Revija utrip srca št. 25, december 2018

1

ŠT.25, DECEMBER 2018, LETNIK XVIII

MC MEDICOR

TAVI - Uvedba novih postopkov zdravljenja

D r u š t vo n a s rc u o p e r i r a n i h S l o ve n i j e , Tb i l i s i j s k a 8 1 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a , w w w. d r u s t vo - n s o s. s i

SRCE KURI MAŠČOBE

Največ je koronarne bolezni KOLIKO TELOVADITI

Preveč vadbe celo škodi GRIPA IN SRČNE BOLEZNI

Previdnost pri kroničnih bolnikih NOVA ODKRITJA

Škodljivci v kravjem mesu in mleku

Želimo vam, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake. Srečno!

Želimo vam, da bi se vam uresničile vse želje, pričakovanja in sanje, tudi tiste, ki ste jih postavili visoko nad oblake.

30 min

Srečno!

Samo 30 minut na dan namenite sebi in vaše srce vam

www.drustvo-nsos.si

bo hvaležno

Utrip Srca 3

Uvodnik

3

SAM DOMA bojan petek | urednik Potihem smo se bali, pa vendar upali. Zdaj je dokončno jasno priznani kirurg prof.dr. Igor Gregorič je nepreklicno odstopil in zapustil Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. Odlično, znebili smo se vrhunskega kirurga, sedaj lahko nadaljujemo po starem. Z zbiranjem zamaškov in zdravljenjem naših malčkov v tujini. Naš minister za zdravje pa čaka in okleva, čeprav je ravno on tisti od katerega največ pričakujemo. Pravi, da brez podatkov ne more odločati - pa bo sploh lahko kaj odločil? Poznavalci pravijo, da verjetno težko - saj je ključne ljudi na ministrstu podedoval od bivše ministrice. Na temo otroške srčne kirurgije je že opravil številne sestanke, a se še ni dokončno odločil... Šarčeva največja predvolilna obljuba pa je bila da bo uredil zdravstvo. Kako mu to uspeva, spremljamo ravno te dni, ko je njegova vlada preveč obremenjena z dvigom svojih plač. Ali je gospod komik že uspel reči kakšno besedo na to temo, ki mimogrede niti malo ni smešna? In tako nam ostaja veseli december ter vrhunec tv ponudbe, ki med drugim vključuje že tisočkrat videne filme iz serije Sam doma...Čestitke tv hišam za inovativnost! V našem društvu smo letos skoraj v celoti izpolnili zastavljene naloge v okviru sredstev s katerimi razpolagamo. Zagotovo smo presegli marsikaterega politika, ki je pred volitvami obljubljal vse mogoče. Trudimo se - predvsem za tiste, ki nam sledite. Ob koncu leta si radi izrečemo želje po sreči in zdravju, ki naj nas spremljata v novem letu. Drage članice in člani, pridružujem se tem voščilom. Hkrati nam vsem želim, da bi v letu 2019 ustvarili še več medsebojnega sodelovanja in uresničili naše skupne cilje. Članom, sponzorjem, donatorjem in vsem drugim, ki kakorkoli sodelujete v naših prizadevanjih za prijetnejše, zdravo in srečno življenje - se res iskreno zahvaljujem za vašo dosedanjo naklonjenost ter vam želim veliko dobrega v poslovnem in zasebnem življenju.

www.drustvo-nsos.si

4 UtripSrca

MELISA ZA DOBRO VOLJO izločanje prebavnih sokov ter izločanje žolča. Priporočljivo jo je uživati ob slabosti, saj umirja želodec. Delovanje na živčne končiče ji omogoča učinkovito blaženje bolečin. V deželah s toplim podnebjem v najbolj vročih dneh pijejo čaj iz poprove mete, saj ta spodbuja potenje. MELISA IN META STA NARAVNA ANTIDEPRESIVA

L

judska modrost pravi, da si lahko z vračanjem k naravi pozdravite ali olajšate marsikatero zdravstveno tegobo. Ob tem morate dobro poznati lastnosti posameznih zelišč in kako jih pripraviti, da bodo imela želeni učinek. Melisa preprečuje napenjanje, blagodejno vpliva na srce in možgane. Meta spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke in pomirja. Veliko nepoznavalcev zelišč zamenjuje omenjeni zelišči, tako po imenu kot po njuni uporabi. Melisa pomirja, krepi živce, blaži krče v črevesju, deluje proti napenjanju in ima blagodejen vpliv na srce in možgane. Gre za nežno, občutljivo zelišče, ki je zelo priljubljeno v čajnih mešanicah. Listi poprove mete so po zaslugi prijetnega vonja zelo priljubljena začimba, zaradi številnih blagodejnih učinkov na zdravje pa se veliko uporabljajo tudi v zdravilstvu in farmaciji. Uživanje poprove mete ali njenega eteričnega olja mentola ureja prebavo tako na globalni kot na celični ravni, kjer pripomore k boljšemu vpijanju kalcija . Ureja težave z vetrovi, izboljšuje tek, pospešuje nastanek in www.drustvo-nsos.si

Priporoča se, da zjutraj spijemo melisin ali metin čaj, saj bodo tako že navsezgodaj dobre volje. Za izboljšanje okusa pa dodajte še nekaj citronke. Melisa je namreč rastlina dobre volje, sreče in lepih sanj. Pijete jo lahko skozi cel dan, saj daje človeku optimizem in ga pomirja. Čaje pijemo brez sladkorja in umetnih

sladil, morda samo z žličko meda. »Grenčine v čajih vplivajo na periferno živčevje prebavil, da izločijo več fermenta, zato se hrana bolje prebavi«. UPORABA NA ČUSTVENEM PODROČJU

Olje melise je eno izmed najboljših eteričnih olj za lajšanje duševne napetosti, depresije, potrtosti in tesnobe. Spodbuja življenjsko radost, odganja temačne misli in naredi srce veselo. Uporabljamo ga lahko kot pomoč pri odpravljanju potrtoti ins žalovanju ob izgubi nam drage osebe. Že srednjeveške zdravilske bukve so meliso omenjale kot »eliksir življenja« in prav iz razloga da nam okrepi čustva in pomaga najti notranje zadovoljstvo, jo tako označujemo še danes.

Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti, soustvarjajte z nami in postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije. Prijavnica na strani 46 ali na spletni strani

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 5 5

UTRIP - MINI NOVIČKE Pljučni rak pravočasna diagnoza Pljučni rak je bolezen, ki jo pogosto odkrijemo tako pozno, da jo težko zdravimo, zato moramo biti pozorni že na zgodnje oziroma pogosto neznačilne znake bolezni. V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli okoli 1.400 ljudi. Medtem ko število novih primerov pri moških upada, pa pri ženskah še vedno narašča. »Pljučni rak je še vedno ubijalec številka ena med raki. Na začetku bolezen nima specifičnih simptomov, zato je pomembno zgodnje odkrivanje in predvsem zdravljenje pljučnega raka. V bistvu današnje število bolnikov s pljučnim rakom odraža kadilske navade 20 ali 30 let nazaj. Če bomo zmanjševali kajenje, bo čez 20, 30 let tudi manj bolnikov s pljučnim rakom. Zdravljenje pljučnega raka je odvisno od tipa tumorja in njegove razširjenosti drugod po telesu, pa tudi od bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja in spremljajočih bolezni. Največje možnosti za ozdravitev imajo bolniki, pri katerih raka odkrijejo zelo zgodaj.

Čezmerno pitje ali zloraba alkohola Alkohol v Sloveniji predstavlja pereč problem. V slovenski družbi je prisoten toleranten odnos do pitja alkohola, na drugi strani pa so težave zaradi pretiranega pitja pogosto zanikane in tudi stigmatizirane. Eden izmed načinov, kako se izognemo tako stigmatiziranju kot mitom v družbi glede alkohola, je redno spremljanje stanja in objavljanja verodostojnih podatkov o posledicah pitja alkohola in o uspehih različnih preventivnih programov in politik. Zaradi čezmernega pitja alkohola in posledic v Sloveniji še vedno umre veliko ljudi. Čeprav so vpeljane številne uspešne prakse, pa dokler ljudje umirajo v nesrečah, povezanih z alkoholom, ne moremo govoriti o uspehu. Kar 83 odstotkov Slovencev namreč podpira uvedbo obveznega navajanja sestavin in energijske vrednosti na embalaži alkoholnih pijač, 65 odstotkov pa jih podpira ničelno toleranco do alkohola za vse voznike. Škoda, povezana z alkoholom, predstavlja tudi veliko finančno breme za državo. Zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, so po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letih 2012–2016 v povprečju znašali 147 milijonov evrov letno.

Nezdravljena sladkorna bolezen in posledice Sladkorna bolezen spada med največje izzive na področju javnega zdravja. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča. V Sloveniji je lani zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov, kar nas uvršča v srednje območje evropskih držav. Sladkorna bolezen je zahrbtna, saj dolgo ne povzroča nikakršnih težav. Zato zlasti osebam, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni, svetujemo preventivni pregled pri splošnem zdravniku, vključno z meritvijo krvnega sladkorja. Zaplete je vsekakor najbolje preprečevati. Pri tem sta največja bolnikova zaveznika skrb za čim boljšo urejenost sladkorne bolezni ter urejanje krvnega tlaka, maščob in telesne teže ter zdrav življenjski slog, brez dejavnikov tveganja, kot so nezdrava prehrana, kajenje, nezmernost pri uživanju alkoholnih pijač in ne dovolj gibanja. Na spletu preverite kateri so dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.

Plačljiva operacija sive mrene Diagnoza sive mrene ni vedno enostavna, velja pa pravilo, da moramo ob vsakem poslabšanju vida po 40. letu pomisliti tudi nanjo. Za postavitev diagnoze je potreben natančen oftamološki pregled. Operacija sive mrene je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a ker se številni bolniki ob tem odločijo tudi za popravo vida v celoti, morajo poseg in novo umetno lečo plačati sami. Na operacijo sive mrene pri nas čaka 7.000 judi, skoraj 4.000 nedopustno dolgo. Pogostost tega obolenja s starostjo narašča in po 65. letu ima to očesno bolezen že več kot polovica ljudi. Operacija sive mrene poteka v lokalni anesteziji in traja 15 do 30 minut. Po posegu pacient v operirano oko sam vkapava kapljice s kortikosteroidi in antibiotiki po navodilih, ki jih dobi od zdravnika. Prvi pregled se opravi dan po posegu, zatem običajno pacienta kontrolirajo še po enem do dveh tednih. V sloveniji se mnogi odločijo, da istočasno z operacijo sive mrene opravijo še dodatno storitev, korekcijo vida v celoti. V tem primeru pa zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo pokril ne enega ne drugega.

www.drustvo-nsos.si

6 UtripSrca

Iz vsebine

Srce najraje kuri maščobe Pravi čudež je, da človeško srce neumorno dela tako dolgo brez prestanka pri večini ljudi. Toda lahko se zgodi, da v nekem trenutku dela ne zmore več.

10

Ste že slišali za moško gripo?

14

Moški gripo ali prehlad doživljajo drugače kot ženske. Bolj se pritožujejo nad tegobami, ki jim jih povzroča bolezen, pa tudi dlje časa se zdravijo.

Ne izničite vsega - preveč telovadbe Nasveti za telovadbo bi morali vsebovati tudi zgornjo mejo Na podlagi anket, ki so jih izpolnjevali udeleženci v raziskavi, znanstveniki sklepajo, da je idealna hitrost trimčkanja 8 kilometrov na uro.

15

Sladkorna bolezen, polovica brez diagnoze Oboleli simptome prepoznavajo, ko so zapleti že očitni.

18

Gripa in srčne bolezni Za kronične bolnike, med katere sodijo tudi srčni bolniki, pa je gripa lahko celo usodna.

24

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 7 7

št.25, december 2018 - Letnik XVIII

www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino. Odgovorni urednik: Bojan Petek

Ali je alkohol koristen za srce?

27

Strokovni sodelavci in ostali : Milka Krapež, Sanja Vilfan Švajger, prof. dr. Metka Zorc, Nika Teraž, Sabina Potočnik, Marjan Lužnik, in Marko Bohinc. Fotografija: Arhiv uredništva, MC Medicor, iStock Photos, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi in člani društva.

Če človek popije veliko alkohola, bo to pospešilo srčni utrip. Če pa srce bije hitro, je lahko to nevarno.

Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech

Škodljivci kravjem mleku in mesu Nova odkritja nakazujejo drugačne povezave: uživanje rdečega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter rakom.

28

Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov.

Antioksidanti Antioksidanti so za zdravje ljudi zelo pomembni. To spoznanje je staro že nekaj desetletij.

35

Svetovni dan srca Svetovni dan srca je praznik, ki razširja v svetu pozitivno energijo in dobre misli, kako ohranjati zdravje in življenje na našem planetu.

37

Ne jej tistega, kar ima mamo in obraz

40

Periodika: Izide štirikrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida. Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo. Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije. Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

www.drustvo-nsos.si

8 UtripSrca

MAG. JOŽE SMREKAR Soustanovitelj Društva na srcu operiranih Slovenije in podpredsednik nadzornega sveta ustanove MC MEDICOR Slovenija

N

a pragu jeseni, v turobnih dneh meseca novembra smo ponovno spoznali, kako minljivo je življenje, minljivo kot utrinek zvezde na nebu. Kljub temu, da smo vedeli za zločesto bolezen zadnjih nekaj mesecev, je upanje ostajalo, da se življenje ne konča preko noči. Odšel je prijatelj slovenskih srčnih bolnikov, človek, ki mu je srčna operacija prof. dr. Ninoslava Radovanoviča podaljšala življenje za več kot 40 let. Človek, ki je vsa ta leta živel polno življenje, življenje, ki mu ga je namenila usoda. Ta usoda je hotela, da je svoje poslanstvo nadaljeval v pomoči slovenskim srčnim bolnikom..... Magister Jože Smrekar je bil prav gotovo posebna oseba. S svojo neverjetno življensko energijo, natančnostjo, poštenostjo in predanostjo je ustanovil skupno s prof. dr. Radivojem Ozvaldom in odvetnikom dr. Markom Prepeluhom prvo slovensko civilno društvo: Društvo na srcu operiranih Slovenije. V svojem prepričanju in delu je vedno ostajal skromen, a premočrten, vedno je branil interese slovenskih srčnih bolnikov, spremljal dogajanja slovenske medicinske kardiološke stroke in lahko bi rekli, usmerjal tok razvoja slovenske kardiologije. V letih, ko so čakalne dobe na srčne operacije in invazivne diagnostične posege na srcu postale nevzdržne je skupno s člani Društva na srcu operiranih Slovenije in nami, zdravniki, začel borbo, da Slovenija dobi tretji center za zdravljenje bolezni srca in žilja. S svojim delom je postavljal temelje nove ustanove, neumorno je zbiral sredstva in investitorje, ki so omogočili začetek uspešnega delovanja Mednarodnega www.drustvo-nsos.si

centra za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija. V svojem delu se je razlikoval od drugih somišljenikov, pomagal je razvijati center, ne samo z idejami in pismi politikom, pač pa tudi aktivno, pri vsakdanjem delu ustanove, pri pripravi vseh začetnih dokumentov, delovnih dovoljenj, organizaciji in gradnji. Entuziazem je vedno prenašal na vse nas, ki smo mnogokrat skoraj že obupali. V svoje delo je vključeval člane svoje najožje družine, prijatelje in sorodnike, ki so tkali začetek današnjega priznanega centra, ki s svojo dejavnostjo nudi poseben dom slovenskim srčnim bolnikom. Kot podpredsednik nadzornega sveta je od ustanovitve do danes reševal številne zaplete, predvsem administrativne narave, ki so mnogokrat zaradi nerazumevanja aktualnega političnega sistema, ovirali delo ustanove. Vsem, ki smo imeli posebno priložnost in privilegij v življenju, da smo lahko bili del njegove življenske poti, bodo njegovi nasveti, poštenost in pozitivna drža v izjemno pomoč. Mag. Jože Smrekar je spoštoval zdravniški poklic in zdravnike, ter vse tiste sodelavce, medicinske sestre in ostalo osebje ustanove, ki je v Sloveniji s svojim delom dokazalo, kako pomembno je prijateljsko sodelovanje in poštenost z vizijo, da je v mislih vedno na prvem mestu bolnik, njegova usoda in usoda njegove družine. Človeško življenje se ne konča, ostajajo dela, spomini..... Pot, ki jo je z nami skupno prehodil mag. Jože Smrekar bo ostala kot večna luč, živel bo v naših srcih in spominih naprej. Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

Utrip Srca 9 9

(od leve): gospa Tjaša Andree Prosenc, prof. dr. Metka Zorc, mag. Jože Smrekar in prof. dr. Olga Vraspir Porenta

prof. dr. Metka Zorc in mag. Jože Smrekar

V svojem delu se je razlikoval od drugih somišljenikov

V sprejemni pisarni M.C. Medicor, Izola

gospa Barbara Ravnik in mag. Jože Smrekar

www.drustvo-nsos.si

10 UtripSrca

Nova spoznanja

SRCE NAJRAJE KURI MAŠČOBE Tekst: Milka Krapež

Srce v povprečno dolgem življenju enega človeka utripne 2,5 milijardkrat in s tem pošilja na milijone litrov krvi v vse dele telesa. Ta pretok krvi s sabo prenaša kisik, gorivo (za energijo), hormone in druge snovi, ki jih celice potrebujejo za normalno delovanje. Obenem pa odplavlja odpadne produkte, ki nastanejo pri presnovi. Če se srce ustavi, osnovne funkcije ne delujejo več. Včasih se to zgodi v hipu.

P

ravi čudež je, da človeško srce neumorno dela tako dolgo brez prestanka pri večini ljudi. Toda lahko se zgodi, da v nekem trenutku dela ne zmore več. Na spletnih straneh slovite ameriške univerze Harvard zasledimo znane krivce za oslabelo srce: slaba prehrana, premalo gibanja, kajenje, okužbe, podedovana nagnjenost (lahko bi rekli slabi geni), sladkorna bolezen tipa 2 (ta pa je prav tako povezana z nezdravim načinom življenja), debelost in preveč alkohola. Z drugimi besedami, za bolezen si je človek v veliki meri kriv kar sam. Ameriški kardiolog (University of Cincinnati Medical Center) je v strokovni literaturi objavil nekaj člankov prav na temo vzrokov za nastanek srčnih bolezni. Še vedno lahko na spletnih straneh uglednih svetovnih centrov za zdravljenje srčne bolezni zasledimo, da sta najpogostejša vzroka www.drustvo-nsos.si

za nastanek srčne bolezni uživanje hrane z veliko nasičenih maščob in povišan holesterol v žilah. Zato so zdravniki milijonom bolnikov po vsem svetu predpisovali zdravila za znižanje holesterola. Dr. Smith razlaga, da je znanost na vzroke za nastanek srčnih bolezni gledala napačno in da uživanje omenjenih zdravil nudi malo ali nič zaščite (www.positivehealth.com, avgust 2018). NAJVEČ JE KORONARNE BOLEZNI

Večina srčno žilnih bolezni sodi v skupino koronarne bolezni srca, ko se stene glavnih arterij, ki oskrbujejo srce s kisikom in krvjo, odebelijo. Zadebelitev stene arterij spremlja tudi tvorba krvnih strdkov. Strdki lahko povzročijo popolno blokado žile (okluzijo), posledično srčna mišica ne dobiva krvi in kisika. To pa vodi v odmiranje celic mišice in v srčni infarkt. Nobenega

dvoma ni, razlaga dr.Smith, da srčna bolezen pomeni odebelitev stene arterije in tvorbo krvnih strdkov, vendar pa je to samo en del bolezenskega procesa. Italijanski patolog Giorgio Baroldi (1925-2007), specializiran prav za patologijo srca, je skoraj pol stoletja vznemirjal medicinsko znanost zaradi konvencionalne teorije o vzrokih za srčne bolezni. Pri svojih raziskavah je ugotavljal, da blokirane arterije morda niso glavni vzrok za srčni infarkt oziroma, da okluzija najbrž ni edini vzrok zanj. Med drugim je ugotovil, da ima kar nekaj bolnikov zožene arterije, pa vendar zraven nobenega znaka poškodbe srčne mišice. Bolnik je lahko imel zožene arterije dolga leta, a nobenega značilnega simptoma srčne bolezni. Ugotovil je tudi, da ni povezave med obsežnostjo bolezni koronarnih arterij in stopnje poškodbe srčne mišice. Pričakovali bi lahko, da

Utrip Srca 11

bo pri večji količini oblog tudi poškodba srca večja. Toda Baroldi je zaključil, da obsežnost bolezni arterij ni povezana z dejansko poškodbo srca. Njegova tretja ugotovitev pa je bila, da lahko bolnika zadene infarkt (kar pomeni, da je del srčne mišice odmrl), ne da bi bile arterije zamašene. HOLESTEROL NI KRIV

Leta 2004 je Baroldi s soavtorjem prof. Malcolmom Silverjem z univerze v Torontu objavil knjigo, ki vsebuje podrobnejše povzetke drugačnega pogleda na razvoj srčne bolezni. Ena od tem, o katerih avtorja pišeta, je, da se srce z blokiranimi arterijami prilagodi stanju in poveča pretok v okolici. Ljudje večinoma poznajo skice srca in blokade arterije, medtem ko pretoka krvi v okolici redko ali sploh ne vidijo. Ta okoliški pretok je sestavljen iz drobnih delcev, povezanih v mrežo manjših žilic, ki prav tako oskrbujejo srce s krvjo in kisikom. Če lahko torej okoliški obtok obide blokirane arterije in če ni povezave med obsegom bolezni arterij in tkiva poškodovane srčne mišice, potem srčni infarkt izvira iz samega srca, ne pa iz okvare arterij. Tej predpostavki pravijo tudi miogenska teorija srčnega infarkta. Pionir na tem področju je bil brazilski znanstvenik

dr.Quintiliano H. De Mesquita, njegovo delo pa je nadaljeval njegov rojak Carlos Monteiro, neodvisni raziskovalec in znanstvenik. MIOGENSKA TEORIJA SRČNEGA INFARKTA

Miogenska teorija srčnega infarkta napeljuje, da srčno bolezen povzročata fizični ali pa psihološki stres, ki lahko povzročita spremembe v energetskem sistemu srca. Kljub temu, da so nam leta in leta vcepljali v glavo, kako so maščobe slabe za srce, pa so prav maščobe njegov najbolj priljubljeni vir

»Še bolj presenetljivo pa je, da so bili v največji nevarnosti za smrt ljudje, ki sploh niso imeli nobenega znaka tveganja za srčno žilno bolezen.« energije. Toda če je aktiviran odgovor na stres v telesu, se aktivira energijski sistem, ki uporablja glukozo, ker jo iz nje dobi najhitreje. Pri izgorevanju glukoze se tvorijo kislinski stranski produkti, to pa povzroči, da je srčna mišica biokemijsko bolj kislinska. Kislo okolje vpliva na sposobnost srčne mišice za krčenje. To lahko vodi v sicer lokalizirano, vendar območje odmrlih celic (nekroza). Ko pride do tega in je delno prizadeta sposobnost krčenja srčne mišice, se dinamika pretoka v arterijah spremeni, kar povzroči poškodbe arterijskih sten. Na to se organizem odzove s tvorbo strdkov, arterije pa so potem izpostavljene različnim procesom, ki so povezani z nabiranjem žilnih oblog (plaka). Če se nabere plak, se stanje poslabšuje z zoženjem žile, kar onemogoča normalen dotok krvi in kisika. Okrog te teorije je še veliko neznank.

11 Med drugim je to časovno zaporedje, kaj se zgodi najprej in kaj kasneje. Leta 2011 je bila v strokovni reviji Journal of the American Medical Association objavljena raziskava, ki naj bi vodila v popolno ponovno pretehtanje dejavnikov tveganja, vendar so jo strokovnjaki prezrli. Vključevala je več kot pol milijona ljudi, ki so jih sprejeli v bolnišnico v stanju prvega srčnega infarkta, vendar brez predhodnih znakov srčno žilne bolezni. Raziskovalci so pregledali pet tradicionalnih dejavnikov tveganja v povezavi s preživetjem: visok krvni tlak, kajenje, povišan holesterol, diabetes in družinska zgodovina srčnih bolezni. Ta seznam dejavnikov tveganja je močno podoben tistemu, ki ga uporablja Ameriško združenje za srce pri ocenjevanju srčno žilnega tveganja. PRESENETLJIVI REZULTATI RAZISKAVE

Če bi bili ti znaki zanesljiv napovednik smrtnosti, bi pričakovali, da bodo tisti, ki jih imajo več, živeli krajši čas. Vendar pa se je, presenetljivo, pokazalo prav nasprotno: več dejavnikov tveganja so zasledili pri bolniku, večja je bila verjetnost, da bo preživel prvi srčni infarkt. Še bolj presenetljivo pa je, da so bili v največji nevarnosti za smrt ljudje, ki sploh niso imeli nobenega znaka tveganja za srčno žilno bolezen. Ljudje brez znakov tveganja so bili celo v 1,5 krat večji nevarnosti, da srčnega infarkta ne bodo preživeli v primerjavi s tistimi, ki so imeli vseh pet znakov. Kakor pravi dr.Smith, je pri sedanjem modelu poznavanja in zdravljenja srčno žilnih bolezni (predvsem bolezni koronarnih arterij) še precej nejasnosti oziroma nasprotij. Med drugim tudi dejstvo, da bodo ljudje z visokim holesterolom verjetno živeli dlje od tistih, ki imajo normalnega. To posebej velja za starejše ljudi, za katere se zdi, da jih povišan holesterol www.drustvo-nsos.si

12 UtripSrca

varuje pred odpovedjo srca. Raziskava, ki je bila prav tako objavljena v Journal of the American Medical Association, je pregledovala podatke 122.458 bolnikov, ki so sodelovali v 14 mednarodnih kliničnih raziskavah. Raziskovalci so preverjali pogostost znakov tveganja pri ljudeh, ki so imeli srčno žilno bolezen. Ugotovili so, da je imelo le 39 odstotkov moških in 34 odstotkov žensk s to boleznijo povišan holesterol.

Najhujši je stres Srčna bolezen je precej bolj zapletena, kot so nam do zdaj razlagali. Govorili so nam, da jo je mogoče obvladovati, če bomo obvladali koratek seznam dejavnikov tveganja. V resnici pa so to samo tisti znaki, proti katerim obstajajo zdravila. V resničnosti pa je srčna bolezen večja zgodba, ki vključuje medsebojno delovanje odgovora na stres, imunski sistem, gibanje, seveda tudi življenjski slog, okolje, v katerem bolnik živi, posebej pomembno je zdravje črevesja (kjer deluje več kot 70 odstotkov imunskega sistema) in tudi zelo širok krog prehranskih faktorjev. Kot danes pravijo strokovnjaki, so nekateri znanstveniki (na primer v Britanski fundaciji za srce) celo navajali netočno dejstvo, da »stres ni direktni dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni, a lahko vpliva na njegovo raven«. Dr. Smith ponavlja, da lahko fizični in psihološki stres vplivata na srce tako, da v njem ustvarjata kislo okolje. Poleg tega veliko stresa direktno prizadene arterije, poveča se nevarnost, da se bodo tvorili krvni strdki ter da se bo spremenil električni sistem, ki nadzoruje

www.drustvo-nsos.si

utripanje srca. Stres tudi povzroči, da izgorevanjo pomembna hranila, ki bi sicer človeka varovala pred nastankom srčno žilne bolezni. Stres oslabi imunski sistem, zato postane človek bolj izpostavljen infekcijam, te pa lahko prav tako igrajo pomembno vlogo v razvoju bolezni. Toda stres je individualen pojav. Vsak se nanj odzove drugače. Nekateri brez težav obvladajo celo hud stres, medtem ko so drugi nanj bolj občutljivi. Sprožitev delovanja imunskega sistema povzroči sproščanje hormonov adrenalina in kortizola. Adrenalin omogoča, da se kri lažje strdi, kadar pride do fizične poškodbe. Strdki pa so pri srčno žilni bolezni pomembni faktor. Adrenalin vpliva tudi na delovanje srca in žil: povečata se pretok krvi in krvni tlak, kar poveča nevarnost za poškodbo žilnih sten. Hormon kortizol pa vpliva na dvig ravni glukoze ter prispeva k debelosti, še posebej osrednje (trebušne oziroma visceralne), ki sodi med za zdravje najbolj nevarne. Na splošno spremembe v ravni glukoze v krvi, povečana osrednja debelost, povečan krvni tlak in druge spremembe v presnovi pripomorejo k razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Znano pa je, da so ti bolniki v petkrat večji nevarnosti, da se pri njih razvije tudi srčno žilna bolezen. Kortizol oslabi imunski sistem, zato so ljudje, ki živijo v stalnem stresu,

kar naprej bolni. Kot rečeno, okužbe pa so prav tako nevarne za razvoj srčno žilnih bolezni. Poleg tega kortizol preprečuje celicam, da bi odplavljale natrij in povečujejo izgubo kalija. To neravnovesje lahko povzroči zadrževanje tekočine in slabo delovanje celic, kar pripomore k odmiranju celic srčne mišice. Večji stres lahko takoj sproži srčni infarkt, pa čeprav prej arterije niso bile poškodovane in bolnik ni imel nobenih znakov srčno žilnih bolezni, kar je posledica vpliva noradrenalina, ki se med odgovorom na stres prav tako sprošča. Noradrenalin se sprošča, da omogoča močnejše krčenje mišic. Sprošča pa se na konceh živcev, kar lahko povzroči odmiranje množice celic. Stres človeka spodbuja, da je nezdravo hrano, ne uživa hranil, ki varujejo srce, uživa pa preveč sladkorja, popije preveč alkohola in pokadi veliko cigaret. Vse to vpliva na ravnovesje avtonomnega živčnega sistema, kar stvari samo še poslabšuje. Pri tem je treba izpostaviti kajenje, ki dodatno aktivira simpatični živčni sistem. Povzroči pa lahko tudi Takotsubovo kardiomiopatijo, znano tudi kot sindrom zlomljenega srca, ki oslabi glavno srčno votlino za črpanje krvi, kar je rezultat hudega čustvenega ali pa fizičnega stresa. Vse to pa je šele vrh ledene gore. Podrobnosti, kaj točno in na kakšen način škoduje srcu in žilam, še vedno raziskujejo.

Utrip Srca 13

USPEŠNA IN NATANČNA UVEDBA NOVIH PRISTOPOV ZDRAVLJENJA OMOGOČA HITRO IN VARNO ZDRAVLJENJE

13

Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija razvija v klinični praksi zdravljenje bolezni aortne zaklopke na manj invaziven način (TAVI). Zadnja leta se je s pomočjo napredka medicine in tehnologije razvila nova metoda zdravljenja bolezni zaklopk brez klasične kirurške tehnike. Zaklopke se vstavljajo skozi sisteme katetrov, kar je za bolnika mnogo manj zahtevno zdravljenje. V svetu so izdelali natančne smernice za uporabo nove tehnologije, ki je v tem času predvsem pomembna pri napredovalem obolenju aortne zaklopke, potrebna pa bolnikom z obolenji drugih organskih sistemov, pri katerih klasična metoda zdravljenja predstavlja izjemno velik riziko. V preteklem letu smo ob pomoči kolegov iz tujine, ki so nam omogočili pridobiti finančna sredstva uspešno zdravili prvo skupino 20 bolnikov. V letošnjem letu smo pridobili tudi možnost razširitve pogodbe z ZZZS za tovrstno zdravljenje, kar nam bo omogočilo, da bomo z delom nadaljevali. Rezultati zdravljenja so izjemni, zapletov ni bilo, tako, da smo izpolnili vsa pričakovanja, ki omogočajo vrano zdravljenje naših bolnikov. Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

www.drustvo-nsos.si

14 UtripSrca

STE ŽE SLIŠALI ZA »MOŠKO GRIPO«? Moški gripo ali prehlad doživljajo drugače kot ženske. Bolj se pritožujejo nad tegobami, ki jim jih povzroča bolezen, pa tudi dlje časa se zdravijo. Tekst: Milka Krapež

S

trokovnjaki se sprašujejo, če je tako imenovana moška gripa samo posledica tega, da si močnejši spol želi več pozornosti ali pa, da dejansko bolezen doživlja drugače kot ženske. Ali drugače, so moški res bolj občutljivi in razvajeni od žensk?

Če ste na to takoj odgovorili z da, se morda motite. Skoraj vsaka ženska pravi, da je njen moški neznosen, če zboli. Javka za vsako malenkost (oziroma težavo, ki se njej zdi malenkostna), zahteva nenehno pozornost, vsi in vse se mora vrteti okrog njega. Ko je bolan, je v hiši glavni tudi v resnici. Za to moško obliko bolezni naj bi obstajal izraz »moška gripa«. Slovarji ga opredeljujejo kot pretiravanje pri resnosti simptomov oziroma kot sindrom jamrajočih moških. Med ljudmi je razširjeno celo prepričanje, da če bi morali moški nositi in roditi otroke, bi človeštvo že davno izumrlo. Večina ljudi, moških in žensk, izraz moška gripa razloži s pretiravanjem pri opisu svojih težav, moški hitro privzame značilnosti nemočnega bolnika in se popolnoma preda skrbi drugih do tedaj, ko se pozdravi. Druga možnost pa je, da moški dejansko doživlja virusne okužbe dihal drugače kot ženske. To se kaže tudi pri nekaterih drugih boleznih, na primer pri koronarni bolezni. Bolečina v prsih, ki je značilna za srčni infarkt, je dober primer.

www.drustvo-nsos.si

Moški imajo navadno klasične simptome s hudo bolečino, medtem ko naj bi imele ženske »netipične« znake (v primerjavi s tistimi, ki jih imajo moški) kot so slabost in kratka sapa. Zato se strokovnjaki sprašujejo, če ni vedenje moških pri gripi v resnici utemeljeno in ne pretirano glede na to, kako jih bolezen v resnici prizadene. Nedavna harvardska raziskava je pokazala, da cepljenje proti gripi, na primer, pri ženskah povzroči več lokalnih (na mestu cepljenja) in sistemskih (v celem telesu) reakcij ter boljši odgovor s protitelesi. Verjetno ima tu precejšnjo vogo hormon testosteron, ker so zasledili, da tvorijo moški z več testosterona manj protiteles. Več protiteles zmanjša resnost bolezni, zato je možno, da imajo cepljeni moški hujše težave, ker se na cepljnje ne odzivajo enako dobro kot ženske. V laboratorijskih raziskavah nosnih celic, okuženih z virusom gripe, ki so jih izpostavili ženskemu hormonu estradiolu, se je zmanjšal imunski odgovor, če so bile celice iz ženskega nosu, ne pa, če so bile iz moškega. Zdravljenje s protiestrogenskimi zdravili je ta učinek zmanjšalo. Ker so znaki gripe, kot jih občuti človek, večinoma reakcija imunskega sistema na napadalce, zmanjšan imunski odgovor pri ženskah pojasnjuje, zakaj so znaki blažji.

Raziskave so pokazale, da so bili moški zaradi gripe pogosteje hospitalizirani kot ženske in tudi, da jih je več kot žensk za posledicami gripe umrlo. Poleg tega je analiza ugotovila, da se moški zdravijo skoraj enkrat dlje od žensk. Če upoštevamo vse našteto, je povsem možno, da »moška gripa« ne pomeni le, da gre za razvajenega bolnika, ki zahteva več pozornosti. Pač pa je lahko dejansko posledica tega, da je gripa pri moških hujša kot pri ženskah. Nekateri strokovnjaki pojasnjujejo tudi, da lahko to izhaja iz pradavnine, ko so morali bolni moški počivati dlje, da so si popolnoma opomogli in bili znova pripravljeni na spopade z napadalci. To danes sicer ni več potrebno, zato je težko najti tako povezavo. Je pa seveda res, da se vsak bolnik počuti bolje in lažje preboleva bolezen, če nekdo ljubeče skrbi zanj. Kar velja tudi za ženske. Harvardski strokovnjaki so zaključili, da lahko bolezni kažejo drugačno sliko pri moških kot pri ženskah, kar se je pokazalo tudi pri koronarni bolezni, osteoporozi, lupusu in depresiji. Torej ne bi bilo nič nenavadnega, če bi bilo to res tudi pri gripi. Zato je možno, da smo krivični do moških in da moška gripa ne pomeni le pretiravanja in razvajenosti, pač pa resnično hujše težave.

Utrip Srca 15

KOLIKO TELOVADITI, DA NE IZNIČITE VSEGA, KAR STE SI S TELOVADBO PRIGARALI? Danski znanstveniki so na podlagi dvanajst let trajajoče raziskave ugotovili, da bi morali biti pri telovadbi bolj zmerni, kot bi si mislili. Preveč telovadbe ima namreč enak učinek na naše zdravje, kot če se s telovadbo sploh ne bi ukvarjali. Ni treba biti strokovnjak za Aristotela, da bi razumeli, da je važna prava mera med premalo in preveč. Konec koncev je to definicija obeh pridevnikov. Oba namreč označujeta trenutek, ko nekaj za nas ni več dobro, bodisi iz pomanjkanja bodisi izobilja. Da je preveč trimčkanja lahko tako škodljivo kot premalo, je zato dokaj samoumevno. Vendar zajec tiči v podrobnostih, kot je vprašanje, kdaj oziroma koliko je preveč?

15

Znanstvenik so v sklopu koebenhavnske raziskave preučevali več kot tisoč zdravih trimčkarjev in tistih, ki se s trimčkanjem ne ukvarjajo. Pri tem so bili pozorni na povezavo med količino trimčkanja in umrljivostjo. Po 12 letih opazovanja so ugotovili, da so najmanj umrljivi tisti, ki so trimčkali z zmerno hitrostjo po dve uri in pol tedensko, tisti, ki so trimčkali več kot štiri ure na teden ali pa se sploh niso ukvarjali s telovadbo, pa so pokazali najbolj številčno umrljivost. Nasveti za telovadbo bi morali vsebovati tudi zgornjo mejo Na podlagi anket, ki so jih izpolnjevali udeleženci v raziskavi, znanstveniki sklepajo, da je idealna hitrost trimčkanja 8 kilometrov na uro, prav tako pa odsvetujejo trimčkanje več kot trikrat na teden oziroma svetujejo naj celotna tedenska količina znaša dve uri in pol. Tako višja povprečna hitrost ali več ur trimčkanja tedensko sta očitno izničili vse koristi, ki so si jih posamezniki v povprečju pridobili s športnim udejstvovanjem, saj se je umrljivosti tistih s presežkom priporočane intenzivnosti telovadbe izenačila s tistimi, ki sploh niso telovadili. Kaj točno je razlog za takšen trend, raziskovalci sicer ne znajo pojasniti z gotovostjo, a pravijo, da bi bil eden od dejavnikov lahko vpliv na srce med ekstremnimi napori, ki lahko privede do škodljivih strukturnih sprememb srca in arterij. Raziskava je precej hvaležna za vse, ki ob močno obremenjenem urniku najdejo le malo časa za telovadbo in nimajo priložnosti, da bi okoli nje zgradili celotno življenje. Kot pravi član skupine raziskovalcev Jacob Louis Marott iz koebenhavnske bolnice Frederiksberg: »Ni se treba zelo potruditi, da bi dosegli dober učinek na zdravje. Morda se celo ne bi smeli tako zelo truditi. Nasveti za telovadbo ne vključujejo splošne zgornje meje, a morda obstaja.« Celotna raziskava je bila objavljena v Journal of the American College of Cardiology. (http://www.onlinejacc.org/content/65/5/411)

www.drustvo-nsos.si

16 UtripSrca

Načeloma ni nevarna, je pa neprijetna

NADLEŽNA SLUZ V GRLU Tekst: Ksenija Potočnik

Gosta sluz v ozadju grla je zelo neprijetna. Ker otežuje dihanje, lahko človeka prebudi sredi noči s paničnim občutkom, da ne zmore vdihniti dovolj zraka. Željno si predstavlja, da bi mu nekdo iz grla s sesalcem odstranil sluz, da bi lahko spet polno zadihal. Čeprav je gosta sluz večinoma posledica vnetja grla oziroma viroze, pa je vzrokov za zgoščeno sluz veliko. Med njimi je tudi hrana.

foto: pixa bay

Na videz gre za banalno zadevo, vendar pa je zelo moteča. Človeka sili, da ves čas pokašljuje, da bi se sluzi znebil, vendar se zdi, da kašljanje ne pomaga kaj dosti. Eden od vzrokov je, da se sluz iz nosu spusti v grlo, kjer se nabira. Če se to zgodi po zaužitem obroku, je lahko posledica alergije, vnetja sinusov oziroma nosne sluznice. Največkrat se gosta sluz nabere v grlu (pa tudi v nosu) pri prehladnih obolenjih, ko ima tudi pomembno funkcijo: s kašljanjem si telo prizadeva, da bi se znebilo napadalcev. Sluz se nabira in zgošča tudi med nosečnostjo. Lahko je posledica sezonske alergije, akutnega bronhitisa, krupa (vnetja zgornjih dihal: grla, žrela, bronhijev), vnetja na korenu

www.drustvo-nsos.si

jezika (epiglotitis), vnetja sinusov, mandljev, žrelnice, grla, tudi pljučnice, tuberkuloze, mononukleoze, kajenja, hude vznemirjenosti in onesnaženega zraka. Znano je, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov zgoščuje sluz. Nekatere vrste hrane prispevajo k zasluzitvi, medtem ko spet druge vrste sluz redčijo. Med tistimi, ki zgoščajo sluz so poleg mleka in mlečnih izdelkov (tudi sir, jogurt, mlečni sladoledi) mastno meso, mesni izdelki (klobase, salame, prekajeno meso), izdelki, ki vsebujejo gluten (ti povečajo zasluzitev posebej pri ljudeh, ki so občutljivi na gluten), alkohol, kofein, posebej v obliki poživitvenih pijač s plinom, nekatere vrste sadja

in zelenjave (banane, zelje, krompir). To seveda ne velja za vse, vendar naj bi tisti, ki imajo težave s sluzjo, z izločitveno metodo preverili, ali jim morda ta živila povzročajo težave. Po drugi strani pa si lahko pomagamo z živili, ki sluz redčijo. To so česen, zelena, čebula, por, peteršilj, buče, jagode vseh vrst, pomaranče, brokoli, brstični ohrovt, paprike; od jedi, ki jih pripravite sami, je najboljša kokošja juha; med ribami so najbolj primerne tuna, losos (divji), postrv, skuša; od maščob pa je najboljše olivno olje. Če se vsako jutro zbudite s sluzjo v grlu in imate občutek, da se je morate hitro in nujno znebiti, to lahko pomeni, da gre za okužbo, vendar pa tudi za

Utrip Srca 17

astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen ali pa je celo znak srčnega popuščanja. Slednje se lahko zgodi, ker ima srce težave s prenašanjem večje količine krvi skozi telo, kar povzroči nabiranje tekočine. Ta se nabira v pljučih; še posebej, ko je človek ponoči v ležečem položaju. Rezultat tega je »mokro« kašljanje zjutraj ali pa tudi ponoči. Mnogo ljudi ima težave s sluzjo po zaužitem obroku. A ni vedno kriva le hrana. Lahko gre za sproščanje sluzi iz nosu, morda za vnetje nosne sluznice, stranske učinke zdravil, za refluks, posledico kajenja ali pa za bakterijsko oziroma virusno okužbo. Da bi se temu izognili, je treba popiti čim več tekočine, inhalirati paro, grgrati mlačno, slano vodo, po obroku piti zeliščni čaj, se izogibati hrani, na katero ste alergični; za kadilce pa je najboljši nasvet, da

nehajo kaditi. Na temelju tega ni mogoče trditi, da bi (razen v redkih primerih) gosta sluz v grlu lahko pomenila hudo bolezen. Vendar je treba biti pozoren: če je sluz redkejša in prozorna, gre verjetno za prehlad ali alergijo, možni so stranski učinki zdravil ali pa gre za reakcijo na hrano.Če je sluz zelo gosta, je to morda znak izsušitve zaradi suhih prostorov (v času ogrevanja). Če je zelene, rumene ali rjavkaste barve, gre morda za bakterijsko okužbo. Kadar zgoščena sluz prodira globlje v prsi, ima človek težave s požiranjem; sliši se kot klokotajoč zvok v prsih, kar je verjetno znak pljučnice. Če pa ima bolnik pekoč občutek, gre morda za zgago ali pa refluks. Zgoščena sluz v grlu zahteva nekaj sprememb v življenjskem slogu. Po ajurvedi si je dobro vsak dan izpirati

17 nos. Indijci imajo v ta namen posebno posodo, podobno Aladinovi svetiliki, rečejo pa ji neti pot. Vanjo nalijejo tekočino, prekuhano vodo s soljo ali fiziološko raztopino. Nagniti se je treba nad umivalnik, vdihniti in skozi omenjeno posodo vliti tekočino v nos; tekočina mora priteči ven po drugi nosnici. Zelo pomembno je, da je voda prekuhana, saj sicer lahko v nosnico pridejo mikrobi in povzročijo bolezen. Prekuhano vodo je treba ohladiti do telesne temperature (med 37 in 38 stopinj Celzija), potem pa jo menjaje vplivati v vsako nosnico. Večini ljudi ta ukrep pomaga. Majhnim otrokom pa pomagamo tako, da ob posteljo damo čim večji lonec vrele vode, da bo lahko vdihoval paro. Slednja bo razredčila sluz in omogočila lajše dihanje.

ZAVARUJETE SE PRED MRAZOM Za vse ki imate občutljivo in suho kožo, je zima prava nočna mora. Mraz, veter in suh zrak povzročijo izsuševanje kože in tanjšajo epidermalno lipidno pregrado. Še posebej izpostavljena je koža na rokah, ki postane suha in hrapava, nemalokrat celo razpoka do krvi. Takšne roke niso videti privlačne in najraje bi jih kar skrili v žep. Predstavljamo vam rešitve, kako do lepih, gladkih rok. Kadarkoli se odpravite ven, ne pozabite na rokavice. Te namreč varujejo vaše roke pred vetrom in mrazom ter zmanjšujejo izsuševanje kože. Rokavice naj bodo udobne in naj ne zadržujejo vlage na notranji strani, da se roke ne bodo potile. Pogosto umivanje rok ter uporaba mil in detergentov odplavlja maščobe z naše povrhnjice, kar povzroča izsušitve kože. Izogibajte se stiku z vodo in vedno nosite začitne rokavice pri pranju posode ali čiščenju, kjer ste v stiku z agresivnimi čistili.

Pazite tudi na to, da med umivanjem rok ne uporabljate vroče vode, temveč samo mlačno. Ni pomembno, ali uporabljate tekoče ali trdo milo, važno je le, da ni agresivno. Posezite po nežnih milih, najbolje iz naravnih sestavin. Držite se pravila, da si po vsakem stiku z vodo namažete roke s kremo. Tako kožo nahranimo in zagotovimo primeren maščobni zaščitni sloj, ki preprečuje izhlapevanje vode in ščiti pred zunanjimi vplivi. Doma imejte kremo za roke zmeraj pri roki: v kopalnici pri umivalniku in prav tako v kuhinji. Poskrbite, da boste kremo za roke imele pri sebi, tudi kadar ste zunaj – nosite jo seboj. Vsak večer pred spanjem si vzemite nekaj minut in na roke naneste izdatno količino kreme, ki jo z masiranjem vtrite v kožo. Nato si nataknite bombažne rokavice, ki bodo omogočile dobro vpijanje kreme v kožo in tudi preprečile, da bi kremo razmazali po postelji.

www.drustvo-nsos.si

18 UtripSrca

PRI POLOVICI OBOLELIH SLADKORNA BOLEZEN NI UGOTOVLJENA Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v tednu pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni, 14. novembra, predstavljata slovensko pobudo 'Zmanjšajmo polovico' za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena samo pri polovici oseb, ki jo imajo, od teh jih je le polovica deležnih zdravljenja, med njimi pa jih samo polovica dosega cilje zdravljenja in le polovica želene rezultate, kažejo splošni izsledki raziskave Mednarodne diabetične zveze (IDF).

N

a novinarski konferenci sta društvi predstavili pobudo 'Zmanjšajmo polovico', s katero želita jasno sporočiti slovenski javnosti, da je sladkorna bolezen zelo razširjena bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Prav zato opozarjajo, da je celostna obravnava sladkorne bolezni in oseb s sladkorno boleznijo nujna. S pobudo želijo združiti vse slovenske vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjali zaveze iz

www.drustvo-nsos.si

nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo in tiste, ki še ne vedo, da jo imajo, društvi pozivata, da se včlanijo v društva diabetikov po Sloveniji, saj članice in člani takšnih društev v skupnosti boljše skrbijo za obvladovanje sladkorne bolezni kot tisti, ki se niti ne zavedajo, da so že ali pa imajo le povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni.

Skoraj pol milijarde obolelih za sladkorno boleznijo

Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je izpostavil, da je po svetu več kot 425 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, do leta 2045 pa bi se lahko ta številka povzpela na 629 milijonov: »V Sloveniji imamo približno 125 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo in veliko takšnih, ki še ne vedo, da jo imajo. Ne vodimo pa registra bolnikov, čeprav na to opozarjamo že vrsto let. Bolezen je kronična, kar pomeni, da ni ozdravljiva. Zato lahko največ pripomoremo z ozaveščanjem, da osebe prepoznajo svoje stanje. V nasprotnem primeru, lahko pride do zapletov.« Zveza društev diabetikov Slovenije še posebej izpostavlja geslo letošnjega svetovnega dneva sladkorne bolezni 'Družina in sladkorna bolezen', s katerim ozaveščajo o dejavnikih tveganja za nastanek sladkorne bolezni, pravočasno odkrivanje, preprečevanje bolezni in samo vodenje sladkorne bolezni v okviru družine.

Oboleli simptome prepoznavajo, ko so zapleti že očitni

Utrip Srca 19

Prim. Matija Cevc, dr.med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je dopolnil, da jih v društvu skrbijo isti izzivi: »Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi sladkorja kot takšnega, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. To je pogost pojav zlasti pri diabetikih tipa 2, ki umirajo zaradi srčnega infarkta, pogosto imajo zaplete z žilami na nogah in vse kar iz tega sledi. Če bolezen pravočasno prepoznamo, jo obravnavamo in zdravimo, lahko takim ljudem podaljšamo kakovostno življenje.« V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije dodajajo, da je sladkorna bolezen velika nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj 10 % odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Zgodnje in učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni lahko pomaga zmanjšati tveganje na dolgoročne zaplete kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Mine lahko devet ali dvanajst let preden oseba ugotovi, da ima sladkorno bolezen tipa 2, vendar so zapleti takrat že očitni. Zgodnja diagnoza pa je lahko začetek dobrega življenja tudi s sladkorno boleznijo.

približno 4.9 milijona ljudi, od tega 60 % bolnikov s sladkorno boleznijo umre zaradi srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov: »Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni. Pojavnost srčnega popuščanja kot končne točke srčno-žilnega kontinuuma je pri moških s sladkorno boleznijo 2.4-krat višja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah. Sladkorni bolnik je statistično enako ogrožen za nastanek srčne kapi, kot oseba brez sladkorne bolezni, ki je že doživela srčno kap. Pri slednjih je sicer 40 % verjetnost, da se jim v naslednjih 5 letih ponovi«. Kovačić je ob tem pozval, naj se ljudje odzovejo vabilom referenčnih ambulant, saj lahko tako pravočasno odkrijejo sladkorne in druge srčnožilne bolezni. »Osebam s sladkorno boleznijo priporočamo, da ob zdravem življenjskem slogu upoštevajo priporočila in navodila zdravnikov. Breme sladkorne bolezni je zelo veliko,

19 najbolj ga občutijo družine bolnikov, saj se jim lahko kakovost življenja močno poslabša,« je opozoril Kovačić.

Izgubljamo kilometre, na koncu lovimo pomembne milimetre Dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine, UKC Ljubljana, je pojasnil, da se srčnožilne bolezni pri bolnikih s sladkorno pojavijo tudi do 15 let prej, kot pri ostalih: »Nedopustne so ugotovitve, da polovica ne ve za svojo bolezen. Še več, tisti, ki imajo diagnostično potrjeno sladkorno bolezen, krvni sladkor jemljejo kot nekaj nenevarnega. Ključno je pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni. V prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo pomembne milimetre.«

Dogodek ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Dogodka Zmanjšajmo polovico, je potekal ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembra 2018, v ljubljanskem hotelu Slon.

Za 60 % bolnikov s sladkorno boleznijo usodni srčno-žilni zapleti Po besedah dr. Dragana Kovačića, dr. med., specialista interne medicine in specialista kardiologije in vaskularne medicine iz Splošne bolnišnice Celje, zaradi sladkorne bolezni letno umre

(od leve proti desni) Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Matija Cevc, Aleš Škvarča, Dragan Kovačić in Alojz Rudolf

www.drustvo-nsos.si

20 UtripSrca

NE ŽVENKET CENIKOV, PAČ PA SRČNOST IN HUMANOST….. O zdravstvu, zdravnikih in medicinskih sestrah bi težko rekel kaj slabega. Usoda je hotela, da sem šel skozi mnoge njihove roke v kar nekaj slovenskih ustanovah, javnih in zasebnih ( s koncesijami). Vsem sem za pomoč neizmerno hvaležen. Ob tem pa ne bo odveč pripomniti, da so med njihovimi storitvami tudi po uradnih ocenah pristojnih ustanov (MZ, ZZ) tako kvantitativne kot tudi ali predvsem kvalitativne razlike. Se strinjam in to me je naučila tudi praksa. To po svoje celo razumem, saj nimajo vse zdravstvene ustanove enako usposobljenih in vrhunskih strokovnjakov in opreme za vsa področja. Resnici na ljubo sem tudi na strani tistih, ki menijo, da ne smemo posploševati in vsem zdravnikom pripisovati zgolj pohlepa po denarju in štetju zlatnikov, namesto ukvarjanja z bolniki in njihovimi zdravstvenimi tegobami. Za večino slovenskih zdravnikov je Hipokratova prisega sveta stvar, saj Hipokrat nikoli ni niti razmišljal o denarju, pač pa je vse moči in sile namenil bolnikom in zdravljenju. A vedno se najdejo tudi

www.drustvo-nsos.si

»grdi rački«. Kot povsod! Ne da bi za kogarkoli delal brezplačno promocijo moram v svojem razmišljanju vendarle izpostaviti konkretni primer uspešne ustanove, kakršen je MC Medicor Izola, ki ima svoje ambulante tudi v Ljubljani. Dolga leta sem njihov hvaležni pacient in dodobra sem spoznal razliko med iskreno srčnostjo in popolno predanostjo medicinskega osebja za koristi in v dobro pacienta od hlastanja za denarjem. To ustanovo odlikujejo visoka kakovost storitev, srčnost sodelavcev, sledenje mednarodnim tokovom in veliko človeške topline, katero namenjajo bolnikom. To sem pred nekaj dnevi vnovič doživel ob posegu v Izoli. Že samo prijazen sprejem in nasmejani obrazi osebja so mi vlili popolno zaupanje in tudi ekipa (pod vodstvom primarija Tomaža Ključevška), ki je izvedla poseg je bila vrhunska. V vseh pogledih, od sprejema v operacijski dvorani, do razlage posega, izvedbe in »slovesa« od njih. Srčno, človeško toplo, a profesionalno in poklicno etično. Sicer pa mi je ob zadnjem srečanju v ljubljanski ambulanti predstojnica MC Medicor akad. prof. dr. Marjeta ( ali Metka, kot jo hvaležno kličemo pacienti) Zorc zelo stvarno razložila, da so za letos že zdavnaj izpolnili obveznosti iz koncesijske pogodbe in opravili več, kot bi glede na pogodbo s financerjem

lahko oz. smeli. »A kaj naj storim, naj na vrata naših ambulant in centra v Izoli prilepim listek z napisom, da smo zaprti, ker smo izpolnili program. In ker nam storitev več ne plačujejo?« Za mnoge zelo težka dilema, ne pa tudi za prof. Zorčevo ki pravi: »Delali bomo in ljudem pomagali, pa naj stane, kolikor hoče. Pa saj ne morem trpečih in bolnih ljudi, ki se obračajo na našo ustanovo, vreči na cesto in jih prepustiti usodi čakanja. Vsako čakanje je namreč lahko za srčnega bolnika usodno….«. Seveda prof. Zorčeva ni edina, ki opozarja na konkretne in še zlasti sistemske tegobe slovenskega zdravstva. Upajmo, da njene besede niso še en »glas vpijočega v puščavi« in bodo morda slej ko prej le vsaj malo zalegle. K sreči ima veliko vnetih podpornikov, tako znotraj samega zdravstvenega sistema, kot tudi zunaj njega, da o nas pacientih ne govorim posebej. Čeprav nas praktično nihče ne posluša, smo vendarle tukaj in imamo pravico javno povedati naše mnenje. Sploh, če je to argumentirano in dobronamerno in v prid iskanja optimalnejših rešitev za celotni zdravstveni sistem. Zgledi MC Medicor so vredni posnemanja v vseh pogledih, srčni bolniki smo veseli, da imamo tudi to vrhunsko ustanovo, ki lajša tegobe srčnih bolnikov in še kako zmanjšuje čakalne vrste. Naj tako tudi ostane! (Dr. Marjan Toš)

Utrip Srca 21

Športni klub brez vstopnin in članarine

VAŠ TELEFON JE LAHKO VAŠA TELOVADNICA

Spletna telovadnica Varuh zdravja je najbolj priročen športni klub, saj21 je povsod z vami: v službi, na potovanju, na sprehodu in, seveda, doma. Do vadb lahko dostopate s pametnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom. In ker za vadbo ne potrebujete nobene posebne športne opreme, le malo prostora in volje, lahko nekaj dobrega zase zares napravite skoraj kadarkoli in kjerkoli. VADBE ZA VSE, TUDI ZA STAREJŠE IN GIBALNO OVIRANE

ODLIČNA EKIPA TRENERJEV

Vadbe v spletni telovadnici pripravlja pisana ekipa strokovnjakov in občasno se jim pridružijo tudi znani Slovenci in Slovenke. V zimskem času so člani spletne telovadnice lahko telovadili s Špelo Pretnar, nekdanjo smučarsko šampionko, pomladi pa se je ekipi pridružil perspektiven triatlonec, ki je s svojim znanjem in nasveti pomagal pri pripravi na tekaško sezono. NIKOLI DOLGČAS

Vsaka vadba s ponavljanjem postane monotona in jo zato začnemo zanemarjati. Toda v spletni telovadnici Varuh zdravja vam nikoli ne bo dolgčas. Vsakič lahko trenirate z drugim trenerjem ali trenerko. Kombinirate lahko vadbe za moč, pilates, kardio vaje in pilates, se naučite nove asane ali dihalne tehnike. Enkrat se lahko posvetite trebušnim mišicam, naslednjič temeljiteje pretegnete sklepe, naredite vadbo za zdravo hrbtenico itd.

www.varuhzdravja.si

oglasno sporočilo

V spletni telovadnici Varuh zdravja (www.varuhzdravja.si) je živahno že skoraj eno leto. To je največja slovenska spletna telovadnica, ki jo je svojim članom ponudila Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Ob brezplačnih vadbah v živo in posnetih treningih pridno telovadijo mladi in stari, izkušeni rekreativci in začetniki. Vsak drugje in vsak v svojem ritmu krepijo mišice, nabirajo kondicijo, vzpostavljajo ravnotežje duha in telesa z jogo, vzdržujejo telesno težo in še kaj.

V spletni telovadnici vam je na voljo zelo raznolik nabor posnetih vadb, odlično obiskane pa so tudi vadbe v živo. Izbirate lahko med aerobiko, različnimi funkcionalnimi vadbami, jogo in pilatesom. Vse vadbe so seveda v slovenskem jeziku in pripravljene tako, da jim lahko sledijo tudi tisti, ki morda še nimajo prav veliko izkušenj z vodenimi vadbami. Velik izbor vadb pa je prilagojen tudi starejšim in gibalno oviranim.

www.drustvo-nsos.si

22 UtripSrca

NI TREBA, DA STE KAR NAPREJ UTRUJENI! Strokovnjaki harvardske medicinske univerze svetujejo, kako utrujeno telo napolniti z energijo.

foto: pixa bay

M

nogo ljudi, ki zjutraj začnejo z vsem žarom opravljati svoje delo, je do opoldneva že napol utrujenih. Z leti se sicer raven energije zmanjša, a vsak lahko sam poskrbi, da jo bo imel dovolj do konca dneva. To velja le v primeru, da utrujenost ni posledica bolezni, kajti način obvladovanja je pri bolezni drugačen, treba se je osredotočiti na zdravljenje bolezni. Kadar pa je organizem sicer zdrav, a pogosto že sredi dneva utrujen, je mogoče z nekaj ukrepi to

spremeniti. Strokovnjaki svetujejo, da si je treba naloge razporediti za čez ves dan: nekaj za zjutraj, potem nekaj do opoldneva, zgodaj popoldne, proti večeru. Vmes pa naj bodo premori z malo počitka in lažjim obrokom. Kratkotrajno spanje (20 do 30 minut) ima zelo dober vpliv na telo, saj obnovi zaloge energije. Le za tiste, ki imajo težave z nespečnostjo ponoči, ta ukrep najbrž ne bo primeren, ker lahko nočno nespečnost še poslabša. Morda bo v tem primeru boljši kratek sprehod

Kaj je DHEA? To je naravni hormon, ki ga telo tvori samo. Po 30. letu starosti se količina tega hormona začne zmanjševati, zato nekateri svetujejo uživanje sintetičnega DHEA (dehidroepiandrosteron), ki naj bi tako pri ženskah kot pri moških deloval kot prehodnik spolnih hormonov, androgenov in estrogenov. DHEA naj bi pomagal pri zmanjšani spolni sli, za izboljšanje počutja, pri zamašenih žilah, raku dojke, diabetesu, neplodnosti, metabolnem sindromu, zmanjševanju telesne teže in zmanjšanju posledic staranja. www.drustvo-nsos.si

s hitro hojo. Harvardski znanstveniki svetujejo, naj bi ljudje ukinili jemanje vseh prehranskih dodatkov (posebej naštevajo DHEA, železo in vitamine iz skupine B), če te dodatke jemljejo prav zato, da bi imeli več energije. Pravijo namreč, da ni dokazov, da bi DHEA kakorkoli pomagal in zraven še posebej odsvetujejo nakup preko spleta, ker potem človek ne ve, kaj je sploh kupil. Dodajanje železa je priporočljivo le v primeru, da ga ima nekdo premalo. Kar pa zadeva vitamine B, drži, da pomagajo telesu spremeniti hrano v energijo, ne drži pa, da uživanje veliko teh dodatkov poskrbi za zelo veliko energije.

Da ne bi vmes jedli hrane, ki vam sicer škoduje (sladkorje, predelane ogljikove hidrate, mesni izdelki, peciva in podobno), si postrezite z jogurtom z nekoliko oreški, rozinami in medom. Ta hranila telo uporabi postopoma, ne vsega naenkrat. Vseeno pa obrokov ne smete izpuščati. Razdelite si hranila na posamezne obroke čez dan, da ima lahko telo ves čas na voljo toliko hranil, kot jih potrebuje. (mb)

Utrip Srca 23

Mit ali resnica:

KJE ISKATI VERODOSTOJNE INFORMACIJE S PODROČJA PREHRANE?

23

Seminar temeljnih postopkov oživljanja (TPO), v Početrtku dne 7.11.2018

Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo še vedno prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. V naši prehrani je še vedno premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Veliko oviro pri ozaveščanju prebivalstva predstavljajo nasprotujoče si, včasih pa celo

foto: Marijan Lužnik

zavajajoče informacije na področju prehrane, ki se pogosto brez preverjanja objavljajo tako na spletu, kot tudi drugje. Kot odgovor na to je bil vzpostavljen Nacionalni portal o hrani in prehrani www.prehrana.si, ki prebivalcem v različnih življenjskih obdobjih ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane. Projekt v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, financira pa ga Ministrstvo za zdravje.

foto: Marijan Lužnik

Pri različnih objavah s področja prehrane je izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne omogočamo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja. Naš edini namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki z različnih strokovnih institucij in strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine

foto: Marijan Lužnik

z drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Objavljamo tudi aktualne novice in dogodke s področja prehrane. Da bi zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo s strani prebivalcev, so ključni prispevki podprti z izpostavljenimi najpomembnejšimi informacijami in grafičnimi prikazi. (bp)

foto: Marijan Lužnik

www.drustvo-nsos.si

24 UtripSrca

Vsakemu se lahko zgodi, da se naleze virusa gripe.

GRIPA IN SRČNE BOLEZNI

www.drustvo-nsos.si

Tekst: Milka Krapež

Za večino ljudi to ni nevarno, če takoj ukrepajo, blažijo svoje težave in ostanejo doma. Za kronične bolnike, med katere sodijo tudi srčni bolniki, pa je gripa lahko celo usodna. Zato strokovnjaki vsako leto, preden se začne zima in z njo pohod virusov gripe, opozarjajo, da naj se kronični bolniki raje cepijo kot pa da bi zboleli in si nakopali še življenjsko nevarne zaplete.

Utrip Srca 25

R

es je, tudi mi v našem UTRIPU SRCA vsako leto objavimo taka priporočila, ker se ljudje nevarnosti ne zavedajo dovolj. Gripa vsako leto vzame kar nekaj življenj. Med njimi pa so najpogostejši prav kronični bolniki. Med blažje zaplete sodita okužba in vnetje ušes, hujša pa je pljučnica, ki je lahko posledica okužbe z virusom gripe ali pa, še huje, sočasne okužbe z bakterijo in virusom gripe. Drugi resni možni zapleti so vnetje srca (miokarditis), vnetje možganov (encefalitis), vnetje mišic in tkiv, odpoved organov (na primer dihal ali/in ledvic). Okužba dihal z virusom gripe lahko sproži močno povečan vnetni odziv v telesu in lahko vodi v sepso, ki je življensko nevarna. Poleg tega lahko gripa poslabša stanje kroničnega bolnika, zdravstveni problemi se kar kopičijo. Ljudje, ki imajo astmo, na primer, lahko doživljajo napade ves čas okužbe z virusi gripe. Bolnikom s srčnimi boleznimi pa se stanje poslabša. Kot rečeno, zboli lahko vsak, toda nekateri so v hujši nevarnosti za svoje zdravje. To so tudi vsi starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi: nevrološkimi in nevrorazvojnimi problemi, kronično boleznijo pljuč (kronična obstruktivna pljučna bolezen, cistična fibroza), srčnimi boleznimi, boleznimi krvi, ledvic in jeter, metabolnimi boleznimi, oslabljenim imunskim sistemom in zelo povečano telesno težo. Najboljša zaščita pred okužbo oziroma boleznijo je cepljenje. VEČ BOLEZNI, BOLJ BO GRIPA KOSILA

Kanadski strokovnjaki so delali raziskavo o umrljivosti bolnikov, ki imajo več kroničnih bolezni in se okužijo še z virusom gripe. Že na samem začetku so vedeli, da se smrtnost pri takih bolnikih poveča, vendar pa ni

bilo ocenjeno, za koliko. Za raziskavo so izbrali starejše ljudi s kroničnimi boleznimi. Večina jih je imela kronično bolezen dihal ali pa srca. Nevarnost za smrt je pri vseh bolnikih s starostjo večja. Toda v največji nevarnosti so bili kronični bolniki z boleznimi dihal in srca. Letos poleti pa se je zbrala skupina strokovnjakov, ki je ocenila, kako pomembno je zaščiti bolnike s kroničnimi boleznimi pred gripo. Najprej so ugotovili, da se države sploh

SRČNI BOLNIKI V VEČJI NEVARNOSTI KOT DRUGI

25

Osredotočili so se na srčne in pljučne bolezni ter na sladkorno. Na nekatere bolnike ima lahko gripa direkten učinek, torej lahko že na začetku poslabša njihovo stanje, kar ima lahko za posledico trajno invalidnost. Pri srčnih boleznih in sladkorni ta učinek ni takojšenj, vendar lahko sproži procese, ki bodo stanje bolnika poslabšali indirektno. Drugače povedano, pri

Gripa se s svojimi znaki pojavi nenadoma. Bolniki bodo izkusili enega ali (bolj običajno) več od naštetih znakov: vročino ali občutek vročičnosti oziroma mrzlico, kašelj, boleče grlo, zamašen nos, iz katerega stalno teče, bolečine v mišicah, glavobol, utrujenost, bruhanje ali driska.

ne zavedajo v celoti, kakšno breme je, kadar za gripo zbolijo kronični bolniki; poleg tega pa tudi, kakšna je povezava med vnetjem, ki ga povzroča gripa in posledično poslabšanjem kronične bolezni. Izhodiščne podatke so vzeli iz ameriških virov, vendar so verjetno precej podobni tistim v drugih razvitih državah. Skoraj polovica ljudi v ZDA v starosti med 45 in 64 let ima eno ali več kroničnih bolezni. Kot smo že zapisali, pa je okužba z virusi gripe za te ljudi bolj nevarna kot za druge. Kar pomeni, da je polovica odraslih v tej starostni skupini vsako sezono gripe izpostavljena nevarnosti, da zboli, da mora v bolnišnico ali celo, da umre.

bolnikih z boleznimi dihal pride lahko do poslabšanja astme in kronične obstruktivne bolezni, okužbe sinusov, bronhitisa in pljučnice, kar je direktni učinek gripe. Indirektni pa lahko sproži akutni miokardni infarkt, ishemično srčno bolezen in bolezen žil v možganih. Poslabša pa se stanje pri slabem delovanju ledvic in pri sladkorni bolezni. Zavedati se je treba, da to niso stanja, ki bi trajala teden ali dva, pač pa, da je zdravljenje dolgotrajno in je tudi ekonomsko veliko breme. Na primer, pri bolnikih, starejših od 65 let, ki so bili hospitalizirani in okuženi z virusom gripe, so videli, da lahko doživijo katastrofalne posledice, www.drustvo-nsos.si

26 UtripSrca

zaradi katerih ostanejo dolgo odvisni od drugih ljudi. 90 odstotkov smrti, povezanih z gripo in večina z gripo povezanih hospitalizacij doleti starejše ljudi, najbolj pogosto kronične bolnike. Najbolj žalostno je to, da kljub stalnim objavam v vseh mogočih medijih, starejši ljudje niso dobro informirani

primerjavo s skupino tistih, ki niso bili cepljeni. Bolniki, ki so se cepili, so bili precej redkeje sprejeti na oddelke intenzivne nege, če pa so bili, so na teh oddelkih ostali krajši čas. Zmanjšanje resnosti bolezni je pomembno ne le za splošno zdravstveno korist bolnika, pač pa tudi

infarkta šestkrat bolj pogosto pride v sedmih dneh od potrjene okužbe z virusi gripe. Vse več dokazov je, da je vnetni prosec tisti mehanizem, zaradi katerega se stanje srčne bolezni poslabša. Z gripo povezano vnetje lahko v telesu poteka še tedne potem, ko so znaki gripe že mimo. Zaradi tega je bolnik v nevarnosti še tedne potem, ko si je gripo že pozdravil. Posledice so lahko, kot že rečeno, katastrofalne. ZNAKI GRIPE

foto: Pixa Bay Že sama omemba cepljenja je dobila negativen prizvok, kar je velika škoda za bolnike, ki bi si morda lahko rešili življenje. Novejše raziskave so pokazale, da lahko cepljenje proti gripi zmanjša nevarnost za hujšo obliko bolezni pri ljudeh, ki so se kljub cepljenju okužili.

o koristi cepljenja proti gripi. Ena od raziskav je, na primer, pokazala, da je bilo cepljenje v sezoni 2013/2014 povezano z 52 odstotnim zmanjšanjem z gripo povezanih smrti pri odraslih v starostni skupini med 50 in 64 let in za 61 odstotkov manjšo umrljivostjo pri ljudeh, starejših od 65 let. Gre za

za zmanjšanje vpliva vnetnega procesa, ki je lahko uničujoč. Med drugim lahko sproži srčni infarkt ali pa možgansko kap. Koristnost cepljenja za srčne bolnike je dokazana in dobro znana, vendar premalo upoštevana. Nedavno narejena raziskava je pokazala, da lahko do akutnega miokardnega

Razlika med prehladom in gripo Prehlad je najpogostejša nezapletena akutna okužba zgornjih dihalnih poti, torej nosu in grla. Najpogosteje se začne z vnetjem grla in se nadaljuje z nosnimi simptomi, zlasti z izcedkom iz nosu, ki je sprva prozoren, nato pa se zgosti in postane rumenkast. Nos se zamaši – pride do kongestije. In ker so dobre stvari tri, se vnetju grla in zamašenemu nosu pridruži še kašelj – lahko je suh (neproduktiven) ali pa gost (produktiven). Pojavijo se lahko tudi zmerne bolečine po telesu, rahel glavobol, zmerno povišana temperatura in utrujenost. Navadno je prehlad kratkotrajen, ne povzroči zapletov in ne pusti posledic. Razvije se v nekaj dneh in traja teden ali dva, pogosteje v hladnih delih leta. www.drustvo-nsos.si

Gripa se s svojimi znaki pojavi nenadoma. Bolniki bodo izkusili enega ali (bolj običajno) več od naštetih znakov: vročino ali občutek vročičnosti oziroma mrzlico, kašelj, boleče grlo, zamašen nos, iz katerega stalno teče, bolečine v mišicah, glavobol, utrujenost, bruhanje ali driska. Pomembno je, da bo imel vsak, ki se okuži z gripo, vročino (pri navadnem prehladu je nima vsak, pa še nižja je). KDAJ NAJ PRIDE ODRASEL NA URGENCO ZARADI OKUŽBE Z GRIPO?

Če ima težave z dihanjem, kratko sapo, če v prsih čuti bolečino ali stiskanje, če postane omotičen, zmeden, če močno bruha in če dobi znake gripe, ki se izboljšajo, potem pa nenadoma spet poslabšajo (vročina, hujši kašelj). POMEMBNA DEJSTVA O CEPLJENJU

Zmanjšanje tveganja. Cepljenje proti gripi pomaga zmanjšati tveganje za bolnike s tem, da se zmanjša kroženje virusov v okolici. Nobeno cepivo ni sto odstotno učinkovito, toda vsaj delna zaščita proti infekciji je smisel cepljenja. Zmanjšanje resnosti okužbe. Cepljenje zmanjša učinek gripe na kroničnega bolnika (in tudi na druge ljudi), obenem pa tudi nevarnost za hujše zaplete, ki bi lahko njegovo življenje tudi ogrozili.

Utrip Srca 27

ALI JE AKOHOL RES KORISTEN ZA SRCE?

27

Upravičenost doplačil pri zdraviliškem zdravljenju Vprašanje stranke: Napoten sem na zdraviliško zdravljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V telefonskem kontaktu z zdraviliščem sem bil obveščen, da bom moral za vsak dan bivanja v zdravilišču doplačati. Ali je takšno ravnanje zdravilišča pravilno?

foto: Pixa Bay

Nekateri zatrjujejo, da zmerna količina sem ter tja srcu ne bo škodila. Drugi spet pa pravijo, da to ne drži, da namreč alkohol srcu škoduje. Če človek popije veliko alkohola, bo to pospešilo srčni utrip. Če pa srce bije hitro, je lahko to nevarno. Še posebej za ljudi, ki imajo kronično srčno žilno bolezen. Zanje »zdravega« pitja alkoholnih pijač preprosto ni! Raziskava, ki je bila v strokovni reviji The Lancet objavljena sredi aprila 2018, odkriva navade okrog 600.000 ljudi, ki nimajo srčno žilnih bolezni. Ugotavlja pa, da so ljudje, ki so tedensko popili več kot deset meric alkoholne pijače, umrlo leto ali dve prej kot tisti, ki so uživali manj alkohola.Če človek popije več kot 18 alkoholnih pijač na teden, se njegova pričakovana življenjska doba skrajša za štiri do pet let. Vendar pa je res tudi, da so vse raziskave, ki so poskušale razvozlati, kako alkohol vpliva na zdravega ali bolnega človeka, opazovalnega značaja. To pomeni, da vzročno-posledične povezave niso bile še nikoli potrjene. Zato se medicinska znanost še najbolj opira na priporočilo, naj bo pijte alkoholnih pijač zmerno. Eden od raziskovalcev svetuje, da človek ne sme popiti več kot eno alkoholno pijačo na dan. Zraven pa poudarja, da več kot toliko za zdravje srca ni primerno. Saj veste, to pomeni, eno malo pivo ali kozarček vina oziroma mali kozarec (0,3 litra ali manj) žgane pijače. Nobena od teh pijač ni »bolj zdrava« od drugih, ker se telo na alkohol odzove enako ne glede na to, ali je v pivu, vinu ali žganju (mb)

Odgovor ZZZS: Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavarovanim osebam zagotovljene v določenem standardu in sicer je standard nastanitve in prehrane pri zdraviliškem zdravljenju, nastanitev v dvo ali večposteljni sobi s prehrano v višini cene za nemedicinski del oskrbnega dne, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V primeru, da želi zavarovana oseba bivati v enoposteljni sobi, mora doplačati razliko v ceni. Več o pravici do zdraviliškega zdravljenja si lahko preberete v zloženki o Pravici do zdraviliškega zdravljenja in zloženki o Seznamu zdravilišč v Sloveniji, ki zagotavljajo zdraviliško zdravljenje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. www.drustvo-nsos.si

28 UtripSrca

Ženske naj dojijo čim dlje, dečke je treba cepiti proti HPV

ŠKODLJIVCI V KRAVJEM MESU IN MLEKU Pogovarjala se je Milka Krapež

Nemški znanstvenik- raziskovalec prof. Harald zur Hausen je vsemu svetu postal znan, ko je za odkritje povezave med humanimi papiloma virusi in rakom materničnega vratu dobil Nobelovo nagrado. Njegova nova odkritja pa nakazujejo drugačne povezave: uživanje rdečega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter rakom. Ne ustrašite se, večinoma je človeško telo sposobno samo odpraviti nevarnost. Rak nastane samo v izjemnih okoliščinah.

www.drustvo-nsos.si

foto: Pixa Bay

Utrip Srca 29

z rakom debelega črevesa in dojke.«

Očitno mora biti še kakšen drug vzrok?

prof. Harald zur Hausen

Kako ste sploh prišli na zamisel, da bi lahko tako običajna živila kot so mleko, mlečni izdelki in rdeče meso botrovali nastanku raka? »Primerjal sem epidemiološke vzorce nekaterih vrst raka po vsem svetu, posebej raka debelega črevesa in raka dojke. Opazil sem razlike v pojavnosti teh rakov, zato sem pregledal, kako je s tem v različnih državah, tistih, kjer je teh rakov veliko in tistih, kjer jih je malo. Velika večina epidemiologv je za rdeče meso razlagala, da rak nastane z obdelavo mesa, s pečenjem na žaru, v pečicah, pri čemer meso prej obdelajo z nekaterimi kemikalijami, da bi bilo bolj okusno. To bi lahko razložilo višjo stopnjo incidence tam, kjer so vajeni meso pripravljati na ta način. Vendar se to ni ujemalo z drugimi podatki; na primer, v Mongoliji pojedo veliko rdečega mesa, pečejo ga na vse mogoče načine, prekajujejo ga, a imajo kljub temu zelo malo bolnikov z rakom debelega črevesa in tudi dojke. Potem pa so tu države, kjer jedo večinoma ribe in perutnino, na primer otoške države v Tihem oceanu. Meso pečejo na žaru, kuhajo, pečejo v pečici na isti način, kot drugje pripravljajo rdeče meso, pa vendar imajo malo bolnikov

»Ugibali smo, če je morda v rdečem mesu še kaj drugega, infekcijski, kužni elementi. Zato smo v sodelovanju z veterinarsko fakulteto v Leipzigu začeli z raziskavo z vzorci mleka 130 zdravih, okrog pet let starih krav, zraven pa smo nabavili večjo količino mlečnih izdelkov iz trgovin, tam, kjer jih večina tudi kupuje. Potem smo analizirali, ali je morda v njih neka snov ali mikroorganizem. Rezultat je bil presenetljiv. Ko govorim »mi«, s tem mislim svojo ženo Ethel Michele de Villiers (tudi znanstvenico in virologinjo za področje tumorjev, op. avtor.) in sebe, kajti na začetku sva raziskovala sama. Naletela sva na veliko število majhnih enostavnih DNK okroglih molekul in ugotovila, da so podobne plazmidom bakterij, to so majhne molekule v bakterijah, ki so dostikrat odgovorne za nekatere odpornosti. Skoraj vse bakterije vsebujejo plazmide. To je še povečalo sum, da je v mleku nekaj kužnega. Ker smo imeli nekaj izkušenj z malimi molekulami DNK v mikrobih, ki so zelo razširjeni med ljudmi, a se ni nikoli pokazalo, da povzročajo bolezni, se nam je zdelo smiselno, da preverimo njihovo biološko aktivnost v človeških celicah. Zato smo jih dali v človeške celice in videli, da so v njih takoj postali genetsko aktivni in tudi, da so se razmnoževali. Posumili smo, da je morda to ključ cele zgodbe. Zaskrbljujoče je, da smo zasledili med 90 in sto različnih genotipov. Večina jih je po strukturi v sorodu z bakterijskimi plazmidi, niso pa identični, ker so se razvijali v dolgotrajnih procesih evolucije pri sesalcih.«

Kaj to pomeni za človeški organizem? »Vprašali smo se, ali imajo te celice

29 kaj opraviti z rakom. To so bili prvi kandidati za sum za razvoj raka dojke in debelega črevesa. Večina naših raziskav, ki smo jih naredili do zdaj, se namreč nanaša na raka debelega črevesa. Sodelovali smo s patologi iz Zuricha, ki so analizirali naše vzroce za prisotnost teh DNK agensov, dejavnikov in celične vrste raka debelega črevesa. Moj kolega je razvil monoklonalna protitelesa za enega od teh dejavnikov in poskušal ugotoviti, ali so prisotna tudi protitelesa. Presenetljivo, celice raka debelega črevesa, za katere smo upali, da bomo našli v njihovo DNK vnešene dejavnike, tega niso vsebovale. Potem smo preverjali tipe protiteles za te dejavnike. Predvidevali smo, da bi jih moralo biti veliko. Pa je bilo ravno narobe. Posumili smo, da se je v organizmu verjetno nekaj dogajalo zelo zgodaj v življenju, nekaj, kar je povzročilo imunotoleranco, ko telo ne odgovori s protitelesi, še ni pripravljeno na virusne okužbe, na primer na virus hepatitisa B, ki povzroča raka na jetrih. Običajno se prenaša z matere v času pred rojstvom oziroma med porodom; potem se kasneje pri mnogih od teh dojenčkov razvije imunotoleranca, ker se imunski sistem dlje časa ne odziva na virusno okužbo. Veliko teh otrok kasneje v življenju zboli za rakom na jetrih. Ugotovili smo, da je v zvezi z različnimi vrstami okužb pomembno, kaj se človeku zgodi zelo zgodaj v življenju.«

Torej je pomembno to, kar se zgodi najmlajšim, dojenčkom? »Da. Dojenje ima zaščitni učinek za veliko okužb, ki so lahko za novorojenčke tudi usodne, na primer z rota virusom. Pozneje v življenju te okužbe niso več tako nevarne. Toda dojenje novorojenčka varuje pred takimi okužbami. Zakaj je tako, je dolga zgodba, a jo bom skrajšal: www.drustvo-nsos.si

30 UtripSrca

človeško mleko vsebuje nekaj posebnih sladkorjev, ki se vežejo na celične površine proteinov. Te strukture in njihovi receptorji preprečujejo, da bi virusi okužili celice. Ko mati neha dojiti, otrok teh sladkorjev nima več v sebi. Kravje mleko prav tako vsebuje sladkorje, a so drugačni, vsebujejo snovi, ki varujejo teličke pred za njih smrtonosnimi okužbami. Z uživanjem kravjega mleka zaužijemo tudi druge snovi, ki so v enakih strukturah kot sladkorji v človeškem mleku, vendar pa ne varujejo otrok pred okužbami, pač pa jih delajo bolj občutljive. Je nekoliko zapleteno, vendar zelo zanimivo. Otroci, ki niso dojeni, so torej bolj dojemljivi za okužbe. Če mati otroka doji pol leta, ko je njegov imunski sistem do neke stopnje razvit, že lahko razvije protitelesa na različne okužbe, kar pomeni, da je zavarovan pred njimi. Če pa ni dojen, je bolj občutljiv in dojemljiv za okužbe vse življenje. Lahko rečemo, da ima okrog 80 odstotkov ljudi v debelem črevesu take specifične strukture.«

Kako lahko te strukture poškodujejo človeško tkivo? »Virusi so nagnjeni k temu, da se vežejo na te strukture, postanejo sestavni del celice. V nasprotju pa se tumorski virusi nikoli ne integrirajo v človeške kromosome. Ostajajo prosto lebdeče okrogle molekule, ki obstojijo dolgo časa. Okužba se primarno ne dogaja v celici, ki se kasneje spremeni v rakavo, pač pa v njeni okolici. To lahko demonstriramo z vnetnim procesom v tkivu, ki ga sprožijo makrofagi kot odgovor na napadalce. Pri počasi razvijajočem se vnetju se tvorijo oksidacijski radikali, ki so v svoji osnovi mutageni, se pravi, da spreminjajo tkiva. Ker se celice tega tkiva ne delijo, razmnožujejo, pač pa bolj ali manj počivajo, jih oksidacijski radikali ne prizadenejo. V tkivih, kjer www.drustvo-nsos.si

ves čas potekajo različne aktivnosti kot v črevesju (na primer sproščanje encimov), pa lahko sprožijo mutacije. V dolgem časovnem razdobju, od 40 do 70 let, se ustvari cela vrsta mutacij. Naketere od njih so za celice pogubne, ker vodijo v nastanek raka.«

Pravite, da je največ škode narejene v začetku življenja? Če dobi dojenček kravje mleko v tem obdobju? »Sumimo, da pride do primarne

postaja razumljivo, zakaj nekatera nesteroidna protivnetni zdravila kot so aspirin, ibuprofen in druga zmanjšajo nevarnost za raka v debelem črevesu, do neke meje pa tudi za raka dojke. Zato, ker lahko blokirajo vnetje. Zanimivo je, da so okuženi s HIV in drugi, ki jemljejo zdravila proti delovanju imunskega sistema (imunosupresivi) s tem zaščiteni pred rakom. Zato, ker zdravila preprečujejo vnetne procese. Preprečujejo več različnih rakov, tudi raka prostate. Vemo, da ta zdravila

foto: Pexel Najboljši nasvet je, da mati doji otroka najmanj eno leto. Če tega ne more, je najboljša izbira ena od formul, ki so navadno sestavljene tako, da je otrok zaščiten.«

okužbe največkrat v prvem in drugem letu življenja. Ne morem pa izključiti, da se v telesu nekaj zgodi tudi v kasnejšem življenju. Gre za zapleten imunološki mehanizem, ki ga še ne razumemo docela. Najboljši nasvet je, da mati doji otroka najmanj eno leto. Če tega ne more, je najboljša izbira ena od formul, ki so navadno sestavljene tako, da je otrok zaščiten.«

Vnetje je nevarno za mnogo bolezni. Bi nam lahko kaj pomagala protivnetna zdravila? »Ker imajo vnetni mehanizmi oziroma kemikalije tako vlogo v nastanku raka,

zaščitno vplivajo proti sedmim vrstam raka. Zato bi bilo treba to raziskati.«

Vendar pa menite, da bomo imeli čez 20 let veliko več raka kot zdaj? »V to sem prepričan. Zato bi bilo treba nekaj narediti, morda razviti nova cepiva. Verjamem, da jih je lahko razviti, le da mislim, da je potreben čisto drugačen način kot pri HPV cepivih. Cepiti bi bilo treba pred rojstvom otroka.«

Ko ste že omenili cepljenje proti okužbam s HPV virusi, nam lahko poveste, ali v Nemčiji začenjate tudi s

Utrip Srca 31 31 je morala biti posledica evolucijskega procesa, ki se je dogajal davno nazaj, morda celo dve milijardi let nazaj.«

cepljenjem dečkov? »Načrt za to je v polnem razvoju, čeprav smo s tem relativno pozni. Nekaj drugih držav je cepljenje dečkov že uvedlo in imajo s tem velik uspeh. Prav včeraj sem slišal, da se je ena največjih nemških zavarovalnic odločila plačevati cepljenje dečkov. Sicer pa je odstotek cepljenih deklic v Nemčiji razmeroma nizek, okrog 40 odstotkov. Dejstvo je, da so prav moški v starosti od 40 do 50 let glavni prenašalci virusov. Okuženih jih je več kot žensk. Tako je skoraj po vsem svetu. Ženske zbolijo za rakom materničnega vratu, pri moških pa se razvijejo drugi raki, vendar dosti redkeje kot pri ženskah. Na razvoj raka materničnega vratu namreč vplivajo ženski hormoni estrogeni, ki spodbujajo aktivnost virusov. Posebej ranljivo je tkivo mladih žensk zaradi anatomskih posebnosti, povezanih s spreminjanjem tkiva v materničnem vratu. Čisto posebna skupina pa so homoseksualni moški. Poskušal sem najti podatke, koliko je med moškimi homoseksualcev, vendar je to precej težko, podatki so nezanesljivi. Bilo naj bi jih med deset in 20 odstotkov v vsej moški populaciji. Zanje bi bila zaščita s cepljenjem zelo priporočljiva, ker s tem preprečijo razvoj analnega raka, pa raka v grlu oziroma rake glave in vratu, ker so povezani z istim tipom virusa kot rak materničnega vratu. Vse te bolezni so zelo hude, bolniki imajo velike zdravstvene težave. Imamo možnost, da te bolezni izkoreninimo. Če to res želimo narediti, je treba cepiti oba spola, deklice in dečke.«

Da se vrneva k mleku in rdečem mesu. Kaj ste ugotovili v zvezi z mesom? »V njem smo našli enake dejavnike, snovi kot v mleku. Našli smo jih v serumu in če so tam, so v vseh tkivih. Meso vsebuje kri, v kateri je serum. Lahko bi raziskovali tudi

foto: Pexel Danes je moderno, da uživaš surovo kravje mleko česar pa Harald zur Hausen ne priporoča.

meso, vendar je zelo verjetno, da če najdemo agense v serumu, jih bomo našli tudi v rdečem mesu.«

Ali so prizadete samo krave ali tudi druge živali, ovce, koze, perutnina, prašiči? »To je zelo dobro vprašanje. Vendar nanj ne morem odgovoriti, ker tega nismo raziskovali. Svinjina je posebej zanimiva. Kitajci, na primer, pojedo največ svinjskega mesa, a je pri njih zbolevnost za oba raka, debelega črevesa in dojke, zelo nizka. Vendar pa v zadnjem času narašča, kar še posebej velja za raka dojke. To je verjetno zato, ker so v 60. in 70. letih uvozili veliko evropskih krav ter zraven promovirali produkcijo in uživanje mleka. Vse od takrat incidenca raka (posebej raka dojke) narašča. Ko so Kitajci še uživali meso svoje živine, kitajskih sort krav, je bila incidenca tako raka dojke kot raka debelega črevesa nizka.«

Menite, da bi bilo smiselno cepiti krave? »Da. Tako bi se znebili okužb krav. Vendar je več vrst teh dejavnikov, agensov. Sumimo, da ni samo en tip tistih, ki delajo škodo, pač pa več različnih. Druga zamisel je, da bi to spremenili z genskim inženiringom in posegli v proces, ki povzroča genetske spremembe.«

Od kod so sploh ti agensi prišli? »Iz bakterij, ki so razširjene povsod. To

Kaj naj torej glede na vse to svetujemo ljudem? Da naj ne jedo rdečega mesa in ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov? »Ne, sploh ne. To bi bil popolnoma napačen zaključek. Vsi mi, ki sedimo tukaj, imamo te agense zagotovo že v sebi. Samo v nekaterih izjemnih okoliščinah se bo začel razvijati rak. Pri večini pa se skozi življenje maligni proces ne bo razvil. Tako kot pri okužbi s HPV, samo mali odstotek okuženih tudi zboli. Če me vprašate, ali jaz uživam meso in mlečne izdelke, je odgovor da. Vendar je treba biti previden. Vsake toliko časa je treba zdravje debelega črevesa preveriti s kolonoskopijo. Za prihodnost pa mislim, da bomo razvili preparate, ki bodo uničili škodljive agense v živini. Mislim tudi, da bomo razvili cepiva proti raznim vrstam raka.« Je mogoče te male agense

v mleku in mesu uničiti s kuhanjem?

»Težko vprašanje. Vendar zelo dvomim. Za mleko smo, recimo, vzeli vzorce iz pasteriziranega mleka, kar že veliko pove. Nismo uporabili surovega.«

Danes je moderno, da uživaš surovo kravje mleko. Kaj menite o tem? »Lahko rečem samo, da si s tem povečaš tveganje za bolezni. Jaz tega ne bi priporočal.«

Kakšen je torej vaš nasvet za ohranjanje zdravja? »Mati naj svojega otroka doji čim dlje. Drugi nasvet je, naj se proti HPV cepijo tudi dečki.« www.drustvo-nsos.si

32 UtripSrca

Varni na internetu - pazljivo v javnih omreĹžjih

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 33 33

www.drustvo-nsos.si

34 UtripSrca

ALI SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI SRČNO-ŽILNE BOLEZNI PRI SLADKORNI BOLEZNI TIPA 2? NE, ŠE NE. A JE ČAS, DA SE JE ZAVEMO. DEJSTVO

Srčno-žilna bolezen je najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2).

+

–

425

milijonov ljudi na svetu ima SB2.

INFO

2 do 6-krat

večjo verjetnost za smrt zaradi srčne in možganske kapi ima človek s SB 2 v primerjavi s človekom, ki te bolezni nima.

Mednarodno združenje za sladkorno bolezen (IDF) je letos objavilo rezultate globalne ankete o ozaveščenosti ljudi s SB2 o nevarnosti srčno-žilne bolezni.

KLJUČNI REZULTATI

ljudi s SB2 je odgovorilo na anketna vprašanja.

1 od 4

1 od 4

3 od 4

sodelujočih ocenjuje, da ima nizko tveganje za srčno-žilno bolezen.

POMEMBNO!

• Udeleženci raziskave • Informacije in pri svoji bolezni, nasvete o SB2, podcenjujejo srčno-žilni bolezni tveganje za udeleženci srčno-žilno bolezen. raziskave poiščejo pri zdravniku.

milijonov ljudi bo – po napovedi IDF – do leta 2045 imelo SB2.

12.695

2 od 3

sodelujočih ima tveganje za srčno-žilno bolezen in/ali so že imeli srčno-žilni dogodek.

629

sodelujočih še nikoli ni govoril o dejavnikih za srčno-žilno tveganje z zdravnikom.

i

sodelujočih se zanaša, da bodo informacijo o srčno-žilni bolezni dobili od zdravnika.

• V nekaterih primerih med zdravnikom in človekom s SB2 o srčno-žilnih tveganjih ni zadostne komunikacije.

• Izboljšati moramo ozaveščenost nevarnosti srčno-žilne bolezni pri ljudeh s SB2 za njihove boljše izide zdravljenja in kakovost življenja.

Vir: Spletna stran in publikacije International Diabetes Federation, september 2018

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 35 35

Poznate antioksidante?

ZA ŽIVLJENJE SO NUJNO POTREBNI Antioksidanti so za zdravje ljudi zelo pomembni. To spoznanje je staro že nekaj desetletij. Žal pa se premalo zavedamo, da pomanjkanje antioksidantov pomeni odprto pot v hude bolezni. Začne se v krvi, ko rdeče krvničke zaradi pomanjkanja kisika izgubljajo svojo moč. O tem je pripovedovala priznana ruska strokovnjakinja prof. dr. Olga Ivanovna. Tekst: Ksenija Potočnik

O

lga Ivanovna se ukvarja s klinično laboratorijsko diagnostiko in rehabilitacijo. Njena specialnost je hematologija, torej znanost, ki se ukvarja s krvjo. »Kadar je organizem v ravnovesju, so rdeče krvničke oziroma eritrociti enakomerno okrogli, pod mikroskopom se lepo vidi, da je vsak posebej, da niso zlepljeni. Taka je krvna slika zdravega človeka. Toda v krvi so tudi tako imenovani oksidanti, ki celice poškodujejo. Pri zdravem človeku to ni nobena tragedija, saj ima telo sposobnost, da oksidante nevtralizira z antioksidanti. Če pa je teh premalo, se hitreje staramo in zbolimo. Torej, če hočemo starost preživeti na nogah, moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj antioksidantov,« pravi Olga Ivanovna. Organizem se lahko sam brani vseh škodljivcev. Po besedah ruske strokovnjakinje se lahko organizem brani vseh patogenov (škodljivih mikro organizmov) in parazitov, če njegova antioksidacijska zaščita dobro deluje. To je, ko so eritrociti s svojo ovojnico okrogli in vsi približno enako veliki. Eritrocit ima sposobnost samoobrambe. Kadar pa so v krvi maščobe in zlepljeni eritrociti, to pomeni, da telo nima dovolj antioksidacijske zaščite. Kaj sploh so oksidanti? To so prosti radikali, atomi ali molekule,

ki imajo vsaj en elektron brez para. Zato si močno prizadevajo, da bi manjkajoči elektron nadomestili. Ukradejo ga vsaki celici, če se le da. To pa je škodljiv proces, ki ga je treba nujno zaustaviti. Oksidante oziroma proste radikale tvori naše telo samo z razgradnjo nekaterih zdravil, izgorevanjem sladkorjev za pridobivanje energije, sproščanje prebavnih encimov. V okolju pa jih človek dobi z onesnaženim zrakom, vodo, alkoholom in cigaretnim dimom. Oksidantom se torej ni mogoče izogniti, zato je nujno poskrbeti za antioksidacijsko zaščito. Oksidanti povzročijo poškodbe ovojnice eritrocitov, razlaga prof. Ivanovna. Zdrav eritrocit je sposoben prenašati kisik s sto odstotnim izkoristkom. Pri preveliki vsebnosti oksidantov se, kot rečeno, ovojnica eritrocita poškoduje. Pri več poškodbah iz okrogle oblike nastane nekakšna rožica (z vidnimi vdolbinami); take krvničke pa lahko prenašajo kisik le še s 30 odstotno zmogljivostjo. Vendar to ni nekaj, česar ne bi mogli popraviti. Če telesu damo dovolj antioksidantov, se bodo eritrociti vrnili v svojo pravo obliko in bodo spet sto odstotno prenašali kisik. Ča pa celice ne dobijo dovolj kisika, postanejo lačne in ne morejo izpolnjevati vseh svojih funkcij. Če kri s takimi celicami pride v trebušno slinavko, na primer, ta organ ne

more več sto odstotno sproščati presnovnih fermentov, pač pa zgolj še s 30 odstotno zmogljivostjo. Tako se začne bolezen: najprej vnetje trebušne slonavke, nato diabetes in še kaj hujšega. Hipoksija (pomanjkanje kisika) je tudi osnova za sindrom kronične utrujenosti. Kadar možganske celice dobijo le 30 odstotkov kisika, je človek zaspan, že zbudi se utrujen, ker se pač celice niso uspele obnoviti. Zakaj se eritrociti lepijo? Prof. Ivanovna razlaga, da oksidanti poškodujejo eritrocitovo ovojnico, s tem pa se spremeni naboj na tej ovojnici. Ta del eritrocita ima navadno negativni naboj, ki pa se s tem spremeni v pozitivnega. Zato eritrocit z negativnim nabojem privlači tistega s pozitivnim in tako se začne lepljenje v stolpce. Tudi taki stolpci zlepljenih eritrocitov kažejo, da človek nima dovolj antioksidantov, kar privede do poškodbe ovojnice in začne se opisani proces. »Naš organizem je sestavljen iz milijarde celic. Vsaka celica pa potrebuje, da vanjo vstopi kisik. Seveda lahko organizem nekaj časa živi s poškodovanimi celicami, kar čutimo v obliki raznih zdravstvenih težav. Toda počasi bo le treba poskrbeti za antioksidacijsko zaščito,»pravi prof. Ivanovna. Onkološki pacienti so ljudje, ki niso www.drustvo-nsos.si

36 UtripSrca

pravočasno opazili oksidacijskega procesa v telesu in so dosegli stanje, ko so se lahko v njihove eritrocite naselili mikroorganizmi. Medicinska znanost pravi, da imamo mikrofloro v črevesju in v sluznici, a jaz jo vidim tudi v krvni plazmi. Kar pomeni, da se v krvi nahajajo tudi bakterije, virusi, plesni, paraziti, skratka mali organizmi, ki tja ne sodijo. To škoduje eritrocitom, saj takrat, ko so zaradi poškodb (posledic oksidacijskih procesov) oslabljeni, njihova ovojnica postane prepustna, vanje se lahko naselijo omenjeni mikroorganizmi,» razlaga prof. Ivanovna. Najbolj pomembna je kakovost krvi Svojim pacientom svetuje, naj so pozorni predvsem na kakovost krvi in ne samo na količino celic, ker kakovost pove, v kolikšni meri je nekdo zavarovan pred poškodbami, ki vodijo v bolezen. Pove pa tudi, kaj mora človek narediti, kaj je treba očistiti. Ko očistimo plazmo, obnavljamo organizem, česar pa brez antioksidantov ni mogoče storiti. V poškodovanih eritrocitih se nahajajo ličinke, ki del svojega razvoja preživijo

Srce pravi ja! Oddih v Zdravilišču Radenci je oddih za zdravje. Kaj je tisto, zaradi česar se gostje domov vrnejo kot prerojeni?

v krvni plazmi. »Zavedati se moramo, da se vsi ti procesi lahko obrnejo iz bolezni v zdravje in obratno. Vendar pa je treba proces propadanja eritrocitov obrniti pravočasno. Eritrocit živi 120 dni, nato za njim pride nov. Če uspemo spremeniti njegovo okolje, nov eritrocit ne bo podvržen propadanju. Zato svojim pacientom govorim, naj ne izgubijo upanja, pač pa naj popravijo notranje okolje, da bodo eritrociti spet zdravi», pojasnjuje prof. Ivanovna. Genetiki pravijo, da bi morali živeti 120 let. To pa ni mogoče, ker naše celice dobesedno živijo na smetišču. Vse to se spremeni z uživanjem antioksidantov. V krvi se vidi tudi male kroglice, to so spore kandide. Ko pacient dobi antibiotik, bakterije izginejo iz krvi, začnejo se razmnoževati glivice. Prof. Ivanovna pravi, da k njej prihajajo starši, češ, naš otrok ima zdravstvene težave, pa smo poskusili skoraj vse. Dobil je vse mogoče antibiotike, a ni nič pomagalo. Seveda, s tem so omogočili, da so se razvile glivice, ki izločajo škodljive snovi, te pa najprej zakisajo organizem in napadejo

Mineralna kopel. Kopanje v znameniti mehurčkih CO2 okrepi odpornost organizma, pospeši izločanje odpadnih snovi, poveča pretok skozi kožne kapilare, uravnava krvni tlak in znižuje srčno frekvenco, pospeši celjenje ran, deluje protivnetno, učinkovito blaži bolečine in izboljšuje splošno počutje. Pitna kura. Mineralno vodo si natočite neposredno iz vrelca. Dr. Andrej Vugrinec, specialist kardiologije, vaskularne in interne medicine, priporoča »za zdravo srce, uravnotežen krvni tlak in ureditev prebavnih motenj uživanje zdravilne mineralne vode trikrat na dan, eno uro pred obrokom. Termalni bazeni. Zunanje in notranji bazene polni termalna voda, ki blagodejno učinkuje na tegobe gibalnega sistema. Po jutranji telovadbi v telovadnici in dihalnih vajah lahko sodelujete na različnih vodenih vadbah.

eritrocite. Močni antioksidanti lahko vse to popravijo, začne se razstrupljanje, eritrociti si počasi opomorejo. Če bi škodljivo delovanje oksidantov nevtralizirali, bi lahko ostali živi tako dolgo, kot pravijo genetiki, zagotavlja prof. Ivanovna. Najmočnejši antioksidanti Dolgo je veljalo, da so najmočnejši antioksidanti v jagovičevju, predvsem v divjih (in nekoliko manj v gojenih) borovnicah, robidah, brusnicah, jagodah in malinah. Dober vir so vitamini C, A in E, prav tako pa tudi temna čokolada in rdeči ledvičasti fižol ter druge vrste fižola. Zadnja leta pa so se z raziskovanjem dreves, njihovega lubja in drvesnih gob posebej natančno ukvarjali ruski strokovnjaki in ugotovili, da je daleč najmočnejši antioksidant dihidrokvercetin, ki ga najdemo v lubju sibirskega macesna. Takoj za njim je prav tako sibirska drevesna goba čaga, vendar je njena sposobnost enkrat manjša od tiste iz macesna. Oboje je mogoče nabaviti tudi pri nas. Potrebna pa je pazljivost pri izbiri izdelka.

Pester program aktivnosti. Dan se v Zdravilišču Radenci prične s pitjem mineralne vode iz vrelca v pitni dvorani. Dopoldne se lahko razmigate v vodi, telovadnici ali fitnesu. Popoldne za razvedrilo poskrbijo športne igre, različni izleti in družabne igre. Prehrana za zdravje. Posebno pozornost namenjajo zdravi prehrani. Jedilnik lahko prilagodite svojim zdravstvenim potrebam z upoštevanjem nasvetov nutricionistke. Vse za zdravje srca. Zdravilišče Radenci je ugleden zdraviliški center za rehabilitacijo srčno-žilnih bolnikov ter priznano diagnostično središče. Sodobni zdravstveni in preventivni programi temeljijo na dolgoletni tradiciji učinkovitega zdravljenja bolezni srca in ožilja, obolenj ledvic in sečnih poti, revmatičnih in nevroloških obolenj ter bolezni presnove.

+386 2 512 51 00 | info@zdravilisce-radenci.si | www.sava-hotels-resorts.com

www.drustvo-nsos.si ZR Glasilo DNSOS 21-11-2018 aj.indd 1

21/11/2018 13:24

Utrip Srca 37

Veselo druženje v dvorcu na Visokem, v Poljanski dolini, v dolini zdravja

SVETOVNI DAN SRCA

37

Svetovni dan srca je praznik, ki razširja v svetu pozitivno energijo in dobre misli, kako ohranjati zdravje in življenje na našem planetu. Bolezni srca in žilja so kljub razvoju medicine eden glavnih vzrokov smrti. Številne smernice, kako se boriti proti raku današnjih dni, ki ogroža žilje in posledično povzroča obolenje srca in drugih organov, so znane in napisane v številnih publikacijah širom sveta. Seveda pa je potrebno veliko energije in učenja, da jih prenašamo v vsakdanje življenje. Svetovni dan srca opozarja in vedno znova postavlja pred človeka idejo zdravega načina življenja, ki je izjemnega pomena. V Sloveniji Društvo na srcu operiranih izvaja posebno misijo, kako preprečevati bolezen, kako ustvarjati lepše življenje slovenskim srčnim bolnikom. Številne delavnice, druženja, športne aktivnosti članom Društva prinašajo luč v vaskdanje življenje in srečo v številnih trenutkih druženja. Vsa pozitivna energija Društva na srcu operiranih Slovenije ustvarja pogoje s katerimi se skupno in vsak posamezno borimo proti zločesti bolezni. Letošnje slavje je bilo izjemno uspešno z učinkovitim pohodom po prelepi Poljanski dolini, do cerkvice na Volbenku in zaključku v Tavčarjevem dvorcu na Visokem. Člani društva so se razveselili besed župana Gorenja vas – Poljane, gospoda Milana Čadeža, ki jim je v prijaznem nagovoru in spodbudnih besedah pričaral dolino zdravja –

Poljansko dolino in pomen športne aktivnosti ter prijateljskega druženja. Še posebno so nas razveselili člani mešanega pevskega zbora Kranjska gora na čelu s sestro Mijo iz ambulante MEDICOR Ljubljana in člana Društva na srcu operiranih slovenije, gospod Rozman Rajko in gospod Bojan Bernard, ki sta organizirala posebno dobroto, ki se lahko uvrsti v knjigo rekordov. Sama sem ob koncu srečanja predstavila skupno s škofom msgr. Prof. dr. Antonom Jamnikom našo skupno vizijo razvoja zdravstva na Slovenskem. Kot vsako leto smo se tudi tokrat poklonili spominu na pisatelja dr. Ivana Tavčarja in spominu na začetnika sodobne interne medicine in kardiologije na Slovenskem, prof. dr. Igorja Tavčarja, katerih zadnji dom predstavlja kapelica na Visokem. Visoko in Poljanska dolina ostajata v prihajajočih letih stalnica, kjer nameravamo razviti Evropsko hišo preventive bolezni srca in žilja. Akad. prof. dr.Metka Zorc, dr. med.

Fotografije www.drustvo-nsos.si

38 UtripSrca

PRAZNOVALI SMO DAN

Pričetek pohoda

foto: Franc Medvešek

Prvi vzpon v smeri Volbenka

foto: Bojan Petek

Počasi, a vztrajno premagujemo ovire

foto: Franc Medvešek

...še malo, pa bomo na vrhu

foto: Bojan Petek

Pogostitev - kranjska klobasa velikanka

foto: Franc Medvešek

www.drustvo-nsos.si

foto: Franc Medvešek

Utrip Srca 39

SRCA V - »DOLINI ZDRAVJA«

foto: Franc Medvešek

Akad.prof.dr.Metka Zorc, Bojan Petek in prof.dr.Ruda Zorc

foto: Franc Medvešek

Akad.prof.dr.Metka Zorc: Vizija razvoja zdravstva na Slovenskem Prepoln Tavčarjev dvorec na Viskokem

Mešani pevski zbor Kranjska gora

39

foto: Franc Medvešek

foto: Bojan Petek

foto: Bojan Petek

www.drustvo-nsos.si

40 UtripSrca

SRCE LAHKO IZDA VSAKOGAR

NE JEJ TISTEGA, KAR IMA MAMO IN OBRAZ! Bolezen ne izbira. Bogat, revež, črn, bel ali kakšne tretje barve. Ni pomembno. Izbere si lahko vsakogar in to velja tudi za srčne bolezni, predvsem bolezen koronarnih arterij, posledica pa je srčni infarkt. Mnogi ga preživijo, mnogi ne. Tisti, ki ostanejo tu, skoraj vsi po vrsti pripovedujejo, kako so potem spremenili svoje življenje. Le redki so imuni na resno opozorilo narave.

N

ekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney ima dolgo zgodovino srčne bolezni, kar je povzročilo tudi dvom, ali je fizično sposoben to funkcijo sploh opravljati. Od starosti 37 let je doživel pet infarktov. Tedaj je bil tudi zagrizen kadilec. Preživel je več različnih operacij. Z eno od njih so mu vstavili črpalko, ki je njegovemu srcu pomagala delovati. Leta 2012 pa so mu presadili srce. Larry King, znani televizijski voditelj, ki je v okviru mreže CNN pred kamero www.drustvo-nsos.si

spravil skoraj vse (trenutno) popularne ljudi tako iz sveta glasbe kot filma, politike in pisateljeje leta 1987 doživel srčni napad. Vstavili so mu obvod, ameriško združenje za kardiologijo pa mu je poklonilo zahvalno plaketo za njegovo humanitarno in dobrodelno delo v zvezi s srčnimi boleznimi. Leta 2011 se je njegova fundacija združila v podobno z imenom So You Think You Can Dance (Misliš, da znaš plesati?), ki je spodbujala ples kot vrsto vadbe za srčne bolnike (in zdrave ljudi, ki

so bili sicer »prilepljeni na kavč pred televizijo). Tudi Larry je bil dolgoletni kadilec, a je tisti dan, ko je doživel infarkt, nehal kaditi. Bill Clinton, nekdanji ameriški predsednik je preživel dve operaciji zaradi zamašenih arterij. Leta 2004 pa so mu vstavili štiri obvode. Od takrat naprej zelo skrbno pazi na svoje zdravje. Shujšal je, spremenil prehrano, ki temelji na stročnicah (v strokih in v zrnju), zelenjavi in sadju. Prehranski

Utrip Srca 41

strokovnjaki so mu svetovali, naj ne je ničesar, kar ima mamo in obraz. Rekli so mu, da je to učinkovit način za zaustavitev razvoja srčne in večine drugih bolezni. Tudi televizijski voditelj David Letterman je leta 2000 preživel operacijo s petimi obvodi. Njegov oče je umrl mlad, prav tako zaradi srčne bolezni. Tudi on je spremenil način življenja in po operaciji zdravljenja ni več potreboval, zato se je lahko vrnil v studio samo šest mesecev po zaključenem zdravljenju. Ena svetovno najbolj znanih filmskih igralk Elizabeth Taylor je zaradi srčne odpovedi umrla leta 2011, stara 79 let. Diagnozo so ji postavili sedem let prej. Kar nekaj časa je uspela kljub hudi bolezni relativno normalno živeti. Proti koncu svojega življenja pa jo je bolezen priklenila na invalidski voziček. Pevka Toni Braxton je živ dokaz, da lahko za srčno boleznijo zbolijo tudi mlajši ljudje. Leta 2004. ko je bila stara 38 let, je izvedela, da ima visok krvni tlak in perikarditis, vnetje srčne ovojnice. Zdravijo jo z zdravili za znižanje krvnega tlaka in se trudi, da bi živela čim bolj zdravo, vendar vseeno aktivno. Izogiba se slanim in mastnim jedem. Sedanji ameriški predsednik Donald Trump je najstarejši človek, ki je postal predsednik ZDA (star je 72 let), zato se ne gre čuditi, da njegovo zdravje ves čas vzbuja pozornost. V prvem letu njegovega predsedovanja se je javnost spraševala, kakšne so njegove umske sposobnosti glede na njegovo pisanje v družabnih medijih. Zdravnik iz Bele hiše, dr.Ronny Jackson, je objavil, da je predsednik odličnega zdravja in da se mu je izboljšalo tudi zdravje srca, ker je nehal kaditi in opustil alkoholne pijače. Toda glavni zdravstveni dopisnik na CNN dr. Sanjay Gupta pravi, da Trump že ima srčno bolezen. Svoje prepričanje utemeljuje z naraščanjem koronarne

Srčni infarkt, mnogi ga preživijo, mnogi ne. Tisti, ki ostanejo tu, skoraj vsi po vrsti pripovedujejo, kako so potem spremenili svoje življenje. Le redki so imuni na resno opozorilo narave.

vrednosti kalcija v zadnjih letih. To pa naj bi nakazovalo verjetnost, da ima Trump bolezen koronarnih arterij upoštevaje količino plaka. Narod ne ve, kaj naj si misli. Dvomijo tako v prvo kot tudi v drugo izjavo. Vprašanje namreč je, kaj izmerjena vrednost koronarnega kalcija pomeni, saj drugi strokovnjaki pravijo, da te vrednosti ne kažejo na srčne bolezni, niso dokaz zanje. Vrednost koronarnega kalcija, tako Sanjay Gupta, naj bi bila pri Trumpu leta 2009 34, kar naj bi pomenilo, da gre za blažjo kalcifikacijo. Leta 2013 se je ocena dvignila na 98, do leta 2018 pa na 133. Ocena več kot sto pomeni, da je prisotna zmerna količina plaka v koronarnih arterijah in da je Trump v zmerni do visoki nevarnosti za srčni infarkt. Za primerjavo, predsednik Barack Obama je bil na taki preiskavi leta 2010 in njegova ocena je bila nič, torej ni bil v nevarnosti za srčni infarkt. George W. Bush pa je dobil oceno 24, kar pomeni minimalno prisotnost plaka. Čeprav se zdi Trumpova ocena visoka, pa se te vrednosti običajno povišajo, ko začnejo ljudje jemati statine za zmanjšanje holesterola v krvi, je razložil nekdanji predsednik Ameriškega

41 združenja za kardiologijo dr.Richard Chazal. Sicer pa je imel težave s srcem tudi nekdanji predsednik ZDA George H.W. Bush (starejši, v ovalni pisarni je uradoval od leta 1989 do 1993). Med tekom v Camp Davidu je začel težko dihati, začutil je zategnjenost v prsnem košu in utrujenost. Zdravnik je ugotovil, da gre za atrijsko fibrilacijo. Takrat je bil star 66 let, bolezen pa naj bi povzročilo premočno delovanje ščitnice, je tedaj poročal časopis New York Times. Premočno delovanje ščitnice povzroči, da telo tvori preveč ščitničnega hormona, kar lahko vpliva na srčni ritem. Zaradi atrijske fibrilacije je trpel tudi Joe Biden, podpredsednik v Obamovi administraciji. Bidenu so naredili preiskavo s stresnim ultrazvočnim kardiogramom, da bi preverili, kakšno je stanje njegovega srca, a niso ugotovili ničesar. Britanski igralec Roger Moore, najbolj znan po vlogi Jamesa Bonda, je leta 2003 izgubil zavest na odru na Brodawayju. Pod nadzorom reševalcev je dokončal predstavo, kasneje pa so mu diagnosticirali motnjo srčnega ritma, bradikardijo oziroma nenavadno počasen srčni utrip. Vstavili so mu srčni spodbujevalnik. Umrl je leta 2017 v starosti 89 let. Sloviti pevec Elton John (zdaj star 70 let), se je leta 1999 zgrudil na letalu, ko se je peljal na poroko Viktorije in Davida Beckhama. Postavili so mu diagnozo nereden srčni utrip in mu prav tako vstavili srčni spodbujevalnik. Postal je podpornik Arrhythmia Alliance, britanske dobrodelne organizacije, ki ljudi ozavešča o motnjah srčnega ritma. Zaradi srčne bolezni (infarkta) so umrli www.drustvo-nsos.si

42 UtripSrca

igralec Henry Fonda (star 77 let), slikar Joan Miro (v starosti 90 let), pisatelj John Steinbeck (v starosti 66 let). Igralka iz Vojne zvezd Carrie Fisher je umrla 30. decembra 2016. Govorilo se je, da so bile vzrok smrti droge, vendar je bilo znano tudi, da je že nekaj let živela s srčno boleznijo in da je umrla samo nekaj dni potem, ko je doživela srčni napad med dolgim poletom. Umrla je stara 60 let, natančnega vzroka, zakaj, pa še danes ne vedo. Pevec George Michael je v času svoje smrti (na božič leta 2016, star komaj 53 let), bolehal za dilatirano kardiomiopatijo. Eden od najbolj znanih pevcev vseh časov Elvis Presley je umrl prav tako zelo mlad, imel je šele 42 let. Zaradi svoje teže in znano nezdrave prehrane (ter načina življenja nasploh) je bil očiten primer srčne bolezni. Toda dokazi DNK so kasneje potrdili, da je imel v resnici genetsko bolezen srčne mišice, hipertrofično kardiomiopatijo, kar je pomenilo, da je bil v veliki nevarnosti za srčni infarkt. Srčni infarkt so doživeli tudi Louis Armstrong, Salvador Dali, Mao Ze Dong, Boris Jelcin, Bing Crosby, Jim Morrison, Clark Gable, Francis Scott Fitzgerald, Arthur Conan Doyle in še mnogi drugi. Srčni infarkt pa je leta 2004 preživel britanski pevec David Bowie, ki je 12 let kasneje umrl zaradi raka na jetrih, star 69 let. Tudi v daljni in manj daljni zgodovini so slavni ljudje ne glede na to, kaj jim je slavo prineslo, umirali zaradi srčno žilnih bolezni. Le da zgodovinarji ne morejo za vse potrditi, da je bilo tako, ker je dokazov premalo, zato gre bolj za ugibanje. Za angleškega kralja Henryja VIII., ki je znan po šestih ženah, dve med njimi je dal obglaviti, je bil sicer zelo prizadeven športnik, še bolj pa je bil dejaven za mizo. Jedel in pil je nezmerno. Po nekaterih razlagah zgodovinarjev naj bi si tako prislužil www.drustvo-nsos.si

sladkorno bolezen, s tem pa okvarjene žile, Kasneje je začela krožiti zgodba, da je k njegovi smrti pripomogel še sifilis.

izdihnila, stara 67 let. Kolaps na toaleti pa naj bi bil posledica zamašenih žil, kar je povzročilo več možganskih kapi zapored.

Tudi razvpita ruska carica Katarina Velika naj bi imela težave z ožiljem. Znana je bila po dveh strasteh: navdušenju za seks in željo po tem, da bi bila občudovana in čaščena. Glede prvega naj bi si izdatno postregla med moškimi na dvoru, glede drugega pa, no, ja, malo manj. Skozi optično prizmo zgodovine je jasno, da je njeni podaniki niso občudovali. Če so se ji klanjali, so to prej delali iz strahu, saj je

Angleška kraljica Viktorija je bila sicer glede moških dosti bolj čednostna, ker je po smrti svojega moža Alberta do svoje smrti žalovala za njim. Sicer je v filmskem svetu danes očitno v modi, da privlečejo na površje še kakšnega skrivnega občudovalca, za katerega nihče prej ni vedel, a pustimo to. Glede hrane je bila precej bolj nezmerna, poleg tega pa je jedla s tako hitrostjo, da so se njeni gostje raje prej najedli doma. Protokol je namreč zahteval, da ko kraljica neha jesti eno jed, jo morajo pustiti tudi dvorjani. Kakorkoli, njene žile so bile prav tako precej zamašene, kar naj bi povzročilo kap in posledično smrt. Veljala je za najdlje vladajočo monarhinjo na angleškem prestolu. Prehitela jo je le sedanja kraljica Elizabeta II.

Foto: Wikimedia Viktorija je bila kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske od 20. junija 1837 in cesarica Indije od 1. januarja 1877 do smrti. Njena vladavina je trajala več kot 63 let.

znala nasprotnike neusmiljeno spraviti s sveta. Tako si je prislužila dve zgodbi o svoji smrti (vendar ni nobena resnična, je pa zabavno, kaj vse si lahko ljudje izmislijo): da je umrla med poskusom spolnega odnosa s konjem (žival naj bi se zrušila nanjo s preslabo narejenega dvigala), druga zgodba pa pravi, da je umrla na stranišču, med opravljanjem potrebe. Tudi stranišče naj bi se zrušilo, carica pa naj bi se onesvestila. Resnica je bolj prozaična: Katarina se je res onesvetila na stranišču, tam so jo (menda devet ur kasneje) našli njeni služabniki, jo prinesli v posteljo, kjer je preživela še nekaj ur, preden je

Poskusili smo najti podatke o znanih Slovencih, tako tistih iz sveta zabave kot tudi politikov. Na spletu o tem ni podatkov. Le raper Klemen Klemen je povedal, da je doživel srčni infarkt. Resnice o znanih politikih v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji so pa tako zavite v skrivnosti, da je težko uganiti, kaj jim je pretrgalo življenjsko nit. Samo Tita se spomnite! Še zdaj se širijo govorice, da je bil mrtev že nekaj mesecev prej, preden so objavili novico o njegovi smrti. Iz različnih virov so podatki, da naj bi umrl zaradi zastoja srca, kar pa je bila posledica slabega ožilja. To se je, sicer dosti kasneje, zgodilo tudi njegovi nekdanji soprogi Jovanki Broz. V zaporu v Haagu je zaradi srčnega infarkta umrl tudi Slobodan Milošević. Vse to dokazuje, da ni pomembno, kdo in kaj ste, koliko imate na bančnem računu ali pa živite na robu preživetja: bolezen ne izbira. (mk)

Utrip Srca 43 43

NIČ VAS NE STANE, DA STE DOBRODELNI Na podlagi Zakona o dohodnini je Vlada Republike Slovenije v letu 2007 sprejela Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. Ta vsem davčnim zavezancem omogoča, da lahko do 0,5 % odmerjene dohodnine namenijo nevladnim organizacijam, med katerimi je tudi Društvo na srcu operiranih Slovenije. Koliko me donacija stane? Donacija 0,5 % dohodnine nevladnim organizacijam je za vas popolnoma brezplačna, saj bi sicer ta del pustili v državnem proračunu. Donacija traja do preklica. Če ste nam del dohodnine namenili že v preteklih letih, obrazca ni potrebno ponovno oddajati! Kako lahko doniram? Z obrazcem, ki je na naslednji strani, katerega izrežete in izpolnite (OBVEZNO podpišite), nato pa ga odnesete ali pošljete na najbližji finančni urad. Obrazec lahko pošljete tudi nam z navadno pošto na naslov (Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana) in ga bomo mi posredovali finančni upravi. Do kdaj imam čas? Obrazec je potrebno oddati na FURS najkasneje do 31. decembra 2018, pri tem pa morate upoštevati tudi čas dostave, če obrazec pošiljate po pošti. Če ga boste oddali v letu 2019 pa bo upoštevan v finančnem letu 2020. Kakorkoli boste storili vam bomo izjemno hvaležni.

www.drustvo-nsos.si

44 UtripSrca

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU:

__________________________ (ime in priimek davčnega zavezanca)

__________________________

(podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka)

__________________________ (poštna številka, ime pošte) Davčna številka

__________________________ (pristojni davčni urad, izpostava)

ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije

Ime oziroma naziv upravičenca

Društvo na srcu operiranih Slovenije

Davčna številka upravičenca

Odstotek (%)

64435512

0,5

V/Na _____________________, dne_________________

www.drustvo-nsos.si

__________________________ podpis zavezanca/ke

Utrip Srca 45 45

www.drustvo-nsos.si

46 UtripSrca

KJE LAHKO UVELJAVLJAM POPUSTE Z ČLANSKO IZKAZNICO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE?

Obvestilo vsem članom društva:

Thermana Laško d.d., Zdraviliška 4, 3270 LAŠKO Zdravilišče Laško, Welnes center Laško 10 % popust na naslednje storitve: - bazen - bazen+savna - wellness storitve - fizioterapevtske storitve Akcijska ponudba 30% 30 % popust na celodnevne vstopnico za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic.

20 % popust na naslednje storitve: - za bazene in savne ob predložitvi izkaznice 10% popust za naslednje storitve - pregled pri kardiologu in za obremenilno testiranje (obe storitvi je potrebno opraviti skupaj) Terme Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 100 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 07/ 38 43 400, 07/ 38 43 500 Fax: 07/ 30 73 107 E-mail: booking.smarjeske@terme-krka.si

Nujno sporočite društvu -vsako spremembo naslova -svojci obvestite društvo o smrti člana -izgubo članske izkaznice na e-mail: srce@drustvo-nsos.si ali po tel: 03 734 1310 Občasno se dogaja, da nekateri ne prejemate pošte z vabili na zdravstvene delavnice ali revije Utrip srca.

Akcijska ponudba 20% 20 % popust na celodnevne vstopnico v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic.

- 10% popust na zdravstvene in wellness storitve v Zdravilišču Radenci

Pri akcijski ponudbi se na doplačilo za vstopnico za savno obračuna tudi 10% popust.

http://www.sava-hotels-resorts.com

Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci

Vzrok je največkrat neplačilo članarine za tekoče leto, v izjemno redkih primerih pa izguba pošte...

ČE STE ŽE ČLAN NAŠEGA DRUŠTVA — PRIJAVNICE NE POŠILJAJTE! NAMENJENA JE SAMO NOVIM ČLANOM.

Čitljivo izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo prosimo vrnite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

www.drustvo-nsos.si

Utrip Srca 47

VICOTEKA So šle 3 blondinke v gozd po novoletno jelko. Iščejo od jutra pa vse do mraka. Končno 1 predlaga: »Kaj pa če vzamemo kar eno brez okraskov?« V znan portoroški hotel pride moški z lepo mlado žensko, naroči sobo in steklenico šampanjca, ki naj ga dostavijo v njuno sobo. Receptor ga vpraša: »Želite še kaj za soprogo?« »Oh,... ja..., še eno razglednico z znamko, prosim.« »Kako te je pa včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel tako nabrgljan domov?« »Vame je metala rožice.« »Kaj takega!« »Ja, samo iz lončkov jih pa ni dala.« V šoli se pogovarjajo o spominčkih z dopustov. Pa učiteljica vpraša, če kdo ve kaj o spominčkih. Prvi se oglasi Janezek: »Jaz sem spominek z dopusta.« »Tega pa nisem pričakovala.« »Moja mama takrat tudi ne. »

ZANIMIVOSTI Kje so gozdni sadeži v sadnih čajih?

47

Sadni čaji so med slovenskimi potrošniki zelo priljubljeni, na kar kaže tudi pestra ponudba na trgovskih policah. Tokratno primerjalno ocenjevanje trinajstih sadnih mešanic čajev z gozdnimi sadeži različnih blagovnih in trgovskih znamk, ki so ga izvedli na MIPORju, je ponovno potrdilo, da se za slikami sadežev na embalaži čajev skrivajo zgolj prazne obljube. Prednja stran embalaže vseh preglednih čajev potrošnika vabi z napisi in sliko velikih svežih jagod, malin, robid in borovnic ter drugih gozdnih sadežev. Cvetovi hibiskusa, plodovi šipka in jabolk, ki so na seznamu sestavin našteti med prvimi in predstavljajo običajno več kot polovico mešanice, pa so le redko prikazani na sliki na embalaži. Po opravljenem primerjalnem ocenjevanju pri ZPS raje svetujejo nakup čaja hibiskusa ali šipka, ki mu lahko sami dodate posušene gozdne sadeže po okusu. Poleg tega pri nakupu vsakič preverite seznam sestavin, saj lahko slikovna predstavitev na embalaži hitro zavede. Ter še najboljša in najbolj preverjena rešitev: mešanico čaja si pripravite kar sami. »Pripravite ga iz nabranih posušenih zelišč, ki jim dodate posušene gozdne sadeže. Gozdne sadeže na drobno narežite, saj bo tako imel čaj močnejšo aromo.«

Društvo na srcu operiranih Slovenije PRIDRUŽITE SE NAM TUDI VI V Društvu na srcu operiranih bolnikov Slovenije nas je že več kot 2000. Postanite tudi vi naš član/ica! Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev. V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost.

Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z različnih področij. Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli. Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj vprašati. Postaja vse bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo.

Želimo, da bi našli srečo tam, kjer jo iščete in najbolj potrebujete. To naj se zgodi v letu 2019 v naši dobri družbi. Srečno Novo leto! UGODNO ZA ČLANE DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH PRIJETEN PRIČETEK NOVEGA LETA 6. 1.–15. 2. 2019 4 dni/3 noči polpenzion že od 140,40 € na osebo

(cena velja za namestitev v hotelu Zdravilišče Laško)

Koda rezervacije: UTRIP SRCA

www.thermana.si 03 423 2100