modri, s tem ne gre preveč računati.

Kot vedno je pametneje, da se opremo na tisto, kar zmoremo sami, da drugi val omilimo, če že ne preprečimo. To lahko storimo najprej s prej omenjeno skrbjo za zdravje, potem pa s takojšnjim pregledom pri zdravniku, če imamo covid-19 podobne znake bolezni. Dobro bi bilo, da najdemo vsakega okuženega, saj lahko le tako učinkovito zamejimo širjenje bolezni. Na drugi strani moramo seveda temeljito pripraviti zdravstveni sistem, ki bo zmogel obravnavati morebitne nove primere, obenem pa v čim večji možni meri izvajati druge zdravstvene storitve.

»

Veseli smo, da se bomo skupno borili še naprej, dokler ne bo pravega cepiva in zdravila.

Kdaj predvidevate, da po vašem mnenju pride ta čas? b

Po svetu razvijajo trenutno več cepiv, nekatera so že uspešno testirali na poskusnih živalih, poteka tudi preverjanje varnosti pri človeku. Kljub temu mislim, da cepiva ne bo pred naslednjo zimsko sezono. Pri zdravilih je nekaj učinkovitosti pokazalo zdravilo remdesivir, vsa ostala zdravila so še vedno nepreverjena ali celo že kar dokazano neučinkovita. Trenutno bi ocenila, da se kot dobra rešitev problema covid-19 ponuja bolj cepivo kot zdravilo.

»

Iskrene čestitke za vaše dosedanje delo, prejmite našo iskreno zahvalo v upanju, da bomo še naprej lahko spremljali vaša navodila in se po njih tudi ravnali.

Hvala tudi Vam za sodelovanje in podporo! Pazite nase in ostanite zdravi! (Spraševala je: Barbara Ravnik)

www.drustvo-nsos.si

ALI SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI SRČNO-ŽILNE BOLEZNI PRI SLADKORNI BOLEZNI TIPA 2?

NE, ŠE NE. A JE ČAS, DA SE JE ZAVEMO. DEJSTVO

Srčno-žilna bolezen je najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2).

+

–

425

milijonov ljudi na svetu ima SB2.

INFO

2 do 6-krat

večjo verjetnost za smrt zaradi srčne in možganske kapi ima človek s SB 2 v primerjavi s človekom, ki te bolezni nima.

Mednarodno združenje za sladkorno bolezen (IDF) je letos objavilo rezultate globalne ankete o ozaveščenosti ljudi s SB2 o nevarnosti srčno-žilne bolezni.

KLJUČNI REZULTATI

ljudi s SB2 je odgovorilo na anketna vprašanja.

1 od 4

1 od 4

3 od 4

sodelujočih ocenjuje, da ima nizko tveganje za srčno-žilno bolezen.

POMEMBNO!

• Udeleženci raziskave • Informacije in pri svoji bolezni, nasvete o SB2, podcenjujejo srčno-žilni bolezni tveganje za udeleženci srčno-žilno bolezen. raziskave poiščejo pri zdravniku.

milijonov ljudi bo – po napovedi IDF – do leta 2045 imelo SB2.

12.695

2 od 3

sodelujočih ima tveganje za srčno-žilno bolezen in/ali so že imeli srčno-žilni dogodek.

629

sodelujočih še nikoli ni govoril o dejavnikih za srčno-žilno tveganje z zdravnikom.

i

sodelujočih se zanaša, da bodo informacijo o srčno-žilni bolezni dobili od zdravnika.

• V nekaterih primerih med zdravnikom in človekom s SB2 o srčno-žilnih tveganjih ni zadostne komunikacije.

• Izboljšati moramo ozaveščenost nevarnosti srčno-žilne bolezni pri ljudeh s SB2 za njihove boljše izide zdravljenja in kakovost življenja.

Vir: Spletna stran in publikacije International Diabetes Federation, september 2018

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 13 13

PROFESOR RADOVANOVIĆ PRAZNUJE 80 LET

slikar: Tomaž Perko, maj 2020

Akademik profesor doktor Ninoslav Radovanović je v mesecu maju dopolnil 80 let.

V

Slovenski medicinski stroki predstavlja posebno osebnost. S svojim nesebičnim delom in genialnimi kirurškimi uspehi je dolga leta reševal življenja slovenskih srčnih bolnikov. Svoje znanje je prenašal tudi slovenskim kardiologom in ustvaril več kot 40 letno uspešno strokovno sodelovanje z Združenjem kardiologov Slovenije.

Strokovno pot je začel kot specializant iz kirurgije in kasneje kardiovaskularne kirurgije v ekipi prof. dr. Charlesa Hahna, ki je takrat po idejah prof. dr. Reneja Favalora razvijal Evropsko srčno kirurgijo.

Na Univerzitetni kliniki v Ženevi so v 70-ih letih preteklega stoletja uspeli razviti najuspešnejšo Evropsko srčno kirurgijo, ki je v veliki meri kot je večkrat dejal prof. dr.

Charles Hahn, postala prepoznavna prav z delom dr.

Ninoslava Radovanovića. Uspel je razviti številne nove kirurške tehnike pri operacijah koronarne bolezni in obolenj zaklopk, neumorno delo ga je z največjim številom srčnih operacij v Evropskem prostoru postavilo na prvo mesto.

35.000 operacij na odprtem srcu predstavlja še danes izjemen kirurški dosežek ob najmanjši smrtnosti bolnikov, dosežek ki ostaja nesmrten, nesmrten tudi v luči posebnega, človeškega odnosa do bolnikov s katerim ostaja zapisan v srcih bolnikov širom Evrope in tudi v Sloveniji.

Svoje znanje in življensko filozofijo je prenesel iz Ženeve v štiri pomembne Evropske ustanove, kjer je postavil izjemno uspešne klinike za srčno kirurgijo in kardiologijo: Klinika Genolier v Ženevi (Švica), Klinika Cecile v Lausani (Švica), Univerzitetna klinika v Sremski Kamenici (Srbija) in Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija.

Profesor Radovanović predstavlja še danes svetal zgled bolnikom in kolegom, ki nadaljujejo njegovo delo, svetal zgled kot osebnost z izjemnim znanjem, strokovnostjo, predanostjo bolniku in dobroto, ter osebnost, ki je vedno in povsod spoštoval pravičnost, poštenost in vrednote posvečene družini za katere se je vedno boril.

Skupno s Slovenskimi srčnimi bolniki in kolegi kardiologi je soustvaril prvo civilno družbo na slovenskem: Društvo na srcu operiranih Slovenije, ki uspešno deluje z njegovo vizijo naprej, z vizijo preprečevanja bolezni in ohranjanja zdravja.

Zavedamo se dejstva, da je prof. dr. Ninoslav Radovanović del svoje življenske energije in strokovne poti posvetil slovenskim srčnim bolnikom in slovenski kardiologiji. Dolga leta je reševal na tisoče slovenskih srčnih bolnikov, bil je začetnik novih kirurških tehnik tudi v Sloveniji. V bivši skupni državi Jugoslaviji je izvršil prvo presaditev srca pri bolniku iz Slovenije.

Opus nejgovega dela presega samo skopo čestitko ob rojstnem dnevu. Zaradi tega smo se odločili, da oblikujemo posebno številko revije Utrip srca skupno z bolniki in zdravniki in da v skupnih spominih ostane zapis njegovega obdobja.

Tokrat pa naj izrečemo najtoplejše želje akademiku profesorju Radovanoviću, še na mnoga, mnoga, zdrava leta, vse najboljše in da bi še vrsto let v prihodnje deloval kot nadzornik v mednarodnem strokovnem svetu MC MEDICOR Slovenija.

Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

www.drustvo-nsos.si

14 UtripSrca

Klinični mikrobiolog, katerega znanje je v času epidemije varovalo slovenske srčne bolnike, doc. dr. Miha Skvarč, dr. med. je z nasveti in pripombami ter svojo vizijo pomagal preprečevati slovensko epidemijo.

INTERVJU S KLINIČNIM MIKROBIOLOGOM DOC. DR. MIHA SKVARČEM Člani upravnega odbora Društva na srcu operiranih smo vam, doc. dr. Miha Skvarč zelo hvaležni za prenos vaših misli in idej prof. dr. Metki Zorc, ki v našem društvu skrbi, da vsi člani in bolniki, operirani na srcu in žilju dobijo takojšnje prave informacije, na osnovi katerih ohranjajo svoje zdravje.

Vemo, da ste poseben specialist klinične mikrobiologije, ki združuje znanje klinika in mikrobiologa in da ste tudi doktorski študent prava na Evropski pravni fakulteti.

Kako ocenjujete trenutno situacijo bolezni Covid-19 in uspeh, ki je bil dosežen pri preprečevanju epidemije?

Trenutne stanje je zelo dobro. Imamo samo še par uvožene primerov Covid-19. Slovenci smo znova dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno.

Ne samo, da smo bili vzorni pri spoštovanju priporočil NIJZja in odlokov Vlade Republike Slovenije, spoznali smo, da se moramo ravnati tudi samoiniciativno in družbeno odgovorno. Samoiniciativnost se je kazala, ko smo sami pričeli izdelovati maske, družbeno odgovorno pa smo ravnali takrat, ko smo se samoizolirali, če smo zboleli z znaki Covid-19 in na ta način največ prispevali k zaustavitvi prvega vala novega korona virusa.

Iz uspešnih boja proti Covid-19 tudi sledi najbolj pomemben nasvet za bodoče: #OstaniDoma , če si bolan in se pojdi testirati. Seveda pod pogojem, da se predhodno najaviš pri svojemu osebnemu zdravniku ali v najbližji Covid-19 vstopni točki.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 15 15 Ali menite, da so bili razlogi za preklic epidemije Covid-19 pravočasni zaradi zagona gospodarstva?

Preklic epidemije nam je narekoval sklep vlade, ki je postavil 15.5. kot datum, ko se bo potrebno odločiti, kako naprej. Ko se je postavil ta datum, se je Vlada RS oprla na zgodovino in Kitajske izkušnje. Zanimivo je, da je prvo pravo karanteno izvedla Dubrovniška republika. Beneška republika jo je nadgradila na 40 dni, ker to je bil nek mejnik z dodatkom, ko se je že vedelo, ali bo kužen človek hudi zbolel in umrl in ali je morebiti v začetku bolezni prenesel mikroorganizem še na koga drugega. Zakaj 40 dni? V veliki meri zaradi Svetega pisma in z njim povezanega 40 dnevnega posta, ki temelji na 40 dnevih, ki jih je tudi Jezus preživel v puščavi, malo pa tudi zaradi tega, ker 40 dni maksimalna doba, ko je Beneške republika odvisna od trgovine še lahko preživela zaustavitev trgovskih tokov.

Kitajci so se sredi marca začeli odpirati. Približno 40 dni po tem, ko so iz Wuhana pricurljale prve novice, da se tam nekaj resnega dogaja.

Sam bi bil bolj pogumen pri odpiranju gospodarstva ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov, za preprečitev vdora novega korona virusa v delovne kolektive. Zaščitni ukrepi so znani: higiena rok, fizična distanca, če je možna (če ni, pa boljša osebna zaščitna oprema kot so npr. FFP2 maske) in manj delavcev v proizvodnji ali zadrževanje v prostorih, kjer je preveč ljudi na kupu, minimalno časa. Najbolj pomembno pa je, da se zadržujemo doma, če smo bolni tudi z blagimi znaki Covid-19.

Kaj moramo kot državljani storiti v prihajajočih mesecih, da se bolezen ne ponovi?

Najbolj pomembno je, da ostanemo doma, če smo bolni.

Izolirati se treba od članov družine in kakor hitro možno obvestiti svojega osebnega zdravnika, da je z nami nekaj narobe. Osebni zdravnik se bo odločil, kako naprej.

Odsvetujem samoplačniško testiranje na novi korona virus, ker je najboljša zdravilo za novi korona virus samoizolacija in sledenje navodilom zdravstvenega osebja.

Iz informacij, ki smo jih prejeli smo zaznali, da vam niso tuji zakoni in da predlagate

spremembo Zakona o nalezljivih boleznih. Iz vaših razmišljanj smo zaznali, da je sprememba zakonodaje ključna, da se bomo pripravili na drugi val SARS Cov-19. V čem vidite največjo priložnost za spremembo tega zakona?

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) je nastal leta 1995.

Od takrat se je malo spremenil. Narejen je bil na osnovi izkušen, ki jih je imela Jugoslavija, ko so zelo hitro in učinkovito zamejili izbruh črnih koz na Kosovu in v Srbiji leta 1972. Epidemiloška služba v Srbiji je razglasila epidemijo, karanteno in opravili, ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije obsežno ponovno cepljenje prebivalstva.

Po dveh mesecih je bilo izbruha konec. Napisan je za epidemijo in vključuje le malo ukrepov, na osnovi katerih bi lahko brez razglasitve epidemije, zamejili nek lokalni izbruh ali hitro detektirali posamezne primere in jih izolirali.

Manjka širok dostop do različnih primernih diagnostičnih metod. Sedaj izvajajo diagnostiko več ali manj državni laboratoriji, kar pomeni, da traja nekaj časa, da pridemo do izvida. Diagnostika ni na voljo 24/7 vse dni v letu. V Svetu so na voljo metode, ki zagotavljajo rezultat v dobri uri in so primerne za hitro in učinkovito diagnostiko novega korona virusa.

Problem sedanjega ZNBja je tudi v tem, da ne zagotavlja kroženja znanja. Žalostno je, da se še danes ne ve, kakšne so vse slovenske izkušnje z obravnavo bolnikov. Ne vemo, kje so bile težave? Kje so prednosti slovenskega načina obravnave bolnikov? Morali bi znanje in vedenje širiti in poletje izkoristiti za priprave na morebitni drugi val novega korona virusa. Težko je na osnovi sedanjega ZNBja izkušene zdravstvene delavce iz premestiti na delo v Domove za starejše občane (DSO) ali celo organizirati praktična izobraževanja, kako se obnašati do varovancev DSOjev, ki imajo postavljen sum, da imajo novi korona virus. Novi ZNB bi moral tudi služiti kot osnova za pravično nagrajevanje delavcev z izkušnjami, ki so pripravljeni pomagati tistim, ki se znajdejo v težavah zaradi izbruha novega korona virusa ali tudi katerekoli druge nalezljive bolezni.

Slabo je tudi urejeno financiranje boja proti mikrobom, ki so lahko javnozdravstveni problem. Vse pade na pleča zdravstvenih zavodov in ukrepi niso poceni. Če bomo želeli hitro ukrepati in preprečiti izbruhe, bomo rabili stabilen vir za financiranje borbe proti novemu korona virusu. To je

www.drustvo-nsos.si

16 UtripSrca

lahko državni proračun ali namenska sredstva znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali tudi zavarovalnic.

preprečiti, da nas drugi mikroorganizmi napadejo po tem, ko nas je gripa ali novi korona virus izčrpal.

Vemo, da podpirate široko testiranje populacije, kot je bila že ideja prof. dr. Metke Zorc. Vemo, da imate veliko izkušenj, kaj nam predlagate?

Društvo na srcu operiranih Slovenije se zaveda dragocenosti vašega delovanja in skrbi za naše člane ter državljane Republike Slovenije. Veseli bomo, da bi v prihajajočem letu lahko uspešno sodelovali z vami ter da nam bodo razmere omogočile, da se osebno srečamo vsi skupaj na eni od naših prihodnih konferenc. Kot usoda nas je združil Covid-19 in verjamemo, da bomo vsi še naprej upoštevali vaše smernice in dobre želje, in ste jih posredovali Slovenskim srčnim bolnikom.

Ker so trenutno resursi, tako materialni kot tudi človeški omejeni, se je potrebno osredotočiti na ranljivi del populacije in na zdravstvene delavce in delavce v DSOjih.

Njih je potrebno čim več testirati z zelo nizkim pragom, kako priti do testa. Če imajo bolniki, ki vstopajo v sistem najmanjše znake Covid-19, jih je potrebno testirati z metodo, ki je primerna glede na ogroženost bolnika zaradi osnovne bolezni. Bolnik, ki bo sprejet v bolnišnico in je rizičen, si zasluži bris nosnožrelnega prostora in iskanje genoma virusa z molekularno metodo. Pri ambulantnem bolniku, ki ni tako zelo ogrožen, pa ga čaka nek poseg ali dalj časa trajajoča preiskava, pa bi se lahko poslužili hitrejših metod, ki jih lahko izvedemo ob bolniku in dajo rezultat že za časa podaljšanega pregleda. Taki so testi, kjer se išče proteine virusa ali antigene iz brisa nosnožrelnega prostora ali kjer se išče protitelesa proti virusu iz krvi.Obe metodi imata svoje omejitve, ki pa se jih odgovorni zdravniki zavedajo in uporabijo druge potrditvene teste za potrditev ali zavrnitev okužbe z novim korona virusom. Pomebno pa je, da si vsi prizadevamo, da pritisnemo na državo, da je potrebno tak sistem tudi finančno podpreti in da ne sme pasti vso finančno breme na posameznika kot samoplačniški test ali na zdravstveni zavod.

(Spraševala je: Barbara Ravnik)

Kako naj z virusom živimo v prihodnje?

Seveda nas vse zanimajo podatki o cepljenju, ki bo vrnilo svet v stare tirnice. Virus bo po vsej verjetnosti ostal z nami. Držati se moramo treh pravil. Ostani doma, če si bolan, pogosto si umivaj in razkužuj roke, drži fizično distanco do neznanih ljudi. Cepivo bo po vsej verjetnosti sprva na voljo rizičnim skupinam in zdravstvenim delavcem. A težko že jeseni.

Zato bo še toliko bolj pomembno, da se cepimo proti gripi in bakteriji, ki povzroča pneumokokno pljučnico. Iz Italije že prihajajo poročila, da je veliko ljudi umrlo, ker so pred korona virusom preboleli gripo, ki je pripravila teren za korona virus.

Mnogo ljudi je umrlo zaradi dodatnih okužb s pneumokokom po korona virusni pljučnici. Zato se je potrebno pripraviti in

www.drustvo-nsos.si

Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti, soustvarjajte z nami in postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije.

Prijavnica na strani 50 ali na spletni strani

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 17

NARAVNO

Z GRANATNIM JABOLKOM NAD MAŠČOBNE OBLOGE

G

ranatno jabolko velja za simbol plodnosti in ljubezni, poleg značilne temno rdeče barve pa ga krasi tudi obilica zdravilnih lastnosti.

Ena še posebej izstopa. Sadež, ki naj bi po legendi rasel že v raju, je naravno in učinkovito zdravilo zoper aterosklerozo.

Topi žilne obloge in preprečuje nastanek novih, mimogrede pa zniža tudi krvni tlak, so kratki povzetki zapisov študij iz uglednih strokovnih revij Atherosclerosis in Clinical Nutrition.

Koronarna srčna bolezen se razvije, ko je zaradi zamašenih žil motena oskrba srca s krvjo. Maščobne obloge (plaki) zožajo arterije, ki srce oskrbujejo s hrano in kisikom, in omejijo pretok.

Nalaganje maščobnih oblog v arterijah je sicer ena od najbolj pogostih žilnih bolezni in glavni vzrok za prezgodnjo umrljivost.

Raziskava izraelskih znanstvenikov je pokazala, da granatno jabolko topi žilne obloge in preprečuje

Foto: PixaBay

nastajanje novih, znižuje raven LDL holesterola in znižuje krvni tlak. Študija na bolnikih z zožitvijo vratne arterije V eni od študij, ki so jo izvedli na bolnikih z zožitvijo vratne arterije, so udeležence razdelili v dve skupini. Ena skupina je 12 mesecev uživala sok granatnega jabolka (240 mililitrov na dan), druga pa placebo. V skupini, ki je uživala sok granatnega jabolka, se je zadebelitev vratne arterije v povprečju zmanjšala za 30 odstotkov. V skupini, ki je namesto soka granatnega jabolka dobivala placebo, pa se je zadebelitev arterije povečala za 9 odstotkov. Prvi koristni učinki uživanja granatnega jabolka so se pokazali že po treh mesecih. Sok granatnega jabolka pa ni samo stopil žilnih oblog, ampak je imel tudi druge koristne učinke: za 21 odstotkov je znižal sistolični krvni tlak bolnikov ter za 19 odstotkov zmanjšal vrednosti LDL holesterola v krvi. (rmz)

Pomembnost spanja v našem življenju

17

Marsikaj o spanju še ne vemo, ampak zagotovo pa poznamo njegovo pomembnost za obnavljanje možganov in predelovanje informacij.

Starejše osebe se zaradi staranja velikokrat soočijo s problemi spanja.

Portal veskajjes.si je pripravil nasvete za lažje spanje, ki so uporabni v vseh življenjskih obdobjih.

Možgani prek hormonov in živcev uravnavajo ciklusa spanja in budnosti.

Praktično od trenutka, ko vstanemo, se v nas nabira potreba po spanju, ki vrh doseže proti večeru. To nam omogoča spanje. V starejših letih se količina izločenih hormonov zmanjša, zato prihaja do problemov pri spanju.

To se lahko še dodatno potencira, če zvečer zaužijemo določeno hrano ali pijačo (kava ipd.).

Simptomi premalo spanja se izredno hitro pokažejo Raziskave so odkrile, da starejši potrebujejo toliko spanja kakor mlajši odrasli, in sicer od pet do deset ur, v to so zajeti tudi popoldanski dremeži.

Simptomi, da nam spanja primanjkuje, so očitni: od stalnega zehanja, utrujenosti in nihanja razpoloženja pa vse do nerodnosti, izgube koncentracije, apetita in libida.

Dolgoročno gledano se lahko učinki pomanjkanja spanja pokažejo v obliki poslabšanja imunskega sistema, povečane telesne mase, nekatere študije kažejo, da se poveča tudi tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. (več na: https:// veskajjes.si/

www.drustvo-nsos.si

18 UtripSrca

v spomin

PROF. DR. ANDREJ CIJAN

Prof. Andrej Cijan v svojem kateterskem laboratoriju MC Medicor Slovenija skupno z dr.

Zoranom Konstantinovićem, dr. Bogoljubom Mihajlovićem in prof. dr. Robertom Favalorom

N

eusmiljena bolezen virusa Korone je sredi aktivnega življenja iztrgala iz naših vrst učitelja slovenske invazivne kardiologije in prvega predstojnika Oddelka za invazivno diagnostiko MC MEDICOR Slovenija, prof. dr. Andreja Cijana.

Dogodki med epidemiijo so si sledili bliskovito in nemi smo obstali ob kruti resnici, da je zbolel za to zločesto boleznijo tudi naš učitelj.

V prvih dneh njegove bolezni smo imeli veliko upanje, da bo zmagal in tudi v telefonskih razgovorih je sam verjel, da bo tako. Tik predno je potreboval težko zdravljenje na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike in tik preden so ga priklopili na respirator nam je še dejal naj se držimo in naj se pazimo, da ne zbolimo.

Vsak dan smo bili v mislih na Infekcijski kliniki, obiskati ga nismo mogli, čeprav smo si to želeli. Profesor Cijan je bil začetni steber ekipe invazivne diagnostike naše ustanove MC MEDICOR Slovenija, bil je izjemen strokovnjak, učitelj, ki je z veliko mero humorja prenašal svoje znanje na mlajšo generacijo. Nikoli ni imel strahu zdraviti najtežje bolnike, vedno je vse reševal z neizmerno voljo, pogumom

www.drustvo-nsos.si

in optimizmom in vse se je končalo vedno odlično, kot je sam dejal: »Brez skrbi, mi smo tu in rešimo vse«.

Bila je sobota med epidemijo, ko smo še vedno upali, da se bo vrnil, da bo nadaljeval prenašanje svojih iskrivih misli in idej, da bo nadaljeval druženje med športnimi kolegi tenisačev in skupine na golfu, vendar se ni izšlo.

Nerazumljiva usoda je bila močnejša in prinesla streznitev tudi za mnoge naše kolege, ki si niso mogli predstavljati groze bolezni, saj so verjeli, da nas obkroža le navadna gripa. Še danes ne moremo misliti, da je profesor Cijan odšel brez pravega slovesa, brez stiska roke, brez besed.

Vedno bo živel v naših srcih in spominih kot izjemni požrtvovalni profesor in kolega, ki je ljubil žuivljenje in medicinsko stroko in bil vedno pripravljen pomagati vselej in vsakomur.

V upanju, da bo druženje možno bomo organizirali v mesecu decembru kongres MC MEDICOR Slovenija, kjer bomo obudili spomine in prikazali dragocenosti življenske poti profesorja Cijana.

Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 19 19

»SLIŠIM, VENDAR NE RAZUMEM NIČESAR.« Okvara sluha je ena izmed najhujših ovir na področju osebne komunikacije

SLUH Nina Dragutinovič, specialist ORL

Ž

ivljenje v svetu tišine vzbuja občutek odrinjenosti od družbe, predvsem pa onemogoča zaznavanje zvoka in razumevanje govora. Okvara sluha je ena izmed najhujših ovir na področju osebne komunikacije, predvsem zaradi negativnega vpliva na socialno in duševno življenje ljudi. Prepoznavanje in preprečevanje izgube sluha pomembno vpliva na kakovost življenja, vključevanje v družbo in aktivnosti, ki jih imate radi.

Okvara sluha, zaradi katere trpi več

Foto: PixaBay

kot 5 % svetovnega prebivalstva (360 milijonov ljudi), predstavlja resen problem javnega zdravja, ne le zaradi invalidnosti, ampak tudi komorbidnosti z duševnim zdravjem (depresija, anksioznost). Poleg tega okvara sluha pomembno vpliva na vzpostavljanje socialnih stikov, izražanje čustev in intelektualnih sposobnosti osebe …

Pogosto se odkrije šele, ko že resno ogroža zmožnost komunikacije in je tudi opazno izražena na različnih področjih človekovega delovanja.

Okvara sluha lahko nastane nenadno (akutna gluhost) ali pa začne oseba izgubljati sluh postopoma do stopnje popolne nezmožnosti komunikacije.

Izguba sluha ali t. i. presbicusis je tesno povezana tudi s starostjo in se kaže v različnih stopnjah: od naglušnosti do popolne izgube sluha – gluhosti. Obstajajo tri vrste izgube

sluha: konduktivna (prevodna) – nastane zaradi sprememb v zunanjem in srednjem ušesu; senzorinevralna – nastane zaradi poškodbe notranjega ušesa, slušnega živca in slušnih kanalov; mešana – kombinacija prevodne in senzorinevralne izgube sluha.

VZROKI ZA KONDUKTIVNO (PREVODNO) NAGLUŠNOST:

• deformacija ali vnetje zunanjega in srednjega ušesa; • slabo prehodna Evstahijeva cev; • alergije; • tujek v ušesu; • tumor ušesa in epifaringsa; • otoskleroza.

Otoskleroza je genetsko pogojena oblika prevodne naglušnosti, ki nastane zaradi kostne fiksacije stapesa; obolela oseba sprva ne zaznava nizkih tonov, sčasoma pa ne sliši več celotnega

www.drustvo-nsos.si

20 UtripSrca

frekvenčnega območja. Otosklerozo je mogoče uspešno zdraviti operativno, tj. z vstavljanjem proteze ali pa z uporabo slušnega aparata.

VZROKI ZA SENZORINEVRALNO NAGLUŠNOST: IZPOSTAVLJENOST HRUPU (INDUSTRIJSKI HRUP, NAPRAVE MP 3);

•

• • •

• travma (fraktura lobanje); • avtoimunska bolezen notranjega ušesa; • presbicusis; • deformacija notranjega ušesa; • Menierova bolezen: • virusi; • cerebrovaskularne bolezni, diabetes; • ototoksična zdravila (gentamicin, tobramicin, kanamicin, streptomicin, citostatiki, diuretiki • bolezni osrednjega živčnega sistema (multipla skleroza); • tumorji.

•

televizijo ali radio preveč na glas.

Zdi se vam, da ljudje momljajo in jih ne razumete, kaj govorijo, še posebej v hrupnem okolju.

Večkrat vam morajo ponavljati besede.

Pogosto ne slišite zvonca na vratih ali zvonjenja telefona. Če ste na javnih zborovanjih ali v gledališču na bolj oddaljenih mestih, slabše slišite.

Ne ločite, od kod prihaja zvok: pred vami ali za vami, z leve ali desne …

AMPLIFIKACIJA S SLUŠNIM APARATOM

S tonsko avdiometrijo, ki je osnovna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha, se ugotovi potreba po slušnem aparatu. Vsekakor pa je treba upoštevati tudi starost, splošno fizično in duševno stanje, motiviranost, finančne sposobnosti, estetiko in ne nazadnje potrebe bolnika po

komunikaciji. Uspešnost amplifikacije s slušnim aparatom je odvisna tudi od časa, ki je pretekel od poškodbe sluha do uvedbe slušnega aparata. Če se je pojavila nenadna izguba sluha, kmalu za tem pa ste začeli uporabljati slušni aparat, težav pri uporabi ne bo; če je od izgube sluha do začetka uporabe slušnega aparata preteklo dlje časa, pa je pričakovati nekatere težave, potrebovali boste več časa, da se nanj navadite, in pomoč avdiologa.

KAJ JE SLUŠNI APARAT?

Napredna slušna tehnologija nam omogoča dostop do slušnih aparatov, ki so v današnjem času zelo učinkoviti, elegantni, dovršeni in uporabnikom zagotavljajo sprejem zvoka iz vseh smeri, v vsakem okolju, celo pod vodo.

MOGOČE NE VESTE, DA SO SLUŠNI APARATI:

• skoraj nevidni, nameščeni v

Senzorinevralna izguba sluha je trajna okvara sluha, ki se korigira s slušnimi aparati. Če slušni pripomočki ne zadostujejo, se lahko izvede tudi kirurško zdravljenje (vstavitev polževih vsadkov/kohlearnih implantov).

DIAGNOZA: OKVARA SLUHA

V sklopu diagnostike okvare sluha se najprej opravita otorinolaringološki in avdiološki pregled z nadaljnjo diagnostiko, ki vključuje avdiometrijo, govorno avdiometrijo, timpanometrijo, meritve izvabljenih akustičnih potencialov z moduliranimi toni, računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MR).

ZNAKI OKVARE SLUHA

Če za vas velja nekaj izmed naštetega, imate mogoče tudi vi težave s sluhom: • Ljudje se pritožujejo, da imate

www.drustvo-nsos.si

Foto: PixaBay

Z razvojem in razmahom prenosnih predvajalnikov glasbe se veča tudi njihova moč. Tudi mini slušalke lahko proizvajajo zelo močan hrup. Danes jih je mogoče uporabljati skupaj s skoraj vsakim mobilnim telefonom. »Kakšno glasbo poslušaš?« je vprašanje stalnica v pogovorih med mladostnikih. Z izborom glasbe mladi iščejo ali potrjujejo lastno istovetnost. Z dolgotrajnim poslušanjem glasne glasbe predvsem s prenosnih predvajalnikov si mladi lahko okvarijo sluh.

Utrip Srca 21

Foto: PixaBay

Današnji digitalni slušni aparati zagotovijo, da so tihi zvoki slišni, vendar istočasno tudi skrbijo, da glasni zvoki niso preglasni in neudobni. Slušni aparati premnogim vrnejo voljo do življenja, to pomeni, da so občutki sramu pri slušno prizadetih osebah popolnoma neutemeljeni. Prav nasprotno – slušna pomagala bi pravzaprav morali nositi enako kot nosimo očala. To nam je vrsta uglednih oseb, ki nosijo slušni aparat, že pokazala.

• •

•

•

slušnem kanalu, zagotavljajo naravno kakovost zvoka, so diskretni in lahki za nošenje; samodejno prilagojeni širokemu spektru zvočnih signalov; voda, znoj in prah ne vplivajo na njihovo učinkovitost – obstajajo vodoodporni, digitalni slušni pripomočki; imajo funkcijo za brezžično povezavo s pametnimi telefoni, predvajalnikom MP 3, z računalnikom, s FM-sistemi, televizijo itv.; način polnjenja sodobnih slušnih aparatov je preprost in hiter, kar pomeni, da ni treba vedno znova kupovati in menjavati baterij.

KAKO IZBRATI SLUŠNI APARAT?

V Srbiji so dostopni slušni aparati svetovno priznanih evropskih proizvajalcev, ki po kakovosti dosegajo najvišje evropske standarde. Izbira

slušnega pripomočka, ki bo ustrezal vašim osebnim potrebam, je odvisna od več dejavnikov: stopnje okvare sluha, oblike in funkcije aparata, ki ga želite, pa tudi od načina življenja.

Množica izdelkov je široka, vsak aparat pa ima posebne lastnosti in prednosti. V tem primeru ne izbirate najboljše znamke slušnega aparata, ampak tistega, ki je najprimernejši za vas. Najpomembnejše je, da izberete takšnega, s katerim boste najrazločneje slišali.

REHABILITACIJA SLUHA

Pri obojestranski okvari sluha se priporoča nošnja slušnega aparata v obeh ušesih, saj tako bolnik bolje zaznava, od kod prihaja zvok, pa tudi sliši v hrupnem okolju, kar mu daje občutek varnosti. Če bolnik z obojestransko okvaro sluha nosi slušni aparat samo v enem ušesu, možgani postopoma izgubijo sposobnost branja

21 zvočnih signalov iz neamplificiranega ušesa, kar lahko vpliva na razločnost govorjenja. Možgani so integralni del avditornega sistema. Za določitev smeri prihoda zvoka potrebujejo vhodne signale iz obeh ušes. Slišimo z možgani, ne z ušesi. Informacija do tja pa prihaja skozi ušesa. Da jo lahko možgani pravilno dešifrirajo, mora biti zanesljiva. Po drugi strani pa je poslušanje z enim ušesom bistveno bolj psihično utrudljivo in predstavlja večji stres. Obojestranska amplifikacija zagotavlja boljšo slišnost in zahteva nižjo jakost zvoka, manjša pa je tudi možnost pojava žvižganja ali piskanja v slušnem aparatu, t. i. nastanek povratne informacije (»feedback«). Če se pacient zaradi finančnih ali drugih razlogov odloči za enostransko amplifikacijo s slušnim aparatom, se ta priporoča v ušesu z manjšo okvaro sluha.

KAKO DO SLUŠNEGA APARATA?

Prvi korak je obisk pri avdiologu; ta bo ocenil stopnjo naglušnosti in potrdil potrebo po slušnem aparatu. Aparat lahko dobite prek zavarovalnice ali samoplačniško. Nakup slušnega aparata ni nakup čevljev, zato bodite pozorni in natančno preučite ponudbe različnih dobaviteljev. Z avdiologom se posvetujte, kateri aparat je za vas najprimernejši, da boste čim lažje razumeli govor in da bo poslušanje prijetno. Mogoče se vam bo zdelo odveč, vendar obstajajo prodajna mesta, na katerih lahko preizkusite modele slušnih aparatov različnih proizvajalcev in si tako zagotovite kar najboljšo izbiro.

Ne pozabite:

DOBER SLUH – KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE

www.drustvo-nsos.si

22 UtripSrca

Možganska kap

NE ČAKAJTE, DA BODO POMAGALI DRUGI

Foto: Shutterstock

Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kvaliteto življenja.

Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju, letos smo jo tako obežili 12. maja. www.drustvo-nsos.si

Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika. Tudi v času epidemije korona virusa COVID 19, se kaže kot zelo pomemben dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje zoperstavi virusu in njegovemu učinku na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja.

Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni

sladkor ter srčni utrip. Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, je opozoril prim. Matija Cevc, dr. med. »V zadnjih 20. letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe. V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično pričela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene

Utrip Srca 23

strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večje pa večinoma nismo uspeli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično

Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.

revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja.

Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, je čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laična in zdravniška javnost uspe prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje, »pa je na spletnem dogodku razložil Igor Rigler, dr. med., specialist nevrolog, vodja Službe za urgentno nevrologijo in Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike, UKC Ljubljana.

NEVROLOŠKA PRIZADETOST PRI BOLNIKU S COVID 19

Virus SARS-CoV-2 prvenstveno povzroča akutne respiratorne težave, ob tem pa se pri približno tretjini bolnikov pojavi tudi nevrološka prizadetost in sicer predvsem glavobol,

motnje zavesti in parestezije. Pri bolnikih s COVID 19 je bolj pogosta tudi možganska kap. Mehanizmov preko katerih vpliva SARS-CoV-2 na delovanje živčevja je več. Prisotnost virusa so dokazali v možganskem likvorju, kar kaže da gre lahko za direktno infekcijo osrednjega živčevja, virus pa lahko tudi indirektno okvari živčevje preko številnih mehanizmov (hipoksija, prekomerni sistemski imunski odziv, povišanje krvnega tlaka, okvara hematoencefalne bariere in drugi mehanizmi). Bolezni osrednjega živčevja povezane s SARSCoV-2 infekcijo so poleg akutnega virusnega encefalitisa in infekcijske toksične encefalopatije lahko tudi možganskožilne bolezni. Prizadeto je lahko tudi periferno živčevje.

Nedavno objavljena študija iz Wuhana na 217 hospitaliziranih bolnikih s COVID 19 je pokazala, da je imelo 36% bolnikov nevrološko simptomatiko; pri 24% so opisali prizadetost osrednjega živčevja, pri 9% prizadetost perifernega živčevja in in pri 11% prizadetost skeletnih mišic. Nevrološka simptomatika se je pojavljala bistveno pogosteje pri bolnikih s huje izraženo klinično sliko (46%), ki so bili tudi starejši in polimorbidni. Večinoma se je nevrološka simptomatika pojavila v povprečju 1-2 dni po začetku bolezni, možganska kap in motnja zavesti pa z nekaj dni zamude, je razložila izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., UKC Ljubljana, Nevrološka klinika in sklenila: »Virus SARS-CoV-2 torej lahko prizadene živčevje, kar je deloma posledica direktnega delovanja virusa, delno pa je nevrološka oškodovanost posledica indirektnih mehanizmov, med drugim gostiteljevega imunskega odziva. Pri bolnikih je potrebno zgodnje ugotavljanje nevroloških simptomov in usmerjena diagnostika za čim prejšnje ukrepanje.«

Obdobje po pandemiji s korono

23

»Dejstvo je, da smo že doslej, in bomo tudi v prihodnje, živeli v okolju, v katerem se stalno pojavljajo virusne okužbe, ki smo jih doslej obravnavali zelo površno.

Tokratna okužba pa je pokazala, da vročinskih stanj, prehladov ipd. ne smemo obravnavati kot nepomembno epizodo. Če dobimo vročino, ali prehladno obolenje moramo, zaradi varnosti drugih, ustrezno ukrepati – ostati doma in se izogibati kontaktov. Zavedati se je treba, da so lahko prekomerni ukrepi tudi kontraproduktivni – skratka, vedno je potrebno sprejeti ukrepe, ki so sorazmerni preteči nevarnosti in ne pretirani. Zlasti pa je potrebno preprečiti, da bi prišlo do prestrašenosti prebivalstva saj to vodi v pretiravanja in povzroča nepotrebno škodo,« je povedal na spletni tiskovni konferenci predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc, dr. med.

Z namenom čim večje izobraženosti laične javnosti glede možganske kapi poteka projekt ozaveščanja vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih.

V okviru tega projekta s predavanji in plakati podajamo osnovne informacije o možganski kapi in načinu ukrepanja, ko se ta zgodi, kar je dosegljivo na spletni strani: https://www.grominute.si/.

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: (letak na naslednji strani).

Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu bodo zagotovo pripomogle tudi delavnice o možganski kapi, za dijake na slovenskih srednjih šolah. Na Društvu za zdravje srca in ožilja pozivaj šole, da se obrnejo nanje, če bi želele, da se izvede delavnica na njihovi šoli.

www.drustvo-nsos.si

REŠI ŽIVLJENJE BOLNIKOM Z MOŽGANSKO KAPJO!

24 UtripSrca

PREPOZNAJ ZNAKE

GROM POKLIČI 112

GOVOR

ROKA

OBRAZ

MINUTE

Neustrezen, zatikajoč, slabo razumljiv govor.

Šibka roka ali noga.

Na obrazu povešen ustni kot.

Vsaka minuta šteje!

OB KATEREMKOLI ZNAKU TAKOJ POKLIČI 112.

SPOROČI, DA SUMIŠ NA MOŽGANSKO KAP.

www.GROMinute.si www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 25

ZMERNO UŽIVANJE MLEČNIH IZDELKOV LAHKO KORISTI SRCU

25 standardom, pri čemer je poraba mleka in mlečnih izdelkov nižja in je lahko mleko z nižjo vsebnostjo maščobe težje dostopno ali pa ga na trgu sploh ni, so ob tem opozorili avtorji. Kljub temu ocenjujejo, da so ugotovitve uporabne tudi za prebivalce bogatejših držav, ki se izogibajo mleku in mlečnim izdelkom zaradi slovesa o škodljivosti zdravju.

ENA VRSTA TELESNE VADBE PODALJŠUJE ŽIVLJENJE

Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Prehranske smernice priporočajo zmanjšanje porabe polnomastnih mlečnih izdelkov, ker so vir nasičenih maščob, ki negativno vplivajo na lipide v krvi in so povezane s srčno-žilnimi boleznimi in posledično tudi smrtnostjo. Raziskovalci kanadske McMaster University so ocenili povezavo med vnosom mlečnih izdelkov ter različnimi vrstami mleka in mlečnih izdelkov v povezavi s smrtnostjo in z resnimi srčno-žilnimi boleznimi. Študija je v 21 državah – od Kanade in Švedske do Bangladeša, Brazilije in Tanzanije – zajela 136.384 ljudi, starih od 35 do 70 let, končne ugotovitve pa so bile objavljene v strokovni publikaciji The Lancet. Je pa prospektivna kohortna študija zajela v večjem delu prebivalce držav z nizkim in s srednjim življenjskim

Vsak način vadbe koristi duševnemu in telesnemu zdravju posameznika. Raziskovalci so dolgo predvidevali, da se njen pozitiven vpliv odraža tudi na celični ravni, vendar pa je bilo sorazmerno malo znanja o tem, katere vaje pomagajo celicam obnoviti ključne organele. Ameriška študija pa je ugotovila, da določen tip vadbe, visokointenzivna intervalna vadba (HIIT), lahko izboljša s staranjem povezane spremembe na celični ravni.

Raziskovalci so ugotovili, da je visokointenzivna intervalna vadba ustvarila več proteinov za mitohondrije, ki proizvajajo energijo, in njihove ribosome, s čimer lahko učinkovito ustavi staranje na celični ravni. Ugotovitve raziskave, ki je bila lani objavljena v ugledni strokovni reviji Cell Metabolism so še zgodnje, kljub temu pa ponujajo vpogled, kako lahko posameznik z vadbo izboljša zdravje, in to ne glede na starost, so prepričani avtorji študije.

www.drustvo-nsos.si

26 UtripSrca

STAROST IN ONESNAŽEN ZRAK POMEMBNI DEJAVNIKI TVEGANJA Tekst: Andreja Šilc

Foto: PixaBay

Novi podatki potrjujejo, da je umrljivost pri covid-19 največja med najstarejšimi. V analizo so zajeli osem evropskih držav in štiri ameriške, v katerih je okužbi z novim koronavirusom podleglo najmanj 250 ljudi.

P

ri osebah, mlajših od 65 let in brez pridruženih bolezni je tveganje za smrt zaradi covid-19 zelo majhno tudi v okoljih z velikim številom zbolelih. V zadnjih sto letih se je povprečna življenjska doba v razvitem svetu podaljšala za 25 let. Osemdesetletniki danes niso več izjema, pač pa pravilo, skokovito narašča tudi delež tistih, ki dosežejo 90 let starosti.

COVID-19 IN STAROST ZBOLELIH

Starost pa je hkrati tudi velik dejavnik tveganja za kronične in degenerativne bolezni. Večina njih se začne po 65. letu starosti, zbolevanje se z vsakim naslednjim desetletjem izjemno poveča. Covid-19 ni nobena izjema.

Višja, kot je starost obolelega, večja je možnost za zaplete in usodni potek bolezni.

V novi raziskavi so se posvetili vprašanju, kakšna je smrtnost

www.drustvo-nsos.si

zaradi covid-19 pri ostarelih z in brez pridruženih kroničnih bolezni v pandemičnih centrih. Vanjo so zajeli podatke držav, v katerih je do začetka aprila letos zaradi covid-19 umrlo najmanj 250 ljudi: Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemska,Portugalska, Španija, Švedska, Švica. Podatki za ZDA so zajemali zvezne države Louisiana, Michigan, Washington in mesto New York. Cilj raziskave je bi ugotoviti naslednje: delež smrti zaradi covid-19 pri ljudeh, starejših od 65 let; relativno tveganje smrti pri ljudeh, starejših od 65 let, v primerjavi mlajšimi od 65 let; absolutno tveganje smrti pri ljudeh, starejših od 65 let mlajših od 80 let. Dobljene podatke so primerjali z tveganjem za smrt zaradi prometne nesreče. V osmih raziskanih evropskih mestih je bil delež umrlih zaradi covid-19, ki so bili mlajši od 65 let, med od 5 do 9 odstotkov. V ZDA je bila slika precej drugačna: delež se

je povzpel na 30 odstotkov. Ljudje, mlajši od 65 let, imajo v Evropi 34 do 73 krat manjše tveganje za smrt zaradi covid-19 kot ljudje, starejši od 65 let. Tveganje v ZDA je 13 do 15 krat manjše.

MANJ KOT ODSTOTEK UMRLIH BREZ PRIDRUŽENIH BOLEZNI

Absolutno tveganje smrti zaradi covid-19 pri mlajših od 65 let je od 1,7 na milijon prebivalcev v Nemčiji, do 79 na milijon prebivalcev v New Yorku. Absolutno tveganje smrti zaradi covid-19 pri starejših od 80 let je od 1 na 6000 ljudi v Nemčiji do 1 na 420 ljudi v Španiji. Mlajši od 65 let, ki nimajo pridruženih drugih bolezni ali predispozicijskih stanj (debelost), predstavljajo 0,3 odstotkov umrlih zaradi covid-19 na Nizozemskem, 0,7 odstotkov v Italiji in 1,8 odstotkov v New Yorku.

Raziskovalci so zaključili, da je pri

Utrip Srca 27

osebah, mlajših od 65 let in brez pridruženih bolezni, tveganje za smrt zaradi covid-19 zelo majhno tudi v okoljih z velikim številom zbolelih.

POTEK BOLEZNI MOGOČE POVEZAN Z ONESNAŽENOSTJO ZRAKA

Foto: WikiMedia

V sestavljanki razumevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pa so našli še en delček, ki kaže, da na umrljivost pri covid-19 oziroma njen hud potek vpliva tudi onesnaženost zraka. Na Univerzi Aarhus (Danska) so preučili, ali obstaja povezava med visoko stopnjo umrljivosti za covid-19 v severni Italiji in stopnjo onesnaženosti zraka v isti regiji (na severu namreč umre trikrat več ljudi kot na jugu). Domnevali so, da bi bil eden od vzrokov lahko tudi tamkajšnja

Kaj najbolj onesnažuje zrak?

Indeks kakovosti zunanjega zraka se izračunava na podlagi ravni onesnaženosti s štirimi onesnaževali: delci PM10, NO2, SO2 in O3. Za O3, NO2 in SO2 se pri izračunu upoštevajo zadnje izmerjene urne ravni, v primeru delcev PM10 pa 12 urno drseče povprečje. Na podlagi indeksa se stanje kakovosti zraka uvrsti v enega od petih razredov: zelo dobra, dobra, mejna, slaba in zelo slaba kakovost zraka. V zimskem obdobju indeks kakovosti zunanjega zraka določa predvsem raven delcev PM10, poleti pa raven ozona. (vir ARSO) velika onesnaženost zraka. Analiza podatkov, ko so jo objavili konec marca letos v znanstveni reviji Environmental Pollution, je to delno potrdila.

ONESNAŽEN ZRAK PRIPOMORE K ZAPLETOM BOLEZNI

Italijanski pokrajini Lombardija in Emilija Romanja sta med najbolj onesnaženimi v Evropi, kažejo satelitski podatki. Skupina je ta podatke primerjala z indeksom onesnaženosti zraka – podatkom, ki temelji na podlagi meritev iz več tisoč merilnih postaj po Evropi. Številke so zgovorne: prebivalstvo severnoitalijanskih regij živi v okolju, kjer je zrak zelo onesnažen.

“To lahko privede do številnih zapletov pri bolnikih s covid-19, preprosto zato, ker so njihova telesa že od prej oslabljena,” pravijo avtorji študije.

KAJ PA DRUGI DEJAVNIKI TVEGANJA?

Kateri dejavniki vplivajo na potek

27

Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji Onesnaženost zunanjega zraka predstavlja kompleksen problem. Pred nekaj desetletji je v Sloveniji največji problem predstavljala onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom. Po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla težav z žveplovim dioksidom v zunanjem zraku nimamo več. Sedaj so najbolj problematične čezmerne ravni delcev PM10 v zimskem obdobju in ozona poleti. V poseljenih dolinah in kotlinah celinske Slovenije lahko v hladnih mesecih zaradi neugodnih pogojev za razredčevanje že razmeroma majhni izpusti onesnaževal povzročijo povišane vrednosti.

Efektivni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka zahtevajo dobro poznavanje virov, nenehno spremljanje stanja onesnaženosti ter vpliva na zdravje ljudi in ekosisteme. »Kljub temu da se kakovost zraka v Sloveniji postopno izboljšuje, ostaja čezmerno onesnažen zrak še vedno eden izmed perečih okoljskih problemov. (vir NIJZ) covid-19 bolezni in možnostim za boj zoper njo, ostaja nejasno. Trenutno je več vprašanj kot odgovorov, zato raziskovalci po vsem svetu delajo na iskanju novih spoznanj o globalni pandemiji. Še vedno kot največji dejavniki tveganja za hud potek covid-19 ostajajo starost, debelost, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja.

www.drustvo-nsos.si

28 UtripSrca

Najnovejše raziskave potrjujejo, da virus mutira v oblike, ki v telesu ostajajo dlje in so še prenosljivejše, vendar tudi bistveno manj nevarne. Pravzaprav nenevarne.

KAJ TRENUTNO VEMO O KORONAVIRUSU SARS-COV-19

Foto: PixaBay

Virus SARS-Cov-2 je precej drugačen od vsega, s čimer so se infektologi in epidemiologi srečevali v zadnjih desetih letih.

K

aj je dobro vedeti o koronavirusu SARSCoV-19, od kod izhaja, zakaj tako skrajni ukrepi v povezavi z njim, ali lahko postane nevaren še bolj, koga še posebej ogroža, kakšne so napovedi za Slovenijo in kako si lahko pomagamo sami, so vprašanja, ki si jih v zadnjih tednih pogosto zastavljamo.

Osredinili smo se na informacije, ki so pomembne za razumevanje virusa in njegovega delovanja, ter na to, kako si pomagati.

Splošna navodila so bila v javnost dana že velikokrat, tukaj izpostavljamo še nekaj dodatnih.

www.drustvo-nsos.si

KAKO SE JE VSE SKUPAJ ZAČELO?

V svetovno javnost so prve informacije o tem, da se je v 11-milijonskem kitajskem mestu Vuhan pojavila nova SARS-u podobna bolezen, prišle sredi januarja 2020. Na naši spletni strani smo o tem poročali 16. januarja 2020 in tudi objavili prve podrobnosti: da je povzročitelj bolezni verjetno mutirani koronavirus, ki je povzročil epidemijo SARS-a leta 2003 in da naj bi se prvi oboleli uradno pojavil 8. decembra 2019 v 11-milijonskem kitajskem mestu Vuhan. Pomembni izvor novega virusa, ki so ga poimenovali SARSCov-2, naj bi bili netopirji. Od njih je virus preskočil na domače živali, z njih pa na ljudi. Pozneje se je izkazalo, da se je ves skupaj začelo že nekaj tednov prej. Že takrat so nekateri strokovnjaki (na primer prof. dr. Jeremy Farrar, britanski specialist za nalezljive

bolezni) opozarjali na nevarnost hitre širitve okužbe po svetu. Nis(m)o jih jemali resno. Nadaljevanje poznamo.

KAJ SO VIRUSI IN ZAKAJ »PANIKA« PRI SARS-COV-2?

Virusi so z nami v celotni evoluciji in so celo ključni za naše preživetje ter triumf v okolju, v katerem živimo. Imamo jih v črevesju, na sluznicah, koži. Zaradi njih se naš imunski sistem uspešno zoperstavlja okužbam, pomagajo nam pri boju z boleznimi. Osnovno vedenje o virusih je, da gre za najprimitivnejšo obliko življenja, ki deluje kot celični parazit. Virus svoj DNK spusti v celico gostitelja in upa na najboljše: da celica njegov DNK vgradi v svojega in ga deli, ko se množi sama. Če mu ne uspe in gostitelj umre, je to konec tudi zanj.

Ker so virusi strukturno preprosti, so izjemno zanimivi za preučevanje

Utrip Srca 29

znanosti. Z njimi je mogoče početi vse mogoče – jih na primer uporabljati za to, da »nosijo« zdravilo v celice.

Zakaj potem taka panika, ko gre za SARS-Cov-2? Kaj je pri njem drugače, da se zaradi njega zapirajo mesta, medicinsko osebje pa mu pristopa oblečeno v zaščitne obleke?

VEČINE OKUŽB S KORONAVIRUSI SPLOH NE ZAZNAMO

SARS-CoV-2 spada v skupino koronavirusov, ki pri ljudeh lahko povzročijo stanje, ko okužbe sploh ne zaznamo, blagi ali resni prehlad, gripi podobno obolenje ali celo odpoved pljuč. Imunski sistem večinoma z njim opravi brez težav. Pri 10–20 odstotkih prebivalstva pa okužba povzroči resnejše zaplete: netipično pljučnico, odporno na vsa trenutna zdravila. Okoli dva odstotka od vseh okuženih jih tudi umre. Največja nevarnost koronavirusa SARS-CoV-2 je ta, da se izjemno hitro širi ter da okužba pri zdravih otrocih in mlajših odraslih poteka dejansko brez bolezenskih znakov, torej ga na ljudi, za katere je lahko usoden, prenašamo nevede. Zaradi sorazmerno visokega deleža ljudi, ki zaradi okužbe potrebujejo bolnišnično zdravljenje in intenzivno nego (starost 65 let in več, takih ljudi pa je pri nas več kot 400 tisoč), izjemno obremeni zdravstveni sistem.

Slovenske bolnišnice naprav za toliko bolnikov nimajo. Nadalje: v nekaj mesecih bi umrlo okoli 2.000 več ljudi, kot je običajno. Na mesečni ravni bi to pomenilo nekaj sto več. Ker bi večinoma umirali v bolnišnicah, bi to še dodatno obremenilo sistem. V Sloveniji sicer v povprečju mesečno umre od 1.600 do 1.700 ljudi. Umirali bi predvsem stari in kronično bolni; zadnje študije tudi precej natančno napovedujejo, kdo in kako – več v nadaljevanju.

ZADNJA SPOZNANJA O KORONAVIRUSU SARS-COV-2

Virus SARS-Cov-2 je precej drugačen od vsega, s čimer so se infektologi in epidemiologi srečevali v zadnjih desetih letih. Obnaša se mimo zakonitosti, ki so veljale pri prašičji gripi (njen povzročitelj je v nekaj letih okužil skoraj 80 milijonov ljudi), in tudi drugače, kot pri okužbah z virusi velja na splošno.

Zadnja spoznanja kažejo, da je toplotno

29 odporen (57 stopinj Celzija), obstojen na površinah, prenaša se tudi po zraku (celo prek prezračevalnih naprav) in ima neverjetno dolgo inkubacijsko dobo: celo do 27 dni. Pri 80 odstotkih okuženih ne povzroča težav, zna pa biti izjemno neprijeten. Običajne posledice resnejšega poteka so povišana telesna temperatura (od 38 do 39 stopinj Celzija) in težave z dihanjem: napadi suhega kašlja, zaradi katerih lovimo sapo in komaj govorimo. Stanje traja kakšen teden, pljuča si dokončno opomorejo (do stopnje, ko lahko igraje zmoremo vsaj 2-urni pohod v hribe) kak mesec pozneje. Zgodba se konča, večina tistih, ki so covid-10 (ali podobno obolenje) dali skozi, pa pravi, da si ponovitve izkušnje ne želi, in obljubi, da bodo za svoje zdravje od zdaj naprej bolje skrbeli. Za približno 10–20 odstotkov okuženih pa se vse skupaj konča zelo drugače. Zbolijo za netipično pljučnico, odporno na vsa do zdaj uveljavljena zdravila.

PROJEKCIJA ZBOLEVNOSTI

Če bi se v Sloveniji na primer z virusom SARS-CoV-2 okužilo toliko ljudi, kot se jih v celotni »sezoni« okuži z respiratornimi virusi – med 200 in 300 tisoč –, bi jih za težjim potekom, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, zbolelo vsaj 20 tisoč. Kapacitet za kaj takega slovenske bolnišnice preprosto nimajo, saj bi vsak izmed njih bolniško posteljo zasedal najmanj teden dni. Veliko bi jih potrebovalo umetno predihavanje.

Foto: PixaBay

Prisotnost virusa SARS-CoV-2 so v Belgiji potrdili tudi v iztrebkih in izbljuvkih mačke s kliničnimi znaki obolenja dihal in prebavil.

Mačka je živela v gospodinjstvu skupaj z osebo, obolelo za COVID-19. Ugotovljena prisotnost virusa ne dokazuje neposredno okužbe mačke s SARS-CoV-2. Za potrditev okužbe bodo potrebne dodatne preiskave.

www.drustvo-nsos.si

30 UtripSrca

Potrebujejo umetno predihavanje in kljub intenzivnemu zdravljenju jih veliko izgubi bitko za življenje.

MUTACIJA KORONAVIRUSA

Trenutno v prebivalstvu krožita najmanj dva seva koronavirusa SARSCoV-2. Agresivnejši sev je prisoten pri 70 % okuženih, piše v študiji, ki so jo skupaj izvedli raziskovalci Univerze Peking in Inštituta Pasteur iz Šanghaja.

Agresivni sev novega koronavirusa SARS-CoV-2 so poimenovali »tip L«, manj razširjeno različico pa »tip S«.

Stroka sicer pravi, da ima virus SARSCoV-2 potencial, da se razvije v nekaj še usodnejšega ali pa v nekaj povsem nenevarnega. In priznava: ne vemo, kaj se bo zgodilo. Iz evolucije pa poznamo številne primere, ko so sprva usodni virusi sčasoma mutirali v obliko, ki

nam ne škodi, ampak celo pomaga.

Ali bo tudi v tem primeru tako, ne ve nihče. Najnovejše raziskave potrjujejo, da virus mutira v oblike, ki v telesu ostajajo dlje in so še prenosljivejše, vendar tudi bistveno manj nevarne.

Pravzaprav nenevarne.

KDO JE BOLJ OGROŽEN?

Znanstveniki so na podlagi pregleda študij o bolnikih s covid-19 ugotovila, da bi bile lahko osebe, ki prejemajo nekatera zdravila, za hujši potek bolezni covid-19 bolj ogrožene. Gre za bolnike z visokim krvnim tlakom, ki prejemajo ACE-inhibitorje (zaviralci angiotenzinske konvertaze), in diabetike. Svetujejo, da naj se ti bolniki ob okužbi s koronavirusom SARSCoV-2 še posebej skrbno spremljajo.

Izpostavljajo tudi, da bo za dokončno potrditev njihove hipoteze o vplivu

ACE-inhibitorjev na covid-19 potrebnih več študij. Članek so objavili v ugledni reviji The Lancet Respiratory Medicine.

Dr. Michael Roth z Univerze Basel, ki je vodil raziskavo, je pojasnil: »Pri diabetesu se poveča izražanje ACE 2, zdravljenje z zaviralci ACE in ARB pa poveča izražanje ACE 2. Posledično bi lahko povečana ekspresija ACE 2 olajšala okužbo s covid-19. Zato domnevamo, da zdravljenje sladkorne bolezni in hipertenzije z zdravili, ki spodbujajo ACE 2, poveča tveganje za razvoj hude oblike covid-19. Če bi to hipotezo potrdili, bi lahko nastal konflikt glede zdravljenja. Predlagamo, da se bolniki s srčnimi boleznimi, z visokim krvnim tlakom ali s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z omenjenimi zdravili, pri okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 skrbno nadzorujejo.« IMUNSKI SISTEM LJUDI ŽE RAZVIL UČINKOVITO PROTITELO

Foto: PixaBay

KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA

Niti eno živilo ne vsebuje idealne količine vseh vitaminov, zato je treba jesti raznoliko ali pa si v času bolezni oziroma če vas skrbi, da vaša prehrana ni uravnotežena, pomagati tudi z dodatki. Še posebej pomembno je, da skrbite za zadosten vnos cinka, selena, železa, bakra, folne kisline, vitaminov A, B6 in E ter vitamina C (askorbinska kislina). V primeru prehlada in gripe lahko vzamemo tudi do 1.000 miligramov slednjega, dobro pa je, da pojemo tudi čim več živil, ki vsebujejo vitamin C. Pa nikar ne pozabite na gibanje, počitek in smeh... www.drustvo-nsos.si

Najnovejša novica pa se dotika človekovega obrambnega sistema.

Imunski sistem, ki dnevno brez naše vednosti opravi z nekaj sto patogenimi mikroorganizmi, ki poskušajo vstopiti v naše telo, pri stiku s povzročiteljem covid-19 ne počiva. Spopade se z njim in išče kemijske kombinacije, s katerimi bi ga ustavil. Kot kažejo zadnje objave v strokovnih revijah, več kot uspešno. Nature Communications poroča, da so raziskovalci identificirali protitelo, ki preprečuje, da bi virus SARS-CoV-2 okužil celice. Odkritje je novi korak pri razvoju zdravila za zdravljenje ali preprečevanje covid-19, so prepričani znanstveniki. »Ker je novo protitelo človeku lastno, to zmanjšanju možnosti za neželeni imunski odziv in s tem povezane stranske učinke,” je prepričan dr. Frank Grosveld. profesor celične biologije na Medicinski fakulteti Univerze Rotterdam. (redakcija us)

VIDEO POSVET Z ZDRAVNIKI SPECIALISTI

31

SPECIALISTI Z ASISTENCO

NOVA STORITEV! Zagotavljamo vam video posvet: • z zdravnikom ustrezne stroke (splošni zdravnik, ortoped, dermatolog, kirurg …)

• v obliki psihološke pomoči • z zdravnikom v zvezi z okužbo korona virusom in boleznijo COVID 19

SPECIALISTI Z ASISTENCO

Pokličite nas na 080 81 10 in pomagali vam bomo.

080 70 77 I www.generali.si www.drustvo-nsos.si

32 UtripSrca

SLADKORNA BOLEZEN KOT MOTNJA PRESNOVE

Foto: WikiMedia

Tekst: Andreja Širc

O

sladkorni bolezni vemo veliko, da gre za presnovno bolezen je znano, a raziskovalci odkrivajo, da gre tudi za druge mehanizme. Pomembno vlogo igra namreč tudi glukagon.

Po obroku je sproščanje glukagona pri zdravih ljudeh običajno blokirano. Kaže, da ta mehanizem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tip 2 ne deluje oziroma je okvarjen – raven glukagona pri njih po obroku ne upade.

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi www.drustvo-nsos.si

spremembami v življenjskem slogu.

Bolniki z diabetesom tipa 2 nimajo težav le z delovanjem inzulina pač pa, kot kažejo zadnja spoznanja, tudi s preveč glukagona – kar dodatno prispeva k slabemu nadzoru glukoze v krvi. Vzrok je najverjetneje v tem, da α-celice trebušne slinavke, ki izločajo glukagon, postanejo odporne na inzulin.

OSEBE Z NEUREJENO SLADKORNO BOLEZNIJO UMIRAJO PREJ Pri zdravih posameznikih inzulin signalizira telesnim celicam, da absorbirajo glukozo iz krvi – s čimer se zmanjša krvni sladkor, tkiva pa oskrbijo z energijo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ta mehanizem ne deluje, ker telesne celice postanejo odporne na inzulin ali pa se ga premalo sprosti v kri. To vodi v sladkorno bolezen z vsemi akutnimi in kroničnimi zapleti. Nekateri

od njih bolnike trajno onesposobijo in povzročijo njihovo prezgodnjo smrt – bolniki s slabo urejeno sladkorno boleznijo namreč umirajo 10 do 15 let prej, kot njihovi enako stari vrstniki.

RAVEN GLUKAGONA PO OBROKU NE UPADE Sladkorni bolniki tipa 2 imajo pogosto tudi povišano raven glukagona – drugega hormona, ki ga sprošča trebušna slinavka. Glukagon deluje kot anagonist inzulina in zavira njegovo delovanje, vključno z navodili jetrom, naj sprostijo shranjeno glukozo (v obliki glukagona) iz jeter v kri. Po obroku je sproščanje glukagona pri zdravih ljudeh običajno blokirano. Kaže, da ta mehanizem pri bolnikih s sladkorno boleznijo tip 2 ne deluje oziroma je okvarjen – raven glukagona pri njih po obroku ne upade. Vzpostavi se začarani krog, ki še poslabša že tako visoke ravni

Utrip Srca 33 sladkorja v krvi.

MOTENA CELIČNA KOMUNIKACIJA Raziskave so pokazale, da se glukagon izloča v obdobjih, ko je raven glukoze v krvi nizka, medtem ko visoke ravni krvnega sladkorja učinkovito blokirajo njegovo sproščanje. V αcelicah pri bolnikih s sladkorno boleznijo tip 2 je ta regulacija motena: visoka raven glukoze v krvi ne blokira sproščanja glukagona.

Razlog, pojasnjujejo raziskovalci, je, da αcelice normalno blokirajo inzulin in druge hormone, ki se sproščajo pri visoki glukozi v krvi iz bližnjih celic. Če se celična komunikacija izgubi, se izločanje glukagona nadaljuje. Raziskovalci upajo, da bodo ugotovitve prispevale k boljšemu razumevanju sladkorne bolezni tip 2 in usmerjale razvoj še bolj učinkovitih strategij zdravljenja.

OŽITEV ŽIL ZARADI HIPERHOLESTEROMIJE Druga nadvse pomembna motnja presnove, ki gre za družinsko hiperholesterolemijo (DH) in ki je

Kljub vitalni funkciji glukagona je bilo do sedaj relativno malo znanega o tem, kako poteka njegovo sproščanje in kako alfa-celice, ki proizvajajo glukagon, nadzirajo sproščanje glukoze. pomembni napovedni dejavnik poteka sladkorne bolezni pa je prirojena motnja v presnovi maščob in je ena izmed najpogostejših genetsko povzročenih motenj. V Sloveniji jo ima okoli 8.000 ljudi. Ateroskleroza dolgo časa poteka prikrito. Bolnik težave začuti šele takrat, ko se ena ali več žil (arterij) pomembno zoži ali celo zapre.

Pri neprepoznani (in zato nezdravljeni) hiperholesterolemiji pride do pospešenega napredovanja ateroskleroze. Ogroženost takih oseb za srčno-žilni dogodek je kar 13,2krat večja kot med zdravimi vrstniki.

Družinska hiperholesterolemija je tudi najpomembnejši vzrok za nastanek zgodnje srčno-žilne bolezni: pri moških pred 55. letom starosti, pri ženskah pa pred 65. letom starosti.

KAKO PREPOZNAMO HIPERHOLESTEROLEMIJO Najpogostejši vzrok za hiperholesterolemijo je okvara gena za LDL-receptor. Zato jetra manj učinkovito odstranjujejo LDL-holesterol iz krvi in raven holesterola v krvi se poviša. Pri veliki večini bolnikov je okvarjen eden izmed dveh genov za LDL receptor– enega podedujemo od matere in enega od očeta. Na gensko pogojeno hiperholesterolemijo se najprej pomisli pri osebah z izrazito povišano ravnjo

katerih je raven LDL-holesterola > 5,0 33 mmol/l), so 4,8-krat bolj ogroženi kot zdravi vrstniki. Pri homozigotni obliki hiperholesterolemije – ko sta okvarjena oba gena za receptor LDL, imajo izjemno visoko raven holesterola (skupni holesterol > 13,0 mmol/L; LDL > 10,0 mmol/L) že otroci. Bolniki s to obliko brez ustreznega zdravljenja navadno umirajo zaradi srčnega infarkta pred 30. letom starosti.

ZDRAVLJENJE HIPERHOLESTEROLEMIJE Zdravljenje s statini oziroma z novejšimi zdravili z manj stranskimi učinki, ki jih bolniki lažje prenašajo, so temelj zdravljenja hiperholesterolemije in

Izpostavljenost žilne stene LDL holesterolu Ateroskleroza dolgo časa poteka prikrito. Bolnik težave začuti šele takrat, ko se ena ali več žil (arterij) pomembno zoži ali celo zapre.

Posledica je, da prekrvavljenost tkiva ni več zadostna. Napredovanje ateroskleroze je odvisno od številnih dejavnikov: sladkorna bolezen, visok krvni tlak, kajenje, telesna nedejavnost, trebušna debelost …

Ključna je izpostavljenosti žilne stene škodljivemu holesterolu LDL. Čim višja je raven LDL holesterola in čim dlje povišanje traja, tem prej bo prišlo do okvare arterijske stene, ki vodi v zapore žilja. holesterola, ki imajo pri sorodnikih v prvem kolenu zgodnjo koronarno bolezen. To se zgodi v 80 % primerov.

Rezultati genskega testiranja so sicer pomembni za vedenje o dedovanju, na samo zdravljenje pa ne vplivajo.

Zato pri nas genetskega testiranja ne uporabljamo rutinsko.

MERILA ZA DIAGNOZO Pri hiperholesterolemiji potrjeni HeDH znašajo več kot 8,0–10 mmol/, vrednosti LDL-holesterola pa več kot 6,0– 8,0 mmol/l. Če takih bolnikov ne zdravimo, so kar 13,2krat bolj ogroženi za nastanek srčnega infarkta, in če niso ustrezno zdravljeni, dejansko vsi doživijo zgodnji srčno-žilni dogodek, najpogosteje srčni infarkt.

Tisti, ki izpolnjujejo klinična merila za družinsko hiperholesterolemijo (pri

pomembno izboljšajo preživetje. Ker dolgotrajna izpostavljenost zvišani ravni holesterola bistveno poveča nevarnost prezgodnje srčno-žilne bolezni, veljajo vsi bolniki z hiperholesterolemijo za visoko ogrožene in je pri njih treba zdravljenje začeti čim prej. Žal tudi med zdravljenimi bolniki večina še ne doseže ustrezno nizke ravni LDLholesterola. Najučinkovitejši statini v maksimalnem odmerku namreč znižajo raven za do 50 odstotkov. Pomembno je, da osebe z hiperholesterolemijo čim prej poiščejo ustrezno strokovno pomoč. Napačno je tudi prepričanje, da bodo osebe s hiperholesterolemijo samo s prehrano in telesno dejavnostjo zadostno znižale raven LDL-holesterola.

Potrebno je zdravljenje, in prej, kot se začne, večja je dobrobit. www.drustvo-nsos.si

34 UtripSrca

Ustno zdravje je povezano s sladkorno boleznijo, vendar do sedaj ni bilo znano, kako vpliva na njene akutne in kronične zaplete. Študija kanadskih raziskovalcev razkriva, da imajo diabetiki brez paradontalne bolezni tudi manj zapletov sladkorne bolezni.

SLABO USTNO ZDRAVJE IN ZAPLETI V DIABETESU zdravje ocenili koz “zelo dobro do odlično.”

MIKROBNA DISBIOZA IN IMUNSKI ODZIV

Foto: Shutterstock

V retrospektivno kohortno študijo so zajeli 5183 sladkornih bolnikov, ki so sodelovali v Anketi o zdravstvenem varstvu Kanade leta 2003 in v letih 2007–2008. Oralno zdravstveno stanje, o katerem so preiskovanci poročali sami, so raziskovalci primerjali z obiski zdravnika zaradi zapletov sladkorne bolezni, zabeleženimi do marca 2016. Z regresijskimi modeli so določili možnosti prvega akutnega ali kroničnega zapleta bolnikov po samooceni njihovega oralnega zdravja. www.drustvo-nsos.si

DOBRO USTNO ZDRAVJE ZMANJŠUJE AKUTNE IN KRONIČNE ZAPLETE

Izkazalo se je, da dobro ustno zdravje zmanjšuje akutne in kronične zaplete sladkorne bolezni. Osemindvajset odstotkov diabetikov, ki so svoje ustno zdravje ocenili kot “slabo do srednje dobro” je imelo vsaj en zaplet sladkorne bolezni. Med tistimi, ki so stanje svojih zob in ustne votlin ocenili kot “zelo dobro do odlično”, jih je bilo takih 34 odstotkov. Kvote za akutni ali kronični zaplet med udeleženci s slabim ustnim zdravjem so bile za 10 % večje kot kvote med udeleženci, ki niso imeli zapletov in ki so svoje ustno

Parodontalna bolezen je kronično vnetno stanje, za katerega je značilno uničenje ustnih tkiv, ki podpirajo zobe. Čeprav je parodontalna bolezen najpogosteje znana kot zaplet sladkorne bolezni, dokazi kažejo, da je povezava med obema stanjema lahko dvosmerna. Začne se z mikrobno disbiozo in ustvarja specifični lokalni imunski odziv, ki lahko postane sistemski. Sprememba v simbiotičnih skupnosti mikrobov, ki sestavljajo ustno mikrobioto, sproži pretirani imunski odziv (vnetje), ki vodi v uničenje parodontalnih tkiv. Pri diabetikih tako spremembo predstavlja hiperglikemija. Vodi v spremembo v celičnih funkcijah, pomanjkljivo nevtrofilno apoptozo, oksidativni stres in prekomerno proizvodnjo vnetnih mediatorjev, ki poslabšajo odpornost na inzulin. Našteto ima za posledico številne zdravstvene zaplete.

AKUTNI IN KRONIČNI ZAPLETI SLADKORNE BOLEZNI

Zapleti sladkorne bolezni so akutni in kronični. Akutni zapleti sladkorne bolezni vključujejo hiperglikemijo in

Utrip Srca 35

hipoglikemijo, kronični zapleti pa vključujejo srčno-žilne bolezni, odpoved ledvic, retinopatijo in nevropatijo.

Kronični zapleti so mikrovaskularni ali makrovaskularni. Zapleti sladkorne bolezni z največjo razširjenostjo in največjimi stroški za zdravstveni sistem so večinoma kronični. Vključujejo

ustno zdravje slabo, je imelo zaplete sladkorne bolezni.

Razširjenost kroničnih zapletov v tej podskupini je bila 33 %. Slika pri tistih, ki so svoje ustno zdravje ocenili kot zelo dobro ali odlično, je bila drugačna. Razširjenost kroničnih zapletov sladkorne bolezni pri njih je bila približno 29%. Pogostost

Navade, ki jih pridobimo v času otroštva, lažje ohranimo skozi življenje. Prikaz in učenje o pomenu umivanja zob, pravilne prehrane z vidika zagotavljanja ustnega zdravja in tudi drugih ukrepov je tako najučinkovitejše, če z njimi pričnemo preden otroci pridobijo slabe navade.

AKUTNIH ZAPLETOV PODOBNO, PRI KRONIČNIH ZAPLETIH RAZLIKE

S pomočjo elektronskih zdravstvenih kartotek je ICES spremljal 5183 diabetikov, starejših od 40 let. Svoje ustno zdravje so ocenili sami. 38 % tistih, ki so poročali, da je njihovo

POTREBNE NADALJNJE RAZISKAVE

Avtorji študije so zaključili, da je slabo ustno zdravje povezano z večjo verjetnostjo tako kroničnih zapletov kot tudi akutnih zapletov sladkorne bolezni. Pomembno vlogo igra enotni vnetni mehanizem med parodontalno boleznijo in sladkorno boleznijo.

Avtorji študije so izpostavili tudi, da so potrebne nadaljnje raziskave vzročnih mehanizmov med ustnim zdravjem in zapleti sladkorne bolezni. (rmz)

Kako ščetkate zobe je pomembno.

Foto: Shutterstock

kap, miokardni infarkt, odpoved ledvic, amputacije spodnjih okončin in izgubo vida. Za akutne zaplete sladkorne bolezni so bile značilne spremembe metaboličnega nadzora, zlasti hiperglikemije.

Kronična hiperglikemija ključno vpliva tudi pri kroničnih zapletih sladkorne bolezni.

Vendar pa pri njih veliko vlogo igra tudi odpornost telesnih celic na inzulin in makrovaskularne poškodbe.

35 sladkorne bolezni. Večina jih je kadila, redno uživala alkohol, gojili so pretežno neaktivni slog življenja in v zadnjih 12 mesecih niso bili pri zobozdravniku.

akutnih zapletov sladkorne bolezni je bila v obeh skupinah podobna – približno 5 %.

SLABO USTNO ZDRAVJE IN ŽIVLJENJSKI STIL

Preiskovanci, ki niso imeli zapleta sladkorne bolezni, so bili stari približno 62 let. Povprečna starost tistih, ki so imeli akutni ali kronični zaplet, je bila 65 let. Večina tistih, ki niso doživeli zapletov, so bili moški in so imeli boljši gmotni status (samo-prijavljeni višji mesečni dohodek). Večina udeležencev je bilo belcev, živeli so v mestih in so imeli srednješolsko izobrazbo. Večina tistih, ki so imeli akutni ali kronični zaplet, je imela tudi druge kronične bolezni, višji ITM ter daljše trajanje

Mehansko ščetkanje zob namreč pomaga odstraniti lepljive zobne obloge, ki so v resnici mešanica bakterij, kislin, lepljivih stranskih produktov in ostankov hrane.

Zobne obloge se naravno oblikujejo na zobeh, potem ko ste nekaj pojedli, a niso škodljive dokler ne 'dozorijo'.

Natančen čas, kdaj postanejo škodljive, ni znan, a traja vsaj 12 ur, preden lahko škodijo sklenini.

Bakterije se hranijo s sladkorjem in kot stranski produkt proizvajajo kisline, ki uničujejo minerale v naši sklenini, kar povzroča mikroskopsko majhne luknjice, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. Če procesa ne ustavimo, lahko pride do zobne gnilobe.

www.drustvo-nsos.si

36 UtripSrca

TOPLEJŠI DNEVI NE ODNESEJO VIRUSNIH OBOLENJ

Foto: Shutterstock

S

mo v prehodnem obdobju, ko je zrak že ogret, pravega poletja pa še ni na vidiku. V pomladanskem času je vsako leto še vedno veliko okužb z virusnimi okužbami dihal, tudi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je zelo pogost pri otrocih. Z njim se namreč v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. RSV je pri majhnih otrocih najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov).

www.drustvo-nsos.si

Foto: Shutterstock

Večina sicer zdravih odraslih ljudi virusno okužbo dihal preboli kot prehlad in brez večjih posledic. Žal pa to ne velja za vse – ogrožene skupine se spoprijemajo z večjim tveganjem za hujši potek bolezni, še zlasti če gre za RSV. V primerjavi z drugimi virusi RSV lahko vodi v daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika. Po besedah dr. Lilijane

Kornhauser Cerar, dr. med., vodje enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je treba biti pozoren na naslednje dejavnike tveganja za težek potek okužbe: • starost manj kot tri mesece; • nedonošenost; • kronične bolezni, še zlasti bronhopulmonalna displazija ter prirojene bolezni srca, živčnomišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (t. i. Downov sindrom); • med socialnimi dejavniki nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere; • onesnaženost zraka in (pasivno)

Utrip Srca 37

• kajenje; • prenatrpanost prostorov.

37 V pomladanskem času je vsako leto še vedno veliko okužb z virusnimi okužbami dihal, tudi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je zelo pogost pri otrocih.

Med zaščitnimi dejavniki pa so zelo pomembni dojenje in cepljenja otrok in nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke, dojenčke s kronično pljučno boleznijo in otroke s prirojeno srčno napako do starosti dveh let) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.

okužba z virusi, ki povzročajo okužbe dihal, navadno ne pušča trajne imunosti, hkrati pa je virusov in njihovih genetskih različic, ki povzročajo klinično podobna prehladna obolenja, zelo veliko in se lahko okužimo z različnimi.

Poudarja tudi, da prvi toplejši tedni še ne pomenijo konca sezone virusnih okužb dihal, saj pretekli podatki kažejo razmeroma veliko prisotnost virusnih okužb dihal tudi v aprilu, maju in celo v juniju. (redakcija us)

OB BOLEZNI OSTANITE DOMA IN UPOŠTEVAJTE UKREPE

Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije, poudarja, da moramo dosledno upoštevati napotke strokovnjakov o preprečevanju širjenja virusnih okužb dihal. Čeprav so zelo preprosti, imajo t. i. splošni preventivni ukrepi velik pomen pri omejevanju širjenja virusov. Ti so: • redno umivanje rok s toplo vodo in z milom; • pravilna higiena kašlja (ne kašljamo v notranjo ali zunanjo stran dlani, ampak v notranjo stran komolca); • izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi; • redno zračenje prostorov; • gibanje na svežem zraku; • zdrava in uravnotežena prehrana.

Foto: Shutterstock

Za mlade družine je še pomembno, da so starejši sorojenci po rojstvu mlajšega v domačem varstvu čim dlje, posebno v sezoni prehladov. Tveganje za okužbe lahko zmanjšamo, tudi če

Foto: Shutterstock

Tudi če prebolimo virusno okužbo dihal, lahko v isti sezoni ponovno zbolimo, prav tako pa se te okužbe pojavljajo v poznih spomladanskih mesecih. imajo starši možnost, da otrok začne pozneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini.

ZBOLIMO LAHKO DVAKRAT V ISTI SEZONI, TUDI SPOMLADI

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, redno spremlja pojavljanje respiratornih virusov.

Izkušnje iz preteklih let kažejo, da se lahko zgodi, da v eni sezoni večkrat zbolimo zaradi istega virusa. Prebolela Za ogrožene skupine virusna okužba dihal ni samo običajen prehlad; za njih lahko respiratorna obolenja pomenijo hujši potek bolezni in predstavljajo večje tveganje.

V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da je letošnjo zimo spremljalo povečanje virusnih okužb dihal.

Za splošno in načelno zdravo prebivalstvo respiratorni virusi ne predstavljajo večjih težav, ogroženim skupinam pa prinašajo večje tveganje za težji potek bolezni in nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, še zlasti nedonošeni. Strokovnjaki zato svetujejo, da naj upoštevamo napotke družinskih zdravnikov in pediatrov ter da naj redno skrbimo za preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusov. www.drustvo-nsos.si

38 UtripSrca

Foto: Shutterstock

POVEJTE, KAJ ČUTITE Je težko nekomu povedati, kako se počutimo? Ali je pretežka že sama misel na to, kako se počutim in kako bo nekdo na drugi strani to sprejel?

Biti bogat dandanes pomeni imeti denar, dobre stvari, dobro stanovanje, dobro hrano, potovanja itn. Če Vas vprašam, katera čustva so za Vas simbol bogastva, bi rekli, da so to veselje, ponos, navdušenje, ljubezen. Če pomislimo na žalost, jezo, obup, strah, na gnus, so to čustva, ki jih težko slišimo; nekako živimo v prepričanju, da so to nesprejemljiva stanja.

In če vas vprašam, koliko manj je nekdo bogat, če izraža žalost, obup, jezo, gnus, strah, bi verjetno rekli, da ta sploh ni bogat, vendar je stvar otročje lahka. Če ima Janezek tri hruške in dve jabolki (to je pet sadežev) in če ima Metka dve hruški in eno jabolko www.drustvo-nsos.si

(to so trije sadeži), ima torej Janezek v tem primeru več sadja od Metke.

Zdaj pa pomislimo, kako je, če smo mi sposobni izražati le veselje, navdušenje in ponos in je nekdo drug sposoben izražati veselje, žalost, ponos, ljubezen, obup in jezo. Kdo je v tem primeru bogatejši? In če razmislimo kompleksnejše, kakšni se rodimo? Že Izsledki raziskav in mnenja strokovnjakov nekoliko osvetlijo dogajanja sodobnega časa in zakaj mora ženska, ki želi ohraniti vodilno mesto, skrivati svoja občutja ter zakaj moški jočejo samo pod tušem. novorojenček zna pokazati veselje, žalost, strah, jezo. Kaj se je torej zgodilo z vsemi temi sposobnostmi velikega spektra izkazovanja čustev in počutja?

Ali res lahko trdimo, da se razvijamo

s tem, ko živimo v prepričanju, da ni prav izkazovati svojih čustev? Kruta resnica je, da sebe delamo vedno večje čustvene invalide, s tem ko ostajamo brez osnovnih človeških funkcij, ki smo jih bili sposobni ob že rojstvu.

Izražati svoja čustva se še dandanes zdi marsikomu nemogoče in nesprejemljivo, vendar zmeraj obstaja vzrok, zakaj nam je težko povedati, kaj čutimo, priznati razočaranje in bolečino. Raziskovalci odkrivajo vse več razlogov, zakaj nekateri raje preslišijo in potlačijo svoja čustva.

Eden izmed prvih vzrokov pa sega leta nazaj. Prepričanje, da se moški ne jočejo in ženske ne jezijo, izvira iz davne preteklosti in se ohranja še v sodobni družbi. Raziskava z Univerze v Arizoni, objavljena leta 2016 v Journal of Applied Psychology, je pokazala, da moški, ki jočejo na delovnem mestu,

Utrip Srca 39

Monika Drozg je magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka).

veljajo za nenormalne, saj naj bi tako odstopali od tipičnega moškega vedenja. Moški, ki izrazi svoja čustva, je bil označen kot manj profesionalen, manjvreden in neprimeren za vodjo.

Prav tako je raziskava Jesssice M. Salermo z Univerze v Illinoisu v Chicagu preverjala, kako se ljudje odzivajo na ženske v primerjavi z moškimi, ki v skupinskem okolju izražajo jezo.

Raziskava je ugotovila, da kadar moški izrazi svojo jezo, ta služi kot dobro orodje za uveljavljanje svojega Raziskava z Univerze v Arizoni, objavljena leta 2016 v Journal of Applied Psychology, je pokazala, da moški, ki jočejo na delovnem mestu, veljajo za nenormalne, saj naj bi tako odstopali od tipičnega moškega vedenja.

Moški, ki izrazi svoja čustva, je bil označen kot manj profesionalen, manjvreden in neprimeren za vodjo. mišljenja. Kadar je moški udeleženec izrazil jezo, so preostali udeleženci precej podvomili o svojem mnenju, tudi kadar so bili večinsko istega mišljenja. Če je bila ženska tista, ki je izrazila jezo, pa je imela bistveno manj vpliva

na udeležence – preostali udeleženci so namreč postali še bolj prepričani o svojem mnenju, ki je nasprotovalo mnenju ženske udeleženke. Raziskava v sklepu ugotovi, da kadar ženska izrazi jezo, se zaradi tega ne zdi samo manj verodostojna, ampak se zdi, da je ocena njene verodostojnosti nepomembna.

ZAKAJ NE MOREMO POVEDATI, KAJ ČUTIMO

Mogoče razloge, zakaj nekatere osebe ne izražajo svojih občutij, je navedel tudi psiholog dr. John Grohol. Prvi vzrok imenuje konfliktna fobija, pri čemer gre za bojazen jeznih reakcij drugih ali konfliktov z ljudmi. Takšne osebe menijo, da se v odnosih, ki so nam pomembni, ne bi smeli prepirati. Poleg tega imajo občutek, da bi razkritje misli in občutkov ljubi osebi povzročilo njihovo zavrnitev.

Naslednji razlog je lahko čustveni perfekcionizem. Te osebe menijo, da ni primerno izražati občutkov, kot so jeza, ljubosumje, depresija ali tesnoba.

Menijo, da morajo biti zmeraj racionalni in obvladovati svoja čustva. Prav tako se bojijo biti izpostavljeni kot šibki in ranljivi, saj menijo, da jih bodo ljudje zavrnili, če bodo povedali, kako se v resnici počutijo. Tretji razlog je lahko

močen strah pred neodobravanjem39 in zavrnitvijo. Te osebe se tako močno bojijo zavrnitve in neodobravanja, da jim izražanje čustev pomeni lastno pogubo. Čutijo močno potrebo po ugajanju drugim in nenehno težijo k temu, da izpolnjujejo pričakovanja drugih. Kot razlog za neizražanje svojih čustev avtor navaja tudi pasivnoagresivno vedenje. To je mogoče opaziti pri osebah, ob katerih nenehno čutimo krivdo. S tem, ko ne izražajo svojih jeznih občutkov, jih tlačijo v sebi, okolici pa nenehno pošiljajo nezavedne signale z vedenjem, ki drugim nalaga krivdo. Naslednji razlog je lahko brezup, pri katerem gre za to, da se oseba prepriča, da se njeni odnosi ne morejo več izboljšati ne glede na to, kaj počnejo. Imajo občutek, da so že preizkusili vse in da nič ne deluje.

Druge označujejo za preveč trmaste in občutljive, da bi se lahko spremenili.

Pogosto se dogaja tudi, da osebe, ki imajo nizko samopodobo, ne izražajo svojih čustev, saj menijo, da nimajo te pravice; tudi ti želijo nenehno ugajati in se prilagajati. Prav tako se nekaterim osebam dogaja, da menijo, da bi drugi morali vedeti, kako se počutijo in kaj potrebujejo. Zavzemanje takšnega (nezavednega) položaja predstavlja izgovor, da osebam ni treba izražati občutij. Naslednji razlog je lahko t. i. mučeništvo ali večna žrtev. Te osebe se bojijo izraziti jezo, prizadetost, razočaranje ali zamero, saj se bojijo drugim povedati, da so storili nekaj, kar jih je prizadelo. Raje potlačijo svoja čustva, da drugim ne povzročijo bolečine. Zadnji razlog je prepričanje oseb, da se konflikti lažje razrešijo, če drugim ne povedo, kako se počutijo ob njihovih dejanjih.

Viri: researchgate.net, indigo. uic.edu, The feeling good handbook. New York: William Morrow. www.drustvo-nsos.si

40 UtripSrca

VENSKA INSUFICIENCA - VENSKO POPUŠČANJE

Avtor: dr.Pascale Huber Prevod in priredba: Marijan Lužnik

Po nazivom venska insuficienca se razume motena funkcija žil, ki je običajno posledica oviranega pretoka krvi. Praviloma se problem pretoka venske krvi pojavlja v nožnih venah. Zdravniki bolezen označujejo kot vensko insuficienco.

V

enska insuficienca je precej razširjen pojav. Pogosto se izraža z oteklimi nogami po daljšem stoječem položaju bolnika ali v izrazitejših žilah, ki kažejo na to, da žile ne delujejo pravilno. Venska insuficienca se razvija počasi in postopoma, nezdravljena napreduje, zato jo lahko razdelimo na različne stopnje resnosti.

tvorijo žile imenovane vene. Sprva površinske vene majhnega premera prevajajo kri v globlje ležeče žile večjega premera. Nazadnje, dve največji veni telesa, superiorna in spodnja vena kava, prineseta deoksigenirano kri nazaj v srce. Srce jo črpa v pljučni obtok, kjer se ponovno oplemeniti s kisikom, se vrača v srce in nato ponovno potuje skozi arterije do tkiv in organov.

KRVNI OBTOK

Venske žile so vse krvne žile v telesu, ki odvzemajo kri iz telesne periferije in jo prenašajo nazaj v srce. Kri, potem, ko v tkivo odda kisik in hranila, najprej preide skozi tanke krvne žile (kapilare) v tako imenovano venulo. Te majhne kapilare se nato ponovno združijo in www.drustvo-nsos.si

OKVARA VENSKIH ZAKLOPK POVZROČA VENSKO INSUFIENCO

Ker imajo vene, ki se nahajajo nižje od srca, nosijo kri do srca nasprotno gravitaciji posebno strukturo.

V notranjosti venskih žil so tako imenovani venski ventili, ki preprečujejo

podobno kot srčne zaklopke, da kri ne steče nazaj. Večinoma se venska insuficienca začne s postopno odpovedjo teh venskih zaklopk. Če se te ne zapirajo pravilno, je pretok krvi oslabljen in kri zaostaja v spodnjih venskih odsekih. Sčasoma pritisk krvi na steno ven povzroči, da venska stena oslabi in taka žila se poveča in razširi. Tako razširjene venske kapilare se končno na površini kože pojavijo kot fine pajkaste veje, pri večjih žilah, pa kot modrikasto razširjene, izrazito izražene krčne žile. Če venska insuficienca napreduje, se lahko razvije v bolezen, ki jo medicinski strokovnjaki imenujejo kronična venska insuficienca (CVI). S to boleznijo je povezanih večina oteklin in kožnih

Utrip Srca 41

sprememb.

VENSKO POPUŠČANJE: SIMPTOMI

Ljudje z vensko insuficienco se pogosto pritožujejo nad oteklimi, utrujenimi ali bolečimi nogami, še posebej ob koncu dneva. Zlasti v toplih poletnih mesecih se simptomi lahko povečajo, ker se krvne žile zaradi vročine razširijo.

Simptomi venske insuficience so lahko različni, odvisno od resnosti.

Potek venske insuficience je odvisen predvsem od stopnje njene resnosti.

Zdravljenje blagega zgodnjega nastanka venske insuficience lahko običajno ustavimo ali vsaj upočasnimo.

po 30. letu starosti ali kasneje. Ženske se veliko pogosteje srečujejo z venskimi težavami, kot so venska insuficienca, pajkaste venske kapilare ali krčne žile; verjetno je zanje razlog posebna zgradba vezivnega tkiva. Ženski spolni hormoni, zlasti estrogen, pogojujejo ohlapno vezivno tkivo. Zato nosečnost, med katero je koncentracija estrogena še posebej visoka, prav tako velja za dejavnik tveganja za vensko insuficienco. Poleg tega pri nosečnicah pritiska rastoči trebuh na vene v medenici in dodatno obremeni vene nog.

Poleg tega prekomerna teža in tudi nastajanje krvnih strdkov v venah (tromboza) povečajo tveganje za venske bolezni. Dolgo sedenje ali stoječe aktivnosti spodbujajo tudi venske težave kot je venska insuficienca.

41 naredi krvni obtok v žilah viden. Ob takem pregledu lahko zdravnik zazna moten krvni pretok ali morda tudi krvni strdek.

ZDRAVLJENJE

Katera terapija je primerna za vensko insuficienco, je odvisno predvsem od njihove resnosti. Pomemben korak pri zdravljenju je podpiranje pretoka krvi v venah. Tu so na primer koristne kompresijske nogavice ali povoji. Z njimi se žile stisnejo, kar preprečuje zastajanje krvi. Ti pripomočki so

MOGOČI ZNAKI VENSKE INSUFICIENCE SO:

• majhne rdečkaste do modrikasto

drobne venske slike (pajkaste žile), zlasti na bočni ali na zadnji strani stegen • krčne žile: Običajno se nahajajo na golenih in na mečih dobro jih prepoznamo po izbočenih, odebeljenih in zakrnelih modrikasto žilah.

• zastajanje vode (edem) v okolici gležnjev ali v mečih • kožne poškodbe: rjavkaste pigmentacija v predelu gležnja, suha, luskasta, srbeča območja kože (ekcem) ali odprte rane na koži. Takšne spremembe kažejo na kronično vensko insuficienco VENSKA INSUFICIENCA: VZROKI IN DEJAVNIKI TVEGANJA

Pogosto je vzrok venske insufience dedna nagnjenost. Tako venska bolezen običajno prizadene več članov družine. Tudi s staranjem se tveganje za vensko insuficienco povečuje. Prve znake opazijo najbolj prizadeti ljudje že

PREGLEDI IN DIAGNOZE

Za diagnozo venske insuficience je priporočljivo, da se posvetujete s specialistom žilnih in venskih bolezni (flebologi). V podrobnem pogovoru se bo zdravnik najprej pozanimal o zdravstveni anamnezi (pregledom vašega zdravstvenega stanja). Med drugim bo vprašal, če se morda več družinskih članov spoprijema z vensko insuficienco ali drugimi težavami z venami in ali so se pri njih v preteklosti pojavile tromboze.

Med naknadnim fizičnim pregledom zdravnik pogleda vene na območju bolnikovih nog. Posebno pozornost posveča temu, ali je opaziti pajkaste ali krčne žile. Otekanje nog ali spremembe na koži mu dajo pomembne dokaze o venski insuficienci in kažejo na kronično vensko insuficienco.

Stanje žil s pomočjo ultrazvočnega pregleda lahko dobro ocenimo. Če so venske zaklopke okvarjene, lahko zdravnik to s tem pregledom jasno prepozna. Poseben postopek, tako imenovana doplerjeva sonografija,

na voljo v specializiranih trgovinah v različnih jakostih. V določenih primerih je mogoča tudi prilagoditev posameznemu bolniku.

Ob izrazitih simptomih venske insuficience, kot je na primer močan edem, so lahko v pomoč dehidracijska zdravila, ki pa jih mora predpisati zdravnik. Zdravljenje kožnega ekcema se zdravi z vlažilnimi, delno tudi z protivnetnimi kremami in mazili.

Pajkaste žile običajno motijo ​​prizadete bolnike bolj iz kozmetičnih razlogov; Z medicinskega vidika ne potrebujejo nujne terapije. Zdravijo pa se lahko tako, da zdravnik injicira določene kemične substance v prizadeto žilo (sklerozirna terapija). Ta terapija se uporablja tudi za majhne površinske venske krčne žile. Pri večjih krčnih žilah je včasih potrebno iz zdravstvenih razlogov dele prizadetih venskih žil www.drustvo-nsos.si

42 UtripSrca

odstraniti. Običajno se to izvede s pomočjo operacije. Včasih pa se zdravniki poslužijo tudi laserske zapore določenih delov vene.

Tako bodo vaše noge imel več svobode in bodo bolje prekrvavljene.

PROČ Z MAŠČOBNIMI OBLOGAMI

V kolikor ste malo preobilni skušajte vašo težo zmanjšati – najbolje, jejte hrano bogato z vlakninami. Vsak kilogram preveč je dodatna obremenitev za vaše noge S povečanjem telesne teže in nabiranjem tolšče v predelu trebuha otežuje povratek venozne krvi v srce in

PREPREČEVANJE

Ker je venska insufienca v pogostih primerih dedna, je največkrat ne moremo preprečiti. Vseeno pa obstajajo določeni postopki s katerimi lahko poslabšanja preprečimo.

Nekaj primerov s katerimi boste izboljšali kondicijo svojih ven. Tako bodo vaše noge ostale v formi.

Krčne žile, pajkaste venske žilice in tromboza. Bolne venske žile niso samo estetski problem zato poskrbite, da ostanejo vene v formi!

ZAPOSLITE SVOJE NOGE

Obstoja povsem enostavno pravilo, da vaše noge ostanejo v formi, uporabite pravilo 3L-3S:: Bolje je hoditi ali ležati kot sedeti in stati. Skušajte muskulaturo vaših nog vzdrževati v formi. Vadite čim pogosteje, nekajkrat na teden se ukvarjajte s športom, na primer s kolesarjenjem, plavanjem ali hojo.

Pojdite raje po stopnicah namesto, da uporabite dvigalo ali tekoče stopnice.

Cilj vašega gibanja naj bo čim večja vzdržljivost NIZKO, NAMESTO VISOKO

Ne nosite obutve z visokimi petami naj se vam zdi to še tako estetsko . Boljša in bolj zdrava je obutev brez pet.

sestankih ne sedite s prekrižanimi nogami!

NOGE NA MIZO!

Pogosteje dvignite vaše noge. To je učinkovito tako pri sedenju kot pri ležanju – v ta namen lahko uporabite vašo pisalni mizo. Kri v takem primeru lažje kroži po telesu in ne zaostaja v nogah.

KNEIPANJE POMAGA!

Redno tuširajte svoje noge s hladno vodo. S hladnim tuširanjem pričnite na stopalih in pomikajte vodni curek navzgor do stegen. Hladna voda pospešuje prekrvavitev in ojača stene venskih žil.

VEN IZ VROČE KOPELI

KROŽENJE S PRSTI

Ne morete se vedno izogniti dolgemu sedenju. Pri ljudeh, ki opravljajo pisarniška dela ali ljudje, ki dogo časa presedijo na raznih sestankih ali konferencah, velja: „Aktivirajte svoje venske črpalke!“ Premikajte prste nog navzgor in navzdol ali jih skušajte pokrčiti. Taka vadba vzpodbuja prekrvavitev in muskulaturo nog. Na www.drustvo-nsos.si

Izogibajte se preveliki toploti in tropski vročini Izogibajte se ure dolgemu ležanju na soncu, toplim grelcem in vročim kopelim. V takih primeri se venske žile razširijo, kri zastaja v nogah in težje se kri vrača ponovno v srce.

pospešuje vensko bolezen.

SEZUJTE OBUTEV

Kadarkoli je mogoče sezujte vaše (morda preozke) čevlje in hodite bosi,.

VELIKO PIJTE

Veliko pijte, priporoča se približno

43

dva litra tekočine na dan – v vročih dneh ali ob športnih aktivnostih in obremenitvah tudi več. Žejo bomo najlažje potešili z vodo, naravnimi sadnimi sokovi ali nesladkanimi čaji DOLGA POTOVANJA Z LETALI

Potovanja na druge celine trajajo običajno dolge ure in so za noge, ki so morda še zataknjene v prednje sedeže hudo naporna. V takih primerih kri v nogah zastaja kar v hudih primerih lahko povzroči življenjsko nevarno trombozo. Zgoraj opisana gimnastika nog (kroženje s prsti na nogah) in posebne potovalne nogavice zmanjšajo to nevarnost.

ANAMNEZA IN NAPOVED

Potek venske insuficience je odvisen predvsem od stopnje njene resnosti.

Zdravljenje blagega zgodnjega nastanka venske insuficience lahko običajno ustavimo ali vsaj upočasnimo. Če so krčne žile že prisotne kot posledica venske insuficience, se poveča tveganje za nadaljnje bolezni, kot je venska tromboza.

KDAJ NE GRE ZA KRČNE ŽILE? Zlasti pri ljudeh s svetlo, bledo poltjo so na nogah pogosto vidne bolj ali manj modrikaste žile. To so normalne vene, kakršne imamo pod kožo vsi, a so pri nekaterih ljudeh opazne bolj kot pri drugih. Če niso razširjene, vijugave, rahlo odebeljene in izbočene, ne gre za krčne žile.

Poleg izrazito spremenjenih ven, varic, se na nogah, zlasti pri starejših ( včasih pa tudi pri mlajših) ljudeh pojavljajo tudi zelo tanke pajkaste, metličaste ali mrežaste razširitve in druge drobne rdeče ali modre vene.

43

Poletje je tu - kaj predstavlja UV index?

Indeks UV je merilo za velikost učinka ultravijočnega sevanja na človeško kožo.

Običajno je to sevanje, ki prihaja s Sonca. Indeks UV se praviloma vedno podaja za določen kraj in čas. Skupaj s tipom kože predstavlja merilo za zaščito med izpostavljanjem ljudi Sončnim žarkom. Uporablja se v glavnem za napovedovanje moči sevanja za široko uporabo. Namen napovedovanja je boljša zaščita ljudi pred prevelikim izpostavljanjem sončnim žarkom, kar lahko povzroča različne poškodbe...

Razvrstitev stopenj UV indeksa najnižja stopnja – indeks 0, 1, 2 minimalna nevarnost s strani UV žarkov sončenje mogoče tudi več kot eno uro brez posledic priporočena uporaba sončnih očal ljudje z zelo občutljivo kožo (tip 1) in novorojenčki morajo biti pred sončnimi žarki vedno zaščiteni s sončnimi očali in z zaščitno kremo pozor v hribih (smučarji in planinci) in na morju (plavalci, jadralci) – zaščititi področja pod brado in nosom!

nizka stopnja – indeks 3 in 4 majhna nevarnost s strani UV žarkov priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala in zaščitna krema občutljivi ljudje naj nosijo tudi oblačila z dolgimi rokavi

srednja stopnja – indeks 5 in 6 znatna nevarnost s strani UV žarkov priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitna krema in oblačila z dolgimi rokavi občutljivi ljudje lahko dobijo opekline prej kot v 20 minutah potrebno je zaščititi zelo občutljiva področja, kot so nos, vrhovi ušes in ustnice

visoka stopnja – indeks 7, 8 in 9 velika nevarnost s strani UV žarkov zadrževanja na soncu je potrebno zmanjšati v času med 10. in 16. uro, obenem pa uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 10 minutah tudi v senci je potrebna zaščita priporočljiva je obleka iz gosto tkanega materiala, saj UV žarki lahko prodrejo skozi redko tkanino

zelo visoka in nevarna stopnja – indeks 10 in več zelo velika nevarnost s strani UV žarkov bivanje na neposrednem soncu med 10. in 16. uro je potrebno zmanjšati na minimum tudi sicer je priporočljivo na odprtem soncu bivati čim manj novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 5 minutah potrebno je uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi iz goste tkanine.

www.drustvo-nsos.si

44 UtripSrca

POSKRBIMO ZA ZDRAVJE NA POTI V ODDALJENE DEŽELE

Slovenci zelo radi in pogosto potujemo. Uradne statistike kažejo, da se več kot dve tretjini prebivalcev vsaj enkrat na leto odpravijo na pot, letno pa opravimo okoli pet milijonov potovanj.

N

ajvečkrat obiščemo bližnjo okolico, vse pogosteje pa se odravimo tudi v oddaljene konce sveta.

Žal se še tako skrbnemu načrtovanju, na potovanju včasih ne da izogniti neprijetnostim. Velikokrat si jih »povzročimo kar sami« - s tem ko smo mogoče zanemarjali napotke glede www.drustvo-nsos.si

poostrene higiene, se nismo zaščitili s cepljenjem ipd. Če zbolimo, ko raziskujemo eksotične, manj razvite predele sveta (statistika kaže, da je takih primerov veliko - med 15 in 50 odstotkov potnikov) je ključnega pomena založenost naše mini potovalne lekarne. Dostopnost do zdravil in medicinskih pripomočkov je v takih krajih lahko otežena, do

zdravnika pa je težko priti.

A k (poletnim) popotovanjem je treba pristopiti celostno, in za zdravje poskrbeti ne samo v času, ko potujemo, ampak tudi pred začetkom poti in potem, ko smo se že zdavnaj vrnili iz poti.

Na poti smo izpostavljeni drugačnim naravnim, klimatskim, higienskim, prometnim in zdravstvenim razmeram

Utrip Srca 45

kot doma, zato nas lahko presenetijo driska, okužbe kože, vnetja (spodnjih) sečil in številne druge težave, pa čeprav se nam zdi, da nismo dnevne rutine spreminjali.

Najpogostejša in ena bolj zoprnih težav na poti je zagotovo driska oziroma

se seznani z osnovnimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje zdravstvenih težav na poti (zagotavljanje varne hrane in pijače, higiena rok, zaščita pred piki insektov, zaščita pred škodljivimi vplivi okolja, zaščita pred spolno prenosljivimi obolenji) in se

45 zdravje delujejo ambulante za potnike, kjer se lahko posvetujete osebno ali informacije poiščete na njihovi spletni strani. Za osnovne napotke se seveda lahko obrnete tudi na svojega zdravnika, kronični bolniki pa tudi na specialista, ki vodi njihovo bolezen.

OKUŽBE IZ DALJNIH DEŽEL

Okužbe z virusi in bacili, ki jih pri nas in nasploh v urejenih okoljih več ni, so še kako prisotne nerazvitih področjih. Gre za čudovite kraje, ki jih je treba vsaj enkrat v življenju obiskati, a je nevarnost za okužbo ravno tam najvišja. Da ne boste tega prelahko vzeli, naj navedem nekaj konkretnih številk: v obdobju 2012―2017 je bilo zabeleženih več kot 40 prebivalcev Slovenije, ki so se na potovanju okužili s hepatitisom A, najmanj 40 za malarijo, 34 za dengo, vsaj 9 zaradi trebušnega tifusa, pri sedmih se je potrdilo okužba z virusom zika, pri dveh pa okužbo z virusom čikungunja.

A to so le uradno sporočeni podatki, stroka je prepričana, da je okužb v resnici več.

IN KJE MORAMO BITI NAJBOLJ PREVIDNI?

Posvet pred potovanjem je pomemben del priprave na potovanje. Zajema informiranje, pripravo in zaščito potnika pred morebitnimi tveganji, ki bi jim lahko bil izpostavljen v času svojega potovanja. zaprtje, sledijo jima okužbe dihal in kože, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, ugrizi in piki živali, poškodbe, višinska bolezen, potovalna slabost, težave zaradi časovnega zamika, sončne opekline in seveda tudi spolno prenosljive bolezni, če pri spolnih odnosih nismo bili previdni in se pred okužbo pravočasno zaščitili.

OD UMIVANJA ROK DO PREVENTIVE S CEPLJENJEM

Za vsakega potnika je pomembno, da

seznani z vsebino potniške lekarne. »Potnikom, ki potujejo na področja z večjim tveganjem za bolezni, pred katerimi se lahko zaščitijo s cepljenji ali zdravili, se pred potovanjem svetuje obisk ambulante za potnike.

Za potnike je zelo pomembna pravočasna zaščita s cepljenjem proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, trebušnemu tifusu, meningokoknemu meningitisu ter zaščita z zdravili pred malarijo, opozarjajo strokovnjaki. V okviru Nacionalnega inštituta za javno

S povzročitelji malarije se največ potnikov okuži pri potovanju v deželah podsaharske Afrike, nekateri tudi pri potovanju po Aziji, Oceaniji in Latinski Ameriki. Z virusom denge so se potniki večinoma okužili v južni in jugovzhodni Aziji, na Maldivih in v Afriki. Za tifusom so zboleli pri potovanju po Indijski podcelini in jugovzhodni Aziji in severni Afriki. Do okužbe s hepatitisomA je prišlo tako pri potovanju po zahodni Evropi in Balkanu kot tudi pri potovanju po bolj eksotičnih deželah sveta. Do izbruhov hepatitisa A prihaja tudi med potniki, ki le za krajši čas obiščejo letovišča visokega standarda v državah s slabšimi higienskimi standardi.

SPLOŠNI NASVETI ZA POTNIKE

Posvet pred potovanjem je pomemben www.drustvo-nsos.si

46 UtripSrca

del priprave na potovanje. Zajema informiranje, pripravo in zaščito potnika pred morebitnimi tveganji, ki bi jim lahko bil izpostavljen v času svojega potovanja. »Ta tveganja so lahko razne tropske bolezni, drugačna klima, nadmorska višina, slabše higienske razmere, drugačna kultura, politične razmere. Dodatna tveganja se lahko pridružijo glede na namen in aktivnosti na potovanju, kot so tveganja, ki jih prinaša treking, potapljanje, rafting, drugi ekstremni športi, spolni kontakti, medicinski turizem itd.,« je navedla zdravnica Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz ljubljanske ambulante za potnike.

Ob tem je dodala, da na posvetu potnika poleg splošnih navodil za preprečevanje tveganj za zdravje na potovanju seznanijo tudi z možnostmi zaščite s cepljenjem in z zdravili pred določenimi boleznimi. Svetovanje je prilagojeno vsakemu potniku, s poudarkom na zanj možne izpostavitve in s tem povezano tveganje za zdravje.

Pomembno je tudi, da je potnik dovolj zgodaj seznanjen z ustrezno zdravstveno zaščito za potovanje. Cilj posveta pred potovanjem je učinkovita priprava potnika na zdravstvena tveganja in ustrezna zaščita, s čimer lahko zmanjšamo pojav bolezni in poškodb med potovanjem in po njem.

Prvi osnovni posvet se priporoča pri izbranem osebnem zdravniku, kroničnim bolnikom pa se priporoča tudi posvet z lečečim specialistom.

Za specifično zaščito ob potovanjih na določene destinacije pa je posvet smiselen oziroma neizogiben tudi v ambulanti za potovalno medicino. »Pomembno za potnika samega in hkrati za nadaljnjo obravnavo v potovalni ambulanti so informacije o opravljenih rutinskih cepljenjih v otroštvu, morebitnih alergijah na komponente www.drustvo-nsos.si

cepiv, hujših reakcijah po cepljenju, morebitnih prebolelih boleznih, kot npr. hepatitis A ali B, o alergijah na zdravila in na druge alergene. Še posebej vsaj bazično) cepljeni proti boleznim, ki

in hepatitisu B priporočamo vsem potnikom, ki potujejo v predele sveta, ki niso visoko razviti (povsod izven

CEPLJENJE

PROTI

HEPATITISU

A

Najpogostejša zdravstvena težava, s katero se srečujejo popotniki, je potovalna driska, ki se pojavi na potovanju ali kmalu po vrnitvi domov. Bolezen je posledica okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti. jih preprečujemo s cepljenjem. Ta so del rednega brezplačnega program cepljenja predšolskih in šolskih otrok ter mladine,« je povedala Ondina Jordan Markočič z NIJZ. CEPLJENJA, POVEZANA S POTOVANJI

Cepljenje proti gripi postane pri nas aktualno vsako leto v sezoni prehladnih obolenj, vendar je precej pomembno tudi za zaščito potnikov, ki odhajajo na potovanje na južno poloblo v našem pomladnem in poletnem obdobju ali v tropske in v subtropske kraje, kjer je virus gripe prisoten skoz celo leto. Z ozirom na to in na prostore natrpane z ljudmi, npr. letališča, ki se jih v času potovanja na moremo izogniti, je cepljenje proti gripi priporočeno tudi za potnike. Na severno polobli cepimo nekje od oktobra do junija.

Evrope, Severne Amerike, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije). Cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B je smiselno pri vseh, ki pred vstopom v osnovno šolo še niso prejeli cepljenja proti hepatitisu B. To cepljenje je v programu rednega rutinskega brezplačnega cepljenja od leta 1998. Vsem ostalim priporočamo cepljenje proti hepatitisu A.

CEPLJENJE PROTI TIFUSU priporočamo prvenstveno potnikov v jugovzhodno Azijo in Afriko, ob daljših potovanjih, nizkoproračunskih potovanjih in kadar se namerava imeti več kontaktov z domačini (obiski pri sorodnikih, prijateljih). je edino cepljenje, ki je za vstop v države

CEPLJENJE PROTI RUMENI MRZLICI

Utrip Srca 47 47

subsaharske Afrike (17 držav) in za eno od držav Južne Amerike obvezno za vse potnike. Za slovenske potnike je cepljenje obvezno, če potujejo na področja držav ali v države, ki imajo rumeno mrzlico, in to je več držav v severnem delu Južne Amerike in v subsaharskem delu Afrike.

Vsaj 100 držav, ki sicer rumene mrzlice nimajo, pa za vstop dodatno pogojuje opravljeno cepljenje proti rumeni mrzlici, kadar potniki prihajajo k njim iz držav z rumeno mrzlico ali potujejo preko države z rumeno mrzlico. priporočamo potnikom, ki bodo na potovanju v endemske predele Azije in Afrike imeli opravka z živalmi (poklicna ali ljubiteljska izpostavljenost) ali bodo dlje časa udeleženi v humanitarnih akcijah oziroma v zunanjih aktivnosti (kolesarjenje, trekingi, itd.).

CEPLJENJE PROTI STEKLINI

zaenkrat v Sloveniji še ni na voljo. Prvo cepivo proti dengi je bilo za uporabo registirano v Mehiki decembra 2015. Gre za štirivalentno oslabljeno živo virusno cepivo, namenjeno prebivalcemo endemskih predelov (držav z dengo) v starosti 9―45 let. Cepi se s tremi odmerki v šest mesečnem razmiku. Svetovna zdravstvena organizacija je razvila in izdala priporočila za zagotovitev kvalitete, varnosti in učinkovitosti oslabljenih živih štiri valentnih cepiv proti dengi. Cepljenje priporoča endemskim državam za prebivalstvo, živeče na predelih z visokim bremenom bolezni. Omenjeno cepivo je bilo do sedaj registirano v večih državah.

Več drugih kandidatnih cepiv proti dengi je v fazi kliničnega razvoja.

CEPLJENJA

PROTI

DENGI

Dejavnik tveganja za potovalno drisko je odvisen od področja, kamor potujemo. Stopnja obolevnosti je večja pri popotnikih, ki iz razvitega sveta potujejo v manj razvite države in znaša okrog 50 %.

Razdelitev področij glede na stopnjo tveganja za potovalno drisko: območja z nizkim tveganjem (do 7 % verjetnosti za pojav potovalne driske): ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Severna in Zahodna Evropa. območja s srednjim tveganjem (8–20 %): Vzhodna Evropa, Južna Afrika in nekateri otoki Karibskega otočja. območja z visokim tveganjem (20–50 %): večji del Azije, Srednja in Južna Amerika, deli Srednjega vzhoda in Afrika.

Tvegana živila: -hrana, postrežena na sobni temperaturi -hrana, ki ni toplotno obdelana -neolupljena zelenjava in sadje (paradižnik, jagode, grozdje itd.)

-solata in druga surova zelenjava -nepasterizirano mleko in mlečni izdelki -voda iz pipe, kocke ledu -ulična hrana, sladoled -kremne sladice -solatni prelivi, hladne predjedi -morski sadeži (školjke, raki) -začimbe in dodatki v odprtih stekleničkah

Spletne strani s preverjenimi informacijami www.zdravinapot.si, www.nijz.si https://www.cdc.gov/ https://www.who.int/. www.drustvo-nsos.si

48 UtripSrca

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 49

PISMA ZAHVALE MC MEDICORJU

49

Spremembe pri ugotavljanju zadržanosti od dela zaradi prenehanja nekaterih ukrepov za zajezitev in obvladovanja epidemije COVID-19 S 1. 6. 2020 preneha veljati »Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19« Z Odlokom je Vlada RS določila posebne začasne ukrepe pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer glede začasne zadržanosti od dela, odločanja imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije, zdraviliškega zdravljenja, reševalnih prevozov in medicinskih pripomočkov. Odlok od 1. 6. 2020 ostaja še nadalje v veljavi do preklica, razen ureditve glede odločanja o začasni zadržanosti od dela.

Postopen prenos pristojnosti nazaj na imenovane zdravnike ZZZS S 1. 6. 2020 se tako pristojnost za odločanje o zadržanosti od dela nad 30 dni in v drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače ZZZS (npr. nega po določenem obdobju, spremstvo, izolacija itd.), prenese postopoma nazaj na imenovane zdravnike ZZZS. Podrobnosti na: https://www.zzzs.si/ www.drustvo-nsos.si

50 UtripSrca

PRIJAVNICA

za članstvo v Društvu na srcu operiranih Slovenije PRIIMEK IN IME: ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA: POŠTNA ŠTEVILKA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: TELEFON: EMAIL:

SOGLAŠAM DA (ustrezno označi) mi društvo na srcu operiranih Slovenije (v nadaljevanju društvo) po pošti, po elektronski pošti in po telefonu obveščata o drugih ponudbah, storitvah in dejavnostih društva ali tretjih oseb, ki lahko vključujejo tudi tržne vsebine, za katere društvo presodi, da bi člane lahko zanimale, in ankete oziroma vprašalnike za pripravo analiz društva, zveze ali njunih sponzorjev: spolu in območju prebivanja, starosti bralcev revije Utrip srca ipd.

DA

NE

DA

NE

da mi lahko društvo obvestila, vprašanja in ponudbe iz prejšnje alineje pošiljata tudi prilagojeno mojim potrebam in interesom glede na moje zdravstveno stanje

DA

NE

društvo obdeluje podatek o mojem datumu rojstva za namene pošiljanja rojstnodnevnih čestitk, ponudb blaga in storitev, popustov itd...

Ob izpolnitvi te pristopne izjave izjavljam, da želim postati član/ica Društva na srcu operiranih Slovenije, da sprejemam statut društva, ki je dostopen na spletni strani https://www.drustvo-nsos.si in se bom ravnal/a po njem, kot tudi njegove bodoče spremembe, ki bodo sprejete v skladu s tem statutom, da bom ravnal/a v skladu s splošnimi akti društva, vključno z njihovimi bodočimi spremembami, in v skladu z bodočimi splošnimi akti društva, ki bodo sprejeti v skladu s statutom društva, bom društvu sporočil/a spremembo svojih kontaktnih podatkov in da sem seznanjen/a z informacijami o obdelavi mojih osebnih podatkov, kot so navedene na spletni strani društva na naslovu https://www.drustvo-nsos.si

DATUM: PODPIS:

Poslati na naslov: DRUŠTVO NA SRCU OP. SLOVENIJE, TBILISIJSKA 81, 1000 LJUBLJANA

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 51

S ČLANSKO IZKAZNICO DO POPUSTOV

PRIDRUŽITE SE V Društvu na srcu operiranih Slovenije nas je že več kot 2000. Postanite tudi vi naš član.

Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev.

Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z

različnih področij. Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli.

Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj vprašati. Postaja vse

VICOTEKA Direktor pride v pisarno k tajnici jo vpraša: »Gospodična, a vi kaj delate v nedeljo?« »Nič ne delam.« »Potem pa poglejte na koledar in naj vas spomnim, da danes ni nedelja!«

bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo.

V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost.

ZANIMIVOSTI

51 V Indiji kaos pri odprtju trgovin z alkoholom

Telefonski pogovor ljubimcev: “Ljubica, kaj imaš na sebi?”

“Roza spodnje perilo.”

“Uhh, povej bolj detaljno.”

“90% bombaža, 10% poliestra!”

V restavraciji kampa se turist pritožuje upravniku: »Na stranišču je preveč muh!« »Dam vam pameten nasvet: na stranišče pojdite med 13. in 15. uro. Takrat muh zagotovo ni!« »Kje pa so takrat?« »V jedilnici.« »Koliko sodov piva prodate dnevno?« vpraša gosta natakarja za točilnim pultom. »Povprečno štiri sode dnevno.« »Pa bi želeli izvedeti, kako bi lahko prodali pet sodov dnevno?« »Seveda! Povejte!« »Polnite kozarce tako kot se spodobi - do začrtane merice!« Blondinka prijateljici: Izgleda, da sem zelo talentirana umetnica. Ko sem naredila prvo fotko z mobilnikom, me je takoj vprašal, če želim odpreti galerijo.

Hčerka vpraša svojo mamo: “Mami, ali se vse pravljice pričnejo z nekoč pred davnimi časi?”

“Ne hčerka. Tvoj oče jih naprimer prične z draga, danes zvečer imam ponovno poslovni sestanek!”

Potem ko so v Indiji omilili ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, se je pred trgovinami z alkoholom vnel pravi boj, posredovati je morala tudi policija.

Država je prejšnji mesec že deloma omilila ukrepe na področju industrije in kmetijstva, pred kratkim pa so deloma dovolili odprtje pisarn in nekaterih trgovin. Med drugim so se spet odprle trgovine z alkoholom. »Alkohol nam bo vlil moči, da ohranimo socialno distanco med pandemijo,« je za AFP dejal eden od moških, ki je čakal na vrsto v Kalkuti. Čeprav so pred trgovinami s kredami zarisali kroge, kjer naj stojijo ljudje v čakalni vrsti, so si ponekod morali policisti pomagati s pendreki. Že od zgodnjega jutra so moški v maskah čakali, da pridejo na vrsto. Ponekod so izbruhnili tudi neredi, ko se je zbrala večja množica in so preventivno zaprli trgovine.

ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE, PRILAGOJENO VAM IN VAŠI DRUŽINI.

ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA

• celovita finančna varnost • kritja za vsa življenjska obdobja • varčevanje in plemenitenje sredstev

SPECIALISTI Z ASISTENCO 080 70 77 I www.generali.si